LETO 1940
10. JANUARJA
ŠTEV, 2
Priprave
Ob temle razmeroma dosti hudem in (rajnem mrazu, pa res ni mogoče kako uspešno delo, niti v sadovnjaku niti v vrtu. Napredni sadjar in vrtnar pa zaradi tega ne bo držal križem rok, in brez dela čakal daljših dni in toplejšega vremena. Saj ob takih dobah, ko je delo v naravi skoro onemogočeno, imamo najlepšo priliko, da pripravimo vse potrebno orodje in sredstva, da ob ugodnem času neovirano, tem hitreje in tem temeljiteje lahko obdelamo sadno drevje in domače vrtove.
Zimsko škropljenje sadnega drevja je 'jako koristno in torej neogibno potrebno.
Obdelovanje sadnega drevja z raznimi škropivi je že davno preizkušeno in tudi pri nas upeljano že več kot 20 let. Vsi količkaj napredni sadjarji so se že oprijeli tega posla, ker so prepričani, da tem obvarujejo drevje pred raznimi živalskimi zajedavci, pa tudi pred nekaterimi glivičastimi boleznimi. Vendar pa jih je še dosti, ki oklevajo deloma zaradi stroškov, deloma pa, ker dvomijo o koristi tega sicer neprijetnega dela. Zimsko škropljenje sadnega drevja povzroča res precej stroškov, ker so škropiva razmeroma draga.
Za uspešno zimsko škropljenje je
potrebna primerna škropilnica.
Škropilnic, ki so uporabne za sadno drevje, je več vrst: ročne, nahrbtne, prevozne in motorne. Kdor ima samo par nizkih dreves, pritlikavcev, obstenskih špalirjev, opravi za silo z dobro ročno škropilnico. Za količkaj več drevja, zlasti visokodebelnega, je pa najmanj, kar moramo imeti, samodelna nahrbtna škropilnica. Pa še to je težko delo, ako je drevje količkaj večje in višje.'Te vrste škropilnice imajo že izpočilka razmeroma majhen pritisk 5 do 10 atmosfer, ki pa se med škropljenjem naglo zmanjšuje. Navadne nahrbtne škropilnice, ki so namenjene za vinograde, so za sadno drevje neporabne.
Razmeroma cenene in prav dobre so samodelne škropilnice z ročnim pogonom, ki so uporabne same zase, ali pa pritrjene na kako vozilo. Delujejo s stalnim pritiskom od 10 do 20 atmosfer. Pritrdijo se lahko na kakoršnokoli vozilo kar doma. Za delo sta potrebni sicer dve osebi, toda zato gre pa delo hitreje od rok in se opravi tudi mnogo bolje nego s kakoršnokoli nahrbtno škropilnico. Pri zimskem škropljenju je posebno važno, da deluje škropilnica z visokim pritiskom, da se drevo obrizga z močnim curkom od vrha do tal in od vseh strani tako temeljito, da ne ostane suha nobena vejica in noben brst. Le od takega škrcpljenja lahko pričakujemo zaželjeni uspeh. V novejšem času so se začele uveljavljati v obširnejših sadovnjakih motorne škropilnice, katerih delo je seveda neprimerno popolnejše in hitrejše.
Še nekaj zelo važnega! Na, stotine škropilnic je že med našimi sadjarji. Vse to dragoceno orodje je masikdaj zelo zanemarjeno, ker se o pravem času ne osna-ži in sploh pravilno ne neguje. Sleherni sadjar, ki že ima škropilnico, naj jo sedaj, ko je čas zato, vzame v roke temeljito osnaži, vse gibljive dele s strojnim oljem namaže in končno preizkusi s či- « sto vodo, da se prepriča kuko deluje. Kaj je bolj neprijetno kakor zanemarjena škropilnica, ki jo moramo popravljati šele takrat, ko je treba iti škropiti
Katera škropiva so potrebna za zimsko
škropljenje?
O tem vprašanju se je že toliko pisalo, in predavalo, da bi moral biti že dovolj poučen sleherni sadjar, ki se kaj zanima za sodobno oskrbovanje sadnega drevja. Zato o tej zadevi samo par stavkov.
Dandanes ste pri nas za zimsko škropljenje vpeljani in dodobra preizkušeni dve sicer med seboj popolnoma različni škropivi, toda prilično z istim končnim učinkom. Ste to drevesni karbolinej ia
žvepleno apuena brozga. Drevesni kar-bolineji (arborin, dendrin, neodendrin) se naj uporabljajo zlasti povsod, kjer je bilo sadno drevje doslej močno zanemarjeno in povsod, kjer se je pojavil, ali pa se je bati, da bi se ne pojavil ameriški (San Jose) kapar. (Glej članek v prejšnji številki »Gigec!)
Drugod, kjer je sicer drevje brez tega nevarnega zajedavca, se pa kaj lahko škropi z mnogo cenejšo žvepleno apneno brozgo razredčeno na 15 do 20%. To se pravi, da je treba vzeti na 100 litrov vode 15 do 20 litrov temeljne brozge z 20% gostote, ali pa vsak liter temeljne brozge naj se razredči s 5 do 6 litri vode.
Nič napačnega ni, ako tudi že zdaj mislimo na še važnejše in še potrebnejše spomladno in poletno škropljenje in si že sedaj zagotovimo potrebna škropiva, kakor so miksdrin, modra galica, no-sprosit L dr. Natančneje o tej zadevi bomo pisali ob svojem času.
Obdelava sadnega drevja z raznimi škropivi ni prav lahka stvar. Majhna napaka ali neprevidnost v pripravi in upo-
rabi škropiva, napravi lahko veliko škodo na sadnem drevju. Zato ne moremo dovolj priporočati vsem sadjarjem, da si sedaj pozimi omislijo knj;go »Škropljenje sadnega drevja«, ki jo je spisal naš odlični strokovnjak ravnatelj Priol in jo je izdalo 2. na novo predelani in izpopolnjeni izdaji Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Preden se kdo loti obdelave svojega drevja s kakoršnimkoli škropivom, naj temeljito prouči, katero škropivo je za tisti čas in za gotovo drevje najbolj prikladno, kako se pripravi in kako se z njim drevje obdelava.
Čas za zimsko šrkopljenje je tu. Takoj, ko bo odnehal mraz, se lahko začne in nadaljuje do dobe, ko bo začelo drevje brsteti. Skrajni čas je torej, da si oskrbi-mo škropilnice in potrebna škropiva. Kdor sam ne zmore stroškov, naj se pridruži kaki bližnji podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva, kjer si bo vse potrebno lahko izposodil ali kupil mnogo ceneje nego če naroča sam zase. Deležen bo v tem primeru tudi podpor, ki jih v ta namen dobivajo te organizacije. H.
Kmetijsko knjigovodstvo
Pomen knjigovodstva v kmetijstvu je bil že zdavnaj cenjen, drugod po svetu, ker je bilo le tako mogoče ugotoviti donosnost ali nedonosnost kmetovanja. Pri nas je bilo doslej tega izredno malo. Zato je tem bolj hvalevreden korak Kmetijske zbornice v Ljubljani, ki je sklenila, da bo začela voditi z letom 1940 povsem pravilno kmetijsko knjigovodstvo s ka-, kimi 50 do 100 naprednejšimi kmeti iz vse Slovenije. Zbornica bo dala na razpolago brezplačno vse potrebne knjige in vsa navodila. Zbornični referent bo vsakega priglašenca posebej poučil, kako naj začne in vodi knjigovodstvo. Vse leto bo sodeloval osebno pri knjigovodstvu in bo konec leta sam izdelal zaključne račune.
Na mnogih obrazih je lahko čital Do-brinov Miko, da prebrana novica v srcih ni obudila posebnega navdušenja. Tako je menil .Mihlnov Andrejač: »Ej, ljubi Mirko, ta stvar vendar ni za nas; to je za urade in velike tovarnarje. Kje naj pa dobim časa za knjigovodstvo? Koliko dragocenih uric bi šlo v zrak za to prazno zapisovanje! Pa tudi pretežavna je U reč u naše stare glave...
Miko: »Kar naravnost priznajte, oče Andrejač, manjka vam veselja za dobro stvar. Splošno znana je zgodba, da se kmet v obče le nerad sprijazni s peresom. A za božjo voljo, nikar ne mislite, da nas želi naša prijateljica Kmet. zbornica, ki je kost od naše kosti, ki naj bo naša glava in srce našega težkega stanu, prikleniti vsaki dan za dva ali tri ure k pisalni mizi, da vpišemo potrebne podatke. Ne, kmetijsko knjigovodstvo mora biti za malega posestnika tako preprosto, da ne zahteva ob delavnikih domala nobenega dela — potrebno opišete mimogrede —, v nedeljo pa bo zadoščala pičla urica, da opišete vse popolnoma v redu.«
Andrejač: »No, tako knjigovodstvo bi bilo že povšeči, toda za knjigovodstvo mora biti bolj učen kot smo pa mi.c
Miko: »Za enostavno knjigovodstvo ni treba nobenega posebnega znanja. Največ je ležeče na tem, da ima človek dobro voljo in veselje do stvari. Če že vi sami, oče Andrejač, nimate prave vneme za to, pa poskrbite vsaj, da se bodo vaši otroci naučili knjigovodstva, ne samo fantje, ampak tudi dekleta. Najbolje bi bilo, ko bi poslali vsaj enega sina na zimsko lune-
tijsko šolo, ki traja po 5 zimskih mesecev; taki šoli (zimski) in sicer banovinski sta za mladeniče na Grmu pri Novem mestu in v št. Jurju pri Celju. Tam bi dobil fant potrebna navodila, da bi mogel vpeljati knjigovodstvo na vaši domačiji, obenem pa služiti tudi kot kvas, ki bi prekvasil s tem koristnim delom vso soseščino. Najbolj priročna pa vam je seveda zdaj ponudba Kmetijske zbornice, ki sem vam jo bil prečital ravnokar. Sicer pa ima drobec knjigovodstva že zdaj sleherni gospodar v hiši. Saj je vendar le malo gospodarjev, ki bi si ne zaznamovali vsaj koliko kop kakega žita so naželi in koliko stotov zrnja namlatili iz njih, tudi denar, ki ste ga izdali za dnine si zapisujete in še marsikaj drugega.«
Na to pojasnilo se oglasi za besedo Gašper Neroda. Gašper je poštenjak, on prideluje meso in kruh ne le zase, ampak tudi za druge ljudi. Že davno je bil zvedel, da zahteva izobraženi svet — Gašper mu pravi »gospoda« — naj bi imel tudi kmet knjigovodstvo, ki je zanj primerno, samo z menjicami, da se ne sme spuščati v znanje. Ta oče Neroda je bil vpeljal knjigovodstvo že pred 50 leti in sicer takoj dvojno knjigovodstvo. On sam namreč loči stoječe in pa letno knjigovodstvo. Pri drugih gospodarjih tvorijo stoječe knjigovodstvo izpisek iz zemljiške knjige, črtež posestva in podobne reči, pri našem Gašperju je pa stvar drugačna.
»Prav imaš, Miko,< pritrjuje Neroda; »mi stari gospodarji imamo že stare izkušnje v knjigovodstvu. Moje stoječe knjigovodstvo na primer je trdno kot hrast, kvečjemu kak orkan (najhujši vihar) bi ga vtegnil vreči ob tla. To knjigovodstvo mi služi n. pr. za mlačev, za žetev, za žitno shrambo itd.; za vse te in podobne posle ne potrebujem ne peresa ne črnila, vse zapišem s kredo, ki sem jo bil v nedeljo pri kegljanju ponameri vtaknil v žep. To knjigovodstvo ima samo dve strani (plati), vsaka je pa velika precej kvadratnih decimetrov in z različnimi črtami, ki jim pravijo »razpoke« razdeljena v bolj ali manj pravilne rubrike (predale); da lažje pridem do svojega knjigovodstva, ima ta knjiga veliko luknjo, ki jo lahko zaprem. Moje stalno knjigovodstvo so vrata pri skednju; črtice in križci na njih mi točno povedo, koliko snopja sem speljal domov, koliko smo namlatili žita, koliko ga je šlo k trgovcu in koliko ga je ostalo doma.« Z
veliko blagohotnostjo so poslušali Miko in vsa družba starega modrijana Nero-do in njihov prijazni nasmeh mu je dajal korajžo, da je nadaljeval svoje učeno predavanje:
»Drugačno pa je moje letno knjigo-i
vodstvo; to je narejeno iz papirja kakor pri drugih ljudeh. Vsako leto v decembru dobim nov koledar Družbe sv. Mohorja. Notri opisujem glavne dogodivščine, ki se pripete v hlevu, najvažnejše stvari tudi podčrtam, tako n. pr. kdaj je imela krava teleta. In zdaj, sosedje, naj nam še kdo veleva, da mora kmet voditi knjige, da mora voditi svoje gospodarstvo na bolj trgovski način, to je način, ki bo več noter prinesel!«
Miko: »Gotovo govorim vsem navzočim iz vrst, ako se očetu Gašperju prav iz srca zahvalim za lepo, točno pojasnilo njegovega starodavnega knjigovodstva. Rajni oče Noe, ki se je tako srečno rešil potopa in njegovi sinovi bi gotovo z navdušenjem posnemali knjigovodstvo našega prijatelja, očeta Nerode. Za naš čas pa, oprostite oče Gašper, je metoda (način) knjigovodstva na skednjevih vratih in v koledarju malce preveč starokopitna in preprosta. To je spoznala tudi naša Kmetijska zbornica in nas hoče zato tudi naučiti kn jigovodstva, ki bo imelo za nas vse drugačno vrednost! Od knjigovodstva namreč zahtevamo, da nam poda natančen račun, koliko smo v kakem letu pridobili, ali koliko smo izgubili na premoženju; torej predvsem, ali je bil v preteklem letu dobiček ali izguba! Pa še večl Vsaka posamezna panoga, poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo. sadjarstvo, itd., nam mora ob koncu leta s pomočjo knjigovodstva povedati prav jasno, kako je prav za prav z njo. Vedno in vedno nam priporočajo: rabite umetna gnojila, redite le žlahtna plemena živine, kupujte tudi močna krmila, sušite mokri svet (drenaža) itd. Gotova resnica in stokrat dokazana je, da se dado s takimi izdatki doseči lepi uspehi. Toda bridko se moti, kdor misli, da so taka sredstva za izboljšanje gospodarskih dohodkov povsodi enako dobra ali enako vredna. O tem nas morajo poučiti šele natančni računi in podlago za le-te vam da pravilno knjigovodstvo. ki se ga boste naučili po dobroti Kmetijske zbornice. Ti tačuni so tako važni in potrebni, da si brez njih uspešnega in dobičkonosnega kmetijstva niti misliti ne moremo.
Najvažnejši računi za vsakega gospodarja so računi z denarjem; saj je denar danes najvažnejši del gospodarstva, ker v gospodarskem telesu, po denarnih dohodkih in izdatkih se še najbolj obrača uspeh gospodarjenja. Kdor zna z manjšimi stroški doseči večje uspehe, ta ima tudi boljše dohodke. Zato prijatelji, računajte vsaj z denarjem natančneje in si delajte potrebne zabeležke; že to bo veliko pripomoglo, da boste dosegli ugodnejše uspehe v gospodarstvu. Ker razumno knjigovodstvo obdelava tudi posamezne vrste gospodarstva, vam ob koncu leta tudi pokaže, koliko denarja ste zaslužili pri tej in koliko pri oni stroki gospodarstva. To je pa velevažno! Saj so to najboljši migljaji, ki vam povedo, kaj se izplača in kaj ne, katero panogo vam kaže razširiti, katero pa skrčiti ali popolnoma opustiti.
Zapisovanje denarnih prejemkov in izdatkov je pa tudi zaradi tega velikega pomena za naše gospodarje, ker navajajo ti računi človeka k večji varčnosti, skromnosti, torej k tisti lastnosti, ki je v današnjih temačnih razmerah tako silno važna in utegne postati v teku mesecev naravnost življenjsko potrebna. Kdor zapisuje, kar izda sam, njegova žena in otroci, se mu bodo kmalu začeli ježiti lasje, ko bo videl, kako ogromni utegnejo biti izdatki za manj potrebne ali celo nepotrebne stvari (pijače, kajenje, kino, liš-panje las, drage cunje in pod.).
Posebno važni in potrebni so pa ti računi, gospodarju za to, ker na podlagi
pravilnega knjigovodstva lahko dokaže davkariji, da so njemu odmerjeni davki previsoki, ker katastrski čisti donos njegovih parcel ni tako velik, kakor ga izkazuje posestna pola v zemljiški knjigi.« Še marsikaj je povedal Miko. ki je bil svoje dni učenec banovinske kmetijske šole na Grmu o koristi pravilnega knjigovodstva za kmečko gospodarstvo.
Možje, tudi naš znanec Gaspar Nero-da so postali vedno bolj pozorni, pa tudi vedno mečji in bolj zavzeti za lepi načrt. Kmetijske zbornice. Zdaj se je spomnil Gašper, da je slišal podobne besede že pred leti na kmetijskem tečaju, kjer je majhen, pa zelo izkušen gospodar z računi, do pičice natančno dokazal koristnost pravilnega kmet. knjigovodstva; majhen gospod je bil, pa naočnike je imel. Gašper je bil tudi že izdavna opazil, da ljudje v sosednji župniji, kjer imajo mlekarno, znosijo precej več denarja v domačo hranilnico kakor pa gospodarji iz njegovega vaškega gnezda. Zdaj se mu je posvetilo! Miko ga je začaral, odtod njegovo veselje.
Velel je takoj starejšemu sinu, naj zapreže in zdirja v Ljubljano ter poprosi, da ga sprejmo za kandidata v pouku kmet. knjigovodstva prihodnje leto 1940. Toda Miko mu smejaje odsvetuje tako gorečnost in svetuje, naj raje napiše na čeden papir prošnjo za ta pouk in jo nalovi na:
Kmetijska zbornica, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 3. Tako se je tudi zgodilo.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
KUHINJA
Pražena zdrobova juha. 7 dkg pšenič-nega zdroba pražim na 6 dkg masti toliko časa, da zdrob zarumeni. Zarume-njen zdrob zalijem z juho ali z juho od kosti, potresem s sesekljanim zelenim pe-tršiljem in pustim, da juha dobro prevre. Nazadnje zlivam še eno dobro stepeno jajce v juho.
Frankfurtarska pečenka. 'A kg telečjega stegna hitro operem, mu porežem kožo in pretaknem s 3 dkg suhe slanine. Po dolžini mesa napravim z ostrim nožem v obliki žepka. V to odprtino vtaknem surovo hrenovko in končno odprtino
zašijem z nitko. Potem meso nasolim in hitro spečem na razbeljeni masti. Nato dam meso v pečico in pečem eno uro. Med pečenjem polivam pečenko z mastjo, v kateri se peče. Če se mast posuši, pri-lijem malo juhe. Pečeno meso razrežem, tako da je v vsaki rezini košček hrenovke. Meso polijem s sokom, v katerem se je peklo.
Zdrobova juha z zelenjavo. 5 dkg pše-ničnega zdroba prepražim na razbeljeni masti ali na razbeljenem surovem maslu. Maščobe naj bo 5 dkg. Ko je zdrob za-rumenen, ga zalijem s kropom, v katerem sem skuhala dobro pest osnažene in na rožice razdeljene karfijole, pol pesti
na rezance ali Tanke rezine zrezanega korenčka in prav toliko, tudi na rezine ali rezance zrezane kolerabe. Pest suhih, poparjenih in dobro opranih gob, opra-žim na surovem maslu, z zarumenelo sesekljano čebulo in zelenim peteršiljem. Opražene gobe pridenem juhi in pustim, da dobro prevre, nakar dum na mizo.
Šartelj iz krompirjeve moke. Za ta šartelj rabim 10 dkg pšenične, in 12 dkg krompirjeve moke, 30 dkg sladkorja, 5 jajc in sok in lupinice ene limone. Sladkor dobro mešam s petimi rumenjaki. Med mešanjem pridenem sok in limonine lupinice in oboje moko ter sneg iz 5 beljakov. Obliko ali kožico dobro nama-ženi z maslom, potresem zmoko ter zravnam testo po njej. Nakar spečem šartelj v precej topli pečici. Pečen šartelj potresem s sladkorjem.
Nadevana jajca. Pet svežih jajc skuham v trdo. Kuhana jajca denem v mrzlo vodo, jih olupim in prerežem počez ter jim odstranim rumenjake in od režem toliko konice, da jajce trdno stoji. V skledi dobro mešam 7 dkg surovega masla s tremi pretlačenimi sardelami, s pre-tlačenimi rumenjaki, z žličko gorčice in sesekljanim zelenim peteršiljem ter to zmes primerno osolim. S to mešanico napolnim beljake in položim na sredo zmesi po eno kapro. Nadevana jajca okrasim z vejicami zelenega peteršilja in dam kot predjed na mizo.
Mešana solata. Za to solato rabim rdečo peso, korenino zelene, eno kislo soč-nato jabolko, nekaj kislih kumaric in nekaj pesti motovilca ter sol, olje in kis. Peso, zelenino korenino in jabolko zri-bam na ribežnu, ki je za ribano kašo. Kumarce nastržem, vse skupaj zmešam, osolim in zabelim s kisom in oljem. Potem še dobro premešam in zlo/im po kupčkih na krožnik, tako da je na sredi krožnika motovileč, napra\ljen v solato. Solato dam s pečenko na mizo.
Dušen riž. V 5 dkg razbeljene masti ali toliko surovega masla vržem pol sesekljane, bolj drobne čebulfc. Potem pridenem 20 dkg zbranega in zbrisanega ri-ža ter mešam toliko časa, da postane riž prozoren, nakar ga zalijem z vročo vodo ali juho, osolim, dobro premešam in pustim pokrito vreti 25 minut. Tak riž zboljšam, če mu primešam pred servira-njem košček surovega masla in če površino potresem z nastrganim parmazanom.
Jabolčni pita. Za testo rabim 50 dkg moke, 20 dkg surovega masla, 10 dkg slad-
korja, dva rumenjaka, primerno soli in nekaj žlic vina. Presejano moko zmešam z razrezanim surovim maslom ter z dlanmi zdrobim v kašo. Potem pridenem sladkor, rumenjake in vino ter prav hitro pregnetem v gladko testo. Testo denem za pol ure na hladno, da počije. Nadev sestoji iz sledečih snovi: 1 kg jabolk, 15 dkg sladkorja, žličico cimeta in 6 dkg rozin. Testo razvaljam v pravokotnik. Po sredini naložim olupljena in na rezine zrezana jabolka, potresem s sladkorjem, zmešanim s cimetom in rozinami. Ob-krajno testo namažem z beljakom in od obeh strani zapognem po nadevu, tako da je nadev pokrit. Pito pečem v precej topli pečici. Ohlajeno pečenje zrežem na enakomerne poševne kose, potresem s sladkorjem, naložim v lepo obliko in dam na mizo.
Svinjsko meso s krompirjem na tirolski način. Pol kg svinjine, (najboljše za to jed je pleče), operem in zrežem na majhne tanke listke in jih opražim, do mehkega na razbeljeni masti s pridat-kom sesekljane čebule in zelenega peteršilja. Med praženjem prilivam po žlici juho ali krop. Posebej skuham cel krompir, kuhanega olupim, zrežem na listke in opražim na masti. Nazadnje zmešam krompir z mesom in dam s solato, kislim zeljem ali s kislo repo na mizo.
Pečeni bobki na goveji juhi. Za ?e bobke naredim paljenO testo (Brandteig). En deciliter osoljene vode zavrem v kožici. V zavreto vodo denem 1 dkg surovega masla in 6 dkg bele moke ter mešam na ognju toliko časa, d* se Testo zgosti in zgladi v toliko, da se loči od sklede in od žlice. Še v toplo testo primešam dvoje jajc eno za drugim. Ko je testo dobro zmešano, ga postavim za pol ure na hladen prostor da počije. Nato napravim iz testa za oreh debele kroglice, jih pokladam, na namazano z moko potrošeno pekačo in spečem v pečici. Pečene bobke dam v juho ali k juhi.
Pomarančni budin. V pol litra mleka denem 3 dkg surovega masla in pustim zavreti. V zavrenje stresein 10 dkg moke in mešam na ognju da postane testo gladko in gosto. Testo potem denem na stran in primešam polagoma 6 rumenjakov, v to 25 dkg in ko se testo popolnoma shladi, sok in sesekljane lupinice, 1 pomaranče ter sneg šestih beljakov. Obliko zabudine dobro namažem z maslom, potresem z moko in zravnam testo po obliki. Buidm kuham 1 uro v sopari. Ku-
han budin previdno vzamem iz oblike in ga polijem s pomaranim šatojem ter dam takoj na mizo.
Zelenjadni riž. Na masti zarumenim precej sesekljane čebule in zelenega pe-tcršilja. V zarumenje pridenem na kocke zrezan korenček, na rezine zrezan ohrovt, dobro oprane in sesekljane gobine in na drobne rezine zrezano rumeno kolerabo. Ko je zelenjava na pol mehka, stresem vanjo 15 do 20 dkg riža, znlijem z juho, ali s kropom ali z juho od kosti ter pustim, da se riž praži 20 do 25 minut. Nazadnje primešam rižu košček surovega masla, denem v skledo in potresem z nastrganim parmezanom.
DOMAČA LEKARNA
Bele šmarnice korenino zmečkaj in zmešaj s starim salom in 3 žličke žafrana. To naveži na trde in boleče oteke. Iz korenininega soka ali še bolje iz vode, ki je bila žgana iz korenine — devaj ob-kladke, če se ti je sesedla kje kri. Izje vsak madež, je staro lepotilno sredstvo. Korenino posuši in stolci, žlico praška zmešaj v četrt litru žganja in jemlji po deset kapelj na dan za razburjene živce.
Jasminovega cvetja nastavi na žganju in maži s tem čelo, senci, zapestje in gležnje. To prežene utrujenost in okrepi živce. Za naduho nastavi cvetja na olju, namakaj volnene krpe v gorko olje in devaj na prsa.
Kdor boleha na jetrih ne sme vživati jedi zabeljene z mastjo, ki ostaja od pečenk ali od cvrtja. Mast, ki vre dolgo in večkrat, ima v sebi škodljivo snov. Zato boleha rad želodec tiste, ki hodijo na hrano v gostilno, llahatnim škoduje tudi mastna jed, ki se je že shladila. Posebno, če je bil v masti loj ali če je
sam loj — in če piješ kaj mrzlega po taki zabeli. Mrzel loj spraviš težko iz želodca.
Presno maslo je najbolj zdravo, če ne
zavre. Italijan nadrobi presnega masla na makarone, riž in polento, in zato so te jedi tako slastne in prebavljive. Kuhano maslo, še prevreto in žgano z moko, škoduje marsikomu. Tudi olje prebavi želodec lažje, če ni prevreto. Ko olje zavre, zadiši neprijetno, snovi v njem so se spremenile.
Zob boli od vročine (pregretje). Stolci pehtrana in mire, drži v ustih, izpljuni, ko se segreje in delaj tako, dokler ne odneha bolečina. Drži črnega kruha v ustih, to jemlje vročino in strup nase, menjavaj kruh, dokler ni bolje. Na lice si naveži česna. Ta pomaga hitro. Kopel za noge izvleče kri iz glave.
Zob boli od premraženja. Prevrej na belem vinu kadila, rožmarina in majaro-na in drži toplo v ustih. Ovij si vrat s fla-nelo in deni strokec česna za uho. Pij bezgov čaj, da se izpotiš. Pazi, da imaš suhe noge. Z zatečenim licem ne hodi po vetru in ne po dežju.
Praproti si nastclji, če se ti je nabrala bolezen v kosti. Praprotina kopel ti o meči trde noge. Nastavi je na žganju in utiraj život. Par kapelj tega žganja te reši sitnosti, ki jih povzročajo gliste.
Tudi divji ali konjski kostanj vleče bolezen nase. Naberi ga v žakeljček in deni v posteljo k nogam ali nosi pri sebi prah stolčenega kostanja. Za mrzlico je dobro, če ga nosiš za vratom. Kopeli iz-vlečejo utnico, zamečijo trdo kožo in od-jedo bradavice. Kostanja nastrži v žganje in jemlji po par kapelj za krč v želodcu. Rdeči kostanjev cvet namoči v žganju. To ohladi vročo bolečo kožo.
GOSPODARSKE VES TI
ŽIVINA
/
Zagorje. Na sejmu dne 30 XII. 1939 so plačevali živino takole: voli 1. vrste 5.25, II. 5, III. 4.50; telice 3 do 4, krave 2 do 3.50; prašiči za meso 8 do 10.50 din za 1 kg žive teže.
Ljubljana. Dne 3. januarja je veljala živina takole: voli I. vrste 6 do 6.50 din, II. vrste 5 do 5.50, Ill.vrste 4 do 4.50; te-
lice I. vrste 6 do 6.50, TI. vrste 5 do 5.50, III. vrste 4 do 4.50, krave I. vrste 4 do 4.50, II. 3.50 do 4. III. 2.50 do 3; teleta I. vrste 6 do 7, II. vrste 6; prašiči špeharji domači 9 do 9.50, sremski špeharji 10.50—11, pr-šutarji S do 8.50 din za 1 kg žive teže.
Litija. Iz litijskega okraja poročajo v prvih dneh januarja naslednje cene: voli I. vrste 5 do 6 din, II. 5, III. 4.50; telice I. vrste 5.50, II. 4.50, III. vrste 4; krave L
vrste 4, II. 3, III. 2.50; teleta I. vrste 6,
II.	5; prašiči špeliarji 10 do li, pršutarji 8 do 9 din za 1 kg žive teže.
Kranj. Na rednem ponedeljskem sejmu dne 4. januarja so prodajali živino po sledečih cenah: voli 1. vrste 6.25, II. 6,
III.	5.50; telice L vrste 6.25, II. 6, III. 5.50; krave I. vrste 5.50, II. 5, III. 4.50; teleta I. vrste 8.50, II. 7.50; prašiči špeliarji 11 do 12.50, pršutarji 10 do 11 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 150 do 260 din komad.
Ptuj. V ptujskem okraju je v zadnjih dveh cena sledeča; voli I. vrste 5.50, II. 4.50, III. 3.50; telice I. vrste 5, II. 4.50, III. 3.75; krave I. vrste 4.25, II. 3.50, III. 2; prašiči špeliarji 8.25 do 9.75, pršutarji 7 do 8 din za 1 kg žive teže.
Dravograd. Prve dni januarja poročajo o naslednjih živinskih cenah: voli
I.	vrste 5.50, II. 5, III. 4; telice I. vrste 5,
II.	4, III. 3; krave 1. vrste 4, II. 3.50, III. 3; teleta I. vrste 7, II. 5.50; prašiči špe-harji 9, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže.
CENE
Ljubljana. 1. januarja so beležili te cene kmetijskih pridelkov: pšenica 1 kg 2.45 din, rž 1.95 do 2.15, ječmen 1.95 do 2.20, oves 2 do 2.35, proso 2.20 do 2.50, koruza 1.85 do 1.95, ajda 1.85, fižol rib-ničan 5.25, prepeličar 6.50, beli fižol 4.80, leča 4 do 7 din za 1 kg.
Maribor. 1. januarja 1940: pšenica 1 kg 2 do 2.25, rž 1.70 do 2, ječmen 1.80 do 2, oves 1.80 do 2.25, proso 2.25, koruza 1.85 do 2.25, ajda 1.60 do 2, fižol 5 do 7 din za
1	kilogram.
Kranj. 4. januarja 1940: pšenica 1 kg 2.75, ječmen 2.50, rž 2.50, oves 2, koruza 1.75, fižol 6 do 7, krompir 1.50, seno 1.25, slama 0.75 din za 1 kg.
Ptuj. 30. decemebra 1939: pšenica 100 kg 20 din, ječmen 200, rž 175, oves 200, Koruza 175, fižol 600, krompir 125, seno 100 do 125, slama 20 din. Vino navadno, mešano pri vinogradniku 3 do 4.50, fi-nejše sortirano 4.75 do 7 din za 1 liter.
Cene moke
Ljubljana. Moka št. 0 din 3.50 do 4, št.
2	din 3.30 do 3.75, št. 5 din 3.10 do 3.75, št. 6 2.90 do 3.25; kaša 3.40 do 3.50, je-šprenj 3.40 do 5, ješprenjček 8 do 12, otrobi 1.45 do 1.65, koruzna moka 2.40 do 2-50, koruzni zdrob 2.50 do 4j gšenični
zdrob 4 do 5.50, ajdova moka 3.70 do 5.50, ržena moka 3.10 do 3.20 din za 1 kg.
Maribor. Moka št. 00 din 3.25 do 4, št. 2 din 2.80 do 3.50, št. 4 din 2.70 do 3.20, št. 5 din 2.60 do 3.20, št. 6 din 2.30 do 3, št. 7 din 2 do 2.50, ajdova moka 3.40 do 5. koruzna moka 1 "> do 2.25, ržena moka 2.60 do 3.20, otro koruzni t do 1.50, pše-nični otrobi 1.25 do 1.75, koruzni zdrob 2.25 do 3.50, pšenični zdrob 3.60 do 4.25 din za 1 kg.
Ljubljanski trg
Najvažnejše specerijsko blago (na
drobno): kava Portoriko 1 kg 90 do 96, Santos 70 do 76, Rio 56 do 62; pražena kava 72 do 120, kristalni sdadkor beli 14, kocke 15.50, kavna primes 19, riž la 14, Ha 9, jedilno olje 8 do 20, vinski kis 4, navadni kis 2.50, morska sol 1.50, kamena sol 4, cel poper 45, zmlet poper 50, petrolej 7, testenine Ia 12 do 17, Ila 8, pralni lug 4, čaj 120 do 200 dni 1 kg.
Zelenjava. Endivija 1 kg 6 do 8 din, motovileč merica 1 do 1.50, radie domač kg 10 do 12, inozemski radič 12 do 16, cvetača 6 do 8, pozno zelje 2 do 3, rdeče zelje 2, kislo zelje 3.50, ohrovt 2, karfijola 6 do 8, koleraba 1.50, špinača 10 do 12, konoplja 10, laneno seme 8, čebula 2.50, por 2, češenj 6 do 10, krompir 1.50 do 2, repa 0.50, kisla repa 2.50 din za 1 kg.
SEJMI
do 21. januarja 1940:
15. jan.: živ. in kram. Veliki Podlog pri Krškem, živ. Gradec-Laško. živ. in kram. Podčetrtek v Verečah, živila in prašiči Trbovelje. — 16. jan.: svinj: Ormož, gov. in konj. Ptuj, svinj. Dol. Lendava. — 17. jan.: živ. Ljubljana, živ. in kram. Cerklje, gov., svinj, in kram. Kostanjevica na -Krki, živ. in kram. Unec, Videm-Dobrepolje, svinj. Celje, Ptuj, Trbovlje, gov. in kram. Kapele pri Brežicah, živ. in kram. Petrovče, živ Slov. Bistrica. — 18. jan.: živ. šmihel-Stopiče, svinj. Turnišče. — 19. jan.: svinj, in drobn. Maribor. — 20. jan.: živ. in kram. Gradac, Kočevje, svinj. Brežice, Celje, Trbovlje, živ. Šv. Lenart v Slov. goricah, živ. in kram. Beltinci.
Kokoši, ki ne znese letno vsaj sto jajc, sc ne splača rediti. Pa vendar na tisoče in tisoče takih kokoši hodi po naših dvoriščih. Te kokoši jedo žito z gospodarjeve žitnice, ne da bi gospodar zato vedel.
PRAVNI NASVETI
Služnostna pravica se ne sme razširjati. D. A. Sosed ima pravico voziti preko vašega travnika na svojn njivo. Sedaj namerava njivo prodati kot stavbno parcelo. Dočim je sedaj preko vašega travnika pof travnata, se bojite, da bi z vožnjo stavbnega materijala na sosedovo parcelo, postala prava vozna pot. Vprašate, ali lahko zabranite novemu lastniku dovažanje gradbenega materijala preko vašega travnika. — JNiti sosed, niti njegov naslednik ne sme brez vašega dovoljenja razširiti pravic, ki jih ima na vašem travniku. Če sme sedaj vo žiti samo gnoj na njivo in gospodarske pridelke z njive, nikakor ne sme samo-lastno tudi voziti gradbeni materijal na to njivo, ker bi to vsekakor pomenilo večjo obremenitev vašega travnika in torej razširitev služnostne pravice.
Obrt za kupovanje kož. J. K. Vprašate, kako bi dosegli obrtno pravico za kupovanje kož, kam bi vložili prošnjo in koliko boste morali vsako leto plačevati od obrti? — Obrtno oblastvo prve stopnje je okrajno načelstvo in se morate nanj obrniti. Najbolje bo, da stopite na uradni dan k obrtnemu referentu, ki vam bo vse potrebno povedal. Če boste dobili obrtno dovoljenje, boste morali izvrševanje obrti takoj prijaviti davčni upravi zaradi odmere davka. Višina davka bo odvisna od prometa.
Mizarski vajenec. J. II. Vprašate, koliko časa traja učna doba v mizarski obrti? — Učni čas ne sme biti krajši od dveh in ne daljši od štirih let. Sicer ste se pa gotovo pri vstopu v učenje z mojstrom dogovorili tudi glede trajan ja učne dobe. Tega dogovora se morate držati.
Spor z zaščitenim dolžnikom. S. F. Lansko leto ste z zaščitenim dolžnikom napravili obračun o njegovem dolgu pri vas, na kar vam je takoj nakazal tri obroke, četrtega obroka vam pa noče plačati. Vprašate, kaj bi storili, da ne bi imeli nobenih stroškov pri iztirievanju? — Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, bi moral dolžnik res plačati prvi obrok dolga že 15. novemhra 1956, na to pa vsako leto nadaljne obroke tudi do 15. novembra. Toda če upnik ni sprožil postopka za zameno dolžniških listin, kakor ga je predpisal pravilnik o zameni Jdolžniških listin z novimi obveznicami, v 3 mesecih, ko je stopil pravilnik v veljavo, začno teči letni obroki s prih. 1. nov. po izvršeni zameni dolžniških listin. Če vam tudi v tem primeru dolžnik redno ne plačuje obrokov, ga morate pismeno opominjati in mu določati za plačilo zakasnelega obroka rok 15 dni. Če se tega roka dolžnik ne bo držal, izgubi
zaščiio in upnik lahko iztirja ves obstanek dolga, seveda s stroški vred.
Rodbinska doklada za pastorka. L. II. V pokoju ste se drugič oženili in ste »priženili pastorko«. Vprašate, ali bi mogli dobiti za njo rodbinsko doklado? — Rodbinska doklada pripada državnim upokojencem le za otroke rojene v zako nitern zakonu ali pozakoujene. Po zakonu pa ne morete dobiti rodbinske do-klade tudi za pastorko.
Zaradi bolezni od vojakov odpuščen. J. A. Odslužili ste 6 mesecev kadrovskega roka nakar ste zboleli na revmatizmu in so vas poslali domov. Nezmožni ste za delo. Vprašate, ali bi mogli dobiti od vojaške oblasti kakšno podporo ali brezplačno zdravljenje? — Do take podpore nimate pravice. Po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice imajo pravico do podpore le vojaki, ki se brez svoje krivde v službi tako poškodujejo, da postanejo zaradi zadobljenih ran, poškodb ali pokvar popolnoma nesposobni za kakor-šnokoli pridobitno delo. Drugi bolniki pa take podpore ne dobijo in so v primeru nesposobnosti za pridobivanje pač navezani na domačo občino, če nimajo ničesar za preživljanje in tudi nimajo svojcev, ki bi jih bili dolžni vzdrževati.
Dolg iz leta 1952. A. S. V februarju leta 1952 ste prodali manjšemu kmetovalcu nekaj krme, ki vam jo še ni plačal. Dolg znaša nekaj čez 500 din. Obračuna in obveznice mu niste poslali. Vprašate, kakšne obresti smete zah+e^ati, ali je tudi v tem primeru dopustno znižanje dolga in kako se ugotovi kdo je na boljšem gmotnem položaju. — V vašem primeru vam mora dolžnik pcruvnati ves dolg brez znižbe v 12 letnih obrokih začenši s 1. novembrom od di:e, ko mu boste dostavili obveznico in obračun po predpisu pravilnika o zameni dolžniških listin. Ker se ta dolg smatra za blagovni dolg, se ne zniža ali za tak dolg ne morete zahtevati nobenih obresti. Če bi ne znašal več kot 500 din, ga mora dolžnik plačati v dveh enakih letnih obrokih. Če je dolžnik v boljšem gmotnem položaju, kakor , upnik, ni zaščiten. O sporu odloči okrajno sodišče, kdo od obeh je v boljšem gmotnem položaju. V zmoii ste, ko se sklicujete na uredbo iz leta 1933. Tista uredba več ne velja. Dne 26. septembra 1936 je bila izdana nova uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Sedaj velja ta z vsemi izpremembami in pravilniki, ki so bili izdani po tem času.
Kmetic l Vaša stanovska organizacija je Kmečka zvezal