ODMEVl
Še enkrat:
Krokodil bo, če bo denar
Ko sem v septembrski številki Javne tri-bune, glasila SZDL občine Ljubljana-Šiška, zagledal članek z naslovom »Akvarij, šišenska posebnost — Krokodil bo, če bo denar...« izpod peresa Franceta Kmetiča, sem se takoj z veseljem lotil branja, saj me kot akvarista zanima vse v zvezi z akvaristiko.
Toda, bolj ko sem se bližal koncu zapiska v obliki intervjuja, bolj sta se v meni kopi-čila jeza in ogorčenje. Vsak akvarist, ki ima do življenja v vodi naraven in znanstven od-nos, je lahko upravičeno zaskrbljen, saj so iz-3ave Antona Kresala, lastnika in upravnika skvarija z imenom »Kulturno znanstveni la-boratorij Antona Kresala«, neresnične, ne-strokovne, neznanstvene in kot posledica vse-ga tega neodgovorne.
Pa naj raje spregovorijo dejstva, ki jih bom navedel ob konkretnih primerih iz ome-njenega članka.
Kresal pravi, da ima v svojih akvarijih 350 vrst rib in 250 vrst rastlin, da imajo naj-večji svetovni akvariji po nekaj sto tisoč vrst rib, da je njegov akvarij bogatejši od mari-borskega, da ima nekaj redkih rib — afri-ško ščuko, progaste sumiče, indijske sumiče in prave diskuse.
Le od kod so se v zapis prikradle ogromne številke, ki se jih ne bi sramoval noben sve-iovno znan akvarij. V najboljšem primeru sem pri Kresalu naštel 60 vrst rib in največ 30 vrst rastlin. Torej se podatki niti najmanj ne ujemajo z realnim stanjem. Tudi trditev c nekaj sto tisoč vrstah razstavljenih rib v največjih akvarijih nas spravlja v smeh. Naj-sodobnejša akvaristična literatura namreč na-vaja naslednje podatke: po knjigi Das Siis-wasser. Aquarium (Stuttgart 1977) živi na na-šem planetu okrog 25.000 vrst rib, v delu Aquarium Plants (TFH Publications) pa je obdelanih okoli 500 vrst akvarijskih rastlin.
Posebne cvetke pa so imena rib, ki jih je Kresal navedel v pogovoru. Navkljub priza-devanju, da bi jih našel v naši strokovni lite-raturi, mi to ni uspelo. Še dobro, da ni nave-del imen, ki jih tako »strokovno« lepi na akvarije. Naj navedem le nekatere: črna aca-ra za vrsto Cichlasoma octof asciatum, pravilno slovensko — biserni ostrižnik, bela acara za vrsto Cichlasoma nigrofa — sciatum, slo-vensko — zebrasti ostrižnik, ki sploh ne sodita v rod Aequidens, slovensko akare. V oči nas zbode tudi napis kuly za trnooko, rod Acanthophthalmus. Očitno je, da je bil v tem primeru zaman trud redkih naših piscev, ki so napisali nekaj knjig o akvaristiki, v ka-terih so navedli in opisali mnogo vrst rib in jih ustrezno slovensko poimenovali.
Problem je v tem, da ta akvarij kot edini ogledni akvarij v Ljubljani posredno pred-stavlja tudi nivo naše akvaristike in to samo prek enega človeka ter njegovega znanja (in nezaanja). Prav gotovo pa je raven slovenske akvaristike mnogo višja, toda Ijudje, ki jo dvigajo, nimajo ustreznih sredstev in družbe-nega priznanja, tako da kljub svojim pozitiv-nim težnjam ne dosegajo zaželenih rezulta-tov. Iz vsega tega izhaja objektivna nujnost prek ustreznih institucij preveriti strokovnost vseh, ki se ukvarjajo z akvaristiko v širšem merilu in z dobljenimi rezultati oblikovati ne-ko optimalno pot razvoja v skladu z družbe-nimi zahtevami in potrebami, ki pa so gotcvo zelo daleč od stihijske privatizacije.
Upam, da bo v tem procesu odigralo po-membno vlogo ponovno ustanovljeno Dru-štvo akvaristov Ljubljana, katerega član sem tudi sam. Tudi na Inštitutu za biologijo na
Filozcfski fakulteti je dosti sposobnih stro-kovnjakov, ki se resno in znanstveno loteva-jo zahtevnih problemov iz vodne biologije, pa pri svojem delu nimajo ustrezne stimu-lacije in podpore.
Upam, da sem s tem kritičnim zapisom. (objavili smo ga v nekoliko skrajšani obliki — op. uredništva) vsaj delno osvetlil nekatere-prcbleme o teh vprašanjih. .Besedo torej pre-puščam drugim, vsekakor pa ima prednost Anton Kresal.
,.    Štefan Hren