-II Pisanice. li)ruštvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani je izdalo in založilo VI. zvezek Rapetovih zbranih spisov. Lepo knjižico krasi 6 slik. Naroča sc v Učiteljski tiskarni in velja 1 K. Zopet nova mladinska knjiga. Mnogo knjižic je že izdalo in založilo »Društvo za zgradbo učit. konvikta«. Koliko jih je pa prijazno sprejela naša kritika? Koiiko je zares dobrih? Radi priznavamo, da prihaja mnoga manj vrednega blaga na književni trg, resnica je pa tudi, da je pri nas kritika mladinskih spisov često enostranska, malenkostna. Kar čez noč ne morejo pisatelji premeniti svojih dosedanjih manir, ki jih je javnost donedavna celo hvalila. Kdo se ozira na mladinsko literaturo drugih narodov ne samo sedaj ob vojni, marveč tudi prej! Kako maiovredne stvari objavljajo nemški listi te stroke in kako pridno molči pri nas tista kritika, ko je treba pohvaliti dobro mladinsko knjigo, osrčiti pisatelja, da ne oinaga, marveč dobi pogum, razmahne peroti ter se dviga više in više. Tako je bilo pred vojno, tako je med vojno. Kako bo po vojni, ni težko uganiti. Vsak bo hvalil izdelke pristašev lastne politične stranke in strančice ter gragal, uničeval nasprotnikove inladinske publikacije, če so še boljše samo zato, ker jih je spisal politični nasprotnik. Tako bomo stali kot Lot in Abraham na levi in desni strani Jordana — vsak s svojo gorjačo. Uredništva mladinskih glasil tožijo o praznih miznicah in trde, da morajo priobčevati plodove take in tiste smeri, kakor se jih jim pošlje. Dobrih delavcev je vedno rnanj. Mlajši si nič prav ne upajo na dan. Kdo se bo postavljal v zasmeh, da mu bodo očitali — tiskarske pogreške. Tovariš Andrej Rape ni nred tistimi, ki bi ga oplašilo tako ravnanje. Zvezek za zvezkom njegovih del roma med svet. On deluje nadalje na tihem, vstrajno. Zato so njegove pesmi zares pesmi, spisi za mladino zares tvarina, ki jo lahko priporočarno vsakomur. Vzemi, čitaj! Kar ti ne ugaja, karaj in povej, kako meniš, da bi bilo bolje, brez ironije, brez zairkacije. Taka kritika bo zidala in ne podirala. V VI. zvezku Rapetovih pesmi ne najdem nobene, ki bi ji bilo treba želeti boljšega mojstra. V obliko se ne spuščam, ker je tudi pesmi glavno vsebina. Vsebina VI. zvezka je na 96 straneh razdeljena v VII oddelkov. 6 pesmic je ilustriranib z že znanimi podobicami. Prvih 6 pesmic opeva predmete iz vojne, tudi snov za pesmi O r e 1 in U j e tn i k je vzel z bojnih poljan. Vmes uči ded unuka, ki ga zavrne: Jaz bom m o ž. A li, t j a h k o č i in S i r o t a vodita k materi. Potem se vrne pesnik sam z mehkimi glasovi na grobove svojih roditeljev in sestrice v nadi, da bo tam gori vsem bolje. Prav! V s p o m i n (belc breze z ozebliini mladikami ga spominjajo na mrtvo življenje. Jesensko solnce (ga vodi v niislih v prihodnjo vigred), enako Z a p oz n e 1 k a. Znana je A j, n a o k n a. — S to pesmico se začno najlepši umotvori mladinske literature zadnjih let: Ded odpro sedaj omaro, Dvigaj o p e t e s e, T o ž i 1 u na (Bosa mora iti po vsi nočni poti.) T a m v o b 1 a k i h ... (Bogek se mu je narodil, Bogek — lučka zlata.) Z i m a in p o m 1 a d, (Otrok si nazaj žell obeh.) D a n (kliče zemljico zlato, da jo prihaja dramit, grct.) P o m 1 a d (deklica s čarovno palico, ki vse oživlja.) Pozdrav pomladi (osivelega starca, ki se mu v oko prikaže solza, izžel jo je spomin gorjup ...) Z v e č e r (nebesni sinek — solnce — vesla v biserne gradove, a zjutraj je bil sam nagnal zvezdice in luno spat.) P o t o k u (govori deklica. da je ne zvabi s seboj odtod, kjer vsak mi glas o domu poje.) L u n a (skriva bajke v krilih, posluša pesmi in hrani pravIjicc bednim in imovitim.) Pastirček (prosi dežja, da bo dosti kruha.) V e 1 ikonočno voščilo: (Ave! Klieejo poslanci z neba zvončku, vijoli in mladini — srečo dni veselih.) Z j u t r a j — z v eč e r — dve roži. Najgremznjo! (sili otrok pastirček za prodano kravico.) N a p o 1 j u (sreča deklica s cveticami splašenega zajčka, ki ne pozna cvetja, temveč le strah.) Pesem o kruhu (bo zanimala zlasti danes.) O b n e v i h t i, (ki gre tja, kanior hoče Bog.) O b s u š i (Bog naj okoplje nebes in ga umije v studeno vodo, potem jo pošlje v dežju še na zemljo.) Nagajivka (žarki, zvczdice, solnček, drobne ptice — vsi so deci bratci — vsi nagajivi.) Božično drevo (smreka, Božiču sporoči pozdrave, ko tod prispe.) N a r o č i 1 o (dobi čudna ptička, naj gre na zeinljo po zlato otroško dušico.) Igrale so sc (zvezdice na nebu kot otroci, skrivale »slepa miška«, a siv oblak jih je videl in se zjokal nad nagajivim drobižem.) V s t a j e n j e. (Deklici ozdravi na Velikonoč mati, ker je srčno prosila Boga za to.) Zimsko veselje (.lakec nese velikansko bombo, da jo postavi na pleča sneženega moža, ki ga pa gotovo prej prežene solnce s toplimi žar- ki. P r v i p 1 e s (kdo bi se mu ne smejal, ko se konča z: Bum!... Noska pa kri pordeči. A n k a (mala neugnanka je ujela solnčni žarek in mu ga noče vrniti. O p o 1 n o č i (hodijo škrateljčki — otrokotn prijateljčki, predejo zlate nitke in nanje obešajo sanje.) Otrokova nebesa (so na zemlji, dokler zre nedolžen materino oko.) O b 1 a č k a (sta se oddaljila od Marijinc črede na nebu, pa jih popila nebesna modrina, ko sta se zjokala, sta se skesanca vrnila, solze pa so z dežjem napojile zemljo. Skrateljček S e n (je pričaral ponoči deci sladke sanje, sam pa ni zaspal, zavrtel je kolesje sanj, vedno novih svetov.) U t r i n k e (zvezdne razlaga pesnik tako, da so si zvezde poiskale bruno — oje »velikega voza«, za podlago so mu izbrale mogočno zvezdo v sredi in se začele guncati...) M o j k o n j i č (misel otrokova, da sili vse povsod samo domov — k mami.) I n s v e t p r e v z e 1 s a d d e 1 a v n i h j e 1 e t. (Sivemu starčku prinašajo krilatci v sanjah spomine o vspelem delu boljših dni. Tedaj pa meni, da se mu je vrnila zlata mladost.) Poslednji oddelek obseza čestitke: Deca ob godovnih dneh starš e v. Tudi prvo pesem kot uporabno deklamovanko »Pod božičnim drevescem« bi uvrstil v ta oddelek. Pesnri vse gladko gredo, blago done. Ob vsaki priliki laliko sežeš po primerno kitico ter jo daš otrokom, naj se jo naučc. Veliko bo veselje staršev in hvaležne dece, ko bo Rapetova kitica posredovala Ijubezen v družinah. Če primerjamo večino teh pesmie z iiiladinskimi plodovi Župančičevei snuze, smelo trdino, da lahko korakajo poleg njih v slovenski svet. Tu ni vodenosti, prisilnega rimovanja, ne praznih besed, kakor jih nima Župančič. Sardenko je bil včasih dober. Za njim in Zupančičem jo ubirajo: Gorenjko, Žgur, Vandot in dr. Rape je morda obdržal staro obliko, napredoval pa je z duhom časa glede predmcta, in to ga dela iiiodernega. To nani kaže današnji zvczek, ki jc pomnožil mladinsko književnostno zgradbo za lep kamen — navzgor. Naj sprejme kritika knjigo kakorkoli, Rapetu se je ni treba sramovati, kakor se je ni doslej še nikoli. Kritika naj omenjabistvene napake, pa ne lepalij, potem jo bomo vpoštevali ter smatrali resno sotrudnico na polju iepe umetnosti. Zato kličem: Pojdite, Pisanice, v pisani slovenski svet in oznanujte povsod evangeliji, ki varn ga je vdahnil vaš niojster, evangelij ljubezni.