Slomšek kot pedagog*. (Dalje.) 2. Slomšek kot učitelj šolske mladine. Slomšek ni bil učitelj v ožjem pomenu besede, kajti ne poroča se nara nikjer, da bi bil kot duhovni pomočnik na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi poučeval v šoli, bodi si v vsakdanji ali v nedeljski šoli. V vsakdanji šoli sta v teh krajih poučevala ljudska učitelja. Nedeljske šole je pa oživel Slomšek sam. Kjer je pa že kot špiritual tako toplo priporočal nedeljske šole, verjetno je, da je tudi že kot duhovni pomočnik 1825. do 1829. 1. začenjal nedeljske šole. Od 1829. do 1838. 1. je bil, kakor znano, špiritual v Olovškem semenišči. Tudi tu je žrtvoval um in serce ubogi slovenski mladini; popravljal je narareč tačasne šolskc knjige, pred vsem abecednik ali wNamensbuchlein", kakor so ga takrat v nemškem jeziku imenovali. V ožjo zvezo s šolsko mladino pa je Slomšek prišel kot župnik in okrajni šolski nadzornik v Vozenicah. Njegovo domoljubje in gorečnost do šole nara uže povč, kako navdušen je on vodil domačo šolo in druge v svoji dekaniji. Lehko si mislimo, kolikokrat je stopil čez šolski prag, kolikokrat je vzpodbujal učitelje in učence in jih vnemal za dobro šolo. Ni nam treba napenjati doraišljije, da si predstavljamo, kako lepo, očetovsko in po vseh dobrih pedagogijskih pravilih je občeval z rnladino v vsakdanji in v nedeljski šoli. Da ocenimo Slomšeka kot pedagoga, treba nam ni drugega, nego da pogledamo v knjige, katere je on spisal za šolsko mladino. Vse nam kažejo Slomšeka kakor izvrstnega pedagoga, bistroumnega psihologa in temeljitega poznavalca duševnih in materijelnih potreb slovenskega naroda. Mej vsemi njegovemi šolskimi knjigami se najbolj odlikuje: »Blaže in Nežica v nedeljski šoli." Vsa ta knjiga je ena sama povest, v kateri imata poglavitno nalogo brat in sestra, učenec in učenka z imenom Blaže in Nežica, ki hodita v nedeljsko šolo, ne da bi bila prej hodila v vsakdanjo šolo. V tej šoli učita učitelj in katehet, včasi vkup, včasi se menjavata. Blaž in Nežica se predstavljata v tej knjigi kakor najmarlivejša otroka, kakor vzgled pridnosti in lepega obnašanja, katera vedno dobro odgovarjata in tudi doma pripovedujeta, kar sta v šoli slišala. Slomšek je hotel na ta način pokazati, kako naj bi šolski nauk iz šole po otrocih vplival na stariše in na vso domačo bišo. Knjiga je po številu nedelj v letu razdeljena na 52 odstavkov. Vsak odstavek obsega nekaj šolskih predmetov, bodi si pisanje, številjenje, slovnico i. t. d. Nenavadni se bodo komu zdeli napisi teh odstavkov, n. pr. I. BDobro za mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida izučijo." II. BBlaže in Nežica v nedeljsko šolo pojdeta." III. BKako je v šoli veselo!" IV. ,,Prvošolci dobre volje." V. Pridna šolarja, doma kregana." VI. -Sveti božični prazniki." VII. nDvoje šolarjev gre služit." VIII. -Šola poštenega zadržanja." IX. .Huda zima, da drevje poka." X. ,,Poštena gostija, lepa reč." XI. -Kratek pust, pa veliko ust." XII. -Snaga, lepa draga reč." XIII. -Boljše v hišo žalosti, kakor v hišo veselja." i. t. d. V tej knjigi je Slomšek razložil vse predraete, ki so potrebni slovenski mladini, pa tudi odrasli človek more si iz njih pridobiti precej potrebnega znanja. Zato je pa tudi slavni šolski pisatelj zbral take naslove posameznim oddelkom, da bi jih tudi nešolarji radi brali. Tu se vrste razprave iz prirodopisa, zemljepisa, fizike; nahajajo se tu tudi razni opravilni spisi, postave, govori o lepem vedenji i. t. d. Vse je pa napisano prav razumljivo in vsako odstavki, v katerih se nahaja tudi kaj smešnega, začenja se na prav zanimiv način, da pri čitatelju na prvi mah vzbuja potrebno pozornot. Vsi ti odstavki so pa tudi po svoji notranji vsebini v zvezi ali z letnimi prazniki in časi ali pa z dejanskimi dogodjaji v občini. Tudi petje, katero je Slomšck zelo ljubil in gojil, je v tem delu. Slomšek je bil gotovo prvi slovenski učitelj, kateri je nazorni nauk nad vse čislal. To kaže cela uredba njegove najimenitnejše knjižice BBlaže in Nežica", kakor tudi vse druge njegove šolske knjige, v katere so realije skoro tako vpletene, kakor v najuovejših slovenskih šolskih berilih. Pri knjižici BBlaže in Nežica" pa je Slomšek pokazal, kako važen je nazorni nauk, že s tem, da jej je pridjal slikovne priloge, predstavljajoče solnčni in mesečni mrk, strupene rastline in steklega psa. Da Slomšek zasluži, da ga iraenujemo prvega slovenskega pedagoga in najboljšega učitelja slovenski mladini, to mora vedeti vsak omikan Slovenc. Kakor je mleko najboljša telesna hrana, isto tako so za slovensko mladino Slomškove pesmi, Slomškove pripovesti, nauki, basni, prilike itd. Kakih 40 let je uže kar se mladi rod slovenski v ljudskih šolah napaja z izvrstno Slomškovo dušno hrano: on je namreč pisal prve slovenske šolske knjige, in ravno njegove knjige so podloga vsem poznejšim in še celo pri zdanjih berilih, ki so izišle v c. k. založbi šolskih knjig. Mične pesmice, lepo poučljive pripovesti, katere smo rni pred 20 in 30 leti brali in se jih na pamet učili, in katerih je še vse polno v današnjih šol skih knjigah vse so iz Slomškovega peresa, vse iz njegovega očetovsko-ljubečega in materinsko-čutečega srca. Iz vseh teh veje pravi duh slovenskega odgojitelja, ki hoče biti v resnici slovenskim otrokom namestnik dobrih starišev. Kateremu učitelju, kateremu otroku so neznane ljube pesnrice: «Kje sera doma?" BKdo je naučil ptičice peti?" BBog za vse skrbi." BVesela šola." BLenuhi potepuhi." .Lehko noč," in še dolga dolga vrsta drugih, krajših in daljših pesmic, v katerih veje tako prikupljivi otroški duh in se nahaja tako gladko-tekoča slovenska beseda. Enak uspeh je imel Slomšek s svojimi pripovesti, s katerimi je hotel obuditi v mladini veselje do šole, do naukov, do lepega vedenja in do vseh lepih čednosti. Dobri metodiki zahtevajo dandanes, da učitelj vadi jezikovni nauk na primernih šolskih berilnih sestavkih. Na to se je Slomšek že pred 30 leti oziral, ko je priobčil v svojih berilih take sestavke, v katerih je imel učitelj priliko opozorjevati učence na ločila itd. Slomšek se je ravnal po vseh dobrih pedagogičnih in metodičnih pravilih; razkladal je od znanega do neznanega, od lahkega do težkega, od stvari do pojma. Pri nazornem nauku začenjal je vselej o šoli, govoril potem o cerkvi, domu itd. Ko je mladini priporočal, da bi se lepo vedla, da bi pridno v šolo hodila in razne enake čednosti, začenjal je vselej s pripovestjo, v kateri je z mično opisanira vzgledom kazal na osebah vse te lepe lastnosti. Tako se je ravnal zlasti v berilih, katera so bila namenjena prvencem. Le pri knjigah za ponovljivne šole, recimo v BPonovilu" v 2. delu je preveč umaknil od tega hvalevrednega načela, ko je knjiga vsa polna sicer zlata vrednih versko - nravstvenih naukov. (Dalje prih.)