SL 72 MMMH»aBfmiiM(llHlHiam>18 Ti^ji tzvzera« pondsJjelL mk o z?utra|. Uredništvo: ril« * ICII^^^ št. <20, L nadrtropja rM » poHljafo mt - L # k V Trstu, v nedello as, Avta »24. Pmumzu številka 20 cent Letnik XUX nt»««s 't sprejemajo. nAoyf Anton Gerbec. — Lsstp rv*b* ae messc L 7.—, 3 £« inozemstvo mesečno b vračajo. Isdsjsfc j U E ^ eaintnl. Tink 1.90, pot leto L t,«.— Tetefon uredn.«-*« la uprave I1-5J* ST Posamezna številki v Trsta In okolici po 30 cent — Oglasi se račuaajo v iirokostl ene kolone (72 mm.) — Oglati trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. ocmrtnlc* zahvale, poslanice In vabila po L 1.—» oglasi denarnih »»vodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda« najmanj pa L 2. - Oglasi, naročnina in reklamacij« se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška A&iSkega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Volilno zborovanje v Sežani Dva ličiMto sovom 3rja OHlfano - Bendrflllvl pHtooorl aosprotnlKov Kakor je bilo napovedano, se je vršil včeraj voiihii shod v Sežani. Obsežna dvorana gostilne Na Vagi» je bila skoraj polna zberovalcev, katerih se je zbralo nad 300. Kakor na shod v Ricmanjih tako te pri.šlo tudi na naše zborovanje neko-;{ko fašistov, med njimi ludi par zastopnikov faSistovskega vodstva, tako tajnik pokrajinske fašistovske zveze prof- Masi. 'slovenska «faštsta» Feternelj in Bandelj In poleg njih tudi gruča fašistov iz Trsta. 0 ^niti je treba, da je bil na shodu za-> opan tudi skoraj ve3 tržaški tisk. Svo-ega posebnega poročevalca so poslali na shod Edinost«, < Popo'o di Trieste» in -Piccolo*. Dejstvo, da sla poslala svoja poročevalca tudi oba italijanska dnevnika, iokazuje, da se je v laškem taboru pripi-ova^a včerajšnjemu shodu v Sežani že Taprej velika važnost in da so se sta-li * vanj na nj^h strani posebni upi. No o je bilo temu tako. moramo ugotoviti, a se ti upi niso izpolnili. Dr. Wilfan je ^s! zopet dva izmed svojih najučinkovitiji govorov, ki sta napravila na pri-. e pristaše naše slovanske liste globok ■.is. In besede naših govornikov so bile lenjene njim, ne pa tistim, ki so prišli a .shod s premišljenim namenom, da po-jajo naše stališče in našo stvar. Tudi ta shod se je vršil popolnoma mir-d, ne moremo pa reči. da so se prisotni šisti ;ako d stojno — da rabimo isto esedo — c j našali kakor na shodu v 1 icmanjih, na katerega je tudi bilo prišlo nekoliko fašistov. Shod je otvoril dr. Slavik ob lVš uri popoldne. Obrazložil je nato zbranim yo-.'ilcem, zakaj je bila dosedanja zbornica »zpitščena, objasr.il volilni red, način Vasovanja in dal druga potrebna pojasnila a volitvah, ki so jih zbor>valci pazljivo poslušali. Nadaije je priporočal volilcem, naj oddajo preferenčne glasove prvini trem kandidatom ter zaključil: Volilna tajnost je popolnoma zajamčena. Xo je volilec v voHlni kabini, je sam s ^eboj in z Bogom. Ima torej popolno svo-odo, da se odloči po svoji vesti. Ko je iepek s tekočo številko odtrgan, ne more n'ihćc več izvedeti, kako je volilec gla-jvaL Izrabite torej to tajnost in to svo-nodo in glasujte za svojo slovansko listo. 'Glasno odobravanje). Nato je dal besedo dr. Wilianu, ki je nel, kakor rečeno, zelo učinkovit govor, katerega so zborovale« prekinjali z burnim odobravanjem med par protesti s :rani navzočnih fašistov. Dragi rojaki — rekel — danes govorim s posebnim zadovoljstvom, ker se oglašajo tudi možje n&iprotnega mišljenja. To so pravi volni fhodi in ravno današnji bo vsled tega /venčan s popolnim uspehom. Mi ne špekuliramo s tem. «da bi se daii volilci zapeljati aH se premamiti, temveč se obračamo ^amo na umnost, pamet, poštenje in prepričanje naš-ih brihtnih Kraševcev, kateri edo in bodo vedeli na dan volitev, kaj je prav. Med manjšinskimi strankami nastopajo oleg nas komunisti, popolari, republikanci in socijalisti. Pri prejšnjih volitvah je nel o morda še nekak pomen glasovati za omimistično stranko, toda pri sedanjih iazmerah je jasno, da se ta stranka ne lore uveljavljati. Morda pridejo drugi ^asi tudi za to stranko^, toda v sedanjih razmerah bo glas, ki ga odda volilec ko-lunistom, tf^tovo izgubljen. Še par besed o popoiarin in republikancih. Prvi so stranka Don Sturza in so v ostrem na-orotju s sedanjo vlado. Kar se tiče našega razmerja do njih, so pokazali, da nimajo .obenega pravega srca za naše posebne potrebe. Obveščen sem bil, da so republikanci obljubljali na nekem shodu v Istri osvoboditev od davkov in vojaške službe, ako zmaga sepublika. Take obljube so naravnost **mešne, ako pomislimo, da je francoska republika ravno te dni zvišala davke, d«. razne republike držijo ped zastavo mogočne armade. Še bolj smešno je seveda obe tanje oprostitve davkov. Država potrebuje davke in ni je nobene vladavine na svetu, ki bi mogla izhajati brez takih prispevkov s strani državljanov. Vprašanje ali monarhija ali republika pa za nas Slovane sploh ne obstaja. Italija je nacijonalna država italijanskega naroda; ta hoče po svoji večini monarhijo in t vojska vladarsko hišo. Ostaja torej za nas vprašanje ali za slovansko lipo ali za ašistov^ki sveženj. Proti nam se ponavlja vedno isti prigovor, da je namreč potrebna fašistovski vladi pritrditev vseh državljanov. Ta argument sem ovrgel že na drugih shodih in ponavljam tudi tu, da re drži. Gotovo je, da bodo italijanske mase glasovale za to stranko in da bo imela ogromno večino. Čudno in naravnost smešno bi bito, ko bi hotela zmagati ravno z našimi glasovi. Noben fašist bi tega n? hote! doživeti in prepričan sem, da tudi s?m Mussolini tega ne želi. Ministrski predsednik je očitno pokazal, da -postuic cdkrito mnenje in zato pade tudi razlog, da se je treba bati volilcem kake zamere, ako bi glasovali za svojo slovansko listo. Vlada ve, da smo tu in da se to ljudstvo ne da iztrebiti. Tudi v dr-i žavS vladajo moralni zakoni. Ako vlada spozna, da imajo ti kraji kako resnično potrebo, bo ugodila brez ozira na to, kako se je glasovalo. Saj vendar m rečeno, da je vlada tu zato, da bi podpirata samo tiste, ki se znajo prikopovati, da bi svoje delo nekako prodajala. Sicer pa ponavljam: Kdor govori, da je naš nastop naperjen proti vladi aH državi, j'e ali strašno neveden ali strašno lažnjiv. Zato, volilci, pojdite na dan volitev na volišče in izberite si zastopnike iz svojega ljudstva. Naš položaj res ni sijajen, toda verujte, da so ravno VaSi poslanci preprečili, da ni še hujši, ker so vlado stalno opozarjali na potrebe ljudstva, ki jih je izvolilo. Vztrajati moramo in počasi pridemo do cilja in sporazuma. Tu je omenil govornik neko anonimno pismo, ki mu je prišlo iz Sežane. Dopisnik pravi, da naj se ne bahamo — je nadaljeval dr. Wilfan — z izmenjavo zadružnega denarja, ker gre zato zasluga italijanska vladi in ne meni in — Pašiču. S tem se nam hoče očitati med drugim tudi ireden-tizem. V odgovor na ta očitek izjavljam odločno, da smo se mi vedno obračali s prošnjami in pritožbami na vlado v Rimu. Od naše vlade in od nikogar drugega, zahtevamo izpolnitev naših upravičenih želj in potreb. Zato odklanjamo najodločneje, da bi se smatrali odnošaji med Italijo in Jugoslavijo za nekako merilo obnašanja naše vlade napram nam. Odklanjamo stališče, da bi si obe vladi izkazovali med seboj ljubezen ali sovraštvo na naš račun ali na naši koži. Kar se mene tiče — je zaključil dr. Wil-fan — Sem vedno delal za koristi ljudstva, ki me je izvolilo, nesebično in se nisem nikdar okoristil. Kdor trdi nasprotno, je le podel obrekovalec. Že v novembru I. 1922, ko sem bil prvič pri Mussoliniju, sem mu obrazložil vsa naša vprašanja in uied temi v prvi vrsti tudi vprašanje našega zadružnega denarja in sem po svojih močeh deloval za njega rešitev do končnega uspeha. Pozivam Vas torej, volilci, da pojdete 6. aprila vsi na volišče, da oddaste svoj glas za naš volilni znak in preferenčne glasove, kakor vam je pojasnil že dr. Slavik, torej 1, 2, 3. Ne ozirajte se na govcurice, da se vodi v tem pogledu agitacija v nasprotnem smislu. Tudi glede te točke hočemo ostati dosledni sporazumu in značajni do konca. Kraševci, rojaki! Ne plašite se, ne bojte se! Vlada je zajamčila popolno svobodo. Pozivam vas, da glasujete za vašo slovansko listo. Cim odločneje nastopite, tem večji bo vaš ugled in ugled vaših zastopnikov. (Burno odobravanje in ploskanje. Mrmranje pri nekaterih fašistih). Za dr. Wilfanotj'i uspeha in se je moralo vsako nadaljnie delo opustiti radi močnih morskih tokov. Na vsak način se bo poskusilo rešiti ladjo, opustila se je pa vsaka nada na rešitev nesrečnih mornarjev. Monarhisti vdrli v zbornico v Perziji TEHERAN, 21. Skupina monarhislov je vdrla v zbornico med sejo. raztrgala zastave ter prekinila republikanske govornike. Policija je vzpostavila red. Zveza amerikanskih držav WASHlNGTON, 22. Senat je odobril panamerikansko zvezno pogodbo, po kateri se ustanavlja posebna zvezna komisija, ki ima soditi v vseh med amerikanskim! državami nastalih sporih, predno bi moglo priti do oboroženega konflikta. —< Zvezi so pristopile južne, srednje in severne ameriške države. Velikanske povodnji na Portugalskem PARIZ, 22. Po poroči'ih iz Madrida sa nastale katastrofalne povodnji na Portugalskem. Zadnji čas so bili grozoviti^a-ževni viharji. Mnogo mest in vasi je popolnoma pod vodo. Železniški premet je povsod pretrgan. V Lisaboni je utonilo 15 oseb, ki so stanovale v kleteh. V mestu Alagarbe je več hiš povodenj porušila. Mnogo oseb je utonilo. Na progi se nahajajoči vlak je skočil s tira, ker je voda spodjedla nasip ter je vlak strmoglavil v vodo. Vsi potniki so utonili. Jugosiovensko-madžarska pogajanja BUDIMPEŠTA, 22. Zastopniki ogrske in jugoslovenske vlade so se danes začeli pogajati v Budimpešti za rešitev med obema državama visečih vprašanj. Z letalom okoli sveta. SEATLE, 21. Danes so pristali ameriški letalci na poti okoli sveta. Mm lil Paiiii ia London Vprašanje obrambe Francije. - MacDona!d za pripustitev Nemčije v Društvo naredov MacDonald je takoj ob prihodu na vlado poslal francoskemu ministrskemu predsedniku Poincareju pismo, v katerem izraža željo, da bi prišlo med Francijo in Anglijo končno do pravega sporazuma, in to v prvi vrsti glede odškodninskega vprašanja. V tem pismu je bil MacDonald prijazen, a tudi odkrit; Poincareju je povedal, da obstoja v angleškem javnem mnenju struja, ki je popolnoma nasprotna francoski politiki v odškodninskem vprašanju. Poincare je takrat odgovoril, da je tudi on pripravljen na sporazum; cbenem je poudaril, da Francozi ne bodo mogli prej zapustiti Po-rurja, dokler ne plača Nemčija vojne odškodnine. Obe pismi sta bili objavljeni 2. marca. Nato" so se pogajanja prekinila, ker je moral Ponicare posvetiti vse sile fiskalni politiki za zboljšanje franka. Poincare je vsaj zaenkart popolnoma uspel v obrambi franka; dejstvo, da se mu je to posrečilo z angleško in ameriško denarno pomočjo, ne izpremeni mnogo* na stvari v tem trenutku. Nasprotno, ravno to dejstvo nam jasno kaže, da računata Anglija in Amerika na uspeh Poincarejeve politike v odškodninskem vprašanju; kajti siccr ne bi zaupali okoli 30 milijonov šterlinjčov (okoli 3 milijarde italijanskih lir) Franciji, katere gospodarstvo je v tako tesni zvezi z rešitvijo odškodninskega vprašanja. Poincare-jeva slava ni torej šc pokopana in tudi čas, ko pokopljejo njega, je še precej daleč. Kdor prorokuje Poincarćju polom pri bližnjih dr-žavnozborskih volitvah radi njegove odškodninske politike, naj pomisli, da je imel Poincare vedno ogromno večino za sabo, ko je šlo za odobritev njegove zunanje politike. Na drugi strani je tudi izid proučevanja izvedeniških odborov povsem ugoden za Poincareja, vsaj v kolikor so mogli dosedaj iztakniti poročevalci raznih pariških listov. Predlogi izvedeniških odborov aiamreč niso bili še objavljeni. Poincare, ki ga zaenkrat ne skrbi več usoda franka, se je lotil v zadnjem času z vsemi silami dela za sporazum z Anglijo, da bi bit sporazum dosežen istočasno kakor bo objavljen izid dela izvedeniških odborov. Vršijo se že nekaj dni pogajanja med Londonom in Parizom. Nekateri listi, n. pr. «Chicago Tri-bune» (v pariški izdaji), so celo poročali, da je MacDonald ponovno pisat Poincareju. Pozneje sta agenciji Reuter in Havas zanikali to vest. V londonskih političnih krogih kroži ftest, da se v angleškem ministrstvu za županje zadeve se le pripravlja tako pismo. Vsebina tegi piema bi bila v glavnem naslednja: 1) MacJDonafci priznava, da ima Francija pravico zahtevati, da se uredi vprašnje njene varnosti, ker nista Anglija in Amerika pri- Eali garancijske pogodbe, ki sta jo podpisala ayd George in Wilson; 2) MacDonald iz-lavlja, da v resnici obstoji nemSka grožnja za rrancijo kakor je obstojala francoska za Nemčijo po I. 1870 in izpolnitev te grožnje je treba Pjrečiti; 3) ker se MacDonald protivi vo-im pogodbam po predvojnem vzorcu, je za to, da se Nemčija pripusti k Društvu narodov, tako da bosta Francija in Nemčija zavarovani na isti način. Ako pride do tega, sc obveže Anglija, da bo nastopila z vso svojo oboroženo silo proti državi, kr bi izzvala kak konflikt, nc da bi ga predložila v razsodbo Društva narodov. To bi bila ugibanja o MacDonaldovih načrtih. Gotovo je, da zahteva MacDonald, naj se Nemčija pripusti v Društvu narodov; saj je s!a iabouristična stranka v volilni boj s programom, na katerem je bila točka, da se mora Nemčija pripustiti k Društvu narodov. Na drugi strani so imele tudi prejšnje angleške vlade v programu okrepitev Društva narodov. Iz zanesljivega vira poročajo, da je dal včeraj Poincare francoskemu poslaniku v Londonu natančna navodila glede odškodninskega vprašanja ter vprašanja varnosti Francije. Pismo iz Jugoslavije LJUBLJANA, 20. marca. Kdor hoče nase parlamentarno življenje pravilno presojevati, se mora zavedati, da se pri nas dogodki nikdar ne razvijajo s posebna hitrostjo, temveč da je počasnost razvoja v našem parlamentarnem življenju zakon. To smo mogli opazovati pii ustvarjanju ©pozicijonalnega bloka in lo se je še zlasti pokazalo sedaj po verifikaciji prvih 20 Radićevih mandatov. Že so pisali časopisi v alarmantnem slogu o prihodu Radicevcev v Beograd in o padcu vlade, že se je na vse mogoče načine pisalo o posledicah te senzacije, toda senzacija je izostala in Radicevcev še danes ni v Beograd in jih ne bo do sprejetja proračuna. Edino nove njihove poverilnice prihajajo v Beograd, drugače pa ostaja na zunaj vse nespremenjeno. Toda samo na zunaj, ker tudi pri vsej počasnosti dogodkov se je parlamentarni položaj vendar nekoliko zjasnil in razvo-zlanju situacije smo prišli bližje. Pred\rsem izgleda, da je Radićeva volja priti v Beograd resna in da ga ne plaši niti položitev prisege. Toda definitivno se Radić še ni odloČil, ker še ni dosežena soglasnost med njim in opczicijonalnim blokom glede programa, ki ga je treba po zrušitvi radikalne vlad? na vsak način izvesti. Dočim je namreč pripravljen Radič, da podpira opozicijonalni blok samo pri rušenju radikalne vlade in da se potem lakoj preide v volitve, pa se opozicijonalni blok volitvene vlade brani, ker ve, da ne more vsled svoje heterogenosti zahtevati Tiandata za sestavo take vlade preje, dokler ni s pozitivnim delom dokazal, da je takšne vlade vreden. Ves boj gre torej danes le za tem, katera od obeh najsilnejših skupin, radikali ali opozicijonalni blok, bo v stanu sestaviti poslovno vlado. Šele ko se Radič izjavi, da podpira tudi poslovno vlado, ki bo rešila invalidni zakon, zakon o kmetijskem kreditu, da omenim le oba najvažnejša zakona, šele potem je opozicijonalni blok v stanu prevzeti boj v odločilnem stadiju. Dokler pa ne more opozicijonalni blok nuditi jamstva, da ima ludi za pozitivno delo sigurno večine, toliko časa ni govora, da bi bila-naša kriza rešena, Vsled tega je naravno, da Radie ne hiti z odhodom v Beograd in vsled tega je tudi razumljivo, da blok ne more prevzeti odgovornosti za zrušenje vlade, pred odgla-sovanjem proračuna. Prišli bi namreč v tein slučaju naravnost v kaos, zakaj pričakovati, da bi Radič glasoval, ali tudi samo omogočil proračun, je naivnost, ki ne zasluži niti debate. Še eno važno dejstvo za razvoj r.aše parlamentarne krize je omeniti. Ko je bilo verificiranih prvih 20 Radićevih poslancev, so mnogi pričakovali demisijo Pašića, Ir v enem oziru tudi po pravici. Zakaj, če je bilo verificiranih 20 Radićevih mandatov, potem tudi ni zadržka za verifikacijo ostalih 50 Radićevih mandatov. Z drugimi besedami sc pravi, da je zasigurana večina opozicijonalnemu bloku. Toda na drugi strani je to le teorija, dejansko pa imajo radikali s svojimi zavezniki pri verifikaciji 20 Radićevih mandatov še trdno večino in zaio nima Paiić šc konkretnega vzroka, da odstopi, Šele ko bo verificiranih 50 Radićevih mandatov more reči Pašić, da nima več večine in tedaj je verjetno, da bo Pašić demisijo tudi podal. Gospcd Pašić pa bi mogel tudi ponaga-jati in podati demisijo pred sprejetjem proračuna in pred odobritvijo Radićevih mandatov. V tem primeru pa bi doživeli sledečo komičnost, da bi imeli v skupščini radikali večino, pa čeprav bi bil zbran ves opozicijonalni blok. V tem dejstvu je silen adut radikalov, ki ga pa z vsedržavnega stališča ne kaže uporabiti. V lažje umevanre vsega parlamentarnega boja par številk o jakosti posameznih klubov. Radikali imaio z džemijetom, disidenti, Rumuni in Velikosrbi 139 mandatov. Opozicijonalni blok pa ima sedaj samo 126 mandatov in sicer demokrati 49, Spahovci 18, Jugoslovanski klub 24, zemljoradniki, ki bi podpirali blok, 11 in Radićcvci 20. Nevtralni bi bili Nemci (8 poslancev), socialisti 2, 1 Črnogorec in Drinković, skupno 12 poslancev. Če bi vseh teh 12 glasovalo z blokom, bi bila radikalna večina še vedno močnejša. Ker pa računa celo Radić y «Slobodnem domu* s tem, da bo šel Pribi-čević z 9 demokratskimi poslanci z radikali, bi se razmerje poslabšalo za blok v 149 proii 116. Ker je dosedaj izročenih že 51 poverilnic Radićevih poslancev bi v zadnjem slučaju prišli do razmerja 149 :147, torej bi bila še vedno večina na strani radikalov. Zato je treba, da posije Radić še nadaljna pooblastila, ker šele z vsemi 69 mandati Radića bi bila večina bloka zasigurana in bi prišli do razmerja 149 : 165. Če pa bi se Pribičeviću posrečilo potegniti s seboj do 20 poslancev, potem bi imeli radikali absolutno večino, ki znaša v naši zbornici 157 in vse kombinacije bloka, bi padle v vodo. Navajam te številke, da spozna bralec, da ni končni izid boja če tako zelo golov in da je čisto naravno, če se dogodki počasi razvijajo. Treba je namreč upoštevati tudi to, da ni pri nas politika postavljena na pravo podlago, ker je plemenska, mesto gospodarska. Zato je skupen nastop strank raznih plemen tako težaven in zato imajo plemenske stranke tako važno besedo. Govori se sicer v zadnjem času mnogo o zbližan ju med Radićem in zemljoradniki in celo Radič sam je priznal, da je progra-matično najbližji zemljoradnikom. Če bi Radič opustil republikanstvo, «mjrotvor-nost» ter hrvatstvo in razgrnil čist seljački program, potem bi mogel postati skupen nastop Radića in zemljoradnikov dejstvo, V tem primeru pa bi se moglo razpravljati tudi o kmetski volrvni vladi in njena volivna zmaga bi bila verjetnost, če ne gotovost. Radićeva odločitev, da odide v Beograd, je voda na mlin frankovcev. Ti so pričeli Široko agitacijo med narodom proti odhodu Radicevcev v Beograd in v Virovitici so se prvič udarili frankovci z radićevci na javnem shodu. Njihov uspeh sicer ni bil poseben, toda vseeno bo njihova agitacija za Radića neprijetna. Eno dobroto pa prinašajo vendarle vsi ti dogodki. Počasi pripravljajo jasnost pojmov tn če je mogel še pred par meseci blesteti Radić z abstinenco, potem mora danes že z njo prenehati ter seznaniti svoje vernike z bistvom parlamentarnega boya. S tem pa je demagogiji izbilo dno in redni političen razvoj se pričenja. In če ne bo imel opozicijonalni blok nobene druge zasluge, kakor te, da je Radića pripravil do prihoda v Beograd, potem je njegova upravičenost bila podana, ker je pospešil konsolidacijo države. O. P. Odprava kalifata na Turškem Silni pretresi svetovne vejne še vedno odmevajo in to tudi v najbolj oddaljenih deželah, ki so bile zapletene vanjo. Med dežele, ki jih je vojna najbolj prerešetala, spada Turčija. Današnja Kemalova Turčija je kaj različna po obsegu, obliki in pa smotrih od predvojne. Angorski absolutist Ke-mal paša hoče modernizirati Turčijo, modernizirati pa hoče tudi duševmost turških množic. Vkljub vsem uspehom, ki jih more do sedaj zaznamenovati, pa je precej verjetno, da bo ta del programa veliko težje izvesti, kakor je bilo dosedanje delo. Turaka moč se je porodila iz osnovnih naukov ene izmed najbolj netolerantnih religij. Mongolski Turki, ki so pridrli iz notranje Azije, so uničile arabsko moč, ukradli nadarjenemu arabskema pismenu mohamedansko vero in se 2 njo okoristili v času, ki je bil zelo primeren za pohod proti korumpiranemu in propadajočemu Bizancu, Mohamed je bil 40 let star, ko je nastopil svojim naukom; «Samo en Bog je, in Mohamed je njegov prerok*. Toda razen njegove žene in njegovega prijatelja Abu Bekr-a ter njegovega bratranca Ali-ja, je malokdo verjel njegovemu poslanstvu. Polagoma je naraščalo število njegovih pristašev, toda oglašali so se tudi njegovi sovražniki, tako da je moral pobegniti v Medino. Od tega dogodka, ki ga Turki imenujejo heždra, štejejo mohamedanci leta (622, po Kr.). Pozneje se je Mohamed povrnil v Meko in kmalu se je razširil krog njegovih pristašev črez vso Arabijo« Tako so postali Arabci začetniki novega verskega gibanja, Glavna zapoved korana je bila širiti islamsko vero z vsemi sredstvi torej tudi z ognjem in mečem po vsem svetu. Po Mohamediovi smrti sta postali Meka in Medina znameniti botji P0*'- Mohamedovi nasledniki so se imenovali kalifi. Prvi kalif je bil imenovani Abu Bekr. Sedež poznejših kalifov je bil Bagdad, in ob času bojev za kalifat so Abasidi pokiK prejšnje Ome-jade, le eden seje rešil na Špansko in ustanovil kalifat v Cordovi. In večkrat še pozneje tekom zgodovine so nastali razni kalifati, katere j«* pa sčasoma odpravila turška sila, ko je zagospodovala po prednji Aziji. Dasi so bili Arabci kot fanatični pristaši svoje vere podobni Turkom, vendar je taka razlika v kulturnem pogledu med obema plemenoma, da je čudno, kako so mogli tedaj Arabci stalno podleći turški surovi sili, V svojih bojnih pohodih so prišli Arabci po afriškem obrežju do Gibraltarja, kateremu so dali ime (Gebel al Tarik) na špansko, kjer so ustanovili svoje kraljestvo in ugodno vplivali na kulturni razvoj južnega polotoka. Oni se niso omejili na surovo vojaško osvajanje zemelj, ampak, kamor so prišli, so prinesli s seboj sveži duh nove kulture, ki so jo dokazali posebno tudi z gojitvijo znanosti (zlasti matematike) Turki so v prvem silnem impulzu za-vojevali Malo Azijo m polagoma pridrli preko Carigrada (1452.) v Evropo in z ognjem in mečem strahova!« svoje sosede. Toda zavojevane zemlje so smatrati za svoje izkorižčevalske vire, niso se »ni-mali za krščanske raje drugače, kakor da so jh izžemali. Njihov uspeh je bil le vojaškega značaja, v ljudske množice je turška duše vnost le polagoma prodirala. In ravno zato, ker so vse svoje delovanje osredotočili na militarizem in na surovo vojaško moč, se jim ni posrečilo niti v dolgih sto- letjih pomuslimaniti krščanski Balkan. Vsled nekulturnega postopanja z ljudstvi zavojevanih dežel je bila torej turška asi-milatorična sila zelo majhna v krščanskih deželah. Z naraščanjem moči turške militaristične države je zadobil Carigrad nov pomen za vse muslimanske narode, zlasti od tedaj, ko je turški sultan v Carigradu postal tudi vrhovni cerkveni glavar vseh «pravovernih* muslimanov. Carigrajski sultan je bil torej obenem kalif, ki so ga več ali manj priznavali vsi mohamedanci za svojega vrhovnega cerkvenega poglavarja. Dokler so Turki z zmagovitimi bojnimi pohodi dajali očividne dokaze svoje moči, je jasno, da je vsem muslinanom prijalo videti v moči turškega Carigrada predstavi-telja njihovih idej. Turški sultani so znali svoj čas izrabiti to splošno versko čuvstvo tudi v politične svrhe in če se je oblast turškega cesarstva tako lahko in naglo razširila po vsej prednji Aziji, severni Afriki in gor do preko Kavkaza, tedaj je tu odločevalo čustvo verske skupnosti. Le tako si je mogoče misliti, da so se tako različna ljudstva mogla združevati z nekulturnim in bojevitim turškim plemenom, ki je znalo samo uničevati in izrabljati, ne pa ustvarjati. Kemal paša se je torej odločil, da odpravi kalifat. Ko je pregnal prejšnjega sultana, se mu je zdelo še primerno obdržati v Carigradu kalifat, sedaj pa je šel še ta simbol nekdaj mogočne Turčije. Zakaj carigrajski kalifat je HI v resnici le simbol nekdanjih časov, simbol slavne preteklosti, a sila klavrne sedanjosti. Še pred vojno je štela Turčija kakih 30 miljonov prebivalcev, danes je omejena na Malo Azijo, ki iraa jedva 6 miljonov duš. Kemal paša je odpravil sultanat in proglasil turško republiko. Sedež vlade je ostal v Angori tuui po zavojevanju maloazdjskega obrežja in po Lausanski pogodbi, ko je torej Carigrad prešel v roke nove vladavine. Toda Kemalu je bil tudi kalil na potu. Vendar je ta kalif predstavljal neko vrhovno oblast nad vsemi muslimani torej tudi nad Kemalom in njegovo vlado. Za moža tako sijajne preteklosti in smelih načrtov, kot je Kemal, pa je vsaka četudi samo simbolična podrejenost neznosna. To je bil morda en vzrok, da je Kemal zapodil carigrajskega kalifa. Kakšne posledice utegne imeti to dejstvo za muslimanski in nemuslimanski svet? To vprašanje zanima mnoge državnike in sociologe. Ali bodo muslimani vzdržali brez kalifa in kje bo sedež kaKfa? Vest, da so A rabci proglasili kralja Hus-seina za kalifa, je napravila na nekatere evropske državnike neprijeten vtis. Medtem so tudi v Siriji priznali Hussssina za kalifa in ni izključeno, da se vname zaradi tega med muslimani hud boj. Nekateri viduo v tem, da je bil Hussein izvoljen zla kalifa, angleške spletke. Hus-sein je odvisen od Anglije, zato pomeni vsaka porast njegove oblasti, tudi porast angleškega vpliva v Arabiji in Mezopotamiji. Če bi recimo tudi Egipt sledil temu zgledu, tedaj bi se kalifat nahajal v popolnem območju angleškega vpliva. Ni torej izključeno, aa bodo skušali Angleži izkoristiti tudi to okolščino. Vendar pa si je težko misliti, da bi se zavzeli za stvar, proti kateri bi nastopil njih zaveznik Kemal paša. Morda se je Kemal paša zares popolnoma desinteresiral za versko vprašanje in stremi zatem, da bi zbližal svojo nekulturno in zaostalo čredo s civiliziranim zapadom. To bi bil recimo idealni motiv najnovejše poteze angorskega paše. Sicer pa kdo more razumeti vse to, kar se dogaja sedaj v Turčiji? V tem oziru je zanimivo zvedeti za nazi-ranje musulmanov samih. Neki odlični mo-hamedanec (ki pa mimogrede omenjeno ni Turek} je dal sledeče izjave nekemu evropskemu državniku: Islam je imel vedno dve središči: osebno in lokalno. Osebno središče je kalif, t. j. naslednik preroka. Ker je bil prerok osebno središče islamske vere, tedaj so njegovi nasledniki ali kalifi prejemalci in izroče-valci tradicije. Kalif je duhovni poglavar vseh vernikov in njegove ukaze mora izpolnjevati sleherni mohamedanec. V svrho brambe vere mora poglavar gospodovati nad gotovim ozemljem, razpolagati mora z vojsko na suhem in na morju in imeti na razpolaga denarna sredstvar skratka imeti mora tudi vsa sredstva posvetne oblasti. Ne da bi se dalje spuščali v »tvar, Je treba omeniti, da je vsled raznih vojnih izgub, ki jih je utrpela Turčija v zadnjih desetletjih, padel tudi pomen kalifata, zakaj kalif ovo območje se je skrčilo na tako majhen teritorij, da ne more vač služiti onemu splošnemu ugledu, ki je potreben cerkvenemu poglavarju tako veKke verske skupine. Pred zadnjo vojno še je bila Turčija velika država obljudena z'raznimi plemeni. Jeruzalem, Meka, Medina, tri znamenita božja pota, to danes zunaj sedanje Turčije. ur i* »?__J« mkm mitro Turrtia DNEVNE VESTI Volilno deiODsnje v slovanskih OMli Pod tem naslovom ugotovlja «PiccoIo», da se volilno gibanje v tržaški pokrajini vrši z naravnost uzorno disciplino. Opravičeno je pričakovanje, da bo tako do zadnjega. Ta discipliniranost odgovarja tudi namenom vlade, posebno fpa ministrskega predsednika. V tem pogledu je — z ozirosn na razne dogodke v drugih pokrajinah — podal že več izjav v smislu, da se mora oliraniii javen red, kar priča o resnosti in trdnosti sedanjega režima. Novo dejstvo pri teh volitvah — meni trža- I «Lovskš tat» na Opčicah. Po dolgom, res predolgem času smo imeli na Opčinah predstavo, veselico ket ji domačini pravijo, ki pa sc na vsak način terneljit-o razlikuje od navadnih veselic s plesom. Dramatični odsek M. D. P. Opčine je dobro naštudiral ^Lovskega tata» in ga v Kettejevi dvorani na res okusnem odru tudi dobro podal. Omeniti moramo, da se je prav hotelo ta. kega nastopa, želeli smo ga. Reči moram, da je zadostovala nedeljska predstava vsem pričakovanjem. Igra kot taka ni nič posebnega. Več aii manj posrečena dramatizacija Zerstacker->-vega romana: «Lovski tat», ki ne nudi v celoti žki list — je v tem, da se jc to ozračje mirnosti j dovršenih lipov in lei jih igraTcc mora ustva-razširik) tudi v slovanska okrožja, kjer so ime- ■ rjati od hipa do hipa, kot mu to nudi beseda le prejšnje volitve neogibno značaj ojstrega ali pa značaj dotične scene. Tudi bi bilo m-narodnega boja. Potem nadaljuje: «Dolg: spor j uirestno spisati kritiko o igralcih, ko bo ven-z jugoslo venskim kraljestvom, ki je posredno dar režiser dram. odseka že sam znal za vkg vplival na doševno razpoloženje na obeh sira- I napake in jih skušal po možnosti odpraviti, reh tudi v naših mejah, je podaljšal za par j §e le ko jih bomo videli pri peti ali šesti igri, let psihološko vedenje, ki bi moralo normalno j jim bomo skuJali pokazati napake in ne-prenehati vsled nepreklicne nove usode tega doslatkc. ozemlja. Toda srčna vnanja politika sedanjega : Pohvalno se moramo izraziti o g. Sončevi — ministrstva, ki je v polni obliki soglasja poravnala ta spor, iz katerega so prihajala nc-sporazumljcnja* je podala tudi razmerju z drugo rodnimi državljani odločilen zvok prirodnosti. To se izraža najboljše v načinu, kakor sc razvija sedanje volilno gibanje v tistih slovanskih volilnih okrožjih, kjer je divjal do včeraj narodni boj. To gibanje ima svoje značilne znake v popdci svobodi, dani Slovanom za razvijanje hi izvajanje svojega programa v okvirju zakona; na drugi strani pa v svobodnem na^ stopanju italijanskih govornikov, da pojasnjujejo program vlade in da pokažejo jake razloge za Slovane, da se pridružijo vladi, enako drugim državljanom, interesiranim na blaginji in razvoju dežele. Ta akcija, ki uvaja v naše volilno gibanje rtov element, ne z uljudnostjo v razpravi, se vodi v naši pokrajini z vidno vnemo in veliko taktnostjo, na način, ki ne izziva razburjanja, marveč pomaga v marsikaterem slučaju, da se vzbujajo čustva uljudnosti in soglasja. V časih se razvija tudi v «kon-tradik>rij»f a tudi v takih slučajih ostaja v mejah discipline. Če tudi ima g. Mussolini v splošnem prav, ko pravi, da razprave ne spreminjajo idej prisotnih, vendar so tu slučaji, ki donašajo neogibno neko korist. Tu se res spreminjajo mnenja, četudi ne v aritmetičnih volilnih računih, pač pa v tem, da se ustvarja ozračje sožitja med obema plemenoma.» Neizbežno je sicer, ker je v naravi stvari — meni «Piccolo» nadalje —, da pride do kakega spopada, ker hoče gotovo število Slovanov pokazati svojo solidarnost z vlado in jo podpreti. Četudi bo Število teh omejeno, vendar bo imelo svojo vrednost, ker bo pričalo, da slovanska volilna okrožja niso monopol slovanskih narodnih strank, ki nočejo imeti nobenih stikov z Italijani v volilnem pogledu. Na vsak način so ti stiki velike pomembnosti v duševnem razmerju med drugorodci in italijanskim narodom. Italija smatra drugorodce kot svoje državljane in jih upoiteva kot svoje sinove. In vse to se razvija v svobodni in uljudni obliki, ki odpravlja nezaupanje. V tem je — zaključuje tržaški list — velika pomembnost akcije, ki se je začela sedaj. Podali smo ta izvajanja v *Piccolu» skoro v polnem obsegu, ker jih smatramo kot pomen-ben pojav. Seveda je v njih marsikaj, ki zahteva odgovor in zavrnitev. To pa bo tvorilo posebno poglavje Povsem pb smo v soglasju s tržaškim listom v pričakovanju, da sc bo vo- ki je prav ljubko predstavljala Cilho. Poseben aplavz je žela pri prizoru v 2. dejanju, 2, sliki, ko jc prav iz srca igrala težki prizor. Dober Hrast, Tratnik, Jevšar, Vencelf, Dolinar in hlapec. Dobro bi bil pogodil ulogo Osat, če nc bi imel navado, pospremat besedo s pretirano gesto. So seveda to napake začetnika, ki se po gotovi dobi že izkoreninijo. Dobre volje c hoče. Občinstva je bilo pri popoldanski prcclsi \i prav lepo število. Večinoma so bili to ljudje iz bližnje openske okolice. Zvečer je bila d"o-rana natrpano polna. Openci smo zadovoljni, zadovoljen jc lahko tudi korajžni dramatični odsek z dosc/.enim uspehom. Posebno bi še omenili, da je oder delo dramatičnega odreka samega in da je nadebudni član odseka g. Šajin naslikal okusne in lepe kulise. -— Opcnc. , Brcštvene ves« Plasinski odsek mandolisistične skapine «Vikior Paraia^ priredi prihodnjo nedeljo, 30. t, m. — če bo vreme ugodno — celodneven izlet v Gortnjo Bvanico. Odhod s postaje v Rocolu z vlakom ob 5.45 zjutraj. Kdor ne mara nositi s seboj kosila v nahrbtniku, naj javi to pri društvenem odboru v gostilni «Ja-dran*-, oziroma v gostilni DKD pri Sv. Jakobu, ki bo preskrbel določeno število kosil v kraju izleta. «Kolaši^. Danes ob 10. uri pevska vaja. Prosim naj nihče nc manjka. — Pevovodja. M. D, P. - Sv, Jakob. Jutri, v pondeljek, redni društveni sestanek ob 20.30 uri. Danes popoldne družabni sestanek v navadnih prostorih. — Odbor. ti tržaškega živšienia Coilcrlg priznal, da Iz umoril gosfilnifurKo De Monle Tajnost roparskega umora pri Sr. Ivaau razkrita, - Nove aretacije. Po večmesečnem poizvedovanju se je varnostnim oblastvom končno posrečilo razkriti tajnost, ki jc obdajala roparski umor pri Sv. Ivanu, katerega žrtev je bila svoječasno gostilničarka Josipina De Montc. Pred par dnevi smo poročali o aretaciji nekega Marija Bisina, ki je bil močno osumljen, da se j it f korist države i Vse tiste, ki prisojajo državi pravico do raznarodovanja svojih drugorodnfli manjšin in ki trdijo celo, da zahteva to državna korist, opozarjamo vnovič na ugotovitve, ki jih je napisal italijanski nacijonaliatičBi list *Bren-neros, (Glej «Edmost» od 12. marca I) Da bi bila asimilacija narodnih manjšin Čim hitrejša, hočejo navduševalci za ta namen, naj bodo državni organi sami tujci, ki ne poznajo jezika ljudstva. Če bi ga poznali in govorili v njem z ljudstvom, bi — tako sodijo oni čudni proroki — le ovirali raznarodovanje in s tem Škodovali državni koristi. «Brennero» pa je je očitno, da je Bisin znal za Collarigeva zločinska podjetja ter da se jih je iuui —- vsaj deloma — udeležil. Tekom nadaljne natančne preiskave jc postalo čimdalje očividnejše, da j* imel pri omenjenem zločinu zraven svoje prste tudi Collarig, posebno z oi rom na krutost, s katero je bil izvršen rop. Kako je padel Ccliarig v past. Orožniški stotnik Mollica, ki si je stavil težko nalogo, da izsledi morilce De MotiIc, se je podal v Pulo, da ponovno zasliši Colla-riga4 ki je zaprt v tamošnjih zaporih. Collarig je tekom zaslišanja spretno odgovarjal na vprašanja, tičoča se umora gostilničarje De Monte, ki mu jih jc stavil stoLnik Mollica. Sprva je odločno zanikal, da bi se bil udck-il tega zločina, končno pa je padel v past, ki mu stotnik Mollica. Nenadoma mu jo je nastavil ugotovil neogibno potrebo, da državni organi I je namreč rekel, da mu tajenje nič nc poroajja, poznajo jezik ljudstva, deželo in nje prebival- ko je Bisin izpovedal, da je on — Collarig — ttvo. Uradnik, ki ne pozna domačega jezika, umoril gostilničarko. Te besede so Collariga Koncem aprila in v začetku maja aranžira g, Ciril Vidmar, vodja Matične knjigarne, serijo koncertov v Postojni, Trstu, Gorici in Vepavf. Posrečilo ae je pridobiti za koncerte najodlifinejSe umetnike, gospo operno pevko Thierri - Kavtaifcovo, gg. Julija Betetta, na-iega slavnega opernega basista in našega Srečka za Kemafisti ie zavedajo* da «ore Turčija . ___. t 2I nuditi kalifatu onega sijaja, ki fa potrebuje,, ROnftn JĐ90 SlOVeH SKI0 OIDtfDlROV ako naj prizna ves muslimanski svet Carf^ ,CMmwn anrija in v gradu to Čaat. Tudi se zdi potrebno ločiti verski moment od politike. In morda hoče Kemal pala to doseči Kako naj pride v sklad državna politika, ki »tremi za moderniziranjem in približanjem k zapadu, če pa nalaga koran, da je smatrati vsakega drugoverca kot sovražnika, ko< manjvrednega človeka, kot rajo. Kemal pela si je torej nadel nalogo iz-premeniti dosedanjo naradnjajko in ozko-srčno duievnoct turftkega ljudstva. Ta ds-ševnost je ena glavnih ovir napredku, AH se mu bo to posrečilo? Na to vpraianje je težko odgovoriti. Vsekakor bo naletel na velike težave, zakaj moral se bo boriti proti prirojeni duSevni lenobi svojega ljudstva in pa proti siloviti moči tradicije. Boj proti večstoietni in tako krepko vtidrani tradiciji pa je vedno zelo tnL Težje bo Kemal paša premagal te tradicije kakor pa sovražnike Turčije na bojnem polju. izgublja duševno vodstvo nad ljudstvom «Brenneru» se ne zdi važno to, da si Neitali-jani hitro priučijo italijanski jezik, marveč to, da mislijo kot italijanski državljani. Neogibno potrebno je za korist države, da znajo nje organi govoriti z ljudstvom v njega jeziku! Uradniki naj bodo povsem usposobljeni strokovno in jezikovno! Te pametne ugotovitve v italijanskem naci-jonalisličnem glasilu ne zvenijo le kot ostra obsodba dosedanje prakse omalovaževanja m preziranja jezika drugorodne manjšine, marveč pomenijo tudi obsodbo tistega večinskega načela, ki se toliko naglasa ravno te dni in v čigar imenu se zahteva raznarodovanje dru-gorodnih manjšin. Iz ugotovitev rečenega italijanskega lista »ledi logični zaključek, da je preziranje jezika ljudstva le na škodo poslovanja državne uprave in njenega ugleda in tem nasprotno koristi države. Ta korist zahteva, da državna uprava spoštuje jezik manjšine in naj ga ne izključuje is upravnega poslovanja! Kdor sodi drugače, ne razume pravilno državne koristi. telefonske naročnine mesec april, maj in junij 1924. se morajo — kakor poroča ministrstvo za pošto in brzojav — nlačati najkasneje do 15. aprila. Ako se ne kodo ta plačila izvršila do omenjenega dne, sa bo telefonska sveza takoj pretrgala in bo asrofnflf zgubil pravico do telefona. V tem ■lučaju sme seveda uprava vzpostaviti zvezo, sko plača zamudni naročnik do 30. aprila poleg naročnine odškodnino v znesku 5 Ur. Vdova Apolosljt Renko se najsrčnejše zahvaljuje vsem prijateljem in dobrotnikom, ki to ii na katerikoli način izkazali sočutje in nudili svojo pomoč sa časa bolezni in ob smrti nienetfa ©okoinega soproga. Bog povrni vsem! presenetile; pomolćal je za hip, nato je jezno vzrojil: «On me je naščuval k napadu na gostilničarko! Ovaduh!» Soočba med Bisinom in Collarigem je bila burna. Collarig jc skoči! razkačen proti Bisinu ter ga ponovno opsova} z besedo «ovaduh». Potem je v svoji togoti izdal tovariše, ki so se z njim udeležili umora. S takim izidom zaslišanja je stotnik Mollica dobil v roke ključ zamotane zadeve. Vrnil seje v Trst, kjer jc bila njegova prva skrb. da pridejo v« pajdaši CoHariga v roke pravire-Trije so bili aretirani takoj po aretaciji Bisina. Ti so: Bisinov svak Evgen Cerne, star 27 let, stanujoč pri Sv. Ani; 23-letni mehanik Herman Smolars, bivši družabnik šoferja Pec-chiarja, ki je bil svoječasno zamotan v proets proti tolovajski tolpi Braico, stanujoč v Skednju št. 137, in 22-letni Alojzij Tattistich, stanujoč v ul. Malino a vento št. 18. Končno sta bila aretirana Se ljubimka Battisticha 22-letna Roža Giacomino in zlatar Fran Nordio, star 30 let, stanujoč v uJ. Foscolo št. 30. Pc. slednji \e namreč kupil od tolovajev zlatenioo in drage kamene, ki so bili last umorjene gostilničarkc, čeprav je dvomil o Izvoru te!' dragocenosti. Kako je bil izvršen rop. Na podlagi obtoženega materijala, ki ga nabralo varnostno oblastvo, jc bilo mogočo natančno dognati, kako je bil zamišljen in izveden na^-ad na gostilničarko De Monte. Misel na napad je sprožil Bisin, ki je vedel, da jc De Monte premožna ženska. Opazil je, d « se vrača vsak večer iz gostilne domov in d.» nosi pri sebi torbico z dragocenostmi. Ker jo je navadno spremljal lc njen »tari oče, jc uvi-del, da bi izvršitev zločinskega načrta nc naletela na posebne ovire. Teden dni pred zlo činom sc jc sestal s svo jim svakom Cerne tom v njegovem stanovanju ter mu razložil vea načrt. Toda Cerne je dvomil, da bi se tolovajsko dejanje posrečilo, zat<* sta moža st\ar začasno odložila. Par dni pozneje r_> govorila o zadevi s Smolarsom, a tudi to pot niso nič skleniti. Ob tej priliki pa se je Smolars obvezal, da pridobi za zločinski načrt moža, ki bi bil v stanu izvesti drzni napad Ta mož je "bil Collarig. Naslednji dan so se fitirje lopovi sestali in se domenili, da napadejo gofttlničarko dne 10. septembra zvcč«r. i Večer poprej so sc pedali k Sv. Ivanu ter določili, kako izvršijo napad. Določeni dan pa niso mogli napasti gostilničarke, ker so pred gostilno krožili orožniki. Dne 11. sept. se je tolpa zopet podala na mesto ter čakala pri-ravnega trenutka. Bisin, ki je imel s seboj _olo, se je skupno s Cerne tom postavil na ogled pri takozvani *Rotondi», medtem ko sta Collarig in Smolars čakala, da pride De Monte iz gostilne. Okoli 22.30 ie gos-tilničarka stopila z očetom na ulico. Ko je starec zapiral jekleni zaslor pri vratih, je Collarig planil na L)c Monte ter ji skušal iztrgati torbico z dragocenostmi. 2enska se je skušala ubraniti; nastalo je kratko ruvanje, tekom katerega je gostilničarka ugriznila napadalca v levo roko. Tedaj je Collarig razkačen potegnil avtomatično pištolo ter ustrelil proti De Monte, ki sc je zgrudila na tla smrtno zadeta. Nato ji je iztrgal torbico ter se spustil v beg. Smolars se je spustil za njim; pri begu se jc obrnil proti očetu De Monte, ki jima je sledil, ter izpalii par strelov iz samokresa, ki so pa k sreči zgrešili svoj cilj. Delitev plena. Tolovaji so se sestali na stanovanju Cer-r.cta v Skednju, kjer so si razdelili plen: 1500 lir v gotovini. Zlatenino in drage kamene, ki so bili poleg denarja v torbici, so prodali tri dni po dogodku zlatarju Franu Nordio. Za vse skupaj so debili 1900 lir; ta znesek so si tudi razdelili med seboj. Collarig ie prebival par dni pri Battistichu ter rau plačeval dnevno 20 lir stanarine. Zlatar Nordio jc raztopil zlatenino, ki io je kupil od tolovajev; ta okolSčina priča, da je mož vedel, da jc zlalcmna nepoštenega izvora. Pri zaslišanju je deloma tudi priznal svojo svojo krivdo. Vsi arctiranci so bili odvedeni v zapor v kL Coronco. _ Samomor brivca. Brivec Avgust Ghersini, star 45 let, stanujoč v ul. Udine št. 57, je bil žc dva dni odsoten z doma. Njegova brivnica, ki se nahaja v pritličju iste hiše, je bila za- j prta. Njegovi domači, ki so zaman ugibali, kam, j je mož izginil, so včeraj opoldne obvestili o dogodku orožnike na postaji v ulici Belvederc. Sluteč, da sc je možu kaj hudega pripetilo, so orožniki dali šiloma odpreti brivnico. Ko so vstopili v brivnico, jim je puhnil nasproti mo-čajj smrad po plinu; sredi brivnicc pa jc sedel na stolu Ghersini — mrtev. Na lice mesta poklicana sodna komisija je dognala, da gre za samomor. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Zdi se, da si je nesrečni mož vzel življenje radi bede. Bil je vdovec in zapušča 6 nepreskrbljenih otrok. ' _ Identifikacija utopljenke. Utopljenka, o kateri smo poročali, da so jo predsinočnjim izvlekli iz morja pri Miramaru, je bila včeraj popoldne identificirana za 31-letno Ido Predolin, bolniško strežnico v norišnici pri Sv. Ivanu, stanujočo v ul. Giulia št. 32, Spoznala jo je ; njena mati, ki pa ni znala povedati, kaj je pri- < gnalo nesrečno hčer do obupnega koraka, j Otrok pil jodovo tinkturo. Snoči okoli 20. ' ure je mati prinesla v mestno bolnišnico svojega 2-letncga sinčka Marija Scharf, stanujc-čega v. ulici Sporcaviila št. 2. Povedala je, da jc otrok v hipu, ko ni pazila nanj, iztaknil steklenico z jodovo tinkturo ter izpil par po- ■ požirkov omenjene tekočine. Mali zastrupljenec je dobil potrebno pomoč. | Ostal je v bolnišnici. Njegovo stanje ni nc-/arno. Težka nesreča pri dc!u> Snoči okoli 22. ure se je v plavžih v Skednju ponesrečil 23-letni delavec Marij Kolnik, stanujoč v Skednju št. 102. Prišel je med kolesa nekega stroja ter zadobil pri tem težke poškodbe po levi sirani boka. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Is tržaške pokrsllne Gorenje. (Redek jubilej). Dne 25. marca t. 1. praznuje gospa Marija Jurca v Gorenjah št, 5, devetdesetletnico svojega rojstva v ožjem rodbinskem krogu. Sorodniki in prijatelji kličejo Vam: Bog živi Vas in soproga g. Ivana Jurca 1 Na mnogaja leta! Nadalje je izjavil, da ne smemo verjeti izvajanjem našega časopisja, katero poudarja, da naša narodna manjšina ne nastopa pri današnjih volitvah v opoziciji napram vladi, ker fašizem smatra vse stranke, ki niso v zvezi Ž njim, za opozicijonalne in sovražne in med temi da je tudi naša; le takrat ne bi bila naša stranka v opoziciji, čc bi bili Sli g, dr. Wilfan in drugi naši kandidati k fašistom ter prosili, da jih sprejmejo v večinsko listo, kjer bi bili gotovo izvoljeni. (Tu se je Petris pošteno urezal. Naša lista že zato ni opozicijo-nalna, ker ne nastopamo kot sttanka* temveč kot slovanska narodna manjšina. Op. ur.). Za njim je povzel besedo znani slovenski fašist Piciga iz Pobegov, ki jet hoteč raztol-mačiti govor dr. Petrisa tako pogorel in zašel, da si ni znal kako pomagati iz zadrege. To je bilo v veliko zabavo poslušalcev, Jci so se s težavo vzdržali smeha, — Revšče je celo izjavilo, da bi italijansko boljše povedal, kar pa jc zelo dvomljivo. Govora teh dveh fašistov nista popolnoma nič vplivala na naše zavedne Dekančane, kateri Že davno vedo, da je.njih dolžnost oddati dne 6, aprila svoje glasove za lipo m planiko, ki dobro vedo, da s tem nc zagrešijo nikakega nasprotstva ne proti Mussoliniju, ne proti vladi in ki željno pričakujejo dan, da navdušeno pozdravijo našega priljubljenega g. dr. Wilfana v svoji STedi. Dekančani! Glasujte dne 6. aprila vsi za lipo in planiko, J—sky. Poslano*) «LA PACE» («M1r4 zavarovalna družba , proti požaru in drugim nezgodam naznanja . svojim interesentom, da je odložil gospod Angelo Travan v Gorici službo zastopnika in agenta. Vsi interesenti se vsled tega opozarjajo, da je prevzel glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Ist * "" ' in Istro gospod Giovanm Foazari ▼ Trstu, Via del Pešce št 4. V denarnih in dragih zadevah naj se vsi interesenti obrnejo izključno na imenovanega gospoda in ne več na g. Angela Travan. Trst, 20. marca 1924. __ «LA PACE» («MIR») zavarovalna družba ▼ Milana. Vesti Iz Istre Dekani. Dne 19. t. m. se je vršil v Dekanih fašistovski shod, katerega se je iz gole radovednosti udeležilo nekaj naših rojakov. Shod se je vršil -v dvorani, ki je last gosp. župana. Govoril je odvetnik dr. Petris iz Kopra, ki je pozival naše rojake, naj glasujejo za vladno listo, oziroma oddajo vsaj dva do tri sto glasov za. gori omenjeno listo, češ, da edino tako lahko dokažemo in priznamo dejstvo, da Živimo v mejah Italije, da smo italijanski državljani in da spoštujemo zakone. Nadalje je naglaSeval, da nam bo vlada za teh tri sto glasov zelo naklonjena, nam ob vsaki priliki priskočila na pomoč, posebno v plačevanju občinskih dolgov, v popravljanju občinskih cest in kratkomalo obljubil, da se bo po naši občini, za teh tristo glasov, cedilo med in mleko kot v deveti deželi. — Nasprotno pa se bo znala maščevati sicer ne z nasiljem, pač pa s tem, da bo prezirala in zanemarjala občino in končno ne bi dolgo trajalo, da se razpusti sedanji občinski odbor in nadomesti s komisarjem. Vesli z Goriikeoa Volilni boj. Akoravno nas ločita od volitev samo še dva tedna, vendar volilni boj na Goriškem se še ni razvnel z ono vehemenco, kakršne smo bili vajeni pri prejtnjfh volitvah. V sredo, na dan sv. Jožefa, je stopil tudi skupni slovenski- volilni odbor, ki se je do-sedaj ukvarjal s tihim,, podrobnim delom v odprt volilni boj. Tega dne se je vriil v Mirnu prvi slovenski volilni shod, na katerem sta nastopila kandidat dr. Besednjak m član volilnega odbora odv, dr. Gaberšček, ki sta obrazložila slovenskim volilcem, ki so prihiteli v velikem številu iz Mirna samega in iz okolice, pomen in važnost volitev ter opozorila na dolžnost goriških Slovencev, da gredo dne 6. aprila vsi na volišče in da oddajo svoje glasove za slovansko listo. Z vznešenimi besedami jc o tvoril in zaključil shod g. Anton Vuk iz Mirna. Sam sv. Jožef jc prinesel v našo sredo «milega nam gosta», videmsko železno pest, odv. Pisenti-ja, ki se je v sredo zjutraj napotil v spremstvu goriških atalijanskih fašistov in slovenskih vitezov po vipavski dolini na lov za slovenskimi glasovi. Povsod ga je seveda čakal »prisTCni sprejems, kakor ga znajo med nami ustvarjati videmski fašisti. Šolsko vodstvo dobi namreč povelje, da mobilizira vso šolsko mladino, župani in občinski odbori dobe ukaz, da se morajo udeležiti sprejema in shoda, o imejiteljih razn. koncesij, patentov, obrtniških dovoljenj in drugih, ki so v odvisnosti od državne uprave, sploh ne govorimo, ker nikdar nc smejo manjkati pri »prisrčnih > sprejemih, drugače zgubijo že naslednjega dne koncesijo ali krtih. Nekaj za nas docela novega pa je, da se izrablja tudi šolska mladina v politične namene. Taki prisrčni sprejemi so čakali odv. Pisenti- ja v Št. Petru, Prvačini, Ajdovščini, Vipavi in Komnu, kjer je priredil volilne shode ter se predstavil kot kandidat fažistovske liste. Nadvse značilno je, da se mora odv. Pisenti, ki bi rad hotel veljati tudi za kandidata Slovencev, predstavljati slovenskim volilcem s pomočjo tolmačev v viteških osebah Bandelja in Pe-ternela. Samo ta razlog zadostuje, da noben pošten slovenski volilec ne sme in ne more glasovati proti svoji slovanski listi. Za nedeljo, dne 23. t. m., se pripravlja več volilnih shodov. V goriškem gledališču se predstavi volilcem goriški kandidat na fašistovski listi odv. Marani, v krminskem in gradiščan-skem okraju bo tega dne nastopil na več volilnih shodih prof. Venezia in tudi naš slovenski volilni odbor priredi nekaj shodov. Najživahnejša bo pač prihodnja nedelja — poslednja pred volitvami, ko bodo stranke napele vse svoje moči, da si zagotovijo čim večje Število glasov, ki naj jim izvojujejo zmago. > Vodopivčev večer. V sredo je priredilo •Pevsko in glasbeno društvo® v Trg. domu koncert, na Čigar sporedu so bile izključno le skladbe V. Vodopivca. Društvo je hotelo na ta način počastiti priljubljenega goriškega skladatelja in njemu se je pridružilo dostojno tudi goriSko občinstvo, ki je v sredo napolnilo dvorano Trgovskega doma. •J Za Clank« pod tem naslovom odgovarja urodU •Utvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva. fiiala zavarovalnica > ■ „UNION" ie največja svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 30 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Vi Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, 1. 444 — Zastopniki se Še sprejemajo. — Mali oglasi POSESTVO, srednje velikosti, v Sežani št. 93, se proda radi selitve po zelo ugodni ceni. 353 ZALOGA vina, J. Cink in sodrugi, via C. Ghega št. 8, na dvorišču, prodaja vino belo, prve vrste, v sodih in v steklenicah od 1 1. po konkurenčnih cenah. 354 , SLUŽKINJE, varuhinje, sobarice, kuharice, deklice za lažja dela in drugo osobje za gosposke družine, hotele, restavracije, bars, kavarne, iščemo sa Trst in druga mesta. Provveditorio, Trst, Via S. Lazzaro 23. 356 ZLATO, .srebro, briljaaie, plača po najvišjih i cenah, Pertot. Via S. Francesce 15, II. 26 1 BABICA, avtorizirana. sprejema noseče. Niz-ke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 306 POSESTVO, enonadstropna hiša, dve gospodarski poslopji, 6.000 m5 zemljišča, 10 minut od Celja, se proda. Kupcu stanovanje na razpolago. Lastnik: G. Medved, Sp. Šiška (nad cerkvijo), Ljubljana. Pojasnila v via Madonnina 4, II. 348 Pm po cenah brez konkurence Obiščite veliko skiadišče Via Udirse štev. 25. is tt i iaeta pisvasaSMa. rmummmn ■mean ■aBserasiseim Najstarejša trgovina obuvala § g i i JOSIP STANTIG | - Piazza S- Rosario pri cerkvi Sv. Petra | Trst Največja izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. Specijaliteta: Planinski čevlji najfinejše in g najtrpežnejše vrste kakor tudi telovadni čevlji. ¥!■■i ■iiia ■lin BBIIHI mum Bil« miiaa BS@II HIB ■na ČEVLJARNICA KosiČ, izvršuje vsa čevljarska dela ločno in solidno. Via Udine 65. 355 PEKOVSKI vajenec, najrajši Kraševec, se sprejme. Pahor, tTgovina — Dornberg. 357 BABICA, diplomirana, sprejema dnevno. Ljubezniva oskrba. Največja tajnost. Govori slovensko. Via Bosco 10, I. 358 Semena krmilne pese, korenja, detelje, trave itd. kakor tudi čebulčka in vsa druga vrtna in cvetlična semena, prvovrstna garantirana, prodaja (31) DVONADSTROPNA hiša k vpeljano gostilno, velikim dvoriščem in vrtom, garage, hlevom, vodo, plinom, vodnjakom se proda even-tuelno se delno odda. Pojasnila daje lastnik na Vfdeli - Sv. Ivan. Guardiella 1046, I. od 4. do 6. — 359 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče Ivan Marila Malalan previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika »e bo vršil danes ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti št. 337, na Opčinah. OPCINE, 23. marca 1924. Žalujoča družina. PI ANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi ugla sevalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, U. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah. 6 G. DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic \vr valčkov raznih velikosti lastnega Izdelka. 30 KRONE po 1.90, goldinarje 5.08, 5-kronske komade 9.90 plačuje Via Pondares 6, I., desno. 20 KRONE, srebro, zlato ln platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 TRTE cepljene, prvovrstne L 80, D. vrste L 40, bilfe L 20 sto komadov. Pri večjih naročbah popust. Trtnica Forčič Ivan, Preserje p. Komen. 136 CREŠNJE, cepljenke različnih vrst od 1 do 3 m, visoke, vfeokodebelnati rabez i t. d. ima na prodaj Sirca v Sq#ani._295 GLASOVIR «Sćhnabel», v dobrem stanju, se ceno proda. Švtgelj - Barko vije 516. Resnim reflektantom olajšano plačevanje. 347 PEKOVSKI vajenec, nekoliko izurjen, se sprejme. Pekarna Sv. Križ - Cesta. 352 Hočete prihraniti ?! ? Hočete lep dar?!? Hočete dober liker?!? Kupite odlikovano Jtitno Crema Nemalo R. CHsmanclcli Potrosili bodete malo, dobili bodete v dar lepo stensko uro in imeli bodete izboren liker. 4 p O D L i s T E Paul Bourget: JECA (La Gedle) Poslovenil F. P* (86) Od onega spopada, ko sta si- stali nasproti — ena preplašena, druga grozeča — nista več imeli nobenega intimnega pogovora. Sabina se je bila namreč tedaj uprla proti vsakemu vmešavanju v njeno čustveno življenje, in to z vso silo svoje ljubezni, ki je kljub tej preizkušnji bila srečna v upanju. Ker je ves teden lastonj čakala, je bila sedaj utrujena in zato ji ni preostajalo drugo nego odločen molk, ki ne razpravlja, in zaprtost, ki se izogiblje. Svojo taičo je torej poslušala z mračno ravnodušno-fitjo, ki je gospo Vialis že v prvem hipu mnogo bolj vznemirila nego njen jezni odpor prejšnjih dni. Ni se motila: ta otrpnjenost je napovedovala strašnejšo in temnejšo bodočnost. — »Sabina,* je začela tem bolj nežno, «do-volite mi, da se vam zahvalim, ker niste rekli Ivanu-Mariji nič takega, kar bi ga moglo zopet spraviti na pot suma. V tem vidim en dokaz več, da sem storila prav, ker sem vam rekla oni -dan, da ste ohranili v sebi čut časti nedotaknjenega. Zopet apeliram na ta vaš čut in vas rotim, da, ako je mogoče, malo obvladate svojo bolest, katero jaz tudi razumem. Ne bi bila ženska, ako ne bi čutila, kako strašno )e razočaranje, kakršno ste ravnokar doživela vi. Toda mislite na svoje otroke. Ivan-Marija je zopet vznemirjen, mora se vznemirjati. Vi trpite, a on to vidi. Ljubi vas. Pomislite, da je bil ljubosumen, ljubosumen do blaznosti. Imejte pred očmi, da je vaša očitna žalost nastopila v istem času kakor nesreča in odsotnost njega, na kogar je bil ljubosumen. Zapomnite si pa, da mi ni rekel, da stavi ti dve dejstvi v medsebojno zvezo. On še vedno misli, da ste jezna nanj radi...» Tu se je en hip obotavljala, nato pa je pogumno nadaljevala: •Ravnotako bi ne bila ženska, če bi v tem hipu ne razumela vaše ljutosti, in radi nje vas celo cenim. V njej je dokaz, kako odkritosrčna ste bila v preteklosti. Toda to preteklost morate vendar smatrati za popolnoma odpravljeno. Zakaj v resnici tudi je odpravljena. Ivan-Marija mi ie obljubil, da bo z vami tak, kakor si želite da bi bil. Kar zahtevam od vas, je to, da ne obujate več v njem njegove ljubosumnosti. Neizbežno pa jo boste zopet obudila, ako ne boste skrivala te svoje žalosti, ki sta jo im opazila celo vaša^ otroka. •Zakaj joče mama tako sasia?* mi je rekel včeraj Renat. K sreči je bil njegov oče c doma. Mislite na tega ubogega dečka, mislite aa svojo hčerko, Sabina. Ako se ljubosumnost Ivana-Marije zopet obudi, bo to za vas drama, ločitev, vaš sin ostane brez matere in vaša hčl..» In s krikom materinske ljubezni, po-vzdignjene do mučenistva, je zaključila: «Kadar se boste Čutila nesretno« pridite k meni, mi boste povedala. Jaz vas bom tolažila, vi boste jokala. Toda pred njim ne!... Pred njim si da|te moč in bodite vesela is usmiljenja do svojih otrok, do mene, do njega 1...» Groza vseh sedem in dvajset let, ki jih je prestala v stalni napetosti radi bojazni pred strašno dednostjo, je drhtela v teb besedah, ki jih je izgovorila s trepetajočimi usti. Ta ponudba njenih simpatij, ki je bila že nekaj več nego le nekaka polovična sokrivda njenega molka, je bila tako nenavadna, da se je Sabini začela odkrivati tajnost, ki je bila pokopana v globini te duše. O nagli smrti očeta svojega moža je slišala vedno le razlago, ki jo je bil Izmislil Vemst, razlago, Id jo krutost srčnih bolezni narekuje sama ob sebi, kadar hočemo prikriti kak samomor: podlegel je bil anevrizmu. Ali se je morda mati bala, da bi znalo premočno vznemirjenje povzročiti njenemu sinu enak napad? V zdravju tega mladega moža pa ni bilo nič takega, kar bi upra-vičevalo tako predvidevanje. Gospa Vialis, katero je njena snaha iada esnsčala kot originalno, je mogla imeti ta strah le na podlagi prazne donailme. Toda kdor krvavi iz odprte rane aa živem mesu, kakor v tem hipu Sabina, nima za take domišljije nikakega sočutja. Trst, via HacniaoelH 13. M žiijo poSljaisi Mm cenik VELIKI NAKUPI Velikanska libera tSalzadnJe novosti Neverjetno nizke cene. Prihranek L 20.- pri vsakem paru. Veliki semeni obuvala VIA MAIOLICA 6 Prave razprodajne cene Porabite priliko I Izredno prodajo. CJajniije cena« (319) ENRICO CASTIGLIONK St F1GUO. LIKVIDACIJA vsega blaga kise nahaja v našem skladišču Via Mazzini štev. 39 — ^ ZEBI TVRDKA Mili i Crlsmonelcls Manufakture — Via Mazzini 40 ponuja svojim cenjenim odjemalcem vse potrebščine za prihodnjo težijo. — Velika Izbera tu in inozemskega blaga za m očke in ženske obleke, gobastega blaga, etamina, voile, perila, volnenih in vatiranih odej po cenah, ki so najnižje na tržaškem trgu. POZOR! 209 POZOR! Na sporedu so bile skladbe za molki, laoski in mešan zbor in samospevi. Predvsem ao ugajali občinstvu samospevi g. Josipa Bra-luža. ki je, kakor vedno, tudi takrat navdušil poslušalce. Zlasti je izzvala «BetteSka» gromovito ploskanje in ob koncu jo je moral gosp. Bratuž ponoviti. Na klavirju ga je spremljala z velikim razumevanjem in spretnostjo g.čna Mozetičeva. Od zborovih točk so bile posebno ionlo sprejete «Ptici», cPesem v prosu*, «Iz-o u bije ni cvct», « Zdravica* in ^Naročilo-. Med koncertom je bil g. Vodopivec, ki je bil osebno navzoč na koncertu, predmet živahnih ovacij in društvo mu je poklonilo lep lovorjev venec. Koncert je pripravil in vodil z njemu lastno požrtvovalnostjo in vnemo g. Emil Komet. Smrtna kosa. V sredo je umrla v Črničah po kratki, toda mučni bolezni, re le 21-letna gospa Štefka SJamič, poroč. Kosovel. Pod korr»icarskim soSncesn. Z odloko-m furlanskega prefekta je bil razpuščen občinski svet v Podgori in odstavljen dosedanji župan Dominko, ki je bil v občini splošno priljubljen. Zahrbtne spletke nekdanjega slovenskega de/elncga posianca in sedanjega fašista Mihe Mariniča so bile ovenčane z uspehom, izpolnile so se njegove vroče-častihlepne želje: ker ni mogel biti župan, je pa vsaj komisar. Da se pa kaj takega doseže, se obleče kratko-malo ono črno srajco, ki župana odstavlja in še manj kot navadne zemljane v viteze pre-raja. Tatinska kronika. Sicer mirovala ni nikoli tatinska sodrga, vedno je kje kaj zmanjkalo, toda v poslednjem času se je število tatvin na GorišKem tako sovečalo, da oni, ki kaj ima. s sLahom gleda v bodočnost. Pa kakšne tatvine! Goriški tatovi se ne zadovoljujejo več s piščanci, perilom, pršutom in drugim drobižem, ampak naskakovati so pričeli že že-le/.r.e blagalne in tudi Bogu samemu ne prizanašajo več. V preteklem tednu so se spravili kar na dve železni bk.gajni in sicer eno v fiiijalki Orzanove trgovine na Korzu in na blagajno iuiiečke hranilnice v Via Mazzini. Sreče pa le niso imeli. V Orzanovi so našli le Šop ničvrednih faktur, hranilnično so sicer tudi prebili, toda njeno srce, kjer so se nahajale denarne vrednote, jim je ostalo nedostopno. Več sreče pa so imeli v črniški in oseški cerkvi. V črniški cerkvi so odprli z vetrihi vrata ter odnesli iz zakristije dva keliha, iz tabernakija pa dva ciboriia in kustodijo, zraven tega pa so bili še tako brezbožni, da so razmetali hostije po cerkvi ;n po cesti v smeri proti Ajdovščini. Tudi iz oseške cerkve so odnesli razne dragocenosti. Ladri ta Lfotfeot vaak po 50 lir za petje ža-, loatinke v oerkvi in na grob«. Fantje pa odstopajo ta 00335 češkoslovaške krone........67 10 G7 60 dinarji ......... . . . 38*5 lejl ...............51.50 12.35 imrkc..............—-— — dolarji..............23.15 23.3< francoski franki..........12?.— 123.50 švic-r*t V O a. & _ k. O>o Š^.10 O « R 2 « 83 o 2 j o = VSi O g _ CJ X K (i c O J ^ w «J cn 2 G - o* 2 ^ " = S c« r S = Se toplo priporoča ELiJA CUK, so SE33BKJ23D FgHffPSBC Čitajte! Naročajte! Mrlulte! edini neodvisni in nndstmnKiirsKi list v floram: „NAROD najbolj priljubljen slovenski list v Sloveniji in Julijski Krajini radi obširne informacijske službe, izbornih političnih in gospodarskih člankov in notic in zabavnih in poučnih prispevkov. Mesečna aaročnina za Julijsko Krajino Din. 25.— danes okoli Lit. 7.—) posamezne številke cent. 40 nedeljske cent. 70. „NARODNI DNEVNIK" se dobi v razprodaji na obeh kolodvorih v Trstu in Gorici kakor tudi v vseh razprodajah časopisov v omenjenih mestih. Nadaljnje razprodaje na deželi so: Postojna, Sv. Peter na Krasu, Ilirska Bistrica, Opatija, Vipava, Ajdovščina, Tolmin. OGLASE za list sprejemajo: v Trstu (Jnione Pubbiicitii Italiana, Piazza Gol-doni I, I., v Gorici: tvrdka Vitfcorio Molesini, ufficio pubblicita Via del Teatro. m tEMummc 84 Trst, Corso GnrilM 16, ustonouiisno 1081!, Telefon 42-85 Vsi se moralo obuti!! Pridite vsi k izredni prodaji! Mil Mi Dertol Bos, Ural L 40. „M. »50.- n H i M a ZI 40 31L 30. Od a 32 «135 L 32. Od a 36 10 39 L 38. Čevlji. l »ni L IS.' it ml „ 25.' „ Finncesiiia 35. z flsnifltimi petami M „ Francesina 30. lotosu '»J0, „ Francesina 4? lah. z ujfllal petami M . barv. h 32. n »» 19 f» «