74. številka.
Ljubljana, v soboto 2. aprila 189H.
XXXI.leto.
Ishaja vs«k dan aveerr« iaimli nedelje in praanike, ter velja po polti prejeman ta avitro-ogerake delete »a ne leto iti <ld., ta po) leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia jeden noseč 1 gld. 40 kr. — Za Lfobijano brss pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ia ftetrt leta 3 gld. 30 kr. sa jeden mesec i clil 10 kr. Z» pošiljanje na dom račnna te po 10 kr.
na mesec, Za oznan
i po £0 kr. sa četrt leta. — Za tnje deiale toliko vec, kolikor puitnina ua&a. — Na naročbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira, ila placrje as od fturiHtopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrnt tiska, po 6 kx   ce se dvakrat, m po 4 kr., će ae trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se isvolč franko »ati — Rokopisi se ne rraCHJo. — Uredništvo in upr * • mfitvo je n» Kongresnem trgu st. 12. Dpravniltvn naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, rek lamami i e osnamla, t. ) vat administrativne stvari.
Telefoaa. 6t.
Thun in desnica
Na Dunaju, 1. aprila.
„Tako ne gre več" — to je signatura razmerja mej grofom Thunom in nekaterimi strankami desnice. Te atranke zahtevajo jasnosti, one hočejo vedeti, pri čem da so z grofom Thunom, in priznati moramo, da imajo prav.
Poslanska zbornica zboruje skoro Štirinajst doij, a de vedno ne ve prav ničesar, kaj misli in kaj hoče grof Thnn in zlasti ničesar o tem, kako si misli razmerje mej vlado in desnico. Ministersk: predsednik molči o svojih namenih in je osredotočil vse svoje delovanje na to, da se prikupi nemškim obstrukcijonistom.
Nemške stranke so grofu Thunu brez ovinkov povedale, da mu hočejo nasprotovati, da ne dobi ne proračuna, ne nagodbe, ne rekrutov, dokler ne prekliče jezikovnih naredb in dokler ne predloži načrta, s katerim se uveljavlja nemščina kot državni jezik, in celo liberalni veleposestniki so mu zagrozili z opozicijo, če ne izjavi, da ne soglaša z adreso desnice. Da nemške stranke niso z dot'čnimi izjavami samo grozile, ampak da imajo resen namen, vse to storiti, kar so obljubile, o tem se je grof Thun prepričal pri tajnih pogajanjih z voditelji opozicijskih strank. Opozicija je vse njegove zahteve kategorično odklonila.
Vzlic temu pa hodi grof Thun vedno za opo-»icijonalnimi voditelji in porabi vsako najmanjšo priliko, da jim pomore do uspehov. Tako tudi včeraj in danes. Nemci so s pomočjo in vsled pritiska grofa Thuna dosegli zopet jako velik moralen uspeh, desnica pa je zopet jedenkrat pred njimi kapitulirala.
Nemška opozicija je bila zahtevala, da dr. Kramar ne sme postati predsednik proračunskega odseka. Zahtevala je celo, da mora famozni dr. Kathrein zavzeti to mesto. In grof Thun je takoj vstregel temu ukazu in pritiskal z vsemi silami na desnico, da se mora tej želji udati, ker groze Nemci s škandali, ako se ne zgodi po njihovi volji.
Kramar je že bil v zadnjem zasedanju načelnik proračunskemu  odseku.   A zameril se je Nemcem
kot zbomčni podpredsednik, in kakor so Nemci a pomočjo grofa Thuna pri volttvi predsedniš va ponižali desnico, da je pustila Abrahamovvicza in Kramara na ceddu. tako bo je zgodilo tudi zdaj pri volitvi načelnika proračunskemu odseku. Ka-threina sicer desnica ni volila, toliko odločnosti je še imela, da je odklonila to zahtevo, a Kramufa je vender žrtvovala. Cehi so se sicer z vso silo upirali, ali v desnici je nekaj nezanesljivih elementov, in tako se je zgodilo, da je Kramar odletel.
Tista zoperna komedija, kakor pri volitvi predsedništva, se je ponovila tudi zdaj. Takrat je desuica razglasila, da Abrahamovvioz in Krama?-sama nečeta biti izvoljena, in takisto je storila tudi sedaj, dasi je resnica, da sta bila Abrahamowicz in Kramar prisiljena, umakniti se, in to vsled pritiska grofa Thuna.
Ne bomo govorili o n» hvaležnosti desnice napram možema, katera sta delovala po njenih sklepih in po njenih naročilih, ali postopanje grofa Thuna je tako, da mora desnica priti ž njim na jasno. Mintsterskega predsedoika, kateri se obeša na suknjo opoziciji in kateri porablja ves svoj vpliv v to, da pomore nasprotnikom do moralnih zmag nad desnico, takega ministerskega predsednika vsaj vse stranke desnice ne bodo dolgo podpirale. Nekatere stranke desnice bo bp že do grla naveličale najnovejšega kursa notranje politike in zahtevajo pojašnjenja o razmerju mej vlado in desnico. V prvi vrsti so to Čehi, katerim pa se pridružijo gotovo še druge desničarske stranke.
Jasnosti pa ni treba samo glede razmerja mej vlado in mej desnico, ampak tudi mej desničar skimi strankami samimi, iu to vse je rodilo krizo. Bodi konec krize že kakeršenkoli, boljša kakor sedanja negotovost je vsekakor popolna jasnost, in čim prej se doseže, toliko bolje.
Državni zbor.
Na Dunaj i. 31. marca-Začetkom današnje večerne seje je dr. Leni isc h   najprej napadel predsednika,  ker  je sejo otvoril pol  ure kasneje,  kakor je bilo določeno,
potem se je nadaljevala razprava o izjavi ministerskega predsednika.
Soc-dem. Jarosievvicz je govoril proti principom desničarskega adresnega načrta, češ, da je v njem izražena velikopoljska ideja. Gališka naj bo pripravljena za združitev z veliko Poljsko, za avtonomijo pa se poganjajo Poljaki, da bi Maloruse laglje razna^odovali. Maloruski obč. sveti so popolnoma odvisni od okrajnih glavarjev (Merunovvicz: Ni res! Stojalowski: Res je! Tudi poljski občinski za«topi so tako odvisni! Merunowicz: To je laži D a s z y a s k y : Vi se upate tako govoriti, ko je vender vsak župan hlapec okr. glavarja.) Govornik je potem kritikoval postopanju okrajnega glavarja Laniczkiev/icza, (Stojalovvski: Ta je Mak)rut 1 Jarosievvicz: Take Maloruse prepuščamo Vam. Stojalowski: Jih ne maramo! Daszinski: Dzieduszvcki in Sapieha sta tuli Malorusa) ki je neke vrste Badeui, inje zahteval narodno avtonomijo.
Posl. dr. Herold je rekel, da Nemci ne morejo VHtvariti nove večine, katera bi trajala dlje kakor 24 ur, naglasa! državnopravno stališče Čehov in se izrekel proti drž. jezikovnemu zakonu.
Ko je še Stojalowski precej konfuzno govoril, se je razprava pretrgala.
* ¥
m
Na Dunaju, 1. aprila. Mej predlogi, podanimi v današnji seji, je najvažnejši nujni predlog dr. Herolda, dr. Pacaka in tovarišev s katerim se vlada pozivlje, premeniti Gautscheve jezikovne naredbe v smislu popolne ravnopravnosti obeh dež. jezikov ter jih tudi raz tegniti na Šlezijo.
Nemški nacijonalec dr. Svlvester je rekel, da morajo vse stranke varovati parlamentove pravice. Ministri so dolžni odgovarjati na interpelacije ali pa morajo izrecno povedati, da nečejo odgovarjati. Govornik je vprašal predsednika, če hoče vplivati, da bo vlada odgovarjala na stavljene interpelacije in zagrozil, da v nasprotnem slučaju bo vee interpelacije v vsaki seji ponovil in zahteval, da se bodo prečit ale.
LISTEK.
„Pasijon po sv. Matevžu."
Zloiil J. S. 13 a c h. Kakor so cerkveno petje v katoliški cerkvi prvih stoletij le duhovni ali kleriki v latinščini opravljali, in je bilo ljudstvo izključeno od vsakega sodelovanja pri cerkvenih opravilih, tako so tudi pri duhovnih igrah, ki so nastale z dvanajstim stoletjem in so jih imenovali na Francoskem „mysre-*ia", na Nemškem „luđi", in ki bo se igrale ob posebnih praznikih v cerkvi, sodelovali le kleriki. Najstarejše take igro so napisane v latinščini in so imele nabožno vsebino, ker so bile namenjene za cerkev.
Razvile pa so se te cerkvene drame osobito >z onih delov liturgije, kjer že v svetopisemskem poročilu nastopajo poleg posameznih oseb tudi večje ali manjše skupine ljudstva. Najbolj prikladna snov za take dramatične predstave je bilo trpljenje in križanje, ter vstajenje Kristovo.
Že pri cerkvenem opravilu so si razdelili panonske uloge: ta duhovnik je recitiral evangelistov« besede, drugi Kristove, tretji Petrove, Pila-tove . . . Kadar govori več oseb zajedno, so porab-
ljali zbor. — lz druzih cerkvenih cbredov so se razvila „mysteriau, iz pasijona pa „pasijonske igre", in so se razširile po Italiji, Angleški, španski, oso bito pa so se prikupile na Francoskem in Nemškem. S časom je izginil latinski jezik in stopila je na njegovo mesto nemščina, in tako je bilo omogočeno predstavljanje tudi po posvetnjakih.
Skoro vsak odličnejši skladatelj se je čutil poklicanega, da je spisal glasbo takim igram. Mej drugimi je tudi naš Jakob Gallus zložil leta 1587. pasijon za dva zbora Večjega pomena pa je pasijon Janeza Sebastianija (1G72), ki je porabil pri svoji skladbi instrumentalno sprernlje-vanje in pa koral. Haendel, Mattheson, Keiser so delali po njegovem vzgledu, a z J. S. Bachom je oblika pasijona dobila svojo dovršenost Njega še ni nihče prekosil.
J o h. S e b. Bach se je porodil 21. marcija 1G85. 1. v Kisenachu in je umrl 28. julija 1750. 1. v Lipsiji. Zapustil je čudovito veliko znamenitih skladb, oratorije, pasijone , posvetne in duhovne kantate, maše, skladbe za klavir, orgije itd. Visoka kontrapuuktična umetnost, katera vodi poslušalca njegovih del v labirint najveličastnejšo polifonije, in mojstersko delo v organični izvedbi je za glasbenika plemenit užitek; a Buchu je bila umetnost le sred-
stvo, s katerim je oživljal mrtvo snov. Globoka resnost je glavni znak vse njegove glasbe; estetična lepota se strinja ž njo harmonično sama ob sebi. Le duh, tako globoko misleč in tako spreten v obliki in izrazu, kakor je bil Bachov, je mogel ustvariti toliko prekrasnih umotvorov, le Bachov duh je mogel ustvariti tako kolosalno skladbo, kakor je pred vsem „p a s i j o n po sv, Matevžu.* „Nicht Bach, Meer solite er heissen", je dejal Beethoven.
Pasijon po sv. Matevžu se je prvič izvajal na veliki petek 1729. 1. v Lipsiji.
Vsa vokalna in instrumentalna sredstva je tu porabil Bach: orgije, dva orkestra in tri zbore. V vpitje Zionskih hčera se oglašajo verniki z mogočnimi vzkliki in se potem združijo v šumečo zapleteno polifonijo, nad katero se vzdiguje koralna melodija : n0, Jagnje božje milou. Z izraznim povdar-kom začne evangelist, spremljan le z akordi klavirja, svetopisemsko zgodbo pripovedovati. Besede Kristove pa spremljajo nežni akordi godal, a pri besedah : „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" godala pomenljivo utihnojo. Bogatejšo orkestralno spremljevanje je napisal Bach rimovanim recitati-vom, katero je spisal Picander, kakor ho: ,Vzve-ličar ljubi moj",  BOh, Golgata, nesrečna Go'gutu1*,
Predsednik dr. Fuchs je obljubil, d a naprosi J pa je notoričen iustični  morilec. (Preds^doi.
rnini^tersk'ga predsedniku, naj  odgovarja ni inter- 1 kiiče Wiifa k redi.   Tro:   Da, da to so jus»
pelacije morilci iz navade.) Hodzinger je n i vaje a zlorablja
Ministarski pr-d-ednik prof Thun je izjavil, j uradno oblast. On je obsodil Schiinererja vsled naj
da bodo  ministri  odgovarjali  na vse interpelacije, I višjega ukazi. (Iro: Di, \sled najvišjega naročila,
čim bodo dotične poizvedbo končane J Predsed lik pokliče \V dfa k redu.)
Nemški   nacijonal« c   dr. Hofmann-\Vel- Govornik predlaga, nai izreče zbornica svoje
1 e n h o f je konstatoval, da vlada še ni na nobeno interpolacijo odgovorila, pač pa da so bile razne interpelacije konfiscirane, urednik „Arb Ztg.u pa je bil zaradi ponatisa Interpelacij oolo obsrj n na znatno globo in na zap.ar. (\Volf: Nesramno kršenj.: ustave. Sloiajte, gospod jnstični minister!) Sodniki prezirajo pravico In z ikon . V vsakem dingom parlamentu bi «e bila poskusila remedora ex praesidio, Govornik vpraša DatO predsednika, če hoče posredovati.
Predsednik Fuchs jp izjavil, da je po njegovem mnenji konfiskacija interpolaciji oziroma obsodba radi ponatisa nesakonita ter povedni, di je že govoril s pravoso Inim ministrom, kateri mu je naanani), da je kasači jsko nodišče pred 14 dnevi izdalo raisodbo, s katero je priznalo kot zakonito konfiskacijo interpelacij (klici: čujte! Cojtel Neverjetno! Nečuveno! Kasacijski dvor zasluži, da se kasira. Wolf: Jnstični minister naj govori!)
Pravosodni minister dr. Ru bor je potrdil predsednikove navedbe ia reke!, da on sedaj v tej 8fvari ne more ni esar drugega storiti, kakor da naroči generalni prekuratui", naj varuje zakon. Obtoženeo je oglasil ničnostno pritožbo m je torej počakati k j poreče kasicijski dvor (Hrupno ogovarjanje, \Volf: Tega ne smemo Sakati. Dokler se ta obsodba nc razveljavi, ne bo mirnih obravnav v parlamentu )
Soc. -d* m. dr. Verkauf je rekel,  da je prepričan, da jnstični minister ledaj ne  moro ničesar storiti,  Bicer   pa ga v zbornici  tudi ni človeka, ki bi pričakoval pomoči od zg >raj.   Ah drž  pravdni k Bobier,   kateri je to stvar spr- žil, in s tem zlorabil s\oje uradne oblasti, temu I.ihko minister stališče pojasni   Holsinger, kateri je dolični obravnavi pred-s do.al, je znan kot JO stični mor hc. Jmtičui mi-n'.ter ne more v stvar poteči, svoje osebno mnenje pi lahko pove in že to bo nekaj vredno. Kasacijski d or je p*stal politična korporacija, v kateri sele bivii ministri, k: niso bili nikdar s(,d iki.    Dan je § 28. popolnoma jasen, hoče govoru k   vendar nasvetov ati   preniernbo,   da se  za   teptanje zakona, katero je zakrivilo deželno  sodiše, dobi vsaj neko Z doščenje.
Nemški ralikalec \Volf je rekel, da bi moral« vse stranke varovati parlamentu ve pravice, a'i naš parlament je tako reven in klavera, da niti t-ga ni od njegu pričakovati. Državni pravdnik konfUkuje interpelacijo. To je nečuveno postopanje, to je o'itni zloraba uradne oblasti. Izjava justič-nega ministra je zvijačna. Jaatičnj minister je rekel, da treba čakati, da reši stvar ju^tičnim p tom V te instanca nima nihče zaupanja Zgodilo se je dostikrat, da so bile razsodbe naročene. (Iro: Tr.di obsodba Schiinererja je bila naročena.) "Višji f aikcijouarji so sami „strebt rji", zlasti drž. pravdnka Bobies in \VoIfinger, predsednik Holzinger
ogor'enje nad kršenjem ustave, ki se je zgodio 8 konfiskacijami in obsodbami in naj n-roči jnstičnemu ministru, d* pjouzroč-i ničnostno pritožbo v varstvo
■skesa.
Predseđaik pozove \V >lf*, naj raa izro^ p*»-predlng in odredi nadaljevanje razprave o izjavi minister <kega predsednika.
Nemški nicij»na!ec Meeger, nemški lih ralec Funke in Wolf, so vsi napove lili vlali oposiciio.
Posl. gr f I) z ie d a s z y c k i jo za/raril izvajanja pre Igovorn kov m zago 'arjal a vtonoraiitično stališče desnice.
Posl. poljske liuisks stranke \Vinkowski jo dol žil Stojalovfskega, da ni hI radi političnih dejanj obsojen na tr. inesecs v ječ:o, ampak radi poneverjanja. (Stojalovvski: To je nesramni laž I To so up*te le roči, ker se iuucnni. Wiukov.sk i : Ponavljam svojo obdalžitev. S t. o j a 1 o w s k i: Vi ste podel lainjiveo! \Vinkovski: Vi ms ru morete rastaliti, Vi ste zanimljiva figura! Daszyn.sk i: Pater Stojalovraki, jaz Van dokažem, da imite umazane roke, z Vašim lastnimi p s ni Vam to dokaz iml)
Ko je še govoril Milorus W o l a a, se je ra.v prava pretrgata in so sledili mjprej fiktični popravki, p>teni pa so prišii na vrsto nujni prello^i g(ede konfisoiranja interpelacij. Take preilog* so poddi W o 1 f, V e r k a n f i a dr. II o c b e n b u r g e r , kateri so jih tudi obširnejše utemeljevali. Verkauf je svoj predlog umaknil in ker \Voif ni zihteval za svoj predlog nujnosti, je ostal na razpravi samo predlog Hoehenburg^rjev, kiteri je bil tudi v.'.p;ejet z vsemi glasovi pcoti glaSO grofi Falksn-h yma.
Prihodnja s ja bo 20. t. m.
Govor poslanca Grassellija
v XVII seji deželnega zbora kranjskega 28. dan t 'bruvar j a 1898 pri razpravi o deželnega za klada proračunu.
(Iz stenografiCnega zap snika.)
Visoki deželni zbor! Pred vsem zahvaljujem častiti finančni odsek za naklonjenost, katero je izkazal BMatici Slovenski1*, ter ji predlaga podporo 500 gM  zi iz iajo slovenskega zemljevida.
Drloma vsled tega j^ finančni odsek potrebščino pri drugi točki 10. naslova poglavja VIII. („za izdavanje šolskih knjig") zvišal na 3000 gld. Do sed;j jr znašala ta potrebščina nekaj let 2000 gld., oziroma določan je bil ta kredit na 2000 gld., porabil pa je deželni odbor 1895. leta 1017 gld. in 1896. leta 1165 gld.
Utegnilo bi se komu čudno zdeti, da se deželni odbor ni mogel iznebiti kredita, ki g* je imel na razpolago, z ozirom  na nujno potrebo sloven skih učnih knjig  in z ozirom  na to,  da so bili
„Zvečer, ko hlad je zemljo kril". Približujejo se ti reci ati vi že arijam. Poleg široko ia mogoćn« izpeljanih zborov: „ K e bliski in grmi v oblakib ste jeznih?" in ,Skesaj se grehov zlih, skesaj!" so najv-čje;>a efekta kratki jedrnati ensembli, kakor So: „('emu neki ta potrata?", „D-j, sem li jaz", BZ laj reci, Kriste", „Križan naj bo!" Vs^k za-ie je glasbena slika. Drastična živahno nt so vzpne do najinog -čuejšega u inka v besnem divjem kričanju : tKrižan naj bo!" Značilno je slikan pogovor obeh višjih duhovnov, ko je Judež nazaj priuesel trideset ar -brnikov. .Ni mogoče s tako malo tonov trdovratnega zločinca bolje slikati, kakor se je to tukaj Blodilo", pravi L Nohl. „Glasi se kakor hudobno p smehovanje peklenskih močiju.
Velikansko zgradbo mist rija delijo korali v pregledne odstavke in so nekaki odmori v pretresljivem dejanju H teh je zložil te korale z namenom, da jih poje vsa cerkev; in res je moral biti nepo-pisljiv učinok, če je po besedah Petrovih: „Ce moral bi umreti s tabo, pa te ne bom zatajil", pritrdilo vse ljudstvo: „Pri tebi hočem biti", osobito pa če je po besedah evangelistovih: „Jezus pa je za npil na ves glas in umrl", prosila vsa skesana cerkev : „Kadar mi bo umreti, ne loči so z mi noj!'
Izvajanje pasijona je pravcata služba božja in se ž njim veliki tedec najlepše praznuje. Bil pi je ta Bachov pasijon malodane popolnoma pozabljen. U skoro stoletnega Bpanja ga je vzbudil dvajsetletni Mendelaaohn in ga z berolinsko pevsko akademijo proizvajal dne 11 marcija 1829. 1. O tem zgodovinsko važnem proizvajanju je pisal Zelter Goetheju : „Unsere Passionsmusik soc. Matthaenm vom alten Bach ist glatt genug abgegangen, was ich mir kaurn 8elher glauben vmrde, vvonn ich dagegen von vielen Keiten her erfahre, dass es sogar gefallen hata. In da je res ugajal pasijon, priča to, da se je 21. marcija, čez deset dni, ponavljal. Mendelsaotin sam pa je pisal sestri: nDie Lente staunten, gafften, bevvunderten*. In dne 17. aprila istega leta so ga pidi tretjikrat. —
Izvajati se da to velikansko delo le po tako mnogoštevilnem in tako izvežbanem zboru, kakor ga ima „Glasbena Matica". Zbor se je lotil dela z izredno požrtvovalnostjo, za katero nima drugega plačila, kakor zavest, da dela za svojo čast in za čast prvegi kranjskega in sploh slovenskega koncertnega zavoda, in da v zboru izvira čast in slava ..Glasbeno Matice".
In pravično je, da mu vsak razumnik to prizna! I Josip Čer in.
pripravljen r možje, spisati dotične knjige, ^trebuje naše šolstvo. Meni ee pa to ne adno, in morda tu !i drugim gospodom ne bode /idelo se čudno, če povem, kako se ima boriti izdajanje slovenskih učnih knjig s težkočami brez števila. Častiti gospod poročevalec finančnega ol-seka precej ostro prijema deželni odbar, da ni v vgi storil, kar mu je bilo nnro'eao, da bi se potrebne učne knjige spisale in izdale. Ali jaz m sli m, ako bi bil tudi deželni odbor storil vse, kar mu je bilo naročeno, in ako bi bil storil tudt več, težko da bi bdi dot) li vh" knjige, katera potrebujemo.
Vzrok temu je iskati v postopanje učne uprave z učnimi knjigami, ki se izročajo v odobrenje. Dovoljeno mi bodi, da navedem par slučajev.
„Matica Slovenska" je izdala pred skoraj štirimi leti knjigo , Vzgojeslovje" („EL-ziehuugslehre") ; spisal jo je dr. Fran Kos.   Predložila je „Mttica," knjigo v olobrenje dna 20. mirca  1801. leta. Na urgenco  leta   1897. z  dne  24. maja je „Matica" naposled dne 25. oktobra 1897. leta dobila olloc, da se tej knjigi ne more dati olobrenje, in sic*r zaradi tega ne, ker seje ocenjevalec o nji netig >dno izrekel.  Knjiga   katero je spisal profesor dr. Kos, in katero je izdala „Matica Sloveuskaa, je izdelana na podlagi profesor LinđnsrJBVS knjigs n Allgeuaeiae Erz ehuugslehre", ki je odobrena  ia uvedena kot učna knjiga na učiteljiščih   slovenski knjigi, o kateri pravi ocenjevalec, da je zgol prevod omenjene nemške knjige,  so je  pa odreklo odobrenje zato, ker nazori, na katere se op-ra ta  knjig t, ne ugajajo ocenjevalen, ki  ni  prijatelj 11 rbarfovi teoriji glede psihologije in pedagogike  katere se baje drži Linduerjeva, ergo tudi Kosova knjiga, iu pa zaradi nt kater li formalnih, t. j. jezikovnih nipak,   ki jih je ocenjevalec izbrskal.    Brez takih   napak je pač mulo knjig, ali gotovo je „unicum",  da se slovenskemu prevodu odobrene nemške knjige odreče odobrenje, in pristaviti moram še, da  je ocenjevalec pripomnil, da je Koso.a kuj ga boljša v nekaterih poglavjih, kakor Lindnerjeva, ker je lažje umevna, kakor nemški izvirnik.    Vzlic  temu   se je knjiga vrnila z naročilom, da je  predelati jo in potem predložiti še jedeukrat,   ako   „Matica Slovenska* retl ktuje na to, da bi se uvedla kot učna ali pomožna knjiga v gole !
Drug slučaj, gospoda moja!   Učitelj  ali — menda  —  šolski  voditelj Be^laj  je spisal ku igo „Geometrija za meščanske šole,". Ta knjiga je prevod  dr. M o nikove knjige   „Geometiiscke Formen-iehre fiir MiLJchen -Burgerschulen",  katera je bila odobrena za dekliške meščanske šole z razpisom naučnega ministerstva z dne 25. jan, 1891, št. 523. Knjiga Bezlajeva se ni odobrila in sicer se je reklo, da je nemogoče, jo  odobriti  zaradi tega, ker se prevod ni oziral na drugo izdanje Močnikove knjige, v katerem je učna tvarina nekoliko skrčena. Drugič se prevod zato ni odobril,  ker ni  bil srečen pre-stavljavec v terminologiji.   Ta terminologija je pa vsa od konca do kraja posneta iz odobrenih Cele-stinovih knjig za nižje gimnazije! Pripomniti moram, da je Bezlajev spis šel v tisk, predno je izšel drugi natis Moč nikove nemške knjige, da toraj eo i pao ni mogoče bilo, ozirati se na drugi iztis Močnikovega izvirnika. Stcer pa mislim, da je najmanjša nesreča, ako se kaki učni knjigi ne more druzega očitati, kakor to, da ima nekoliko preveč tvarine, ker učitelj lahko tisto izpusti, kar je odveč.
Samo za klišeje, katerih je bilo treba za Bezlajev prevod, je deželni odbor plačal okolu 1300 gld. Knjiga ni bila za rabo in tiskarna je naposled eliminirala iz knjige vse tiste pole, katere je ocenjevalec zavrgel, ter jih nadomestila z drugimi in zopet predložila knjigo v odobrenje že pred meseci, ne da bi bil do sedaj došel kak odgovor I
V očigled takemu postopanju se pač ni čuditi, če se nihče ne bode lotil spisovanja slovenskih učnih knjig, še manj pa, če zanje ne bode dobiti izdajatelja ali založnika. Kar se tiče na primer knjige, katero je izdala Slovenska Matica, je ta sedaj popolnoma na razpolaganje kot dragoceni materijal za zavijanje, in iatotako se bode godilo Bezlajevi geometriji, če je naposled sedaj učna uprava ne odobri.
Sploh, kakor vem iz zanesljivega vira, je postopanje pri učni opravi glede slovenskih učnih knjig jako Čudno. Ako je kritika o knjigi ugodna, se izroči knjiga — še drugemu ocenjevalcu; če pa je kritika neugodna, se pa knjiga precej vrne, češ,
Dalje v prilogi. "•
friluga „fcShtvrfihknnu Narodu"
&t. 74, dnć 2. aprila *t»8.
daj« ni mogoče odobriti! Razno tega se izroča ocena knjig dostikrat strokovnjakom ve očakom, ki so sicer slovenskega jezika zmožni, ki pa — recimo — latinskega jezika še nikdar niso s slovenskim učnim jezikom predavali, in sedaj naj sodijo, ali je latinska knjiga za praktično p rabo dobra ali ne. Z ozirom na tako postopanje je pač umevno, da jako počasi napreduje naše strokovno slovstvo in število naših šolskih knjig. Nekateri ocenjevalci pa še „pospešujejo" stvar na jako svojevoljen in Čuden način. Tako se je primerilo, da je neki ocenjevalec zahteval od spisatelja slovenske zemljepisne knjige, da naj pride k njemu v Gradec, da se bosta dogovarjala ! Kdo bode spisatelju potne troške povrnil, tega ocenjevalec ni povedal.
Ce bi se nekoliko obzirneje, čeprav strogo postopalo nasproti učnim knjiguni za slovenske šole in ako bi se bilo že do sedaj bolj primerno postopalo, mislim, da bi imeli že dosti več slovenskih knjig, kakor jih imam . Toda, gospod moja: „Es wiir' zu schou grvvesen, es bat nicht sollen sein I" (Veselost.) —>
Finančni odsek predlaga nekoliko re'kih resolucij pod štev. X. v to svrho, da bi se pospeševalo izdajanje slovenskih učnih knjig: jaz sklepam z nadejo in željo, da bodo te resolucije imele zaže-Ijeni vspeh!__
\: IJiillljuiil, 2. aprlia.
Učimo se pri Cehih! Dandanes, ko se to liko poganjamo za slovensko vseučilišče v Ljubljani je dobro, da navedemo nekaj podatkov, kako so delali Čehi za svoje bodoče vseučilišče v Moravski, ki se končno vendarle osnuje. Že 1. 1885. je prof. dr. Masarvk dokazoval, da je moravsko vseučilišče potrebno. Ideja je prešla mej narod, ter se je razpravljala neprestano povsod. Leta 1887. so do-Begli Čehi že toliko, da se je iz državnega proračuna nakaztlo 4000 gld. za ustanove pripravlja-jočih se učiteljskih močij. Malo let zatem je začelo velikošolska mladina agitirati za vseučilišče. Na vseh dijaških shodih se je razpravljalo le to vprašanje, in velikošolci so šli mej narod ter ga navduševali za svojo idejo. L. 1890 je priredilo velikošol-etvo v Pragi velik sestanek, katerega s^ je udeležilo poleg druzih Čehov tudi 25 vseučiliščnih profesorjev. Prof. Masarvk je obširno govoril, kako bode dalo češko vseučilišče Moravski kulturno in narodno središče. Sad tega sestanka je bila peticija na dunajski državni zbor z 801) podpisi moravskih akademikov v Pragi , in s 100 podpisi moravskih akademikov na Dunaju ; na čelu vseh pa so stali predsedniki vseh čeških akademiških društev. Temu dijaškemu gibanju je sledilo drugo, važnejše: došlo je 500 peticij čeških mest, občin in društev na Moravskom, ki so se složno potezala za drugo češko vseučilišče. Razen tega so o tem razpravljala vsa politična društva na svojih večerih, zabavah i. dr., a pisala vsa glasila neprenthoma o tem. Izšle so tudi posebne brošurice, ki so se razširile mej narod. V državnem zboru in deželnem zboru pa so poslanci govorili vsak čas o drugem češkem vseučilišču. L. 1895. je podalo dijaštvo novo peticijo, došlo je zopet velikansko število prošenj iz naroda, občin, društev i. dr. Tedaj je minister Gautsch že obljubil, da se osnuje vseučilišče Danes pa je gotova stvar, da se mora tekom treh let zgraditi vseučilišče v lir mi.
V Makedoniji. Turška vlada zahteva, naj se odstavi bolgarski škof S i n e s i u s ter 60 bolgarskih duhovnikov in učiteljev, ker so bili baje preveč narodni. Turška vlada dolži škofa in druge, da so bili agitatorji ter hujskači. Bolgarski eksurh se upira, da bi vstregel Turkom, kajti potem bi bili vstanki neizogibni.
Rusija in Anglija v vzhodnji Aziji. Vspehi, katere je imela Rusija na Kitajskem ,še vedno vznemirjajo angleško časopisje, katero predlaga, naj bi severnokitajsko ladjevje demonstriralo, kar bi Kitajce iznova overilo, da se Anglija ne da prezirati ter da hoče svoj vpliv na Kitajsko obnoviti. Kakor se poroča s Kitajskega, kaže vse na to, da je mej Husijo in Japanom neko sporazumljenje, vsled katerega dovoli Japan svobodno rusko akcijo na Kia-otang polotoku, a dobi zato od Rusije Koreo. Anglija pa ostane potem seve zopet sama.
Artur Balfour, prvi lord državnega zaklada, zastopa sedaj v vuanji politiki obolelega Salisbu-ryja. Balfour in državni tajnik kolonij, Chamber-lain, sta si v svojem mnenji že čestokrat nasprotovala.   Tudi sedaj Balfour nikakor ne odobrava
niti Chamberlainove politike napram južnoafriški republiki, niti stališča, katero zavzema napram oslabeli Chartered-Companyji in njenemu voditelju Cecilu Rhodasu. Tudi je nedavno strogo ogovarjal angleškemu kolonijskemu ministru Chamberlaina, da bi se polastila Anglija suverenitete Transvaala. Balfour in Chamberlain torej nikakor ne harmonu-jeta v svojih smotrih, ampak si tako v stremljenjih kakor v sredstvih odločno nasprotujeta. K sreči je Salisbury že skoraj zdrav ter bode kmalu zopet sam prevzel vodstvo vse zunanje politike!
O socijalizmu na Angleškem je poročal parlamentarski voditelj delavcev, Keir-Hardie, v zadnjem listu njhovega mesečnika sledeče: Po zadnjih volitvah sodeč, nikakor ne moremo sklepati, da bi bilo an loško ljudstvo sicer prisnanemu socijalizmu kaj bolj naklonjeno. Za socijalistične kandidate je glasovalo prav majhno številce. Naši štirje kandidati ,neodvisne delavske stranke" so dobili povprečno 429 glasov, pet kandidatov, „socija'nc^emokratične federacije" pa 212 glasov Niti prva niti druga stranka ni torej baš priljubljena mej narodom, dasi se je za njo agito-valo, kakor sicer v nobenem angleškem meBtu. Dasi je na Angleškem delavska organizacija naj po polnejša, dasi tvorijo na Angleškem delavci veliko silo, ne prodirajo gocijalno-demokratične ideje mej vol ilce!
Španija in Severna Amerika. General Woodford je stavil v imenu Zjedinjenih držav dva predloga: Ustanovi se naj na Kubi takoj vojno premirje do oktobra; mej tem bode Amerika posredovala pri ustaših da se povrne stalni mir j — Španija naj stori kar more v pomanjšanje kubanske bede ter naj dovoli, da ji pri tem pomaga Amerika. Španija je ba,e ta predloga odklonila. Splošno se misli, da bode kongres zahteval neodvisnost Kube. Vse vlasti so pripravljene posredovati, dočim se na obeh straneh pripravljajo na boj. Španski Časopisi poročajo o novih „velikih" zmagah generalov nad vstaši, v arzenalih Valencije, Barcelone , Cadixa, Cartagene in Ferrola pa se hiti delati.
Dopisi.
Izpod Kanona, 31. marca. V vašem cenjenem listu se je čitalo, da so se v XV. seji dež. zbora dne 25. februvarja dež. poslanec g. Ažman in njegovi tovariši, jako potezali za železnico Lesce-BVd-Bohinj na Sv. Lucijo Gorico. Na to se jaz, priprost kmet izpod Nanosa, predrznem tem gospodom omenjeno železniško vprašanje nekoliko razjasniti. Sploh se sliši, da glavno primorsko mesto Trst še jedno glavno železnico potrebuje, in ta bi mogla le ista biti, katera bi ž e sedaj na Kranjskem in Primorskem obstoječe državne železnice v jedno zvezo spravila, da bi se v Trstu izjedinile. Mi imamo doslej državne železniške proge: I. Ljubljana-KoČevje Novomesto. II Ljubljana Kamnik, III. Lju-bljana-Trbiž, IV. Divača-Pulj in V. Divača Herpelje Trst, letos pa se zgradita še dve progi t. j. iz Ljubljane na Vrhniko in iz Gorice v Ajdovščino. Znano je, da so primorane državno-železniške proge, katere se v Ljubljani snidejo pošiljati blago po južni železnici in od tam do Divače, oziroma nazaj in plačati viacko voznino, h kateri mora tudi Kranjska prispevati, dasi od tega ničesar nima. Sedaj vprašam g Ažmana: kakšen dobiček bi imela Kranjska dežela, ali pa vlada, ako bi nova železnica tekla skozi Bohinj do Gorice? Ali ne bi bila primorala od Gorice do Trsta zopet vagone po južni železnici voziti, kar bi zopet veliko stalo? Tukaj pa moram še omeniti, da bi ta železnica Benetkam več koristila kakor pa Trstu. Morda ni znano g. Ažmanu, da zgradba te železnice jako veliko stane, da treba izvršiti težavna tehnična dela, saj bi bilo na progi Lesce-Bled-Sv. Lucija napraviti tri predore, kater.h jeden bi bil 5400 m dolg, druga dva pa skupaj 1070 m, potem dva vijadukta in 7 mostov, na drugi progi pa 6 predorov, 2 vijadukta in 1 most, troski pa so proračunjeni čez 21 milijonov goldinarjev Vzemimo pa drugo progo čez Loko, Gorenjo vas, Žiri, Godovič, Hrušico, Razdrti*, Divačo, katera bi imela štiri dobre lastnosti in sicer: Prvič bi bila ta proga 88 km dolga in brez vseh tehniških težav ter bi samo 8,987.000 gld. stala, kakor je že od visoke vlade v svojem času spoznana. (Glej Beilage Nr. 508 zura stenographi-schen Berichte dar Vl.Session); drugič, kar je glavna stvar, bi ta proga vezala vse druge državne železnice, da potem ne bo več treba plačevati južni železnici po p age-pogodbi voznino od Ljubljane do Divače in nazaj, kakor tudi iz Gorice v Trst, ako bi bila ta čez Bohinj v Gorico železnico zgradila; tretjič ako bi južna železnica zgradila progo Logatec Ajdovščina-Gorica, na kar ima ona prvo pravico, potem izgubi država po §-ih 23. 24. in 25. koncesijske listine pristoječo jej pravico, izpeljati progo od Loke čez Razdrto v Divačo; četrtič ako ima država  to  progo   Loka-Razdrto Divača   v rokah,
potem ima tudi pravico, še drngo svojo železnico z Razdrtega čez Vipavo-Gorico-Tržič (Monfalcon) v Trst napraviti, kar bi državi veliko kori tilo, še več pa Trstu, da bi vendar jfdenkrat dobili še drugo, tako zaželieno, direktno železnico, katero že 28 let pričakujejo. Znano je, da je večkrat proga od Postojne do Divače po zimi tako s snegom zametana, da imajo poštni vlaki po več dni zamude, pri čemur trgovina v Trstu močno trpi; to dokazuje tudi, da se je mogla pošta meseca marca 1887. 1. iz Trsta z ljudmi čez Razdrto nositi. Še jedna železnica je torej jako potrebna, bodisi že čez Divačo ali čez Gorico na Razdrto v Loko. katera ne bi bila nikoli zadržana. Zali Bog, da imamo pri drž. in pri deželnem zboru nekatere go pode poslance, ki se trud jo, da bi se železnica cez Bohinj zgradila. Čitatelji poreko morda: Ta je Podnanosec in gleda za svoj kraj. Toda to ni res. Moje mnenje je; prvič, da bi tudi mi, kateri moramo tudi za železnice plačevati, radi imeli jedenkrat veselje isto videti, saj ta ub ga Notranjska nima nobenega sredstva, da si kaj prisluži, tako da hodi vedno več ljudi v Ameriko iskat jela in dela; drugič bi bila velika korist tudi za vlado, ker bi se vse državne železnice zjedinile, da ne bi bilo potreba podpirati južne železnice, ki ima že tako velike zaslužke; in tretjič naj se železnice tam delajo, kjer ni tehniških težav in kjer najmanj stanejo. Ce bi se bila južna železnica zgradila iz Postojne čez Razdrto po Krasu do Nabrežine ne bi bilo nobenih teh n škili težav in bi bila 16 kilometrov krajša, ne tako na burji, in ne bi bilo žametov, tako se je pa zgradila iz Postojne čez Št. Peter Divača, kjer so morali G tunelov in 5 jako visokih nasipov napraviti, ter so več milijonov goldinarjev brez potrebe potrošiii. Nadjamo se, da bo visoko ministerstvo dobro premislilo, za katero progo se je odločiti, da ne bo država in Kranjska škode trpela. Pričakujemo, da bodo to stvar pretehtali tudi naši gospodje državni poslanci, da bodo vladi pojasnili te razmere in se odločili za tisto progo, ki je primernejša, krajša in cenejša. —K.—
t Lujiza Pesjakova.
i
Prešernova najuadarjenejša učenka, Jos. Cim-permana najboljša prijateljica, najodličnejša in naj-plodovitejša slovenska pesnikinja — gospa Lujiza PeRJakova, je umrla. Bila je duhovita, plemenita, izredno ljubezniva dama, in dasi ji niso položile Rojenice v zibel daru telesne lepote, bila je simpatična vsakomur, kdorkoli je imel srečo, da se je seznanil ž njo pobližje. Kot hčerka rodoljubnega dr. Chrobata je bila tudi Lujiza domoljubkinja; njeno občevanje z dr. Janezom Bleivveisom, očetovim koucipijentom dr Fr. Prešernom, z njegovim prijateljem, dičnim Ilircem, pesnikom „Djulabij", Stankom Vrazom, s pesnikom mučenikom Josipom Cimpermanom, s Fr. Levstikom in z drugimi veleumi pa jo je nagnilo na to, da je še mlado dekle prijela za pero ter je odložila šele malo pred svojo smrtjo. Njenega bistrega uma in blagega srca cvetice so vsajene v gredice Stritarjevega „Z v o na", „Beaednika", „Krosa", „Ljubljanskoga Zvon a", „družbe sv. Mohorja" in „Slovenske Matice". Pisala je največ pesmi, a tudi prozo. Na dramatičnem polju je delovala takisto s pridom; napisala je n. pr. dramatični pr.zor „N a Kopriv nik uzložila libreto Foersterjevi operi .Gorenjski Slavce k" in prevela igro „S v i -t os lav Zajček". Posebno veliko je pisala pod Iv. Tomšičevim in Fr. Levstikovim uredništvom za „Vrtec", kjer je nebroj njenih pesmic, povesti, in otroških igric. Njeno glavno delo so „Vijolice", pesmi za mladost, ki so izšle 1. 1889. Tu je zbrano mnogo resničnih srčnih biserjev, pesuic, ki so toli iskrene, nežne in ljubeznive, da jih moramo prištevati mej najboljše, kar jih imamo na tem polju. Izmej vseh njenih poetičnih del sta zlasti krasni „Milanski dom" in „Belopeški jezeri". Prelepe pa so tudi njene pesmi s potovanja po Švici in Italiji. Najobširnejše njeno prozajično delo je roman „Beatin dnevnik", ki je izšel v Krajčevi „Narodni biblijoteki". —■ Žs sami naslovi njenih glavnih del kažejo, da je bila gospa Lujiza Pesjakova marljiva delavka na slovenskem Parnasu. Pokojnica je bila literarno visoko naobražena ter je govorila in pisala več tujih jezikov. Mila usoda jo je obdarila s petero hčerami, katerih najstarejša, Helena, je bila svoj čas slavna operna nevka, in 8 tremi umiki, ki so bili pokojnice ljubljenci. Posvetila jim je nekaj svojih najlepših pesmic.
Gospa Lujiza Pesjakova je dosegla visoko starost. Umrla je ; a njen spomin bo živel še dolgo mej nami, ki ji hvaležni kličemo v jamo: Počivaj v miru, blaga slovenska žena!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2. aprila.
— (Načrt jezikovnega zakona) „Siidstr. Post" je bila začela priobČHvati načrt jezikovnega zakona, kateri je sestavil posl. dr. G regorec, a je priobčevanje ustavila. Poroča se nam, da se je to zgodilo, ker je načrt jezikovnega zakona naletel v oVsnici na nasprotstva, katera še niso poravnana in katera bo vslod avtonomistu nega stališča Poljakov in Cehov sploh težko poravnati, tako da utegne cela akcija dr. Gregorca ostati brez uspeha.
— (Deželni odbor) je dovolil akademičnerau slikarju Matiji J a m i v Monakovem 200 g1 ld. podpore za nadaljevanje slikarskih študij na mona-kovski akademiji.
— (Slovensko gledališče.) Z današnjo pred stavo šaloigre  Jambor v Puebli", katera se nprizori na korist gg. Danilu, Kranjcu, Lovšinu in Verovšku se zakljači letošnja sezdna. Godba bode svirala novo P a r m o v o skladbo „Galop".
— V popolnitev našega poročila o zadnji predstavi moramo omeniti, da je občinstvo navzočnega skladatelja opere „Ksenija", g. Parmo z navdušenimi „Živio" klici aklamovalo, tako, da je bil primoran, se s svojega sedeža za to ovacijo zahvaliti. — Priprave za prihodnjo sezono se začno takoj in je vsied tega občni zbor ^Dramatičnega društva" sklican na dan IG. t m.
— (III. koncert .Glasbene Matice" ) Jutrišnji koncert se prične točno ob 5. uri popoln d n e , ker mora vojaški orkester v gledališče.
— Mej prvim in drugim delom pasijona bole odmor petih minut
— (Slovensko trgovsko pevsko društvo) priredi v nedeljo dne 3 aprila t. I. zvečer ob l/t9« uri v mali čitalmški dvorani „Narodnega doma" zabavni pevski večer, na katerega ul|uduo vabi vse čast. gosp. člene, kakor tudi prijatelje petja z obitelji. Iz prijaznosti sodeluje oddelek si. aSokolskega tamburaškega zbora."
— (Električna razsvetljava) Tekom meseca marca postavile so se pri Marijini sohi na Sv. Jakoba trgu štiri maie električne svetilke. Kakor čujemo, postavili se bosta tudi na Dolenjski mitnici zaradi pomanjkljive razsvetljave še dve električni žarnici. Tudi Sv. Jakoba nabrežje je še brez potrebne razsvetljave. Električna razsvetljava sedaj zelo povoljno funkcijonira.
— Stavbena kronika.) Deževno vreme je ta teden zunanja stavbena dela m>čno oviralo. Vkljub temu se je pri nekaterih poslopjih vender marsikaj izvršilo. V Špitalskih ulicah so pričeli od znotraj ometa vati novo hišo meščanskega zaklada, istotako na Starem trgu Plaučevo. J. Gorupove na Rimski cesti, vladno posli pje na Tržaški cesti. Na Sv. Jakoba nabrežji so te dni odstranili staro Ber-gantovo mesnico, ter polfg te ostali zid sosednega poslopja. Pri Pcngračevi hiši na Dvornem trgu je snaženje v tiru, razen tega pa tudi priprave za napravo hodnika na imenovani strani. Pri artilerijski vojašnici in pri hiši J. Aurovih dedičev izvršiti je še nekaj zidarskih del Stavbišče za zgradbo deželnega dvorca je osnaženu in pripravi eno za kopanje temelja. Zgradba novega gimnazijskega po slopja pričeti se ima pričetkom maja — Če se res začne, še ni povse gotovo! Delavcev in stavbenega materijala je dovelj na razpolago. Zgradba Kuhnove ceste bode kmaln dovrše" a.
— < Odstranitev barak ) S 1. majem letos odstraniti bo vse doslej v raznih mestnih delih še stoječe barake, v bodoče pa se, kakor čujemo, za postavljanje tacih barak v sredini mesta ne bode več podeljevalo dovoljenje; v interesu olepšave mesta je to le želeti.
— (Samomor.) Danes zjutraj našel je mestni policijski stražnik Štefan Gf nčan pri kozolcu usmi Ijenih sestra ob cesti na Rudolfovo železnico obešenega neznanega človeka. Na lice mesta poklicani mestni policijski zdravnik dr. Illner je konštatnval, da sh je neznanec sam obesil Dognalo se je, da je snmomorilec bivši delavec v Tschink* lnovi tovarni, Franc Trojar, 60 let star, oženjen, rojen v Dolenji vasi in pristojen v Zgornjo S'ško, stanujoč v Cerkvenih ulicah štev. 21. Franc Trojar je delal v Tscliinkelnovi tovarni 32 let. Lanskega leta je obolel na roki in se mu je morala odvzeti iz roke neka kost. Valfd t ga postal je bil nesposoben za delo in je v zadnjem času vedno tožil, da bode moral skočiti v vodo, ker ne bode mogel živeti brez zaslužka. Od svečnice napr. j bil je nočni čuvaj pri Tschinkelnovi tovarni in je zaslužil vsako drugo noč 65 kr. Njegova žena je delavka v tobačni tovarni in ima tudi le majhen zaslužek. Hotel se je baj& že dvakrat pnpred usmrtiti, a žena je to pravočasno preprečila. Včeraj pa je popoludne odšel od doma in se ni več vrnil Nesrečna žena ga je iskala celo noč do danes zjutraj, dokler ni izvedela, da se je obesil, in da leži njegovo truplo že v mrtvašnici pri sv. Krištofu.
— (Aretovanje) Mestua policija aretovala je danes neko Ano M a k o t a r iz Stročje vani v lju tonu i-kiin okraju,  ker je ukradla služkiuji Mariji 1
Lipovšek iz Prevoj v kamniškem okraju iz žepa d«-nar in potem pobegnila. Ko so jo prijeli, dobil se je še pri njej ves ukraden denar.
— (Ljubljani' a) je valed deževja zadnjih dnij narasla za 1 80 m nad normalom
— (Narodni papir.) Opozarjamo na oznando v današnjem listu, v katerem se priporoča rodoljubnemu občinstvu slovenskemu papir za liste in vi-zitnice, ki ga je založilo .Krajcaruko društvo" in ga ima na prodaj g. Jos. P e t r i č. Gotovo je lej>a in primarna ideja rabiti liste in vizitnice okrašene z ličnimi podobicami naših velikih mož.
— (Corrigeodum.) V podlistku „Pesmarica ^Glasbene Matice"" se je vrinila v rokopisu neljuba pomota. V 3. koloni 9. vrsti čitaj mesto: Pri Slovencih . . .pravilno: Pri „Slovanu". S tem seveda odpade opazka pod črto!
— (Porodil) se je g. Oton V i d i c , sodni pristav v Hadečah z gdčno. Minko Gal le to v o, hčerjo drž. pravdnika v C-lji. Prositi
— (Šola .Glasbene Matice" v Novem mesta) se jako lepo razvija. Naznanja se nam, da je število tamošnjih matičnih udov naraslo na 70 rednih in tri ustanovntke Poučuje se sedaj 18 učencev na glasovtrju in 10 na glosli. Petja in teorije se poučuje z izredn mi učenci vred do 70 oseb. Pri koncertu 2. t. m nastopi prvič mešani zbor. Iz tega se vidi, kako blagodeino vpliva tako podjetje na razvitek slovenske narodne glasbe, in bi bilo želeti, da se tudi drugod v večjih krajih na Slovenskem snujejo jednaki zavodi
— (Vodovod v Vrbici ) Za napravo vodovoda v Vrbici v postojinskem okraju je minister-stvo dovolilo podpore 2100 gld. Vodovod bode veljal 4200 gld , dežela bode zanj prispevala z zneskom 1260 gld.
— (Cesarska lipa.) Pi*e se nam: Na Dobravi pri Kropi smo v četrtek dne 31. sušca ob 8. uri zvečer pred gostilno „pri Valentinu" utmdili lipo ter jo v trajni spomin cesarjeve petdesetletnice nazvali „cesarsko lipo1. Podarila jo je novoustanovljena kmetijska podružnica, katero je uprav slavnostno leto poklicalo v življenie, kakor je tudi prouzročilo, da se je jela živahno gibati v naprednem oziru prej nekamo mrtva Dobrava, vrno-rumeno zastavo in slovensko t robojnu o je nosil lipe mladi vrh, ko so jej dobravski f .ntje zasipali korenine z zemljo. Navzoča zastopnika cerkve in šole sta jej vrgla na noge prve grude prsti. Zbrani vaščani so navdušeni klicali „Živio4, mogočni strel možnarjev pa, odmevajoč v pomladno noč, je oznanjal bližnjim in daljnim vasem, da tudi Dobravec ljubi svoj-ga vlad * rja ter postavlja spomenik njnmu v proslavo. — Sveto slovansko drevo, „cesarska lipa", bode senčilo še pozni rod ter mu pripovedovalo o dedov njegovih gospodu in cesarju. — Nebo pa, ki bode dajalo rasti, luči in gorkote „cesarski lipi" ohranjaj .cesarsko" vse slovensko ljudstvo, njega mišljenje, zvestobo in srce!
— (Osobna vest) .Freie Stimmen" vedo povedati, da je predsednikom graškega nadsodišča določen dr. Perko, predsednik deželnega sodišča v Celovcu.
— (Koroški novičar) Namesto dra. E. Kra-merja, ravnatelja kemičnega poskuse vališča v Golovcu, je imenovan neki dr. Svoboda iz Monako-vega. Kdo bo sedaj poučeval slovenske kmete o kmetijskih in gospodarskih stvareh ko odide gosp dr. Kramer? - Trgovinska šola v Celovcu je dobila pravico javnosti. — V Libučah pri Phberku so pri občinskih volitah zmagali v vseh treh razredih Slovenci. Nemškutarji so se n« vso moč trudili, da bi unhotapili nekaj svojcev, a zaman, ker je grojzdje tod zanje še prekislo.
— (Dobro znamene) 'z Celovca se nam piče z dne 31. sušča: Navajeni smo s cer vedno le slikati slabe razmere, ki vladajo pri nas toda da se nam morebiti ne bode očitalo, da smo sami pesimisti, navesti hočemo danes slučaj, s katerim smemo biti popolnoma zadovoljni in ki nas navdaja
z najboljšimi nadejami.   BaA oni teden, ko je sve- ] tovnoznana  klepetulja   v Beljaku,   „Kantner    ach i richten", na vse grlo trobila v svet, da pr.de nemški „Bog", Schouerer, na Koroško, omenja   v isti šte vilki malo vrstic prej.  kolika  krivica  se godi uči- ! teljn v Svetni vasi v Rožni doli ni,, in kako se preganja isti za napredek uneti učitelj    Ta  ima neki na svod vesti več vel kih prav črnh p*-g, vsied katerih so  se Slovenci čutih  opravičene,  storiti pri deželnem   pr^dsaduiku   primerne   korak**,   in sicer pod   vodstvom   deželnega   poslanca   Gregorja Em-spielerja.    Deželni predsedn k  pl   Fravd.-n^ug- Mon-zello je deputaejo kuj prijazno vzprejel in ji za*o t a v I j a I   da boČM na podlagi   pravičnosti  stvar preiskovati, m kakor hitro se prepriča, da se je komu zgodila krivica, takoj vse potrebno odrediti. Kolikor sem  dos- daj   mogel poizvedeti,   -e  je   naš deželni predsednik — ča t  mu! —  res   takoj   lotil en«r-g čno vse zadeve. Dotičuega učitelja je ukazal odstraniti  kje veda sedaj nasprotniki ne vedo dovolj psovk   za   Slovenca,   ki   bod'jo   „denuncirat" (!) Kakor se   zatrjuje,   je  deželni   pre.Jsedmk koroški jako pri azeu. a energičen mož, ljubi pravičnosr in nepristranos .   D la bo im«d pri nas v  tem oziru obilo, če se bo hotel tega držati. — Dne 30. sušca je pregledoval urade v Beljaku.
— (Kako  urad uje  goriško glavarstvo.)
„Soča" piše: Na županstvo v Črničah je došel od glavarstva odlok št. 2091, z dne 9. febr. 1898 • odlok je nemški, obsega dve strani, a podpisan je višji komisar — Prinzig. Županstvo pa je na koncu dobilo nalog, naj obvesti prizadeto stranko. Tuko se bije slovenskemu narodu v obraz tudi po odhodu Rinaldinijem. Ali ne bo še konec takemu žaljenju našega naroda iz c. kr. uradov?!
— (Lahi in tržaški škof) Iz Trsta se nam piše 2. aprila : Na županovo zahtevo, naj škof odpove naznanjene slovenske postne pridige v župni cerkvi pri sv. Jakobu ali naj jih vsaj prenese v Skedenj, odgovord je škof — kakor javljajo današnji laški hsti z vidno jezo — da tej zahtevi ne ustreže.
— (Osebna vest) Okrajni glavar v Zadru gosp. A. baron Ma roj čio (sin slavnega hrvatskega generala) }» premeščen k namestmštvu v Trstu. Spletsko „Jedinstvo" pravi o njem, da dobe ž njim tržaški Slovenci iskrenega prijatelja.
— (Kadetne šole za dež. brambovstvo.) S početkom šolskega leta 1898/99 se vsprejme v K. tečaj kadetne šole za dež bra nbo na Dunaji 150 učencev. Za 2. in 3 tečaj se sprejmo učenci le v toliko, kolikor dopušča prostor. Prošnje do 15. julija 1898. pri poveljstvu c. kr. dež. hramb, kadet, šole na Dunaju. (III  Boerhavega^se 25.)
— (Razpisane službe.) Na mestni dekliški osenirazr- dmci v Ljubljani je popolniti III. oziroma IV, V., VI., Vil. in VIII. učno mesto. Prošnje do 25. aprila t. 1 pri mestnem šolskem svetu. — Pri c. kr. deželni vladi mesto diurnista z duevno plačo 1 gld. 40 kr. Prosilci, ki niso mtd 40 let stari ter še niso bili kaznovani, naj se zglase do 8. aprila t I.
* (Napadalca grškega kralja obsojena na
smrt.) Dne 31. marca se je vršila v Atenah obravnava proti Karditzisu in Giorgisu, ki sta streljala na grškega kralja in princezinjo Marijo. Karditzis je dejal, da ga je nabujskalo časopisje. Giorgis pa se je izgovarjal, da je bi pod vplivom Karditzisa Oba sta bila obsojena na smrt. Karditzis je bolan; ima namreč sušico
* (Drage gledališke vstopnice.) V Madridu se priredi v kraljevskem gledališču velesijajna predstava, katere čisti dob čuk se porabi za ntkup
— nove vojne ladije. Vstopnice so za to predstavo gorostasne Kraljica je plačala za lastno ložo 50 000 frankov vstopnine. Prvi fauteuil je veljal 150 000 frankov, drugi pa 100 000 frankov Španska banka je podarila 500.000 Tankov.
* (Zdravilo proti jetiki i V Berolinu so na kliniki profesorja Leidena delali poskuse s kreo-zotom proti jetiki Prof. Leiden je od 28 bolnikov ozdravil 27 s tem lekom, a pri zadnjem je dosegel tudi precej dober vspeh. Bolnikom, kateri so se s kreozotom zdravili sedem tednov, so pljuča popolnoma ozdravela. 3O0 gramov kreozota zadostuje za ozdravljenje
* (Fotografovanje mislij.) Edison jun. je baje  izumil  aparat, s pomočjo katerega je lahko
— misli fotograf o vati. Do sed«j je le toliko znano, da poreže Edison človeku, katerega misli hoče zvedeti, lase ter mu polije črez glavo neko lepljivo tvarino; potem fotografuje to glavo. Prvo pravdo pri tej izn jdbi je bilo Edisonu, da pri mislih velike važnosti in vrednosti glava naraste, dočim povzročajo vsakdanje misli le majhno napetost oziroma vibriranje glave.
* Junaška žena.) V Milanu, v „Via Cesare Corenti", so odkril pred kratkim spominsko pločo priprosti ženi, Rakeli Tassi; imela je pet sinov, kateri so vsi leta 1848. darovali svoje življenje za domovino V pouličnem boju jih je hrabra žena skozi   okno  sama  navduševala, naj vrlo vstrajajo.
— Zares prava Špartanka!
* (120 000 gld za spis) Angleški pisatelj Hali Caine j- doiiil za svoj roman „Tiie Cnstian", katerega je pisal tri leta, 120 000 gld. Prav toliko mu hočejo plačati Amer ka in anghške naselbine Avstralije in Indije za ponatisk.
* (Sežiganje mrtvecev ) Norvežka vlada je stavila predlog, naj bi se mrtveci sežigali; njej so je pridružila tudi bogoslovna fakulteta, katera je izjavila, da s cerkvenega stališča nima ničesar proti sežiganju trupel, za kar so tudi vsi norveški škofje, iz-z* m hi jed nega
* (Največji strah Židov) je baje vojaščina. V Mosciski so se n. pr. židovski fantje, kateri so imeli iti na nabor, že dalje časa prej post li ter Dosili lačni dan na dan kolikor možno težka bremena 29 kilometrov daleč; hodili so vso noč, po dnevi pa bo šli na delo, kakor drugekrati. Nekateri pa bo presed-li vse noči v tempelju ter neprestano pušili da so bili že na pol mrtvi. Sledujič pa je zasledilo orožmštvo te „mučenike" ter preprečilo vsako nadaljno zatiranje njih teles.
* (Dijamantne uhane za — mačko) Bogata mlada vdova Anita Comf rt v San Franciscu ima črno, veliko mačko, kateri je dala probosti ušesa, da jej je utakmla v nje dijamantne uhane. Kako poje že »Kevček Andrejček" ?
«fcST Dalje v prilogi. *W
Priloga „Slovenskemo Narodu'1 St. 74, dug 2. «pri!a ihw8
* (Ludovik Kossuth tat, slepar in — morilec) Bivši ogerski državni poslan*-c Ignacij Zi-mandy je izdal knjigo z naslovom: „Ludo vik Koesnth pred sodnim stolom svetovne zgodovine." V tej knjigi pripoveduje, da je bil Kossuthov oče sleparski odvetnik, njegova mati pa tatica katero bo pri neki pojedini in fiagranti zasačili, ko je nkradla srebrno namizno orodje. Mladi Lndovik je bil baje pijanec, nečihtnik ter končno tat in slepar. Udeležil se je baje atentata na našega cesarja 18. febr. 1353 1., umora Karola III. v Parmi 1853. I. ter zarote proti Napoleonu III. To vse dokazuje Ziraandv kot „čisto resnico". — Kossuthov sin, sedanji ogerski državni poslanec, je že vložil tožbo proti pisatelju knjige in proti dopisniku nDeut. Volksblatta", ki je večje citate one knjige prijavil.
* („ Valilnica" otrok.) Slavni zdravnik otrok, Bunning je ustanovil v Menakovera pravo valilnico otrok. Znano je, da umrje velika večina prezgodaj rojenih otrok radi slabosti, oziroma radi mraza Ker ne morejo ničesar uživati, ne dobiva kri dosti tvorečih Mesno vročino, in zato taki otroci navzlic vsem domaČim pripomočkom zmrznejo. Biinning je iznašel aparat, podoben stekleni omarici, v katerem leži dete v stidni temperaturi 30—32° Olaija. Tudi hranijo in kopljejo otroke s posebno pripravo. Na vadno ostane otrok 14—40 dni v taki valilnici, da se povsem opomore ter to! ko dorasle da more živeti na prostem. Vspehi t*h Biinnirgovih valilnic so izredni. Zdravnik hoče potovati s svojo iznajdbo po vsej Nemčiji ter pride tudi v Prago.
" (Blazen ženin) V angleškem mestecu Ehel-tenham se je zaročil ondotni zdravnik z lepo trgovsko hčerko Po zaroki pa je zdravnik nakrat izpoznal, da bode nevesta prava Ksantipa. Skušal jo je poboljšati, a zaman, dan poroke se je pa bližal. Da se osvobodi neljube neveste, izmislil si je čudno sredstvo. Nekaj dni ni šel k nevesti, a pisal ji je strašno zmešane, do cela blatne liste. Potem ji je pošiljal v dar mrtve miši, svežnje slame i. dr. Nevesta je poslala na to očeta k že* ninu, ta pa je plesal napol slečen po sobi. Oče je bd sedaj preverjen, da je zdravnik zblaznel ter mu je pisal odpoved. S tem je bil zdravnik rešen bodoče Ksai'tipe.
* (Ljubosumna kavka.) Da se pojavlja tudi pri živalih ljubosumnost, je dokaz slodeči dogod-Ijaj. V Birminghamu so imeli pri neki rodbini že več let jako krotko kavko, katera je bila jako nevoljna, ko se je gospodarju pr<d par meseci rodi/o dete. Kadar je imela mati hčerko v naročji, ni nikdar hotela kavka blizu, vpila je ter skušala na vse možne načine pokazati otroku svoje sovraštvo. Ko je nekega dne dete spalo, je začula mati na krat strašen jok ; v sobo prihitevša, je videla kavko, katera je neusmiljeno kljuvala po dekličinem obrazu, da je kri curkoma lila iz njega Prestrašena žena je prav težko odstranila strastno ptico od namišljenega tekmeca.
Darila i
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so od 15.^do 31. marca t. I. poslali: Slavna posojilnica v Črnomlju 10 gld. — Slavna okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji 50 gld. — Veleč. g. dr. Franc Sedej, c. in kr. dvorni kapelan na Dunaju 10 gld. — G. Anton Kosi, učitelj v Središču, znesek 3 gld. 50 kr., katere je zložil učiteljski zbor središke ljudske šole pri odhodnici č. g. kateheta Fr. tiartnerja z geslom: „Živela sloga mej duhovščino iu  učiteljstvom v prid  našemu narodu !a _
Slavna Savinjska   posojilnica v Žalcu  20 gold. _
Slavna posojilnica za Stari Trg, Lož in s sedstvo 20 gld. — Klavna okrajna posojilnica v Radečah 10 gld. — Ženska podružnica v Krškem po gospej Mariji Pfeifer 22 gld. lOkr. — G.sp. Iv. Perdan, veletržec v Ljubljani in založnik užigalic družbe sv. Cirila in Metoda, po č. g. kanoniku Kalanu 200 gl.
— Slavna posojilnica v Slovenski Bistrici  20 gld.
— Ć. g. Avguštin Skočir, kurat v deželni bolnici v Gradcu, slovenskim šolam v Trstu in Gorici za pirule 100 gld. — Iz nabiralnika pri g. Majniku v „Narodnom domu" v Ljubljani 4 gld 53 kr. — Neimenovana gospica z Razdrtega 1 gld. — Slavna posojilnica na Dolu pri Hrastniku 5 gld. — Volilo pokojnega čast. g. ledinskega župnika Ivana Bolte 45 gld. 15 kr. — Podruž niča za Šaleško dolino v Velenju 50 gld. — Po konjiški podružnici IG gld., namreč: g. dr. Flipič mesto venca na krste gosp. Pospišila 10 gld., gosp. Pukl na Dunaju 2 gld. in
4 gld. se je nabralo na občnem zboru podružnice v Konjicah. t— Iz nabiralnika g. Kgidija Jegliča na Selu pri Žirovnici 5 gld. — Gdč. Marija Toman po gosp. načelniku postaje Podkrajšku v Rajhenburgu
5 gld. — Slavna kmetska posojilnica na Vrkniki 30 gld. — Prisrčna hvala vsem dobrotnikom, zlasti vodstvom naših vrlih posojilnic in g. Perdanu, ki je v kratkem dal družbi tisočak. Priporoča se družba vsem prijateljem, da se je spomnijo pri delitvi velikonočnih piru ho v.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
		
	Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I	
l F
Knjiievnost.
— „Ljubljanski Zvon-, IV. zvezek prinaša zopet lep šopt-k pesmij, povesrij, razprav, kritik in umetniških beležk Na čelu zvezka se nadaljnje duhovita serija satiričnih romanc A. Aškerca: Pav-liha na Jutrovem. VIII—X Na to sU*de: Radoilav Mu mi k: Visoka ljubezen. (Humoreska). Evgen Šotanič: Fata morgana. (Roman). Ivo Breznik: Na tujem v temni sobi (pesem) Hrenoec: Kotanjska elita. (Novela). Fran Go*tl: Mortimzera. (Razprava). Ivo Breznik: Po dolg m času v znani va-u (pesem). Ivo Breznik: Zvečer ipesem) Josip Milan Prosen: Brez službe. (Novela). Li*t*k je jako raznovrsten : Dr. Janez Mencinger. Trojka. — Knezova knj ž-nica. — Elektrika, nje proizvaj;»nje in uporab*. — Akrostitihida pri Prešernu. — „Anton Aškerc, slo-vjenski pjesnik". — Slovensko pjesništvo n naino-vije doba. — O nove ši slovenski liten»turi. — Fran Govekar. — „Stara pesem". — Slovenski umetniki v tujini.
— „Matica Hrvatska". (Konec ) Še n o i n i h „Sabran ih pri po viesti ju osmi zvezek obsega dve deli : „Piosjak Luka", „Branko". Š-noa je bil za s*oj čas velik, nedosežen umetnik! Njegove povesti so mej Hrvati najpriljubljeuejSe.
Turgenjev: „Izabrane pripoviesti" („Lovčeve bilježke"). — V hrvatski literaturi ho bili Turgenjevi „Za isci" do tnalih izjem ž* prevedeni. Sedaj je ravnatelj M. Uivkovič vse vnovič prevel. Turgenjev je kolik >r toliko poznat tudi v naši literaturi; i mi imamo prevedene te „zapiske".
.Njemačka književnost do smrti Goethejeve". Napisao Robert Pinter. — „Matica Hrvatska" je izdala v svojih „slikah iz svjetske književnosti" Srepel Adamov ćeve „Pjesničke prvake ovoga stoljfća", Šrepelove BRu*ke pripovjedače", Jagićevo „Rusko književnost" v XVIII. vjeku, Adamovič«vo „Francuska drama" in sedaj „Njemačko književnost". — Knjiga je pisana pregledno, jasno; kritika p-ijedimh del in piscev je zdrava in objektivna Vidi se, da g. Pinter dobro pozna ta predmet in da ima samostalno sodbo. Osobito so dobre neke paralele mej numško in nuj drugimi literaturami. Žuleti bi bilo samo, da gosp pisec nadaljuje to svoje delo; saj je nemška literatura po smrti Goethejevi osobito važna in zanimiva.
K u čer a hoče, da pokaže prirodoslovne nauke popularno. Mož slovi kakor dob-r poznavalec vse prirode. V „Vremenu" nam jako zanimivo črta metereologijo.
„Bribirski knezovi od plemena Subić do g. 134 7." — V j e k o s 1 a v K 1 a i ć , profesor zagrebške univerze, je historik stare šole. Napisal je že mnogo historijskih del bil nekaj časa urednik „Vienca" in se poganjal za intendanstvo „kr. zem. kazališta". Njegovi »Hrvati i Hrvatska" so vzbudili veliko sezacijo. — V najnovejšem delu pa opisuje Klaid odlično pleme Šubčav, županov bribirskih in fevdalnih knezov.
Kot založni knjigi je izdala „Matica" dva prevoda: Cezar, Galski in gradjanski rat. Preveo, uvod i bilježke napisal Kol. Rac. (346 str.) — Platon i Xenophon: Syraposi< n. Preveo, uvod i bilježke napisao Fr. Petračić  (148. str.)
Druga knjiga hrvat, narod, pesnij se dopošlje naročnikom tekom aprila.
Želeti bi bi bilo, da bi vstopilo v „Hrvatsko Matico", ki podaja svojim členom toliko krasnih knjig, poslej več Slovencev in Slovenk !
A. K. G—c.
Telefonična in brzojavna poročila
Dunaj 2. aprila. Uradni list prijavlja lastnoročna pisma cesarjeva grufu G o 1 u c h o w s k e m u , grofu T h u n u in baronu Banf-f y j u , s katerimi se sklicujejo delegacije na ponedeljek, dne i). maja v Budimpešto.
Dunaj 2. aprila. Najboljša ilustracija parlamentarnega položaja je to, da so sklicane delegecije za mesec maj. Grof Thun ni torej s svojim posredovanjem pri opoziciji ničesar opravil. Poslanska zboru ca se snide šele dne 20. t. m. in bo zborovala samo do 7. maja. V tem času naj se rešijo proti Badeniju naperjeni obtožbeni predlogi in vsi pred -logi glede jezikovnega vprašanja, kateri se, po sedanjih dispozicijah, odkažejo posebnemu odseku.
Dunaj 2. aprila. Politični položaj se tudi včeraj ni razjasnil, a ker je zasedanje radi praznikov pretrgano, je tudi odločitev odložena. Jeden najodličnejših voditeljev des niče je izjavil, da po Veliki noči znaten del desnice ne bo več tako reservirano, dobrohotno in potrpežljivo gledal postopanja mini-sterskega predsednika, kakor doslej.
Dunaj 2. aprila. Cesarje danes vzprejel finančnega ministra dr Kaizla v posebni uv-dijenci, kateri se pripisuje velika važnost.
Dunaj 2. aprila. Tekom prihodnjih dnij, najbrž v ponedeljek, izide nova cesarska od
ločba, nanašajoča se Da nadvojvodo Franca Ferdinanda d'Kste.
Pariz 2. aprila Danes ob 12 uri in 27 minutah se je iznkla radi ničnostne pritožbe Znle pred k a s a c i j s k i m sodiščem senzacijska razsodba: Emil Zola je vsake kazni popolnoma oproščen. Napake in nasilstva pred porotnim sodiščem, ki je obsodilo Zolo, so tolke, da jih je priznal ce!6 generalni prokurator Maunu.
Pariz 2 aprila. „Figaro" naznanja, da se zgode v kratkem nova važna in senzacijo-Dflna razkritja glede panamske afere. Sodi se, da se oglasi bivši geneialni prokurator Quais-nay de Beaurepaire, katerega je parlament radi njegovega postopanja v tej zadevi močno prijel.
Berolin 2. aprila Kazni tukajšnji listi javljajo, da je grof \Valdersee imenovan generalnim inšpektorjem kavah rije, hamburški listi pa pravijo, da je imenovan naslednikom generala Iilumentuala, zmagovalca pri Kraljevem Gradci.
Madrid 2. aprila. Kubanska vlada je predsedniku Zjedinjenih držav Mac Kinlevu poslala spomenico, v kateri protestuje proti prizadevanjem, pridobiti Kubi neodvisnost, češ, da bi ta bila nesreča za otok.
M&driđ 2. aprila. Brodovje torpedovk je odplulo proti Kubi.
Narodno-gospodarske stvari.
— Okrajna hraciluica in posojilnica v
Idriji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, imela je v mesecu marcu 1898 prometa 111810 kron 80 vinarjev, hranilnih vlog vložilo je 144 strank 86082 kron Cs viuariev, vzdignilo pa 104 strank 10137 kron ti 1 vinarjev, tora] več vložilo 1G945 kron in 4 vinarje. Izplačala je 27 zadružnikom sta-nujočih v idrij-kem okraju 13GSO kron posojila. Stanje hranilnih vlog koncem msrca 18i»8 znaša 702.031 kron 98 vinarjev in se obrestujejo po 4°/» na leto brez odbitka notnega davka."
— Državne železnice. Mala železnica Novi-Lupk6w Cisna s postajama Wola michowa in Cisna ter s postajicama Balnica in Z-jbraczee se je izročila 22. januvarja 18G8 javnemu prometu. Postaji Wola niichovva in Cisna sta otvorjeni za ves promet, postaj ci Balnica in Zubracze samo za nakladan;e in izkladanje vagonskih tovorov, kar pa je prej pri c. kr. postajinem uradu v Cisni naznaniti. Postajica Solinka eo za zdaj še ni otvorila Živina in razstreliva se s to železnico ne prevažajo.
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti atcštiioče mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano aMoll- 0V0 francosko žganje in no1u, katero se splošno in unj>ošno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja tO mHzilo vsak dan lekarnar a. MOLIj, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DTJNAJI, Tiuhlauben 9, V zalogah po debeli je izrecno zahtevati MOMj-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 9 steklenici hc narav uost ne pošiljati. 8   (5—fi)
Važno oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala izkušena sredstva : Dr. Bose balzam za ielodeo m Praška domača mast. Dobiva se v vseh tukajšnjih lekarnah.
Iz ura<Kiit'ttra lista.
ImvrAlIne »II ektteknllvne drniU« t Franceta Sircelja zemljišče v Topolcu, cenjeno lOMJ gld., l*ne april* v Ilirski Bistrici.
Dominika in  Marije  Pnppis  zemljište v Spodnji Košani (V drngioj dne 4. aprila v Postojini.
Posestvo vlo>.. Štev. M.'iti kat. obćine Kompolje, cenjeno 8045 gbl.. dne 5, aprila v Radećah.
Janeza Klemene a posestva v Jakobovcu, cenjena 8262 gld , dne 0. aprila in »i maja v Logatcu.
Antona Mane rja posestvo v GrobSah (v drugič) dne ti. aprila v Postojini.
Janeza Zakrajfieka pOSOttvO v Griču, cenjeno 9018 gld., dno ti. aprila v Velikih Leščah.
Umrli so v LJubljani:
Dne 81, marca: Lujiza Pessiak, zasebnica, 70 let. Križevnisko ulice St. 0, ostarelost.
V de želni bolnici:
Dne 29. marca: Katarina Tefer, dekla, 21 let, legar. — Ivan Ravnikar, gostač, 53 let, sprijenje jeter. — France Fnilich, gostač, 64 let, otrpnenje srca. — Ivun Stepati, paznik, f>3 let, jetika.
Dnu 30. marca: Jernej Keržič, gostiC, 80 let, ostarelost. — Anton Bajer, hlapec, tfti let, srčna napaka.
MeteoTologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 m.
April	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C	Vetrovi	Nebo	Padavina v mm v 24 urah
1.	9. zvečer	788*9	9 8	si. jzah.	dež	
2. a	7. zjutraj 2. popol.	720 4 721 U	90 ia-8 i	si. jzah. ur. jzah.	pol obl. del. obl.	376
Srednja včerajšnja  temperatura 9*1',  za  £"2J nad nor malom,
dn* 2. aprila 1m9S.
Bknpni državni dolg v r f tah..... 101 gld.
Skupni državni dolj» v srebru    .... 10*2 .
Avstrijska zbila rentu     ....... 12 i „
Avstrijska kronska rr-nta 4° 0..... 102 „
Ogersk* rlata renta 4°„....... IVI „
Ogerska ki militi rent« 4°/n..... W a
Avtitro-cigerske hančne delnice     .   .   . .91-*
Kreditne drlnice......... 864 „
London vista........... 12'*
NemSki dr*, bankovci za 100 m.irk ... 58 „
20 mark........... H „
20 frankov.......... 9
Italijanski bankovci    ....       ... 44 „
C. kr. rekmi........... 5 „
Dne  1. aprila >8v7
4«,rt državne srečko iz 1. 1854 po 860 gld 168 gld.
Državne srefko ii 1. 1864 po 100 gld,     . 196 ,,
Ilnn-iva reg. arei-ke     0 P° 1,1 ' 8^4.    .   . 180 ,
Zemlj obiv uvs.tr. 4"," „ zhtt I00t 1'sti 96 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 g!d. .   . 159 w
Ljubljanske srečke......... mM n
Rudolfove srečki* po 10 gld...... — ■
Kredit*;«? sr.-rko po 100 gld...... 904 a
Traniway-drn<tt. ve'j. 17« gld. a. v.  .   .   , 60? ,
Papirnati i-ubelj.......... 1 »
kr.
tB
06 96 o» .'io 86
ni 40
76
74
;.:t 80
M
60 kr
10 .
75 *
96 ;
o ■ta
— a -*
X "S — S
"S s J
■ ■
c • — %
■v    *c E
c« .'i A I g 5
""j
V L|uWj
MATTONISj
Priporočil se, paziti na to ziwi-menje, ožgano v probek, iu na etiketo z rudeSIm orlotii, ker se jako pogostoma prodajajo pona-
redbe
1—21
Mattoni1'" Giessliiibler slatine.
jaai
su dobiva v vseh lekarnah, V8čiih specer.jab, vinskih  m delikatesnih trgovinah
do 300 goldinarjev na* mesec
lihko zaslužijo OSObl VMCegO >t:mu v vateli krnji Bi gotovo in pošteno brea kapitala in rizike s proilajo zakonito dovoljenih drlavnifl papirjev in srečk. — Ponudbe na: I-»is!wiu Os*ierreloli«r| VIII., tteut^i-tieu-ttrtM«? f*, Budn|teitt. I 10—10
Oni
9 com
uvlll
lioii (oneidovo), naturu« iu rošntk« dobi so pri Alojziju Kane - ul (491-2;
v  E*Jal>l jniiJ,   i J .*n i',**B*.a  00%!» .štev. iti.
Štuciiiisko dekle
z dohrimi sprirevnli, ?eli mdanjo službo premeniti, nojsi bode na deželo al   v tm-nto
Ponudbe pod   naslovom:  M. C V C-ili9, poste r 031 auta. (498—8)
$1
SANTAL od MIDTT. Zatrt ->'.^    Copala, dubđbe, vibr-.:-;an]a.
f J/A Ozdravi iztok v 40 urah — Poaebno ' jr       učinkujoč  pri  mehnrskih boleznih ^;_7?fl< iu povzroči SčiVrtUje ; : * ■ l> * > i j r~ !*'*V       k.vhi.' v.-d.'    Kot jamatvo
sjy ima vsak toboloeo ime V!_^
ima vsak toboldao ime
Zalaga, 8 rus Vivientie Pariš
in v glavnih lekarnah Avst.ro-Ogrske
Pritlično sadno drevja
najboljših vrst, sjiosohno za obinditav malih vrtov in golili fit«n na poslojijih, vzgojeno kot piramide, jedno in večetažne pahnete z rudnim lesom, oddaja m; z drevesnice
■Jos. Lenarčiča na Vrhniki.
Ta je dobiti tudi
jajca za va9jenje
od Hondnn. Plymoutb Roka in Italijank po 15. kr. komad (4*>6—ii>
priporočena po zdravniških avtoritetah tfajboli&a otroška redilna moka. Uajboljda primes k mleku. (424-2) Najboljšedijetetično sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke.
2t3T Dobiva ne  v   lekmriinli  In drogerljnl! v Akntljnli po *."» Ur. iu 1 kUI.
jR.Kufcke. Dunaj, VL/2, Stompergaiu tir, 44/46.
j Zaloga za Ljubljano: Lekarna O.Pleooll.
Ana
Mestni trg št. 12,1. nadstropje
si u&oja p. n. damam mijnljndneje naznaniti, da so 2e dospeli
najnovejši dunajski modeli.
Prazne ilamne oblike vsake vrtte s > vedno na skladi&či mi so izvršuje,o moderni2ovtnja iu lalobnl k obnkl po jnedlcžečih modelih najtočneje in sc nejoeneje xaračun&Jo. (474—:'.)
Tudi so razne cvetice na skladišči.
V najem se odda na 3 leta po najnižji coni
prodajalnica
■ j dno nobo, kuhinjo in dvema kletima, r>a prav le{>em ■ rcst.oru pri firni cerkvi   zraven eole.
Već   pove  lastnik  Anion   I5oiin:«iii o mi %  Se m i c* it. (455—3)
Ces. kr avstr.jskg •=> ^ državne železnice
Izvod iz
voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1897 leta. Odhod I £ I^ubljmie juž. kol  Pum <et Trbvl
Ob 12. uri ■• m pO uoči osobn' vlak v Trbiž, Beljak Colov,*-r. Frair/enfeste, Lrihno; čez Sel/.thal v Ausse, Sol uigrad; štt Klein*Reifling v St yr. Line, na Dnr*aj via Arastetten. — 01 7 un 6 n\ z-utrnj osobni vlak v Trbiž. Pontab d. Beljak Colo\ec, Fr;\n7e'sieste. LftlbttO, Dunaj; čez Selstbal v Somo ,M*iid ; iv Amstetten nt\ Dnnai. - Ob 11. uri 50 m. dopoladni »sobni v nk v Trhift. Pontabol Beliak, Celovec, Ljubno, Peir.. tfaal, Dnnaj — Ob on 2 m popoladne oeobttj vlak v Trbi*. Bellak, Celovec, Ltubno; čez Sel/.thal v Solno^rad, Lene Oaatein, Zeli ob je«rn. Inom >st, Bregenu, Curih, Genovo Pariit' čel Kloin-Reifling v StByr, Line, B idejevic«, PltMnJ M kt i' vire. IL-l), PtraoOOVt vare, K.arlove v ire, 1'rauo. Lijv v!i<>, Dnnaj i ta Amstetteu. — Pr«Kit v Novi* »n^ii. t« B4«M"'tr\ it-, t J> 11 6, uri 15 m ijutraj mulini vl;».k. — Ot iuri : 5 m. popolndne mešani vla1*. — Ob 6. uri 80 m ivečer metan vlek. — i*rfi»««i v i<juuijjttn«. j. k. Prosu 1» Trhlfta« Ob 5. uri 59 m. ^jntra osobni vlak z Dunaji via Amstetten, iz fjipske«a, Prage, Fianeovih varov, Karlo vili varov, H**ha. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solne grada, Lince, Btejm, Ansseea, Ljubna, Celovca, Bebaka, Fran
■ :-i,'e, — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osnimi vla^t z Do i .i v e Amstet.teo  Karlovih varov. Beba, Marijinih varo? Piznja, Budejevic, Sol »ograda, Linca, fc>teyr:*, Pari«a, Geieve Curina, Brtgtnoa. Inornosta Zella ob jezeru, Lend Gaateina Ljabna, Celo ca, Linca, Pontabla.      Ob 4 uri B7 m. popoln-dne oaobni vlak z Dunaja.  Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca,  FranaensfHste,  Pontabla. — Ob 9. nri H na. zvečei osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — 1'roufM iz Hove-ga mei«u i» I« Ob H. uri       m. zjutraj   mefiani  vlak. — Ob 2. uri 3'2 m. popolttdne  metani  vlak  — Ob rt. uri 35 m. zvpčer meaani v»■*'•.. — O-llio.l   is  l,jul»l)itu(*  d. k. t li«uinlk. 01 i. iiri *.:i m. zjutraj, ob 2. nri 6 m. popoludne, ob B. uri 50 m zvečer. — l*Hlio«l v |.f isk»l Jauo d. k.  I« >t mu iti Itn. Ob 6, nri 64) m. zjutraj, ot 11. ari ti m. dopoludne, ob (i. n..
m. zvečer. (17—74
C
t' *' 't 1
F^>tč>K^*5t^si ':l
V?A. § d
0 s '>»i|-
*V',|S !NsT i »»P
ti u
-si Si
9
KaMnerjeve tavame za slad no lavo
iiu 11 .tj - Monnkovo
V ovčjo laotno koriot no} zahtevajo in jemljejo kupov alci le tako izvirno zavoje*
ni ni.m
-mm
MU**
I 3folandsko~ ameriška črta.
- 1'arniki vozijo po I krat do 2krat nate4«i
iVl^ iz Hotterdama v New-York.
4 * »• Pisarna za kajute:
JOiimij, I., Kolowratrlng O.
1'. mu u medkroT: Dunaj, I V., VV eyrlngerg. 7 A.
I. kajuta: Od I, aprila do 81. oktobra .
„   1. novembra do 31. marca
II. kajuta Od 1. avgusta do 15. oktobra
„   16. oktobra do 31. julija. *) Po legi in velikosti kajnte in po hitrosti in eleganci parnika. (514—1)
mark 290—400*) „ 230—320
.....mark 200
..... . 180
Dotični gospod
kateri je pred 14 dnevi fr kavarni gosp. Krapeta v ,,Zvexdi" zamenjal avoj havelok ■ tujim, se prosi, da ga vrne v tej kavarni, kjer dobi svojega nazaj. (487-3)
Pristne gnjati
najznamenitejših tvrd k lz Prag;« In Gradoa vsake veli.
kosti, kakor tudi vsaki drugi dan sveže
prave goriške pince
in v postnih dneh mnogovrstne
morske ribe
na i/.bor bo dobe pri
Antonu Stacul-u v Ljubljani.
T. S. (imati   šunko iz Prage) so z znakom znamenite tvrdke iz Prage zaznamovane. (513 —1)
Velika lepa baraka
mstnvijena iz čistega lesi z mnog mi vrati, krita u ploćcviuo, ter z železnimi  po Imi resnimi oporam*
se proda (^-o
itieinec» i n it j i» po nl/kl orni.
Kupci 8h naj aglaatjo Pred prulaml št. 6.
j'.
v »Narodnem doma" v Celji
odda se od 1. junija 1898. L pod jako ugodnimi pogoji v najem.
Ponudbe do 15. aprila 1898 na goatilničarski
odsek v „ Narodnem domu* v Celji (42*2—3)
Prepričajte ae      (4i»G—1) da so moji pripadajoči doli in
bioikljl
najboljši in pri  tem najcenejtl.
Pt^1"   Glavni katalog gratis in franko. M. V. Rundbakin, Dunaj, II , Or. PfarrsaHse 25.
Naj večja specijalna hifta v Avstriji za razpošiljanje bicikljev.
Prostovoljna javna dražba
bo
v ponedeljek, dne 4. aprila t. 1. dopoludne
ob 11. nri pri c kr. okr. sodiAći (465—3)
9f
Fidrove" hiše
v k.ib-i-fj je žo mnogo let dobro obiskana gostilna, in VBPga zraveu 8p idajočega posestva.
1
odpravi v 7 dneh popolnoma (3titt-5)
dr* €Jliriwloir-a izborni neškodljivi
jedino iroiovo učinkujoč o sredstvo proti pegam in za olejišanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 60 novč. ima na prodaj .To M. ."M 11 .v t***! it. lel«n rim v I^|iil»l|iinl.
naibolj rodoviten m flfO ti e II Nt" lil <k It »k. I 9Rož* ■illi4 kroiit|ilt% iiotem ^ko4I<-ii ,Klfel« c-ar;9 |toxcit Ottljoilov«*-'^ ecAkl ,lm« Itrriitor*  in  .Si-lmi-cllok', zdrava iVfika
in mali garantirano nuj boljši Hflltcil"* wki   ?ccltlilc'Ck**^  kakor tudi neiliettllk.1 oven i. t. d.
(462-3) Josip Leuz
trgovec pri mesarskem mostu.
lUdkrat alati kejil od cukra, k»i 2 kr. INOkrnt HlMilkejMl od enkra, koa kr.
v iuhIIIi pMHtilUnh. ko* 1 kr.
Pošiljam najmanje lOO kosov proti povzetja.
Jindfich Vojtech, Nusle Praga.
(425—5)     Trgovcem velik rabat. t^ujtf^.TB-jigjf^jgg^pMi-eae *——^———
dobiva se po najnižji ceni pri     (299—6) j
Andreju Maucr-ju v Zagorji ob Sari. "V Tisijem. 33 odda
hiša za trgovino
v Velikih r.n*lcnlft s prodajalnico z vso pripravo, s skladiščem, kletjo in dvema sobama po ugodnih pogojih.
Bolj  natančno izve se pri upravništvu n^'°" venskega Narod*". (494—8)
(10fi) Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoma v izdelovanje v««** k o vrHtnlli |»u£et<
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tndi predelni** stare samokieauice, vzprejema vsakovrstna iioprnvllo iu jih todno in dobro izvršuje. Vse puške bo na c. kr proskusevalnici in od mene preskuftene. — Ilnstro-?ar.1 ceniki IMt08J<
lB8«W*400iC>0«i«»S-SM^||*^^-i^
Za bližajoče se velikonočna procesijo kakor tndi za pogrebu in druge svečitnust.no priliku priporočana p n. občinstvu svojo bogato asorti ra uo zalogo raznovrstno velikih, gl.id.l-.ih, sreiajo in n^fina;:- nakioenih
sveč iz če"belnega voska
dalje priporočam vsakovrstno voščeniee, galantorija^a dela iz voska, kiikov knjižico, skrinjica itd., ki bo Dajflnejie z voskom okra lene in ■ atlasom tapecirane, ter so ti predmeti posebno pripravni za pr-izničaa darila, vse po najnižjih conah
Preprodajalol dobijo primeren rabat Za  mnogobrojna  naroČila   prosim lujudaneje  p. n. občinstvo.
U.laui
(512—1)
Teodor Novoiny
loctar, olaćčičar in svečar, v Ljubljani, Dunajska cesta št. 7.
Krstne sveče se izdelujejo po naročilu in se po ž-d j i tudi krSčencevo ime iz voska prilepi.
Ure, zlatnino in srebrnino
razpošilja
HERMAN KRAUS
Dunaj, 11 «6, II'* id^asM«- it.
Želec podati vsakomur možnost, da kupi dobro solidno blago po najnižjih tovarniških cenah, priporočam :
a v. glđ)
NlklarUe remontolr-nre, 12 ur idočc, od. 1*80' Nikln-de reiiMiutoir.nre, 24 ur idočo, od . Pristne »rebrne niiiniitolriire, odprte, 24
ur idoče, cd............5*
Pristne srebrne remoiitoir- ure. z dvojnim
pokrovom, 24 tir idoče, od.......
Pristne nrebnae verižice in moa'te In
#.ennke od............
I! re> budilke od...........
tire ■ nlbaloni ln bitjem, 1 dan idnče, od
6 50
12."S
1*50. 5*76
8 duij idočo, od 875>
MSjjT" Vrhu toga imam bogato zalogo vsakovrstnih lulu InoseuiMklh   bižuterl|   In  iin)iltii'>»a l»lt»y»* m {gospode Iu dame. (Iil9—2)
Ceniki brezplačno in franko.
Patentirano žično steklo
najboljši materiju za gornjo svitlobo, tla tovarniška okna, razno debelosti, ploSčc do 1 7.'V □ metrov. Posebno prednosti: Največja varnost proti zdrobl.lenju, proti prodrenjn in probltjn, nadležne žično mreže so nepotrebna, varnost proti ognju Je Jako velika, tndi če se zlomi ostane gosto, ker žična vložka drži skupaj steklo, luč prodira Jako lahko, ie doslej nepoznan luonl učinek. Uporabljalo se je z najboljšim vspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala, prospekti ln vzorci so na razpolago.
Vlite steklene plošče za liodiliia tla pri gornjih svitlobali
Za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali * raznovrstno izdelani površinami belo, na pol belo (okolu 30°/0 ceneje nego navadno surovo lito steklo) in v barvah z žično vložko ali brez nje.
Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki
v najrazličnejših oblikah iu velikostih.
Aktien-Besellschaft fur Glasindustrie
vorm. F. Siemens, Neusattl bel Elbogen (Bohmen). Drugi izdelki: Steklenice vseh vrst. steklenicni za-njaSki, steklo v ploščah belgijske in nemške vrste, »lito in prešano steklo, patentovaue črke iz preSa nega stekla. (l'J8—4)
Svojo
gostilno pri kolodvoru v Kranju
priporočam p, n. gospodom potovalcem. izletnikom in sploh vsakemu,  kateri  hoče  biti  postrežen  z doliro  je,! jo in lx%rNtuo |*i i >.<'<>.
Dobe se tudi prenočišča za tujce.
S spoštovanjem
(478~i)       Fr. Ks. Sire v Kranju.
tik*. >Ojt /f*. >SX Jkk. Jm. jfV mw\ *f±. MmliV jtm\ *m\. /K A A. AmX. iSk^SV
ie
ie
Zanimajte se
vendar za izborni dOBMei izdelek, za liker iz kranlskib. planinskih zelltč,
ki so «ove (8a?—11)
„Triglav".
Iiđefjuje v  J Klauer v Ljubljani.
Ta liker se m<na ra<H svi je čistoče ia nepre-kosljivo idraviiflkese. učinke na prehavnott naj-toplejfl priporočati ter kot. okrepčilo ne sme manjkati v nobeni bili,
Dobiti je v lekarnah iz<z O. Ploooll Ja in TJ. p'-. Trnkoo?y-J», kakor tudi v vp<*im tlcll-'I  k&totnih in špecerijskih prodajalnlo.
'fc umi in ii mi>iiwnn ii riiiinrmminiM
Ogerskc-hrvatsko delniško pomorsko (8i)  parobredno društvo v K.eki. hi
"9
Preko Reke
najkrajša in najvarnejta, mej otoki se vijoča vozna črt«i (elegantni, z najvfl konifortom oprem-
Relns
razsvr
vožnje;
noči od sobote nedeljo hitri v Zader Spljet-ravosa t Ragu->vo-Kctor. V na P'inpdeljrk Zad»r-Spljet-i 10. nri 20 m. \- Zader, Spljet tor. V sredo ni parnik v i otoke Brač, k do Kotora, hitri parni ki
Zader, Spljet in Oransa Raguta . V četrtek oh l. nri popolndne poštni parttiki v Mali Loiittj, Selve, Zad.ir, Šehenik, Trnu, daste 1VOochiO in Bpljet. V petek ob 10. nri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, S,djet in GraVOSa, Vsako nedeljo ob 7. uri -jutraj iz et Reka-Opatija-LoSinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi rDer Conducteur fit. 608—608.
!%oyii ni oi. u 4 on t
nova  čH«»sl  in   t.i \ 1 fenstka sulimt, noto MiniinBMVpnsije, nov n]»omiii.
nova poslovna fle!a%noNt, nove Kttitnve
se podajajo slabotnim možem po elektriciteti. — Po dr. Sandena čudoviti telesni bateriji v obliki pasa se ta oživljajoči element ca najlažji in najbolj učcnjitski način dovaja telesu, donaiajofl b.d t,ikn gotovo ozdravljenje mej spanjem.
Dr Sandena
ocilriivi ^OiO^O prolin. revmatlzem v vseh udih, iicrionioNt, bresapanje in l»ri».s!«t*t. hrlpo in iiiorllfak** liotcKiii, ncvrnl).'i|i., Ii (hI eri£iie napade, ble-illco, mrf.vou«liitiMtl4 Itrblenake b«»leaif. Ur«-. Mreno vtrlpanje, naval krvi v ujlavo. omotice. otoanoMt, naduho, Hiimeti|e v oAeMlh. mrzle roke in iiouc, iuočen|e postelje, leoine bo-lesul, lobubol, ieiiMke bolesni.
lijer je vtte bilo miiiiiu,
naj se poskusi   đ W?u     S SL XI đ. G Yl*\
električni pas.
gSJ)T~ ynI Nlabof nI moi|c, Šenitke In otroci naj u ONi j o dr. Maud«>na eU'klrlčm pat«, "sjbj
Tisoče ozdravljenih dokazuje velikanski vspeh.
Cena komadu le 5 gld.
earlne In poštnine proato, če se posije denar na-prej, pri povzetju 30 kr. veC; naročnik nima torej nl-kaklli dal|uiti Nlro^kvv. NajdiskretnejS« razpoši-Ijatev. Pri nartv b>b naj se naznani natančni životni obseg. — lUlino uuburiio uteatoi
F- Epstein
I lj>reNtlen-A., KolliKcrnlrasiie išlev. 35.
Dopisuje se v vseh jezicih. (505)
l«'£itiitne promenadne, nUnsiic že-■ilt«vniiNl4«p obleke in raiiiovrutiis «lriig»   «»l>lti«'ll:a  v  n-<|novt-jH «tn kroja izdeluje in 86 priporoča t-astitim damam
(33_14J Josipina Bersin
Mestni trg št. 9, I nadstropje.
Pozor!
Z 1. majem t. 1. oddasti se
dve stanovanji
obstoječi iz 2 sob, kuhinje in jedilne shrambe na Poljanski oesti flt 72, pri klavnici. — vsfl izve se v gostilni ravnotam. (471—3)
Fran Bartl
jermenarv Lubljani, Š.^lenburgove ulice.
rz;d.©lo^a.tel3 (ir,i_io) angleških sedlov in nkladiflče angleške oprave za konje, voznih komatov lahke in težje vrBto, civilne in uniforrahke jez-dalne opreme in tudi jermenja za stroje. Poprave se izvršujejo naglo in jako ceno.
Največje skladišče
raznega semena
in Ricnr
velikanske pese
pot<m neiHHke. Mnicrttk''. IiiUarnat, tur-Ake iu tmv/nlAke «lef<'lfe, rasnih vrt p»e«. u«';'« N«»mciiti. splodno znano kot na|bolja krma za živino; triiviic^a n^Biieii!« za enbe, mokre, pe&čono in plinovit« trivotk« ; v^lik-i izberi Nemema /h Malnlo, I ii n* •«re. pelerMilf, /e!*'iie», n uri k i gnili, li#,«»l in vse druge vrsto se anteni* /a  2,elen|u<l   —   Pro«eč rnndgobrojnegii poaeta
(468-8)      Poter ILasGni]^.
Šokolada in
Cacao Suchard.
Da se preprečijo dogodivša se nepo razumljenja, so čaHtito občinstvo opozarja, da tovaroa Mueluir«! takozvano ..lomljivo Nokolaiilo*- (Bruoh-Chooolade) niti ne izdeluje, niti v trgovino spravlja
Šokolade Ph. Surhnrdu t*e xa-jamreno čiste dobavljajo in, kakor znano, le v stft u i johi navite m tovav-niŠko znamko in podpisom, (88—18)
Jedini
dežnik
ki vptled zapiranja ne trpi nfkake Akode, |e i»o petenlo« aneui iiarimi lsdelaul
Patent Satin deCbine
(naj se ne zamenja z navadnim Satin de Chine).
Ta dežnik je popolnoma vodo^oM. prUtnoliHrven
in povnanjosti najfinejšemu svilnatemu dežniku jednak. Tudi se blago po mokroti no skrfi in ostane ve«Ino lepo  napeto.   Kdor je kdaj nosil tak dežnik, ne kupi nikdar več druzega.
V Ljubljani prodaja tako dežnike samo
Jožef Vidmar
Izdelovalec d.ež;ia.IlsoTr.
Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pečat:
'   šte 0:W;&. C. t? 'titatent 46-2511
I'onare|an|e ali posnemanje varn'vene znamke se sodno pregnnja. Pazi naj se natanko na patentno številko. Noben   «lrug  dežnik  nima  istlb tabornih lastnoatij. (2ti8-^)
7454
St. 178.
(•as—si
X«  nicNlnf «leltll*kf nitemriizrctliilii v I, ju l»l juni   je popoln ti tretje, oziroma četrto, peto, često, sedmo in osmo iieiio maeftlo
z z;tkr nit inu službenimi pnjemki.
PrcAnje je vlagati po  službenem potu «Io> 23. uprli«   I S!H pri
podpisanem so«skem oblastvu,
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 24. susca 1898.
Friderik Wannieck & Co.
tovarna za stroje, livnica železa in kovin
xr Binu 3v£orarvsls:e23CL
prevzema
inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavGdov za malto.
=ZZZ Stalna razstava opekarrtiskih str jov
(1217-
Itustrovani prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih.
Najboljša in najlepša
ena za travo
dobe se samo pri
(481—8)
Mihaelu Kastner-ju v Ljubljani.
2. 3. 4,
5. 7.
1. o lin ni p«'rotili«" iriuic. Pticej-tt mi-j£l«"*ktl E%it>U. nisaa, Dbjliuejša in na|-ćlOtejAa, t-kstra tiska, v.Hoku-pnma kval'teta ....
I.oliiiui |»t-rt*iiiic-> aii$lc*ltM lttty-tra%a
najtežja kvaliteta................
I.o 1 In m |» v r e ii n c* • a n je I c sit as ltay-trava
dobra kvaliteta.................
JIrt nt Iiiipi a .Vlartf arrl licii-l n*«*l*-f.ill«*«. .samu il najnižjih, tiuoliatuih in najvstraju^j-
šib trnv obst'»ef*a...............
..IlerliiliT ■ Ii ic i^a rt aiik* za czelje-
nifVi'nje j<«ko b.bkih   n  pedcemb vrtnih tal..... ^«
Lam ii-lrava-/.ni4'<*.  su  protivi tudi suši prav
krepko.................... •<
.iko #r vzame pod tO /v, je rena za kilo zu tO kr.
7f> K #1<1.
19, 11.
»O.
M«
višia.
Koneesijoniran po vin. c. kr. ■ainiatarstva z odredbo z dne 7. maja 1894, st. 5373.
Severno-nemSki
Brz op ar nlike voinja v Newyork: Is Bremena ob torkih in sobotah.
In Sonthamptona oiir Cher-bourga ob iredah in nedeljah. I/. Genove oziroma ITe&polJa via Gibraltar 2-Slcrat maseAn*
Bremen - Avstralija.
V Adelaldo.
Molbourno.
.r>) Sydnoy.
Bremen-Iztočna Azija. V Kino.
V
Japan
Bremen -Juž. Amerika. V Montevldeo.
V Bnenos
Lloyd
v Bremenu.
I
Bremen - Sov. Amerika.
V Newyork.
Baltlmor*.
Prekomorska vožnja v Newyork
ti—7 dni j.
Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani:
lil
Feliks Toman j
kamnoseški  mojster in lastnik kiparskega atelije-ja v I Jntiljttiil. na ItrNrlJcvl cesti št. *tt
priporoča svojo nujvećjo izborno zalogo izdelanih
nagrobnih spomenikov
od raznovrstnih najtrpežnejs'h marmorov* od Krenila in črnega »l|enlta,
prevzame vsako najmanjše in največje
stavbeno kamnoseško delo
kakor: alopujl««1* po «1 boje z» vrata. «t«»l»re, ImlUoue, roUelJ itd, zagotavljajoč solidno postrežbo in najfinejše izdelbe po najnižji ceni, kakor tudi dobavo p I «►•»<• m robnikov aa tlak od granita, porfirja i. t. d.
Prečni-1 iti duhovščini priporoča se za izdelovanje
cerkvenega umetno kamnoseškega dela in podob
od iiuriiMira ali p«*•««•«'n I k w.
Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo iz vseh tu- in inozemskih marmor o v. (-177 — j>
'--V^tV---Vfiitj>.'       Vf.;r*^jV V»r«V~ - V»,'iiD? ---v7
□i
S     Zahvala in naznanilo.
7J| Usojam si slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem svojo
■»^ dosedanjo
!l restavracijo na Jesenicah
odstopil svojemu Sinu ter izvršujem tem potom prijetno dolžnost, izreči Bi&s slavni direkciji industrijalne družbe, kakor tudi vsem volecenjenim domačim fcTjI gostom in tujcem svojo nainihmej&o zahvalo za izkazano mi zaupanje in mnogo-
brojni obisk, proseč jih, da isto zaupanje izkažejo v bodoče tudi mojemu sinu.
-4~
Ob tej priliki tudi uljudno opozarjam, da sem prevzel dne 3. aprila 1898. leta
restavracijo „pri litru" na Bledu
kjer bodem točil pristna naravna vtna in pivo ter skrbel osobito, da se dobo vsak čas po dnevu gorka in mrzla Jedila po smernih cenah.
Za prenočišče imam (0 čedno opravljenih sob na razpolago.
Zagotovljaje vedno točno in skrbno postrežbo, so priporočam vsem domačinom in tujcem za prijazen obisk in beležim
z odličnim spoštovanjem
49,)-2) Karol Lorenz starejši.
	f													
						htV.^as«. a&>a>»								
														
Velevažno za vsacega kolesarja!
Gaaolin"
je jedini izdelek, ki radikalno preprečuje po&kodovanja zračnih obročev po žrebljih, trojih aH dragih ostrih predmetih, ne da bi vozač mej vožnjo kaj k temu pripomogel, ne skodujo zračnim cevem, nego konservira gumi in ohrani ob jednem njega elastičnost. (50G - 1)
Gaaolin "prihrani nadležno napumpovanje,   hrani obroč, na dolgo časa in resi vozača časoiuornega popravljanja pokvarjenih pnevmatikov.
Samozastopnika za Kranjsko:
Bohinec in Majcen
trgovca m bicikli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 5, Frohlichova hiša.
Vsied bližajoče ne sezone «i štejova v dolžnost, svoje velečestite odjemalce opozoriti, da sva se vrnila od svojega nakupovanja z Dunaja ter imava v zalogi nujinm*js<k in it»j€ftle£tl!ltii<\jMe v
dunajskih model klobukih
za dame kakor tudi laJotliiUc za dekleta in za otroke v flajvceji izberi dalje (510)
dunajske modele %a ialobne klobuke.
a^etjaa-izije cene.
_    _ v .       s. H P" ovčarskem klobuku
Mestni trg       24. £ Mestni trg »t. 3.
Klobuki se VEprojemaJeJo xa miažciijc lit moiIcnilKOvniijc.
Najdovršenejša
najelegantnejša in najhitrejša kolesa
izdeluje (497_i)
prva pražka tovarna za velocipede
Šubert Tombo in dr.
katere llustrovani katalog »o franko polllja.
SJSjjT" V letu 1897, bo bila scoro vsa najvažnejša I. darila in
mojsterstva v Cehih dobljena na uasib roverib. Wtw   V Zagrebu so na treh mi-j narodnih dirkah vsa I. darila (Vodilek,  Reininger, Kosma) bila dobljena na naših strojih.
30.000 komadov
2- in 3-letnih
špargeljevih sadik,
«'oiiovcrM-KoloHMitl. kletni, 1000 komadov
19 gld., 100 komadov 1 gld. 50 kr.; Krfnrtakl v«*-IIUhuI, 8 letni, 1000 komadov 12 gld.. 100 komadov 1 gld. SO kr.; dveletni obeh vrst 100O komadov H gld., KO komadov 1 gld.; dalje vse vrste pol|t»kH, *«■-l«»u}»«liit» in cvetlična Heinena, pristna in zajamčeno kaljiva, dobe se pri (1445—32)
Alojziju Kor sika
Tržaška cesta št. 10 ali Selenburgove ulice št, 5.
Oddajo 6e na <lrol»no po tovarniških rennb nastopni lirralilhnl prnlarUkl Izdelki, ki so znani kot n»J boljši V \v*«rl|l.
|«T Ostanki T&A)
s 4 m mudrotlaka, pristni za pranje in za luč po 76, 80, 8.r>, 90 kr.
do gld. 1.80.
s 4 m immIhi vaejfjti blMua po 50, KO, 70, 80 in 90 kr
s 4 m 1'eri, t. j. ttBkanega kotona,  pristen za pranje in lać, po
80, 90 kr.. gld. 1.— in 1.10. b 4 M crflra in panmua po 80, 85 kr., gld. 1.-   in 1.20. 8 3 m okHlonla po 55, 60, 65, 70, 75, 80 kr. in gld. 1. -. s 3 m 74 banitfaaa po 90 kr. in gld. 1.—.
8 5'/, m p«Nt«'liti*» o«le)e (prevleke! po gld. 1.     1.26. 1.50 in 1.05. 8 4 m nltVina obelenega po 60, 75. 8> kr., gld. 1. - in 1.10. ■ 4 m nu rov i luollaos   po 50, 60, 70, >■<» in 90 kr. 8 4 m uioilrl uiolluo«, pristnobarven, po 75 in 90 kr. in gld. 1.—
in 1.V0.
8 3 m flanele ia era|ce po 65, 75, 86, 90 kr. in gld. 1.—.
Dalje:
It I u It     obelene ali neohelene, zarobliene, brez sivi. po 80, 90 kr.,
gld 1. , 1.10 in 1.80 komad. PreripMMulkl, pristni za pranje, solidno siti. od 95 kr. do gld. 1 HO kom. llMiiiHka epodnja krila, barvasta, od 90 kr. do gld. 1.60 komad. KI|u«-rtrMkt' obleke, pristne barve, od gld. 2. 0 do gld. 8 komad. OUHford-Mra|c« z ali brez ovratnika od 7fi kr do gld. 1.20 komad. Trikot-nrM ce z ali brez ovratnika od 60 kr. do gld. 1.60 komad. Bobel, rute aa {(lavo in obrlaa«e od 6 do 90 kr. komad. Dorubirn, Predarlsko.
(485- 2 Bratje Reichart, tovarnarji.
Samo prodaj a za Ljubljano
proti ic»to%emu plačilo:
Minibek & VVorsche, Marijin trg št. 1.
(*Š>r Ostaaki. "T^J
i Dr- Radoslav Pipuš -
^ nazuaDja slavnemu občinstvu, j* v Mariboru, Tsgetthofova cesta $ *2 Štev. 10, odprl svojo (500—2)
I   odvetniško pisarno.
Št 381)6
(501-1)
Razpis.
bor ra«pi-»uje sleoVČe
službe okrozaih zflravaitov na Kranjskem
Podpisani deželni tidbor raftpi-»uje sledeče
1 ) V Krškem z I tno plaćo 60O gld. 2)  v Kočevski Reki z letno plaćo 800 gld. Pros.lei   za jedno teh  nlužb  po$lj»jo nnj hvojh prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
20. aprila 1898. 1.
ter v njih dokaisio svojo starost, u pravi <" h nje do izvrševanja 'zdravnike prakse avstn|«ko dr/.avljanKtvo, fizično sposobnost neonnoeževano ž vl|f*nje, dosedanje službovanju tnr znanje slovenskog t in Dsntlikega jozika.
Obiralo pa >-t> bode le na tike prosilce, kateri m najmanj  dve  leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 29   marca 18'Jtt.
I
Js kil
Ernest Speil
mehanik
Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški)trgi
priporoča vsakovrstne
šivalne stroje in bicikle
vneli lintcjrorij po iiisjnižjili «<imh.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
(311-6)
z velespo&tovanjem
Ernest Speli.
na
XVII. redni občni štor
„Kmetske posojilnice pijanske okolice" v Ljubljani
kat- n se bode vrsti
dne 6. aprila 1898. leta, ob 3. uri popoldne
v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št. 1.
--oHtii—--
Bilanca
ztt upravno leto
Aktiva
Pailva
1. Gotovina v blagajni dne		
81. decembra 1X97	99997	7«
S, Pri denarnih zavodih na*		
b'žen dr ar.....	39989	36
3. Posnjila:		
a) na inta-		
bulacije . gl. 976.499		
b  naiuenjice „ 149.64		
c) na zastavna		
pisma .   .   - 19.010	44 072	
4. Inventar po 10° 0 odbit kn	408	89
B, Zaostale obresti posojil .	1 989	.S9
6. Neporavnani prehodni		
znesek.......	94	M
	519489	16
1. Glavni    nzervni zaklad
ntjtnje 1. jan, 1898J
2. Posebni  rezervni zakLd (stanje 1. jan. 1898    . .
3. Glavni deleži 100a 100 gl
4. Opravilni    deleži   145 S ft gl., 559 it I gl. ,   . .
5. Hranilne vloge ....
6. Kapitali sov .n< obresti
7. Za leto 1H9\ naprej pla Čane obresti posojil
8. Dobiček......
11603 *4
0472 7 10O0O
1284 —
467987109 16498| 17
30&0 io
3616 44
507)
I 51 »M S j ti
■ti«« iintc*lJM % o.
In
Durkopp-ova
Diana-kolesa
presezajo vsa druga
po trdnosti, eleganci in lahkem teku! S
Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, V so videti pri zastopn ku (486—a) V
J"anezu Tatsc-ia. §
v Ljubljani, Dunajska cesta st. 13.
»M _ , _ ____
priporoča
J. Soklič.
__r,V*  "» *"Ostrezoa 1
~ • i ^ v v v "ir
-Oa-A.
JOSIP REICH ]
1 likanje sukna, barvanja^ j in kemična spiralnica ►
\ Poljanski nasip — Ozke ulice št, 41
i se priporoča za vsa v to stroko spada- W ; (895 joča dela.
i Postrežba točna. —  Cene nizko, r
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <40>
lastnega izdelka za dame, gospodo in
otroke je vedno na izboro. Vsak orana naročita  izvršujejo se točno in po nizki coni. Vso mere ho shranjujejo in zaziianjiMiujojo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so VSOTM vposlati.
S pomladna sezona l
cfftlCfO Č7/lf
o £jtt6fjani,   Špifaf.>&a   ufict  it. 4
naznanja, 3a &o novi ouft-ncni i-n votncni vsozci na ta&pofaao.
Na deželo se jioJifjajn rznrci franko.
j.'zor Alojzij Erjavec ^žJ
(49)       Čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3
priporoča sc prečast. duhovSčuii in slav. '., občinstva za obilno aarooevaoje razno- L mtnih «»l>u\ :tl« katera izvršuje ceno, y polteno in iz zanesljivo trpežnega usnja w od najfinejše do najpriprostejse oblike. \ Mere se shi-iinj»«J«'J• ■. Vnanjim naročilom ,'' naj se blagovoljno pndene vzorec.
Za Velikonočne prazni e
priporoča
Jakob Zalaznik-ova pekarna in slaščičarna
xia Starem trgru. &t. 21.
vsak dan sveže |>iit<»«i (kakor tržaške), kakor tudi ln.clij8in.Mlce Icrolo s »metan0 napoln;eno, dalje prevzetna vsakovrstna naročila na
—^e*- velikonočne potice in torte hs«?—
ia godove ter  jih najbolje  izvaja. — D.-biva se tudi lini r-J'.««>i»i  Uvitli in viud* lijMui |>»-«» ;>«m'*«iii«i«^ ,Vanille Zwiebackl kakor tudi mi l'm«>jši I i Itot-j i.
Zunanja naročila ae točno lzvrinjej o ln po oenl zaračunljo. (43)
^■i  t   Sraita Bborl S
^ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. t
9 Pleskarska m(»jstra c. kr. državne in P f- c. kr. priv. južne železnice. *■
r Slikarja napliov, A
>    itavblngka in pohištvena pleskarja. T
«.
3 Tovarna za oljnato barve, lak 1' f in pokoat. (44) \
P Zaloga orlKliiMlnt*gA knrb,»llne|a.
Maščoba za konjska kopita in usnje, t*
EinHiSJSJsra-sfsi'SfsrsfSičj
IHodercifj
izvrstne fapone,pj najboljši izdelek [jj
45) m. |oeneJe pri Qj
i ALOJZIJU PERSCHE^
fll   Pred škofijo 22, pltg mitu hi
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif. blagajnice drž. železnio uradnikov
TT Xjjui"folja.ni, Šeleii'burg'ove mllce št. *i
se priporoča slav. občinstva za izdelovanje civilnih oblek in nepremodljlvih h.ivolokov po najnovejši ticjoni in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in to/.emsko robo ima na skladišču — Gg1. uradnikom se priporoča za izdebivanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, močo, klobuke itd , gg. c. kr justičuim uradnikom pa za izdelavauje
tal a rje v in bar et.
(46) ▼
Avgust Hep:
—-ymSA-
— < »4 1 U V
1C i
i
e
Ljubljana, Kolezijske ulice št. 16, J
(4H) -v Tmcvem. •
se priporoča slav. občinstvu in naznanja, t da izdeluje in popravlja vsakovrstne x sode iz hrastovee/a ia mehkega » lesa po Dtjnisjih cenah. — Kupuje *
j Največja izber uimnjlep f
I svilnatega blaga
(JJ erao in biervwwtof
. t za eele ublelte in blus«*9 priporoča t po UMjnlftJIb oeaith (47)
Alojzij Persche
Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše.
Največja tovarniška zaloga
ln proUaja staro vinsko posodo. *
Fran Kaiser
KENDA
(60>
Ceneni lepi klobuki za dame.
Vedno zadnje nnvusti. 1'ttprMv I ji*
se urno in prav po ceni. Mnin žurnali franka in lantunj.
Tjubljana.
9
18
prodajalec biciklov
\w. prvili lovnrn.
(49, Ljubljana Šelenburgove ulice 6.
[PST Najboljše urejena delavnica za popravljanje btotklov ln ilvalnih strojev. -mjk\j
i' I I
t
»
I
klobukov
•        • V" " •
po najnižji ceni
pri (50)
J. S. BENEDiKT-u
I^| li bi, I umi, Mleirl Irjj;.
J. J. NAGLAS
Ljubljana <51) Turjaški trg štev. 7.
Daš«
Mehanik
(52)    Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani.
Šivalni stroji po najnižjih cenah
Blvlkle in druga v to stroko spadajoča popravila izvrši dobro in ceno. V nanju naručila ne ■ tmnu ierrnujeju. ~^—Bm
Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (68)
Poljanski nasip št. 8 (Boiebera hiia>
pripor«.ča svojo bogato zalogo
štedilnili ognjišč
nnjprlproHl«*jNlli, kakor tudi un|ll-
ii • j»i I■, z zoito medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečuicami ali kablami. Pop n» > 11 n it j m liitro In po ceni.   Vnanja naroČila se bitro izvrse.
Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann
urar v Ljubi jani, Dunaska cesta
priporoča svojo n ijvefijo zalogo vsob vrst
v
Zl
ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, ka kor tudi
. /\ stenskih ur, K budttk in
. ^ salonskihur
i'f |i  \ / vse   le dobre
.  •  1     .     "   •        do najfinejšo . ■ .'•       kvalitete po
^"^^ak.—nizkih oonah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih arah vodno v zalog:!. 56 Poprave   se izvrsojejo najtočneje.
Ljubljana, li>iiiiajslia cesta nt. iS.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
iVnJnlvJe cent?.
ravatel
in (86) 3
perilo za gospode
prodaja najceneje
_   Alojzij Persch6
» Pred škofijo 22, polog mestne hiše. $
Anton
Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivili havelokov itd.
Obloko §><* meri se po najnovejših u/.orcib in po najnižjih cenah solidno in najhitreje Isgotovljajo. (.^7)
Jsf^rrvxx Detter
Xj3"va"bl3sii3.st, 3tsiri trgr štev. 1~ Prva in na<stareiša zaloga
šivalnih strojev-
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne m1*»iiio-reziilce in nilatilnl<*4% katere se dobivajo vzlic njih izhomosti ceno. (5d) Ceniki zastonj ln poštnino prosto.
•vnajveejiizberiinpo« m     najnižjih cenah M
'trakove k vencem"
z ali brez napisov v vseh barvah
(69)
priporoča
Kari Recknagel
na Mestnem trgu.
7Y
JA
95
Orožna tovarna
\ii\a INU šola: Manje Terc/ij« resta. Dobra delavnica za poprave Vsi pripadajoči predmeti.
Samozastopnik za vso Kranjsko: | Fran Kaiscr |
Ljubljana, Šelenburgove ulice 6
(417—3;
/VVaffen'-kolesa. ,Opel>koIesa. I
Precpzijski izdelki I.
V L
4
fVm
1'rctl~Kii-i|n »T nskhe>«tn« osobito dere, proti l/inju, Itn I «• ta I m v
tratil,   ju l«»«l< u    in    m« hiirju pri
porota se nabolje (IH74— 17)
I*o oš k i
\3 S
rimski vr
VazstVsMI  znamka.        ■Htjfeoljfo imlm %«»*!».
{L       Zdravi I isre  in letovi*«"«, postaja Provali, pošta Kutijo (Kuttrlbu h\ KoroAko ~2£JJ
BmlOfra   v   l.jnl»l|nnl  p. i   *1. K. Nuj»»«i-n.   in IrfftMM utltii ; m K «'..ii ju pri I"   I»oI«'u«mi ;   v KhiIov 111 «* i pri O. Hoiiinoiuu ; v Triii-a pti l'r. 1<«*URMMb
#*Mr«nr*<P^^iV>ar *t>^y^33*vi»gsgy><r «*v«w. «s^^^A^<53C'>-.i'i,,'«or ^y>/
j/4£p^(4:l7' PRAN CHRBTOPH-07 "^SfeJ
*     svetli lah za tlafB^I
je broz duha, se hitro suši in dolgo traja.     ^<šh£' M
^ Zaradi udi praktlonlh lantnoatij in jednostavnoga rabljenja se posebna j»ripo-*, P rotaj kdor noče sam lakirati tla. — Sobe h« v dveh lirah aopet lahko rab« jo. t| * — Dobi/a so v rashensh barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven * k. i t\»\^ši £ Hiiino Nvit). — Uzorol lakiranja ln navod rabi dobo ae v vaon zalogah. * $        Dobiva se * IJubljanl pri FRAN OHRISTOPH,
izumitelj in jedini itdelavatelj prteteogA Q ti,-KH laka za tla, t'RAo.V iV [1KU<»I,! .\ ,^
4m\4*+ 00* d**.      -»*>       »** *»■      t *i v nSfcv^ ■> ■<■•« S&LfPkJtf* <f«» 401«*.      4^ ^   i &
P Ivana I*aokmann-a   naslednika : Alltonil Ntltt'lll-11.
«fafc<SM>> 40» m- *'fv V
S*"
Otvoritev gosfiSn
Slavnemu občinstvu  se uljudno naznanja, da se je »Ivo-ril»» v m-.!«•!j«, <■     -7. marca >.„ v bi&i
na Sv. Petra cesti st. 16
^     nova gostilna pod tvrdko
Sarc~eva gostilna.
To.ijo se  isvratiin, prlNlnit  nacmia vinu ter »!•« iuiio JCkONlerJe»o «•»'sarNko |»ivo.
Z uljudnim spoštovanjem se priporoča
Mn-s) tvrdka Šare v Ljubljani.
(P
i*
rt H
H-
0
8L.
v/
g
3»
Pozor kolesarjem-novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago.
Največja zaloga koles z vsemi novostmi. Po
7.nano najboljša in pre-smušena   koltsa proti garanciji  po najnižjih conah. B&thunična delavnica   za vsa popravila nidmja  se / ^41^—*"») v lastni hifii na / o Fob.D.kl oMtl/ Stetmaoinam
^sJS T'/ a/?^/e5/ca fo/esa
prostem za vež- /
banje na kolesu. / U orožne tovarne B. S A.
Puch, Styria
{najboljša)
Columbia
Helicaf-Premier
Velika salocs v suko vrstalh
šivalnih strojev
po najnižjih cenah.
Ceniki
liv&loih   strojev ter kolei ec  pošiljajo po p i: i zustonj in franko.
i
Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku.
, urar v Ljubljani.
1
,seo moan
v apartnih novostih.
modni salon BENEDIKT i Liit
( i:,:j-3)
hn
!!! Modni klobuki ne pridejo v raziožbo !!!
V nodeljo, pondeljek in torek
3., 4. in 5. aprila
ijubilejska razstava cvetlic in rastlin i
/TJ
I
Nji
s* "^3
cvetlice kot spremljevalko človska od sibeli do groba
priredi
s. ne Hcrzmansky
umetoljui in trgovski vrtnar
QradiSče Slov. 10 ali IsriSka ulica 5tcv. 5.
i
\slopniiiH SO 1*1*.
Či-iti dohodek je nunienjen toka sni Elisatetni otrožki "bolaici. 4& Za  mnogobrojan  obisk  se   Daprosijo   najuljudneje velečastiti p
prijatelji cvetlic.
7D
S-
Z velcspoStovi'jem
"i
fB 9—1]
Fr. Herzmansky.
Mesarska zadruga v Ljubljani
naznanja slavnemu občinstva, c. kr. deželne vlade z dne* 2 dež. :'.uk. šter, 13,
da je vsled razpisa visoke . aprilu  18 95,  ste v.  550 0,
esaobn
prodaja
dovoljena
le do 9. ure dopoludne
in se morajo ob tej uri vse mesnice v mestu in predmestjih zapreti.
V Ljubljani, dne* 26. marca 1898.
(489—3)
tata
SfipZoŠTto 7-cot izdelek v ovratnikih,
se dobiva v najbolj reiioml-m oš kini modnim blagom tu- in
MinjtPOtJHi 'TSaj ZTbCLTL
-*~« manšetah in srajcah
ranih prodajalnlcali ln trgovinah z
ln platnenim inozemstva.
Registrovan
I   Na drobno i se ne prodaja
Na drobno | se ne prodaja i
(495—1)
Slasovirji
(1635-23)
tvrdke
Bratje Stingl
n:a Eliimijl lil v Kii4lim|icštl.
Kratki klavirji in pianino
najboljfie kakovosti z izbirno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz on enjenp prve ln največje klavirske tovarne s parnim Izdelovanjem po solidnih oenah in s desetletnim Jamstvom.
Stari klavirji s - jeml 6
Ubiranja in popravljanja naj točneje
v zameno.
se izvršujejo
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
v Ljubljani, v Pmlan št. 27, poleg topališča.
L. Luser-jev obiiž za turiste.
Pilznano najboljše srodstvo proti kurjim ooesom t ulje m 1. t d.
(■lama zaloga i        2—13)
L. Schwenk-ova lekarna,Dunaj Meidling.
Zahtevajte HJSER"]CV 7a turistt' Dobiva ne v vseh lekarnah.
„Zastonj".
Vsak, ki posije svojo natančno adreso, dobi proti mah tim povračilu in d- nesloi za carinske stro&ke
1 gld. 90 kr.
3O predmetov
in sicer:
1 regulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; l prekrasen ustnik /a smodke; 1 elegantno kavalirsko kravuto za gospode; 1 prstan z iniitovanim draguljem; 1 iglo za pma z imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba; H) komadov finega an^lfskega papirja; 1 komadov finih angleških /.a-vdkov; 1 et.iii za smodke in 1 predmet za p*>r*bo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo narociteljev s tem, dn jim blago takurekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, će ne bi ura Sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarltev. Jedina ssalosjra it« i*nsBt>odll|tsxt|o proti postnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar preje vposlje, pri l41>3—1
Wiener Uhren-Esport S. Blodek
Wien. H a, HerminengaMe 19/L.
* i
j
j
Izdelovanje voz
Sledeči vozovi so na prodaj :
1 Folllkrlt, nov    1 Bronm le malo rabljen. 2 Break, 1 .Kutschiervrafferl', nov. 3 Folukriti popravljeni voaovi
po juko »ii^u«*j eenlt
Dalie naznanjam svoj'ra p. n. naročnikom, da sera si dobila drU|(CJ{S delovodjo z Dunaja, ki bode zamogel vsem Buhttvsni in naročilom najtočnejSe vstreči. (48t»—1)
»srTyyyst»^ayyya»»»^»*aa»aa»aavaaasvaaak
■^k.a Varst. namka: Sidro, aaaa
iz Riohter-Jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo;
po 40 kr., To kr in 1 ^ld. mi dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to lltfufi—27)
Bplcšns priHnbl?eno domače zdravilo
vedno   le  v  izvirnih  steklenicah   & naSo varstveno znamko ,,Sidru" iz R * hter jeve lekarne in sprejme uaj se it. opreznosti  le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst, znamko.
Richter'"'lekarna pri zlatem levu v Pragi.
m
►
> ► ► ►
> >
Pristne rns^c-jnbme slale
s predčevljem iz jednega kosa valjane.
Jedino varstvo proti mokroti in mrazu.
Neobhodno obut al o za vse slojeve razpošilja
Ignacij Itctler, Mumij
Marlahllferotraeso žtev. 3. O 7,
4'eulkl tsreaplssesio lu franko. (118—11)
Dr. Rose "balzam
za želcdao
iz lekarne
B. FRAGNERJA v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače Zdravilo slast vzbujajočega, prcbavljanjo pospešuj ečega in milo odvajajočega učinka.
Svarilo 1 Vsi deli anbalaže im a j o zravt-n Stoječo postavno aepo* novauo varstveno znamko. ,
(885—8) b     Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri „ćrnem orlu"
1'rNKH, na Mali Strani, ogelj Spornerjevn ulice.
Velika steklenica t gld., mala 50 kr.,po pošti 10 kr. već.
Po pošti razpošilja se vsak dan. V LJaUfse  dobiva pri gg. lekarjih (1. Pi :oli, U. pl< Trnkocvv, M. Murdetschla^er, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogorske.
Zarezano strešno oi:eko
(Strangfalz-Dachziegel) ►
prešano opeko za zid \
inavadnoopeko zazid \
V ponujata A
A po izdatno znižanih cenah t*«-*)«
i Knez & Supančić |
«
S
s s
oooooooooooooooooooooooo
*BRENNABOR*
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Brennabor, Iiiglet Cycle,,American" in dr.) priporočata podpieanca
po kolikor mogoče nizkih cenah.
iSGflTVsa v to Btroko spadajoča  |M»|»rn\llit se bodo točno, solidno in po ceni izvrševala,
Cenika ra-zpcšilSa^a ma, zahtevanje.
Z velespoltovanjem (809—6)
Bohinec & Majcen
Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanična delavnica.
Naš zastopnik v Rudoifovem je g. J. Medved.
Narodni papir
z Učnimi podobicami
Vodnika, Slomseka, t»M-i) FreSirna in Bleiweisa.
Papir za pisma male oblike, v kasetah, 25 listov in '25 kuvertov
* » n n S       S S 59      S        *   ' «
večje      ,      „       ,       86    „      „ '25 M    i     ■ rj0
Vlzltntce male oblike.        10 komadov.........
„ srednje velikosti, 1(0 „ .........
gld. — 80.
, i«5o. „ i-.
„ 1-40.
n    — '80.
i 1*20.
Na prodaj pri Josi Petrić-u, na Sv. Petra cesti št. 6.
KVotluo  /<U'ii.viliM<'o       v neposredni bližini  mesteca Kamnik (žel. m •     easjsi »s     postaja) na vznožji KnmniAkih planin, dra-
/"\VSA1 1       K $L TVI Y^ T ly cestno leteče, krasni sprehodi v smrečnih \J LJwX I      sa-iesćvlAIl I I »Si gozdih,   lov,   ribarenje   postrvi, elegantnu Jm       « zdraviliško poslopje s velikimi verandami,
lia   14.ri»iijWl*<'lH kopeljna hisa z banjskimi in douche-kopelji,
basin za plavanj**, vodno zdravilišče, pokrito SetahSče, travnik in telovadni prostor, vestno individuvelno zdravljenje po Knoippovih načelih, po želji tndi po d muh naravnih zdravilnih načinih, pitno zdravljenje, elektriciteta, masaža, zdravstvena g<m>>a stika. Zdravniški vodja: Univ. med. dr. Wackenrelter. Stanovanja po zmerni ceni Sobe od 40 kr. do 1 gld. 80 kr. v zdraviliškem poslopju in v 4 vilah, vse zvezane i nasadi zdraviliškega parka, izborna restavracija; penzija I. razreda 1 gld. 3ti kr., II. razreda 70 kr. na dan. — Prospekti po zdraviliškem ravnateljstvu. (502—II
P. P.Vidic & Co. v Ljubljani |
ponujajo |><» H»|»lž)ili cenah VNakokoll množino m
zidarske opeke |
zarezane strešne opeke |
(Strangfalzziegel) M
(izdelan* ia najbolj* znane Vrhniške gline) z zraven spada^očo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni M iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike $
(lastnega izdelka) jft
Dov-šfei Portland-cement 8 kakor vse v stay1>insko stroko spadajoče predmete.
Maj ni*j o cone!!! (896—7) Yć
Izdiijetelj iu cdgovorui urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tiak BNarodny Tiskarne".