Poitnlna platana v gotovini cona mn r- Stev. 10 V Ljubljani, sobota 13. |anuar)a 1940 Leto V Razmerje med Romunijo in Madžari - glavni predmet sestanka Balkanske zveze v Belgradu Tuji tisk poudarja vodilno vlogo JugosEaviie za mir na Balkanu in v Podunav£u Bukarešta, 13. januarja, m. Romunska politična javnost pripisuje bližnjemu sestanku zastopnikov držav Balkanske zveze v Belgradu veliko važnost. Tudi v Bukarešti potrjujejo možnost, da bodo na sestanek Balkanske zveze poslale svoje opazovalce še Bolgarija, Madžarska in Italija. Romunski časopisi podčrtavajo posebno tisti del izjave jugoslovanskega zunanjega ministra Cincnr-Markoviča v katerem je poudaril potrebo po aktivni nevtralnosti in opozoril na škodo, ki jo ima jo nevtralne države od ravnodušne nevtralnosti. Romunski listi paudarjajo, da je Belgrad stopit spet v središče svetovne pozornosti. Rim, 13. jan. m. Vse italijansko časopisje se bavi s skorajšnjim zasedanjem zastopnikov držav Balkanske zveze. Po mnenju italijanskih listov, bodo eno glavnih vprašanj na tem sestanku odnosi med Madžarsko in Romunijo. Rimski krogi poudarjajo, da je Balkanska zveza po sklenitvi pakta med Belgradom in Rimom prišla v stik z Italijo. Zboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko bo ublažilo stališče Balkanske zveze do Madžarske. Morebitno zboljšanje, ki bi utegnilo nastati v odnošajih med Budimpešto in Bukarešto po februarskem sestanku zastopnikov držav Balkanske zveze, bo vsekakor omogočilo še tesnejše zbližanje Balkana s podonavskimi državami. Nemška gospodarska škoda zaradi blokade Berlin, 13. jan. o. Tednik »Deutsche Volks-virtschaft«, ki pripada maršalu Goeringu, razpravlja v zadnji številki o škodi, katero povzroča po-noreka zapora nemškemu gospodarstvu. Nemčija e zaradi angleške in francoske blokade po podat-tih lista izgubila 41% svojega predvojnega uvoza er 29% svojega izvoza. Odpadla je vsa njena tr-Jovina z Anglijo in Francijo, ter s Španijo in Portugalsko, trpela pa je zelo tudi trgovina z nevtralnimi državami v Evropi Uvoz iz teh držav v Sfemčijo se je zmanjšal za 54%, nemški izvoz v te Iržave pa za 45%. List izraža upanje, da bo te izgube mogoče delno nadomestiti e poživljeno tr-fovino med Nemčijo ter Balkanom in Rusijo Določila ia zopetno prodajanje kave v Italiji Rim, 14. jan. o. Ministrstvo za korporacije razglaša: s 1. februarjem bo po V6ej Italiji spet dovoljena prodaja in uživanje kave. Trgovci bodo smeli prodajati samo kavo enotne vrste v zrnih in sicer na živilske izkaznice, ki jih bo prebivalstvo dobilo do konca meseca. Na vsako osebo bo prišlo mesečno 50 gr kave. Cena surovi kavi enotne vrste je določena na 48.50 lire v glavnih pristaniščih, v drugih mestih pa na 49 lir na kg čiste teža. Trgovci ne 6mejo papirja in zavijanja odjemalcem računati. Gostinski obrati smejo prodajati samo kuhano kavo za pitje. Cena skodelici kave v lokalih sme biti največ 10% višja od cene pred sedanjo vojno. Istočasno poudarjajo, da je bila Jugoslavija prva balkanska država, ki je uvedla stvarnost ter videla v naprej sedanje dogodke. Njeno prijateljstvo z vsemi sosedi, bo vsekakor prišlo do izraza na februarski konferenci zastopnikov Balkanske zveze in bo služilo kot za- fotovilo, da bosta Balkan in Podonavje ostala otiček miru v vojskujoči se Evropi. S februarskim sestankom zastopnikov držav Bnlkanske zveze se bavi tudi »Osscrvatore Romano«, ter v svojem uvodniku med drugim pravi, da se je žarišče sedanje krize pomaknilo na sever, Balkanska Rvropa pa je pomnožila svoje prizadevanje za ohranitev nevtralnosti ter želi ostati izven spopadov, ki se je neposredno ne tičejo. Vsaka država Balkanske zv. je branila svoje koristi, kakor je znala, toda različna prijateljstva držav niso delala težav vzajemnosti Balkanske zveze. Globoka skupnost koristi je bila podlaga za različna prijateljstva teh držav. Štiri balkanske države žele ostati še dalje ob strani vseh sporov, čeprav so sredstva za dosego tega cilja različna, predmet pa je ostal isti. Angleži in sovfetska stiska na Finskem: Če bo Rusija klicala Nemce na pomoč proti Finski... ... bosta Anglija in Francija šli z vsemi silami pomagat Skandinavcem London, 13. januarja, o. Prvikrat opažajo med sovjetskimi diplomatskimi krogi v Londonu, da postajajo nervozni zaradi prevelikega zanimanja Anglije in Francije za Finsko. Sovjetski krogi tu poudarjajo, da bodo nadaljevali vojno s Finsko, naj dobiva Finska pomoč od koder koli in kolikor hoče. Rusija bo vodila vojno do končne zmage. Angleški krogi poudarjao, da no morejo ostati brezbrižni do Finske, ker bi bile potem ogrožene tudi ostale skandinavske države in Atlantsko morje. Sedaj je prišla Rusija na tako stališče, da ne bo mogla ostati dolgo nevtralna. Ne bo dolgo, ko bo morala pred vso javnostjo poklicati Nemčijo na pomoč, da dokonča vojno 3 Finsko. Angleži so prepričani, da Rusija ne more pomagati za zdaj Nemčiji gospodarsko, ker se sama čuti ogroženo in sama komaj zmaguje svoje lastne vojne potrebe. Anglija in Francija no moreta spremeniti svojega mnenja glede takojšnje pomoči Finski, ker je sedaj njuna glavna naloga. da pomagata z vsemi sredstvi Finski. Po drugi strani pa bosta Anglija in Francija skušali vplivati na skndinvske države, da bi se izvoz v Nemčijo zmanjšal, kar bi bilo njima velike koristi za sedanjo vojno. Skandinavska nevtralnost je doživela s trani Nemčije že več neugodnosti in sicer: 27. novembra je Nemčija dvakrat položila mine v švedskih vodah, v decembru pa je Nemčija s torpedi potopila v švedskih vodah dvoje nevtralnih ladij in eno angleško v norveških vodah. Iz tega se jasno vidi, da si hoče Nemčija zagotoviti zimsko pot za Narvik in poletno pot čez Baltik in v Botniškem zalivu imeti vse luke, iz katerih bi mogla izvažati blago, zase. Če t>o Nemčija ogražala te države in če bi prišlo do gospodarske in vojaške zveze med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, potem bosta Anglija in Francija prisiljeni, da stopita v akcijo in podpreta z vsemi možnimi sredstvi skandinavske države. Helsinki, 13. jan. o. Današnje poročilo e Ka-relijskega bojišča pravi, da so Sovjati postavili na bojišču zvočnike, po katerih sporočajo finskim četam, naj se v 48 urah umaknejo iz 6vojih položajev, ker bodo sicer prišli Nemci... Moskovska radio postaja pa je sinoči ostro napadla Norveško in Švedsko in jih obtožuje, da kršita obe državi svojo nevtralnost s tam, da podpirata Finsko Poročila z linikih bojišč: Huda bitka pri Salli trafa naprej Helsinki, 13. jan. o. Včerajšnje poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi, da je bilo precejšnje zatišje na vseh delih bojišča. Večerna poročila pa govore o hudih bojih pri Salli, ki še trajajo. Tu pošiljajo Sovjeti na bojišče vedno nove čete, da bi rešili obkoljeno divizijo. Zdi se, da so izgube v teh bojih na obeh straneh velike. Finsko vrhovno poveljstvo o teh bojih ne daje nobenih poročil, kakor jih ni dajalo pred zmago pri Suomisalmiju, sovjetsko poveljstvo pa za nje najbrž niti ne ve. Finska letala so včeraj popoldne letela nad Ob obisku turškega odposlanca v Sofiji: Napovedi o bližnjih pogajanjih med Bolgarijo in Turčijo Sofija, 13. januarja m. Nazaj grede iz Ženeve, se je v Sofiji ustavil glavni tajnik turškega zunanjega ministrstva Numan Menem-zoglu. Na kolodvoru so ga pozdravili poslaniki Jugoslavije, Francije, Anglije, Turčije in Romunije ter odpravnik poslov grškega poslanstva. Glavni tajnik turškega zunanjega ministrstva Je imel daljši razgovor s predsednikom "Olgarske vlade dr. Kjoseivanovora. .. Poučeni krogi zatrjujejo, dn bodo sedanjim razgovorom v Sofiji sledila trgovinska po-Kfljanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Bolgarijo in Turčijo. Kralj Boris II. je včeraj popoldne sprejel v avdijenco generalnega tajnika turškega zuna-nJega ministrstva Menemenzogla. Snoči je ministrski predsednik dr. Kjose-lvanov vrnil v turškem poslaništvu obisk gene-™ne™u tajniku turškega zunanjega ministr-svta Menemenzoglu, ki ga je ODiskal dopoldne. ... Britanski poslanik v Sofiji Mandel je priredil nocoj slavnostno večerjo na čast generalnemu tajniku turškega zunanjega ministrstva Menemenzoglu ju. Lefaiski napadi med Francozi in Nemci nad zahodnim bojiščem Trije Messerschmidti sestreljeni Pariš, 13. januarja, o. Poročajo, da je bil snoči nekje nad zahodnim bojiščem velik zračni boj. Ko so Francozi opazili nemška letala, so se dvignili takoj francoski lovci. Dasi so francoski letalci opazili, da imajo opravka z Messerschmidti 109, ki so oboroženi s topovi, so navzlic temu sklenili izvršiti napad. Dve francoski letali sta napadli najprej prvo skupino 6 nemških letal. Boj je bil v višini 5000 do 7000 metrov. Bil je kratek. Po več zračnih akrobacijah se je francoskim letalom posrečilo priti v ugoden položaj ter je vsako sestrelilo po eno nemško letalo. Zadet je bil tudi bombnik, v katerem je bil poveljnik eskadrile. Na bombniku se je pokazal gost črn dim. Takoj nato je druga skupina francoskih letal napadla drugo skupino nemških letal, ki se je prikazala v višini 750 m. Boj se je končal v višini 800 m. Eno nemško letalo znamke Messerschmidt je bilo sestreljeno Nato je nemški oddelek, ki je štel 12 letal in ki je v boju izgubil četrtino aparatov, opustil nadaljni boj. Vsa štiri francoska letala so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča. London, 13. januarja, o. Angleška letala so letela v četrtek zvečer nad Frankfurtom in Porurjem, Ob tej priliki so zbrala zelo važne podatke. V isti noči so varnostne patrole bile zelo aktivne ter letele nad Helgolandom. Letala so se znala spretno izogniti nemškemu protiletalskemu topništvu. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča. Angleška letala so opazila v zalivu Rantun svetlobna znamenja. Ker so angleški letalci menili, da so to signali za nemška letala, so vrgli na ta kraj šest bomb. Nato je zavladala takoj popolna tema v zalivu. Omenjeni zaliv je eno najvažnejših oporišč za nemška pomorska letala, ki se udejstvujejo na Severnem morju. Leningradom in metala letake, v katerih Finci vabijo sovjetsko delavstvo, naj se upre Stalinu, ki goni sovjetsko vojsko pred finske topove. Na skrajnem severu pri Petsamu so se udejstvovala finska in ruska letala. Sovjetska letala so izvedla včeraj polet nad mestom Lahti, ki leži 100 km severno od Hel-sinka, ter so povzročila precej Škode. Ena bomba je baje zadela radijsko postajo v Lahtiju, ki oddaja poročila na dolgih valovih. Veliko število sovjetskih letal je letelo nad pristaniščem Aho. Čeprav je popoldne v Helsinkiju pripravljenost trajala dolgo in se je slišalo tudi artilerijsko streljanje, ni bilo opaziti nad mestom letal. Sovjetski letaici so leteli tudi nad severnozahodno finsko obalo, kjer so vzeli na piko važnejše točke ob železniški progi. Telefonske proge so pokvarjene, zveza s Švedsko pa pretrgana. London, 13. januarja. AA. Reuter: Po poročilu, ki ga je izdalo finsko poslaništvo v Londonu, je od začetka vojne pa do 9. januarja padlo v bojih s sovjetskimi četami 234 finskih vojakov, 269 je bilo hudo ranjenih, 210 pa manj ranjenih. Poročilo tudi ugotavlja, da je letalska obramba bila izredno dobra o priliki vseh napadov na fonsko prestolnico in ostala finska mesta, to pa zaradi prvovrstnega orožja, ki ga imajo Finci. Gre predvsem za izborne protiletalske topove, ki so bili izdelani na švedskem. Skupščina gostilničarjev iz Celja, Teharja in štor Celje, 12. januarja 1940. V hotelu »Beli vol« so 6e zbrali gostilničarji iz Celja, Teharij in Star na svoj redni letni občni zbor. Udeležili so se ga skoro vsi slovensko usmerjeni gostilničarski podjetniki, ni pa bilo opaziti nekaterih gostilničarjev, ki so bili nekdaj na vodilnih mestih in izvrševali ©dborniške funkcije. Na skupščini so razpravljali največ o novi troša-rinski uredbi, ki bo gostilničarje zelo težko zadela in o registru, katerega morajo po novem tro-šarinskem zakonu voditi vsi gostilničarski podjetniki. Ta register odklanjajo vsi gostilničarji in bodo skušali doseči spremembo. V torek je odšla v Belgrad posebna deputacija, ki bo skušala pri ministrstvu doseči spremembo tega zakona. Skupščine se je udeležil tudi tajnik Zbornice za TOI Koce iz Ljubljane. V svojem govoru se je bavil z raznimi davčnimi vprašanji, predvsem z novim trošarinskisn zakonom, dalje z anketo, ki naj bi bila v kratkem na banski upravi in na kateri naj bi se razpravljalo o spremembi policijskih uredb, ki veljajo za gostilničarje. Gostilničarji so s svojimi dajatvami prispevali skoraj eno tretjino .vsega letnega banovinskega proračuna. V nadomestni odbor za izpitne komisije so bili izvoljeni predsednik Združenja g. Šanc Jurij, ravnateljica hotela »Evrope« gdč. Plesivčnik in gostilničarka Silič Marija iz Zavodne. Ravnateljica gdč. Rozana Plesivčnik je dobila pohvalo kot voditeljica začasne šole za Vesti 13. januarja Nemčija bo sovjetsko stisko zaradi vojne na Finskem skušala izrabiti za to, da bo Rusijo prisilila na sklenitev vojaške zveze. S hudimi napadi na ItRlijo sta začela te dni sovjetski tisk in radio. Ameriški listi poročajo, da je treba pričakovati večje pomorske bitke v južnem delu Atlantskega morja, kamor je odplulo baje več nemških vojnih ladij, ki nameravajo spremljati nemške parnike, čakajoče v ameriškili nevtralnih pristaniščih z dragocenimi tovori. Belgijska vlada je na včerajšnji seji sprejela nekaj važnih varnostnih ukrepov, kakor so določeni za prve dni mobilizacije. Nemški listi razpravljajo o novi gospodarski pogodbi med Anglijo, Francijo ter Turčijo in jiravijo, da ta pogodba Turčiji ne bo nič koristila. Za 120,000.000 dolarjev kožuhovine so kupile Združene države v Sovjetski Rusiji. .Demonstracije zaradi pomanjkanja kruha so bile pred dvema dnevoma v Moskvi. Novo angleško lovsko letalo znamke »Spitfire« je doseglo pri letu navpik 640 km brzine, pri letu navzdol pa 1050 km na uro. 1300,000.000 bodo znašali izdatki za povečanje angleške vojne mornarice kakor zahtevajo sedanje razmere. Nemški kancler Hitler je včeraj osebno obiskal maršala Gbringa in mu čestital za 47 letnico. Posebni odposlanec predsednika Roosevelta pri sv. Stolici. Miron Taylor bo te dni odpotoval v Rim. Nemški listi protestirajo proti angleškim vestem, da bi bila nemška letala s strojnicami obstreljevala posadke potopljenih ribiških ladij, ko so se skušale rešiti. Pa tudi če bi bilo to res, pravijo Nemci. Angleži nimajo pravice jeziti se na tem, ker so oni z blokado prekršili vsa načela o vojskovanju na morju. Danska vlada se bo z vso silo uprla vsakemu poskusu, ki bi ogražal dansko neodvisnost, je izjavil včeraj zunanji minister Stauning. Zveza trgovcev s kavo v brazilskem mestu Sao Paulo je oklenila dati Fincem 50.000 vreč kave. Kavo bodo Brazilci na evoje stroške spravili na Finsko. Odbor mednarodne strokovne zveze v Parizu je poslal V6em socialističnim strokovnim zvezam nalog, naj takoj z vsemi sredstvi podpro Finsko Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj izjavil časnikarjem, da je naročil zbornici, naj takoj preuči vsa vprašanja za organizacijo podpore Finski. Prva izdaja francoske »Rnmene knjige«, ki z uradnimi dokazi popisuje, kako je prišlo do sedanje vojne, je -izšla v stotisoč izvodih. Razprodana ie bila v dveh dneh. Nemci so včeraj pripeljali iz Galicije in drugih poljskih pokrajin 53 vlakov svojih rojakov. Hude prometne težave so nastale po vsej Rusiji, ker so zaradi vojne na Finskem morali veliko železniškega maUrijala iz vse Rusije poslati v Leningrad, tako, da drugod promet zastaja in grozi nekaterim pokrajinam lakota. Romunski trdnjavski pas vzdolž madžarske in sovjetske meje je v glavnem končan in njegova odpornost preizkušena z najmodernejšim orožjem, pišejo bukareštanski listi. Zaradi silne vročine v Južni Ameriki so samo v argentinski prestolnici Buenos Airesu stočili zadnie dni 12 milijonov hektolitrov vode. Pred izdelovalnicami leda je neprenehoma taka gneča, da policija le s težavo vzdržuje red. Dr. Miha Krek v Zagrebu Belgrad, 13. jan. m. Z današnjim jutranjim brzovlakom se je odpeljal iz Belgrada v Zagreb gradbeni minister dr Miha Krek. Medklubske skakalne tekme v LjubljanL 2e dolgo let je bila zimska sezona v Ljubljani tako slaba, da še daleč ni bilo mogoče misliti na kake smučarske tekme v Ljubljani. Letošnja sezona je ugodnejša; snega sicer ni posebno veliko, vendar več kot dovolj, da bo ljubljanska zimsko-športna podzveza lahko priredila na skakalnici v Mostecu skakalne tekme. Skakalnica v Mostecu sicer ne dopušča tako dolgih skokov kakor planiška, toda skakalnica je sijajno zgrajena in morajo skakalci uporabljati vse svoje tehnično znanje, če hočejo doseči kak lepši uspeh. t. iJ,“l Kako bi človek rekel?. Sibirska zima s finskim j mrazom, pomešana s strupeno kraško burjo? Navdušenje za Fince nam nalaga prenašati hrabro vse nizke stopinje pod ničlo... Navajeni smo skakanja in padanja živega srebra v stekleni cevki barometra. Ko začutimo, da nam temperatura neusmiljeno zavija nos in brije norce oster piš nam nerazumljive severne ali južne burje, ne verjamemo samemu sebi. odkod tak mraz. Pa se na lastne oči hitimo prepričevati, kako je s temperaturo prav za prav v resnici 1 Saj pravim, barometer pada in skače. Danes toliko, jutri zopet toliko in pametnemu človeku se že več ne ljubi kontrolirati vseh resničnih in neresničnih »vremenskih napovedi« ... Srečal sem znanca, ki se je ves stisnjen v skromno suknjo oprezno lovil po ledenem tlaku ljubljanske ulice, lepo čipkasto belo okrašene od ivja in bele pajčevine. Šklepetajoč sva se pozdravila. »Lepo zimo smo dočakali, lepo.« Tam na severu je vroče, pa so nam odrinili malo mrazka, da bi tudi mi čutili, kako se imajo na severu. »Komaj čakam pomladi,« mi je pokazal na revne čevlje. Oguljen ovratnik stare suknje je imel zavihan do ušes... »Kdor je navajen hudega mraza, preživi tudi najhujšo zimo...» je kihnil v ledeni mraz, da se je zakadilo... »Se cigarete ne more človek v tem mrazu prižgati... če nima vžigalic, niti cigaret. Pri tej brezposelnosti, sredi te tako lepe romantične zime hrepeni človek po spomladanskem soncu.« Zavila sva čez most. Trde človeške lutke se premikajo po belih ulicah. Tramvaj škripajoče drči ves zamrznjen in poln zmrzujočih ljudi mimo. Tam stoji umazan bel konj, črni možje zlagajo črno zlato. Videl sem, kako je znanec poškilil v tisti veliki črn kup premoga, samo zavzdihnil je. »Tako mi prija ta cigareta, kar gorka je.« In slastno je puhal oblake dima v vlažen vzduh ceste... »Kako kaj drugače?« Avtomobil je švignil mimo naju... Za njim se je zakadila gorka para. »Vraga, vprašaš me, kako? Sit sem že teh večnih poti, teh večnih obljub. Potrpite, bo že bolje, pa počakajte, saj imamo za to mesto na tisoče prošenj. Konec koncev pa mi je že vseeno,« mi je zinil. »Vse je zamrznilo v meni in če kje na gorkem prisluškujem tistemu klepetanju, tistemu velikemu zanimanju za vse mogoče dogodke in nedo-godke, resnice in neresnice današnjega lepega časa, mi je tako vse nevažno v tej moji stvarnosti dneva.« — »Ne bodi pesimist, dragi prijatelj.« Pa ne, da bi ga hotel izzivati, »bo že bolje, draga duša. Mi optimisti sredi te lepe strupene zime pričakujemo pomladi, kakor jo pričakuje vsa na- rava, ki danes zmrznjena spi lepo zimsko spanje,« sem pesimistu odgovoril. »Kakšen pesimist sem in zakaj me obmetavaš tako krivično. Vse naokoli vrešči o strašnih in hudih današnjih dneh. Mene ne skrbi nič razen moja služba. Ker pa je ne moreni najti, živini brezskrbno, kakor vrabec, ki sredi zmrznjene ulice z zmrznjenim kljunom brska po odpadkih za ovseno lupino... Ti si pesimist. Čudim se,« mi je rekel, »česa vsega se ljudje boje? Tisti, ki ima gorko suknjo, galoše in je tako lepo »južnjaško opremljen« in ima še voziček za toliko toliko konjskih sil v elegantni garaži, tarna sredi te gorke zime, kakor da bi spomladi šele snežiti začelo in da v maju cvetočem strupene burje in snežni zameti veselo naravo motijo...« — Pozdravila sva sel Čudak, kajpada. Kdo mu pa zameri. 0 trpljenju noče vedeti. Trpeče živi v nadi! Res, optimist je optimist! Pa sem zavil na trg. Lepa zimska slika. Stojnice z belimi plahtami, debele branjevke, vse zavite, z rdečimi nosovi. Elegantne dame v kožuhovini. Lepe, zdrave in čisto umite služkinje z ozebki na rokah. Bahato rdeči obrazi mesarjev. Mrzlo zle-denelo meso. Volovska bedra. Gole kokoši. Ko-štrunčki v volno zaviti in še vse, kar zaključuje sliko živilskega trga. Odrezala mi je natančno »pol pakelčka« zmrznjenega masla. Proti mrazu utrjene roke so ščitile doma spletene rokavice »brez prstov«. Prijazna ženica iz loških krajev doma. »Saj smo vsega navajeni, tako strupenega mraza pa je že dovolj. Kaj pa gospoda v mestu govore, kaj bo s to vojno? Mi doma na zapečkih vse mogoče ugibamo! Saj veste, da več kot toliko ne razumemo. Mestni ljudje se bolj znajdejo. Kaj pravijo, gospod,« me je radovedno pogledala zdrava kmetica. »Kaj bo? Veste,« sem ji rekel, »kar bo, pa bo. Po hudi zimi prijetna pomlad.« »Saj to vem, gospod, ali kaj bo z nami!« — »S kom? Z ljudmi?« Uganil sem, kaj želi vedeti. »Mamca, tiste ptice, ki v hudi zimi dočakajo še žive gorkih dni. tiste so vzdržale vse gorje. Tako tudi mi ljudje. Sicer na veste somi, kaj vse se govori in kaj vse se piše — koliko je pa resnice, to ve sam Bog.< »Prav imate, kar je božja volja, to pa' bo,« je rekla Potem sem jo zavil med ljudmi nazaj. Oster zrak in zimska burja sta mi brila obraz, ušesa sem preveč čutil. Božja volja, je rekla moja kmetica v tej hudi zimi, in prav je imela. Kar bo, bo! Kar ste skuhali ljudje, pošteni ali nepošteni, za prav ali neprav, zaslužili ste tak mir, kakršnega ste želeli. Resnic pa ni nič več in nič manj kakor ena — miru si žele ljudje. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev. preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke! tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanlske opremo MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 POHIŠTVO! L ZELENI« II Berite in naročajte Slovenski dom"! športne vesti BKE (Budimpešta) : Ilirija 11 : 2 (3 :1, 4 : 0, 4 :1) Za sinočnje gostovanje madžarskega hocikcy-skega moštva je med ljubljanskim športnim občinstvom vladalo izredno zanimanje. Toda zelo hladen in jas?n večer ter razmeroma zelo visoka vstopnina (15 din, za dijake 10 din) sta preneka-terega gledalca odrinila od igrišča. Ustavil se je rajše pri »Figovcu«, kjer je izračuna!, da se za 15 dinarjev že marsikaj dobrega dobi in še na toplem bo povrhu. Kljub temu pa je prišlo na igrišče Ilirije pod Cekinov grad dobrih 400 gledalcev, ki jim prav gotovo ni bilo žal, dasi je vse pošteno zeblo. Renomirani gostje iz Budimpešte so se včeraj Tekmo je dobro sodil g. Vodišsk. Med odimori sta nastopila naša drsalca Silva Pabnetova in Emanuel Thuma. Zlasti Silva Palme-tova je pokazala sijajen napredek. Jutrišnje smučarske in skakalne tekme ▼ Ljubljani. Ljubljanska zimsko športna zveza in Smuč. klub Ljubljana priredita jutri v Ljubljani štafetni tek in pa skakalne tekme. Start za štafetni tek bo dopoldne ob 9 na Strelišču pod Rožnikom, cilj pa Tavno tam ob 11. Popoldanske tekme na skakalnici v Mostecu ob zelo nizki vstopnini se začne ob 15 popoldne. Nedvomno, da bo ta prireditev privabila mnogo gledalcev. Po prijavah, ki so prispele dosedaj, kaže, da bo jutrišnja prireditev na višku. Ilirija sama pripelje na start 15 skakačev. V ničemer vrnil! „ Milana T. .. »I ”< S-j «* P- še v Ljubljani. V Milanu so igrali z izbranim ita- «lal na start tudl vse tekmovalce, lijanskim moštvom in izgubili 5:1. V Ljubljani so gostje nastopili v rumenih dresih v naslednji postavi: Dobak-Hruby, Gostony-dr. Margo, dr. Mi* kloš, Farkaš, Minder in Endr«y. Ilirijani pa v belo-zelenih oblekah, v postavi: Rihar-Kačič, Žitnik-Gregorič, Pavletič, Gogala, Aljančič, Morbacher in Kroupa. Sodil je g. Vodišek. Takoj v začetku igre v prvi minuti je Žitnik dobil ploščico in se v divijem ter sijajnem pobegu ob desni strani igrišča sprostil vseh nasprotnikov in zabil prvi gol. Med ljudmi je nastalo veliko navdušenje in so takoj začeli krepko navijati za domače. Sicer pa že igra 6ama, ki je naravnost bliskovita in pri kateri se vsak trenutek položaj izpreminja, naravnost sili k živahnemu sodelovanju. Toda veselje domačih ni bilo dolgo; že je pobegnil dr. Mikloš — na hrbtu je imel številko 5 — se prebil skozi vrsto Ilirijanov s sijajnim drib-lingom ter zabil gol. Ljudje so takoj v začetku opazili, da je dr. Mikloš najboljši igralec in neprestano opozarjali ilirske igralce, naj pazijo nanj. Toda kljub ostri pažnji dr. Mikloša ni bilo mogoče ^staviti: sijajen drsalec, ki tehnično odlično pozna ■ffro, je 2nal domačim igralcem vedno uiti. 2e v nadaljevanju prve tretjine igre 6e je poznalo, da «o gostje boljše moštvo in da 'jih Ilirija ne bo mogla premagati: ob koncu prve tretine je rezultat že 3:L, V drugi tretjini igre, ki je bila mestoma neverjetno hitra in ostra, so Madžari zabili 4 gole in tako povišali rezulta ie na 7:1. Premoč gostov, dasi morda ne tako vidna, je prišla do polnega izraza. Golman Ilirije Rihar, ki je sicer branil nekaj prav težki.i udarcev in ki ®e je neustrašeno metal pod noge, je zaradi svoje nepazljivosti spustil dva povsem nepotrebna gola. V tretji polovici so se naši igralci mato bolj razgibali in večkrat prav nevarno ogrožali gol gostov. Toda obramba Madžarov j s bila vedno na mestu in |e vsako nevarnost, včasih tudi precej^ brezobzirno, odklonila od svojega gola. Madžari so v tretji tretjini povišali že na 9:f. Končno se je posrečilo po lepi akciji napada Pavletiču zabiti gol in znižati rezultat na 9:2. V naslednjem trenutku je spet dr. Mikloš sijajno pobegnil, ušel vsem branilcem in neubranljivo zabil gol. Tik pred koncem pa je dr. Margo zabil še zadnji gol in postavil končni rezultat 11:2. Rezultat se zdi visok, vendar ni neupravičen. Gostje so nedvomno mnogo boljše moštvo. Njihova prednost je v tem, da so vsi sijajni drsalci, da se znajo dobro deplacirati in da se med seboj prav dobro razumejo. Njihov najboljši igralec je dr. Mikloš (št. 5), že malo bolj postaren gospod, vendar daleč najboljši. Med gosti je bil tudi močno opazen Hruby (št. 9). Pri domačem moštvu manjka še mnogo v primeri z Madžari. Nedvomno naš najboljši igralec pa je Luce Žitnik, ki je s svojo odlično igro in sijajnim driblingom bil enak dr. Mik-lošu. Krai Barometer-1 sko stanje! tempe- ratura v C‘ c » » IS ž" a C It Veter (smer, inkest, Pada- vine •.® S «! c * a E ca I Ljubljana 780*0 -6-6 -16-11 70 0 SW, — _ Mariboi 779' -68 -22-0 80 0 — — Zagreb 7820 •9-0 -12-0 70 10 NE, — — Belgrad 782-V -6-0 -Bli 70 6 NE. — — Sarajevo 7810 ■IMI • M 70 10 0 — — Vis 7087 -2-0 -4-0 80 10 NE* — — Splii 769-5 4-0 -2-0 70 10 NE, — — K um boi 7&7 1 io-o 7-0 70 10 N, — — Rab 769 4 50 2-0 80 10 N, — — ■Juarovni! 768-3 60 4’0 70 10 — — Vremenska napoved: Precej jasno, stanovitno in mrzlo vreme. Najnižja toplota zraka na letališču -21.5° C. Položaj gostinskih nameščencev Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: V petek, dne 12. t. m. je bila pri Delavski zbornici v Ljubljani informativna konferenca predstavnikov gostinskih podjetij ki gostinskih nameščencev; sklicala jo je Delavska zbornica v Ljubljani. Namen te konference, ki so se je udeležili zastopniki vseh prizadetih organizacij, je bila izmenjava misli glede ureditve neurejenih mezdnih odnosov v gostinski stroki. Predmet razpravljanja sta bila predvsem naslednja dva predloga gostinskih nameščencev: 1. Določitev minimalnih mezd za nameščence gostinske 6troke. Kakor znano, je namreč banska naredba o minimalnih mezdah z dne 1. avgusta 1937 gostinske nameščence izrecno izvzela iz kategorij, za katere je omenjena naredba za področje Slovenije določila minimlane mezde. 2. Naravnanje službenih prejemkov nekvalificiranih pomožnih moči v gostinski 6troki na ravan draginje. Konferenca je pokazala živo potrebo, da se omenjenih dvoje neurejenih vprašanj pri gostinskih nameščencih čimprej zadovoljivo uredi. Konferenca se je zaključila s sklepom, da bo zveza gostinskih nameščencev skupno z Delavsko zbornico v Ljubljani v kratlkem pripravila podroben predlog za ureditev omenjenih dveh perečih vprašanj, ki težita gostinske nameščence. Sodišče ni moglo ugotoviti ub^atca Maribor, 12. junuarja. Kakor smo že poročali, je bila dnes dopoldne pred mariborskim malim senatom razprava proti 31’letnemu delavcu Josipu Novaku iz Laznice pri Limbušu, ki se je zagovarjal zaradi uboja. V razpravi je bil znani uboj v Laznici, ki se je dogodil dne 7. maja. Omenjenega dne se je vračala zvečer vesela družba iz Maribora. Med njimi je bi^ Edvard Lilek, ki se je zapletel v spopad z Josipom Novakom. Lilek je Novaka z drugimi fanti zasledoval, ta pa se je v zadnjem trenutku postavil po robu ter prešel v protinapad. V nastalem metežu je padel Lilek, zadet od hudega udarca, pod katerim mu je počila lobanja. V mariborski bolnišnici je umrl. Novak se je zagovarjal, da je nedolžen in je dokazoval, da je Lileka udaril očividno nekdo iz njegove družbe, misleč da bo udaril Novaka. Ker sodišče ni našlo dovolj dokazov za krivdo, je Novaka oprostilo. Koledar Danes, sobota 13. januarja: Veronika. Nedelja, 14. januarja: Feliks, Srečko. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Koinaatr, Vič-Tržaška cesta 48. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15, II. nadstropje, telefon štev. 32-84. Razpis mesta zaščitne sestre-bolničarke, Okr. urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje v svojem ambulatoriju v Ljubljani mesto zaščitne sestre-bolničarke v svojstvu dnevničarke, Rok za vlaganje prošenj do 6. februarja 1940. »Navaden človek« je naslov izredno zabavni veseloigri, ki jo bo igral Rokodelski oder v nedeljo, 14. t. m. ob petih popoldne. Vstopnice »c bodo dobivale jutri od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Ker igra ne bo ponovljena, naj se vsakdo udeleži predstaye, ki bo jutri popoldne ob petih. Občni zbor društva »Družina« bo v nedeljo, 14. t. m. v beli dvorani hotela »Union«. Poleg članov so vabljeni tudi drugi prijatelji društval Opozarjamo vse, ki se še niso ogledali razstave del Karle Bulovčeve, da je razstavni-termin samo do 17. t. m. V nedeljo, 14. t. m. bo imel ob 11 vodstvo Bulovčin mož, dramatik Ivan Mrak. Ob tej priliki bodo imeli prost vstop na razstavo tudi vsi oni, ki jo bodo poselili današnji dan. Posebej pa še opozarjamo, da 60 razstavni prostori v Jakopičevem paviljonu toplo zakurjeni. Razstava dnevno od 9 do 16. Telefonske naročnike pošte Ljubljana opozarjamo, da poteče dne 15. januarja rok za plačilo telefonske naročnine. Telefon, za katere narocnjno ni poravnana do tega roka, mora pošta po preu-pisih telelonskega pravilnika izključiti začasno i t prometa, za ponovno vključitev pa mora naročnik plačati pristojbino za ponovno vključitev 100 din. Vsi naročniki so ček. položnice pravočasno prejeli, v slučaju, da je kdo isto založil, reklamira lanko višino redne naročnine pri posti Ljubljana 1., telefon 45-11. Veseloigra >Gugalnica«, ki jo bodo jutri, v nedeljo, l-±. januarja, na frančiškanskem odru uprizorili igralci Stolne prosvete, bo brezdvonuiu napolnila dvorano. Povpraševanje po vstopnicah jo izredno veliko, kar ni čuda, ker nudi igra toliku neprisiljene zabave, kot malokatera te vrste. Vsakomur bi bilo žal, če bi se prepozno oglasil za vstopnico. Dobivajo se v trafiki Boukai, zvečer preti predstavo ob 8 pa pri blagajni Pas et bonum. Solistični koncert tenorista Antona Dermote v ponedeljek 15. t. m. ima dvodelen spored. V prvem delu bo zapel izključno le dela domačih avtorjev. Tako sedem dr. Krekovih samospevov, dva Lajovčeva in Foersterjevo arijo iz »Gorenjskega slavčka«. Drugi del koncerta pa nam bo prinesel pesmi in arije svetovnih mojstrov kakor so: Gluck, Marx, Strauss, Mozart in Meyerbeer. V resnici bogat spored bo spremljala na klavirju ga. pianistka Hilda Dermota. Tenorist Dermota je v tujini tako visoko cenjen, pri nas pa tudi izredno priljubljen, da je vsaka hvaia in poudarek njegove umetniške kvalitete danes že odveč. Zato opozarjamo na koncert v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Prijave za znižanje dopolnilnega davka k ze-mljarini. Davčni zavezanci, ki imajo pogoje za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini, morajo vložiti do 81. januarja 1940 pri pristojnih občinah, v Ljubljani pri Mesinem poglavarstvu, prijave za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini. Predpisane tiskovine se dobe istotam. Pravico do znižanja imajo le kmetovalci, ki imajo v skupnem hišnem gospodarstvu več kot 5 članov ter dopolnilni davek ne presega 5000 Din. Podrobneje jo razvidno iz razglasa pri občini, mestnem poglavarstvu in davčni upravi. — Davčna uprava v Ljubljani. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 Sobota, 13. jan.: »Profesor Klepec«. Krstu., predstava. Premiera. Premierski oborama. Nedelja, 14. jan. ob 15: Kozarec vode. Izven Znižane cene 20 din navzdol. Ob 20: Kupčija s smrtjo. Izven, Znižane cene 20 din navzdol. Opera. Začetek ob 20. Sobota. 13. jan.: »Traviata«. Izven. Gosto vanje Zlate Gjungjevčeve in Antona Dermote, 6la-na dunajske državne opere. Nedelja, 14. jan. ob 15: Pri belem konjičku Izven. Znižane cene. Ob 20: Frasquita. Izven. Gostuje Zlata Gjung-jenac Ponedeljek, 15 jan.: Zaprto. P. n. občinstvo prosimo, da rezervirana vstopnice za predstavo »Traviata« dvignejo dainea v soboto do 12. ure opoldne pri dnevni blagajni v operil * Mariborsko gledališče Sobota, 13. januarja ob 20: »Navihanki. Predzadnjič. Znižane cene. Nedelja, 14, januarja ob 15- »Zaroka na Jadranu«. Ob 20: »Konto X«. Rast in propadanje ruskega letalstva Tudi v letalski industriji je odločala slepa pokorščina, ne pa strokovno znanje Ne samo rusko poveljstvo, ampak tudi rusko orožje je pokazalo, da ni kos nalogi, ki so mu jo odmerili rdeči mogotci. Mislili so, da bodo fince mimogrede pohrustali, pa so se hudo urezali. Kaj bi šele bilo, če bi se spoprijeli z močnejšim narodom kakor pa so Finci in ki bi imel ravno tako dobro organizacijo in bi bil prav tako narodno zaveden! Danes razumemo, zakaj so se Sovjeti izmikali sporom in spopadom. Dobro so se zavedali, da je njihova vojaška organizacija na psu. Rusko zavezništvo ima dovolj vzroka, biti presenečeno, kajti gotovo je pričakovalo več, kakor pa tako slabe in brezglave vojaške organizacije. Če pa je že vojaštvo tako slabo organizirano, si je pač težko misliti, da bi bilo z drugim kaj boljše. Ko človek bere, kako klatijo Finci sovjetska letala, o katerih so govorili, da jih je toliko, da lahko zatemnijo sonce, se človek nehote vpraša, kako je prav za prav s sovjetskim letalstvom. Tudi perzijski kralj Darij je rekel nekoč Grkom, da ima toliko puščic, da z njimi lahko zatemni sonce. Nazadnje so ga pa Grki le naklestili, čeprav jih je bilo malo. O ruskem letalstvu je napisal zanimiv članek v nekem španskem mesečniku Lancelof dTsabeau, v katerem razpravlja najprej o letalstvu na splošno, potem pa še posebej o ruskem letalstvu. Članek je zanimiv, ker je podobnih stvari o ruski vojaški sili zelo malo ali pa nič slišati. Takole pripoveduje: Odločilna je premoč v zraku in na morju »Poljsko vojno silo, ki ji nihče ne more odrekati hrabrosti in pravega vojaškega duha, je uničila silna premoč nemškega letalstva. To je zlomilo poljski odpor in zdeseterilo poljske čete. Najbrž bo tudi današnjo vojno, ki se bije med dvema utrjenima črtama, odločila premoč v zraku in na morju. Če hoče kakšna država imeti na fronti stalno po 6000 letal, mora računati s tem, da mora letno izdelati 30.000 aparatov. Pri zračnem napadu, oziroma pri zračni bitki je treba pomisliti na to, da gre 40% letal v izgubo. Ali jih nasprotnik zbije s svojimi lovci ali pa s protiletalskimi baterijami. Kolikor jih ne zbije, jih močno poškoduje, da niso za takojšnjo borbo več sposobna. To nam dokazuje vojna na Poljskem, kjer so Nemci izgubili okrg 1200 letal. Pri tem pa ie treba upoštevati pomanjkljivo poljsko letalsko obrambo. Koliko letal gre v izgubo, nam kaže tudi vojna na zapadu. Nemške tovarne v vojni s Poljsko niso mogle sproti nadomeščati izgub v svojem letalstvu, ki jih jim je prizadejala poljska zračna obramba v borih petnajstih dneh. Ko je izbruhnila vojna, so imeli Nemci precej več letal, kakor pa zavezniki. Toda danes kaže, da bo na spomlad ta razlika izginila, ker angleške tovarne morejo izdelati na mesec po tisoč letal in francoske po 500, dočim je tila proizvodnja nemške letalske industrije že jftred vojno skoraj do kraja izrabljena. Tu pa niso všteta letala, ki jih zavezniki kupujejo drugod. Nagibi, ki so vodili Nemčijo v to, da je sklenila s Sovjeti prijateljsko pogodbo, so jasni. Hotela si je zagotoviti poleg drugega še vojaško, zlasti pa letalsko pomoč. Kajti Nemčija ne bi nikdar dovolila, da bi se sovjetske čete vsule na njeno ozemlje. Kdo si upa misliti, da bi se same umaknile nazaj? Sovjeti imajo 345 letalskih tovarn Mnogi izkušeni vojaški strokovnjaki trdijo, da imajo Sovjeti deset ali celo petnajst tisoč letal prve bojne linije. Te številke so gotovo močno pretirane in so očividno samo moskovska propaganda. Številka, ki nekako odgovarja dejanskemu stanu, se suče okrog 6 do 7000, kar je že prav čedna številka in predstavlja uvaževanja vredno moč; zlasti če 'e dobro organizirana in ima dobro gradivo, ar pa vsega sovjetsko letalstvo nima. Treba je vedeti, da je večina teh letal bila zgrajena pred tremi leti, ki so v primeri z najmodernejšim letalstvom že zastarela. Največ letal so Sovjeti zgradili leta 1937, ko je bilo »čiščenje« na veliko. Čeprav nimajo Sovjeti nič manj kakor 345 tovarn, ki izdelujejo letala, motorje in rezervne dele, vendar niso šli s potrebami časa naprej. Koliko so žrtvovali za letalstvo Danes je prav za prav težko povedati točno, koliko letal zgradi kakšna država, ker smo £ čudnega, ko pu je bilo toliko »čiščenj«, ki so jih rdeči voditelji temeljito opravilj Kakor v drugih panogah sovjetske industrije, je bilo tu odstranjenih leta 1937 med splošnim čiščenjem nešteto zmožnih in sposobnih ljudi, ker se niso hoteli slepo ravnati po nasilnih Stalinovih političnih smernicah. Te sposobne ljudi, ki so pri Stalinu izgubili zaupanje, so nadomestili s takšnimi, ki so imeli Dri Stalinu popolno politično zaupanje. Zaupanje so sicer imeli, znanja pa nobenega. To je bil hud, če ne smrten udarec sovjetskemu letalstvu. Poleg tega pa je lansko leto odšla iz Sovjetske Rusije večina ameriških inženirjev in delavcev, ki so delali v sovjetski letalski industriji. Mrzlično in pospešeno oboroževanje Združenih držav, Anglije in Francije jim je zagotovilo boljše delavne pogoje, kakor pa Sovjetska Rusija. 7, novimi, neizkušenimi močmi pa se ne da delati tako, kakor s starimi in izurjenimi. Sovjeti kupujejo letala in motorje v tujini Resnice, da je sovjetsko letalstvo v zagati, ne potrjuje nobena stvar bolj kukor to, da so Sovjeti lansko leto kupili v tujini veliko letal in motorjev. Ko je Stalin uvidel, da so vsi vjeisKin ieiaisK.ui lovaru je uanes ■ napori in izdatki zaman in da ni upanja na manjša in pomanjkliva. Pomanjkanje zmožnih | uspeh, je kupil v tujini letala »Wulte«, »Le-inženirjev in delavcev je veliko, kar pa ni nič verski«, »Consolidated« in druge, lako je na- v vojni in vsaka pove vse mogoče številke, samo pravih ne. Vendar je znano, da je sovjetski vojni preračun znašal leta 1934 en milijon 600 tisoč rubljev. Leta 1938 je ta številka zelo poskočila, in sicer kar na 27 milijonov rubljev, zadnje leto pa na 41 milijonov rubljev, od katerih je bilo namenjenih 10 milij. za vojno letalstvo, ki je šlo rakovo pot. Stalin je nagnal zato v tovurne trume delavcev. Leta 1933 je ruska letalska industrija zaposljevala 120.000 delavcev. Naslednje leto jih je bilo v tovarnah 160.000, v preteklem letu pa se je to število podvojilo. Sedaj se je gotovo še precej zvišalo. »čiščenja« so se maščevala, strokovnjaki so odšli Kljub tem silnim naporom Stalina in Vo-rošilova danes sovjetsko letalstvo, ki je svoje najlepše čase preživljalo leta 1935, propada. Znamenja tega propadanja so očividna. Proizvodnja sovjetskih letalskih tovarn je danes ■ r#: ■ - Z gumijastimi čolni prepcljavajo Nemci svoje vojake čez neko reko na zahodnem bojišču Amerika dobi še 141 ladij Poročilo ameriškega pomorskega odbora, ki je bilo predloženo kongresu, pravi, da je bilo od 20. oktobra 1937 dalje spuščenih v morje 28 ladij, od katerih jih 12 že opravlja službo. Pomorski odbor je sklenil pogodbe za zgraditev 141 ladij. Gradnja teh ladij bo stala skupno 340 milijonov 282.856 dolarjev. Nevarnost, da pristanišče Rotterdam čisto zamre Pristaniški promet v Rotterdamu je padel za časa izvajanja angleške blokade za 70%, dočim je prekomorski tranzit padel za 76%. Pri tem niso upoštevani tudi prevozi premoga. Če se v najkrajšem času ne najde kak izhod in ne doseže, da se promet v pristanišču Rotterdamu poveča, preti resna nevarnost, da bo to pristanišče popolnoma zamrlo. Nemški sladkor, sol in petrolej s Poljskega V poljskih krajih, ki jih je zasedla nemška vojska, je 61 tovarn za sladkor. Te tovarne proizvajajo na leto lahko nad pol milijona ton sladkorja. 25 tovarn je v krajin, ki so bili končno priključeni nemškemu rajhu, to je v Gdansku, v zahodni Prusiji in v poznanjski pokrajini. V teh krajih je tudi mnogo solnih rudnikov (pri Bjelički, Bohniji in nekaj drncih). Ti solni rudniki predstavljajo 445 km dolge zemeljske plasti. Na področju, ki ga je Nemčija priključila rajhu, so dalje tudi petrolejski vrelci in sicer v bližini Jaroslava in Janjeka. Proizvodnja petroleja iz teh vrelcev znaša na leto 150.000 do 200.000 ton. • Z vo‘no ladjo po dragoceno sliko v Ameriko Na včerajšnji seji italijanskega senatnega odbora za prosveto je senator Fedele zastavil vprašanje v zvezi s slovito Rafaelovo sliko iMadonna della Sedia«. Kakor je znano, je ta Rafaelova slika še zdaj v Newyorku, kjer je bila razstavljena v italijanskem paviljonu na mednarodni razstavi. Bilo je govora o tem, da ta slika ostane v Newyorku do konca sovražnosti. Senator Fedele je izrazil željo, da se to slovito Rafaelovo delo vrne v Italijo čim prej. Bivši minister in senator Balbino Giuliano se je pridružil zahtevi senatorja Fedela in predlagal naj se v_ Združene države pošlje vojna ladja, i katero bi omenjeno delo pripeljali nazaj v Ev-ropo. Haročajte Slovenski dom! kupil tudi motorjev znamke »Hispano«, »Gau-me« in »Rhone« v Franciji. Pomembnost sovjetske letalske proizvodnje se kaže najbolj v tem, da je sovjetski letalec Gromov, ki je preletel progo Moskva—San Franciscko, letel z letalom, ki je imelo en moter znamke »Gau-me«, drugega pa znamke »Rhone K-14«. Oba sta bila francoski izdelek. Kaj pripoveduje ameriški inženir Nek ameriški inženir, čigar ime avtor članka iz razumljivih razlogov zamolči, in ki je sam delal v sovjetskih tovarnah, ceni sovjetsko zračno brodovje na 5 do 60(H) letal. Po njegovem pripovedovanju je sovjetsko letalstvo razdeljeno takole: Enos.edežnikov tipa »1-16« imajo 1800 do 2000. lo so lovci. Dvosedežnih ogledniških letal tipa »RS« in »R-5« imajo 1200 do 1500. Dvo-in trimotornih bombnikov tipa »SB« je 1200 do 1500. Število velikih bombnikov tipa »TSE-RA-BE26«, ki lahko lete na velike razdalje, se suče samo okoli 250. Poleg tega imajo še nekaj sto_ letal tipa »D-I-16«, ki so eno- ali dvosedežniki. Dvosedežniki so opremljeni poleg strojnice še z majhnim topom. Ogromni bombniki, ki so jih pred leti tako občudovali, so že stari.in so danes vredni malo ter prihajajo v poštev samo kot rezerva v skrajni sili. Enosedežna lovska letala tipa »1-16« in dvomotorniki tipa »SB3 so prvovrstni, tako da druge države Sovjetom lahko zavidajo te motorje. Bombniki tipa »TSE-KA-BE-26« dosežejo hitrost 380 km na uro in lete 4000 km nepretrgoma. Iz tega vidimo, da bi mogli Sovjeti bombardirati Rim, Pariz, London ali Berlin, ne da bj bilo treba letalom spotoma jemati' gorivo. Tega bi seveda ne mogli storiti iz letalskih oporišč v Sovjetski Rusiji, toda nova letalska oporišča, ki so jih Sovjeti dobili v zasedeni Poljski, bi take polete omogočala. Pomanjkanje dobrih letalcev in mehanikov Toda čeprav je sovjetsko letalstvo slabo in boleha na raznih pomanjkljivostih, ga vendar ni podcenjevati, ker tako veliko število le nekaj pomeni. Vendar pa je gotovo nemogoče, da bi Sovjeti napadli z vsemi letali naenkrat. Pa tudi letalci, ki so jih nadomestili z zanesljivejšimi po velikem čiščenju, še niso dovolj izurjeni, kar vidimo na Finskem, kjer jih 1'inci bodisi v dvoboju ali pa s protiletalsko obrambo mnogo zbijejo na tla. Tudi z njihovo zanesljivostjo si nismo prav preveč na jasnem, Kajti večkrat beremo, da so sovjetski letalci prostovoljno^ pristali na nasprotnikovi strani. Ameriški polkovnik Lindbergh, ki si ie sam dobro ogledal sovjetsko letalstvo, pravi, da je tudi vzgoja sovjetskih pilotov pomanjkljiva. Jipi letal »1-16« in »SB« so sicer dobri, toda Sovjeti se ne morejo odločiti za izdelovanje drugih tipov, ker imajo polno pomanjkljivosti Trenutno poskušajo z izdelovanjem tipa »Wul-te« in »Consolidated«, za katere so se odločili že leta 1937. Program radio Ljubljana Sobota. 13. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.os v n Tl n l° P0«?«'1* - 7.15 Pisan venček veselih zvokov (ploSiie) — 12 Plošče v venčka vam podamo, kai v njem Je. ne izdamo - 12.30 Poročila, -bjave _ 13 Napovedi — 13.02 Plošče v venčka vam podamo, kaj v n *>g 1e; ne izdamo - 14 Poročila - 17 Otroška ura: a) Pravljice (M. Boltar. Ukmarjeva b) Pavliha in njegova druščina (lutkovna igrica — 19.15 Pregled sporeda — Ih Za delopust igra Radij, orkester — 18.10 Pogovori 9 poslušalci — 19 Napovedi, poročila — ]fl -ni Nao. ura — 19.40 Objave — Al O run rji politiki (dr Al. Kuhar) — 20.30 Koroško ienitovanj-. Bisan večer — 22 Napovedi, poročile — 22.15 Za ves-1 konec tedna Igra Radijski orkester. Nedelja. U. jan.: 8 Jutranji pozdrav (plošče) — 8.15 Prenos cerkv. glasbe iz franč. cerkve 8 4") Verski govor (dr. C. Potočnik) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Citre In harmonika (ga. Dragica in g J. Košmorl) — lp Nedeljski koncert Radij, orkestra - 11.3o Drobiž za drobiž (plošče) — 12.3o Poročila, objave — 13 Nn-povedi - 13.02 Veseli zvoki; Veseli kvartet in ploščo 17 Kmet. ura: Kmetijsko gospod, šolstvo pri nas (inž. Repanšek Vikt.) — 17.30 I opold. koncert. Sodelujejo: M. Premelč, P. Sivlo (spremljava) 'n kvartet mando. lin (vodi Antunovic) — 19 Napovedi, poročila — 19.‘2o Nao ura: Jedila v narod, verovanju (Jelica Belovič, knjiž.) — o je C3 j ~ 2o Cerkveni pe/ski zbor z Ježice -* io.45 fcodobn5 plesni napevi (plošče) — 21.15 Pevski koncert Ant. Dermote, članu dun. drž. opere, pri klavirju n j ego mi soproga ga. Hilda Dermota — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester). Ponedeljek, is. jan.: 7 Jutranji po-drav — 7.05 Napovedi. poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Balalajke, mandoline (plošče) — 12.3o Poročila, objave - 13 Napoved, — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno pre-sI10lna zrelost in zdržnost (dr. Ant. Brecelj) — J8.2o Iz Kalmanovih operet (plošče) — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Sodelovanje srbske vlade s srbsko vojsko ob prevratu 1918 (Kosta Doma. zotovič, Zgb) — 19.4o Oljave — 19.45 Več manire — brez zamere — (Fr. Govekar) — 2i. Spominska ura ob 125 letnici rojstva M. J. Lermontova \. O. Barrill 52 1 bila »Nina«. Bilo je okrog dveh ponoči, ko je nenadoma zagrmel v ! nočno tišino topovski strel. Oddala ga je »Pinta« kot znak, da so njeni mornarji zagledali zemljo. Moštvo vseh treh ladij ja bilo ▼ hipu na nogah; vsi so prihiteli i na krov »Pinta« pa je medtem zmanjšala brzino, vsaj tako se je zdelo v temi, katero so komaj nekoliko osvetljevale zvezde. »Zemljal zemlja!« je zaklical Pinzon, kakor hitro je opazil, da sa je »Santa Maria« približala. »Zemlja, gospod admiral, zemljal« Vsi mornarji so ponovili njegov krik. Takoj so 6e mu odzvali mornarji z drugih dveh ladij Kolumb je počakal, da so mornarji utihnili, nato pa je vprašal: »Kdo je prvi zagledal zemljo?« »Eden izmed mornarjev, ki so bili na straži.« »Kdaj?« »Pred eno uro. Takoj smo vam dali znak s topovskim stralom.« Tedaj pa se je oglasil Gutierrez, častnik, ki je zvečer z admiralom opazoval luč v daljavi: »Admiral pa jo je odkril štiri ure poprej. Ob desetih j2 zagledal luč na obali.« Po teh besedah so vsi začeli opazovati zemljo, ki 6e je v poltemi DV E BEATRICI »Ali naj pokličem don Rodriga. Pravkar se je sprehajal z menoj. Gotovo še ni zaspal.« »Prav, pokličite ga.« Častnik je takoj odšel klicat tovariša. Kolumb pa je ostal na istem mestu in ni mogel odmakniti oči od lučke, ki se je svetila v daljavi. Re6 je bila videti kakor kakšna plamenica, s katero bi nekdo mahal v, teku; od časa do časa pa je izginila in vse naokoli je spet vladala neprodirna tema. Kmalu se je vrnil častnik s tovarišem. »Prihajate prepozno,« je žalostno dejal admiral. Naša lučka je izginila.« »Izginila! «je vzkliknil Gutierrez. »Upajmo, da se zopet prikaže in da jo bo mogel vid ati tudi don Rodrigo.« »Bog daj!« je dejal Kolumb. »A t dva sva jo zares videla, kaj ne?« »Nikakega dvoma ni; videl sem jo prav razločno. Če je luč bila videla kot črna masa nad morsko gladino, na ribiški ladji, se je skrila, ker je ladja spremenila smer. Če pa je j Admiral je ukazal, naj spravijo jadra. Vse tri ladje so obstale in na obali, jo lahko zakriva drevje. Gotovo se bo zopet prikazala.« j čakale jutra, da se brez nezgode približajo obali. »Glejte jo!« je v istem hipu vzkliknil admiral. Krištof Kolumb je bil silno razburjen. Rad bi molil, pa ni mogel. »Tudi jaz jo vidim;« je dejal don Rodrigo, ki je že nekaj trenut- Ni mogel niti govoriti, niti misliti. Ker ni hotel, da bi ga mornarji vi-kov upiral pogled v smer, katero mu je oznančil admiral. j deli v takšnem stanju, je odšel v svojo kabino. S težavo je dospel do »Res imate srečo, gospod admiral,« je dejal, obrnivši se h Ko- nje, ker 60 se mu kolena šibila. Vrgel se je s prekrižanimi rokami na lumbu. »Danes popoldne va.m je lepa neznanka poslala vejico s cvet- 1 posteljo, nad katero je višala Marijina podoba. Ni molil, ni 6e zahva-jem, 6edaj vam je pa prižgala lučko. Hitite k njej, saj vas že komaj [jeval; zjokal se je, kakor otrok. Zelo dolgo se ni mogel umiriti. Vse čaka.« _ j trpljenje dolgih let, vse telesne napore, V6e duševne težave, vse dvo- »Ali ne vidite, e kakšno brzino plovemo? Kar bojim se, da se ie ( me, vsa razočaranja, ves strah, vse je izlil v solze, katerih nihče ni prehitro približamo cilju.« (smel videti. Koliko olajšavo so mu prinesle te solze! Koliko bolj zgo- »Lučka je medtem izginila in se ni prikazala več. Oba častnika vome 60 bile, kakor vse besede! Kako vzvišen je bil v svoji slabosti! sta kmalu odšla k počitku, Kolumb pa je ostal na krovu in nepre- Te njegove solze so bila kakor izliv plemenitega 6rca, ki se zaveda stanc upiral pogled v ono smer, kier sa je prikazala luč. j svoje ničevosti in ki ve, da se mora le Bogu zahvaliti za sposobnosti, S kakšno nestrpnostjo je pričakoval, da se zdani, a ura je bila s pomočjo katerih je izvršil nekaj tako velikega, da bo njegovo ima komaj enajst. Moral je čakati še zelo dolgo. Nestrpno je hodil sem in zaslovelo po vsem svetu. tja ter od časa do časa zopat skušal z očmi prodreti nočno temino. | Jokal je in v solzah zaspal. Neprestan napor ga je premagal. Sa- Ladje so medtem z veliko brzino plule proti vzhodu Na čelu je njal je 0 bajnih kraljastvih, katere je daroval kastiljski kraljici. Videl kakor vedno bila »Pinta«. »Santa Maria« ji je sledila, zadnja pa je je krasno žensko, ki je z levico pritiskala na prsi cvetočo vejico, z desnico pa mu je pokazala Sime pokrajine. A ta žena ni bila neznanka; videl je že ta plemenite poteze, te bleščeče oči, ki 60 jih obsenče-vale dolge, temne trepalnice; poznal je te črne kodre in to ponosno postavo. _V sanjah je šepetal njeno ime: Baatrice de Bovadilla! Njej je podaril cvetočo vejico. A ona je ni obdržala zase; darovala jo je nebeški Kraljici, Tolažnici vseh žalostnih in zapuščenih. Svoj poglad pa je upirala vanj. Koliko ljubezni je izražal ta njen pogled! Poča«i je dvignila roko h ustnicam in mu poslala poljub. Na to ie izginila. Končno se je zbudil. Koliko ča6a ie 6pal? Skočil je s postalje in se popolnoma predramil. Ni mogel dolgo spati, 6aj je bilo v sobi še temno. Tudi obraz mu je bil še moker od 6olz Posušil je 6olz> in odšel na krov. Ni se še zdanilo, a v Somraku je bilo mogoče jasno razločiti zemljo. Sadaj se pač ni bilo treba več bati razočaranja. To, kar je videl pred 6abo, ni bil meglen obris; temni hribi so se jasno odražali na modrini neba. Končno je le dospel do cilja. Kakšna \f bila zemlja, ki jo ja gledal pred seboj? Ali je bila obljudena? Ali ie bila celina, najvzhodnejši del Azije, ali je bil le otok, oddaljen še več sto milj od celine? Koliko vprašanj si je 6lavil ob tej uri! Kmalu se bo zdanilo in vsi dvomi »s bodo razjasnili. Glavno ja to, da ima zemljo pred seboj. Mornarji so mnogo lažje prišli do tega zaključka, ker se za druga vprašanja sploh niso brigali. Skakali in plesali so po krovu ter prepevali na vse grlo. Končno se je zdanilo. Zemlja, ki se je prej videla kot temno gmota med nebom in morjem je sedaj postajala modra in vijolčasta; ko pa se je dvignilo sonce, so hribi dobili zlato barvo, obala pa je postala zelena. Lepa neznanka, ki je prejšnji dan poslala admiralu cvetočo vejico, je bila tam pred njimi. Vsi so jo kar požirali z očmi. Admiral jih je moral parkrat poklicati, preden so se zdramili in odšli na svoje delo. Treba je bilo znova razneti jadra, če so se hoteli približati obali Vater je bil tudi sedaj ugoden. Zdelo se je, kot da jim otok plava naproti: katji bil je v resnici otok. Kot izurjeni mornarji so to takoj spoznali Bil je zelo velik in pokrit z bujnim rastlinstvom. »Kozma,« je dejal Damjan prijatelju; »ti imaš oster vid; izkaži se sedaj. Ali vidiš hiše? palače? ljudstvo, ki nas pričakuja na* obali?« »Burkež,« mu je odvrnil Kozma. »Ne vidim hiš, niti ne palač, Pač pa vidim, da 6e nekaj giblje. Zdi 6e mi, da 60 ljudje, ki pa so malo oblečeni.« Za Jugoslovansko tiskarno t Ljnhltanl: Jote Kramarič — Izdajatelj: tnl Jote Sodja. - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo »Slovenski dom« Izhaja ruk delavnik »b ML Mesečna naročnina 12 din, za Inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 4001 do 40(15. Uprava: Kopitarjeva alica K