V Gorici, v soboto dne 17. junija 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat sa teden, in sicer v sredo in soboto U. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami s »Kažipotom« ob novem leta vred po p oh t i pre-•mana ali v. Gorici na dom poSiljana: vse leto .......13 K 20 h. aH rM. 600 pol leta........6 » 60 » » » 3-30 četrt leta.......3 » 40 » » » 1-70 Posamične številko stanejo 10 vin. -^ Naročnino sprejema upravnistvo v Oosposki ulici tov. 7- v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček ¦=ak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah ud 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane nase ne oziramo. Oglasi lit poslanice se račimijo po petit-vrstah Lo^ skano i-krat 8 ki., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak*' rsta. Večkrat po dojrodbi. — Večje črko po prostori; Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-„., ,'ornost. >Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavričl Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je jnogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v L nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. -»PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. l(jo. ?Soča« in »Primorec« se "prodajata v Gorici v to-bakarni Sehwarz v Šolski ulici in JollovsiU v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavronči « na trgu della Časoma. Odgovorni urednik iij, izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kako so zidali norišnico v laškem Vidmu in kako jo zidajo pri nas. če stopaš po plašni Šempeterski cesti, zagledaš že precej blizu Št. Petra, kako na zemljišču na desni strani pridno gibljejo delavske roke; vse kaže, da se tam zida nekaj obsežnega. Če poprašaš, kaj zidajo, dobiš odgovor : deželno norišnico. Sedaj torej moramo računati z dejstvom, da bo stal ta deželni zavod v obsežju goriškega mesta, ob veliki prašni cesti blizu Št. Petra, ter da so bili zaman vsi glasovi, ki so klicali, da tamkajšnji prostor ni primeren za deželno norišnico. Zida se tam norišnica, ker jo tako hotel Pajer in njegov »agronom«, ker so se postavili laški poslanci na to stališče, da mora dona« sati ta deželni zavod dobiček mestu, in ker so slovenski klerikalni poslanci lepo pekimali k vsemu, kakor je hotel Pajer in kakor so določili laški gospodje na sploh. Ob tej priliki jo umestno, napraviti primero, kako so zidali norišnico v bližnjem laškem Vidmu in kako jo zidajo pri nas. V tem pogledu je priobčil tukajšnji laški dnevnik »II Gazzet-tino Popolare« nekaj zanimivih podatkov sedaj, ko je poteklo prvo leto, odkar stoji tik Vidma nova norišnica. V, Vidmu m poslušali glasove zdravniških izvedencev ter postavili norišnico 3 kilometre izv« i mestnih zidov, dasi so imeli na razpolago lasten prostor v obsežju mesta, nekako tako, kakor stoji zemljišče, na katerem zidajo pri nas norišnico. Umevno, da so faktorji, ki so imeli postaviti tak zavod, pokazali najprvo na zemljišče, ki je last dežele, in dali so izgotoviti po inženirjih načrte. Ali kakor hitro so za-culi raerodaj en zdravniški glas, niso pomišljali niti trenotek, marveč so se nemudoma odloČili kupiti drugo zemljišče izven mesta. In res so kupili zemljišče, kakor rečeno, 3 kilometre od mestnih zidov ter postavili na njem norišnico. Zemljišče je obsežno, v lepem, čistem, odprtem kraju, preskrbljenem z vodo ; obsega 38 hektarjev, plačali so za zemljišče 8S000 lir, to je okoli 84.0 0 K, prostora je sedaj za 286 bolnikov *, v slučaju potrebe se da zavod razširiti, ker je prostora na vse strani dovolj. Tako previdno so ravnali v Vidmu ter postavili zavod, oziraje se na moderno psihiatrijo •— pri nas pa je v tem pogledu vso prav narobe. Nabavili so si najprej zemljišče, ga plačali strašno drago s svoto 160.000 K, s površino 15 hektarjev, potem so določili, da ima stati na tem prostoru deželna norišnica po koloni j alnem sistemu za 350 bolnikov. Ko so vse to spletli, potem so se spomnili, da je vendarle treba tudi imeti v rokah kako reč, katero bi napisal kak psihiater. Ali niso hoteli slišati mnen j a, pravega p s i-h i a t r i š k e g a m n o n j a, marveč zadoščalo bi, če so izreče o predloženih načrtih za poslopja — potom žo oni sami napravijo iz tega zaključek, da je psihiater potrdil, da je tudi kraj na mestu za zavod. Tako so res storili. Zgodilo se je vse tako, kakor je 1"»tel Pajer in njegov glasnik, znani »agronom«, — psihiatrija jo bila privlečena v to vprašanje le toliko, da so mogli potem varati svet, da imajo psi-hiatriško izvestje, katero potrjuje kraj ugodnim, dasi ostane istina, da takega izvestja ni. Za vse glasove iz Gorice, zlasti od strani znanega zdravnika, se niso niti zmenili, pa če so bili še tako ostro naperjeni proti temu, da se postavi norišnica v Gorici. Nič ni izdala nobena pametna beseda. V Vidmu in menda povsodi dru-godi se ravnajo v takih rečeh po nazorih psihiatriške v«de, le pri nas je vse narobe. Tako radi posnemajo Italijo v marsičem, zakaj je ne posnemajo tudi v dobrih rečeh? Sicer so hoteli imeti* nerere laškega psihiatra iz kraljestva, in v seji deželnega odbora 13. febr. 1902. so bili sklenili, poklicati slo-večega zdravnika d'Emilia, aH ker so vohali, da bi ta ne utegnil potrditi njihovega napačnega ravnanja, so opustili določbo dež. odbora tor poklicali dr. Paetza iz daljne Saksonske. Kako so postopali ž njim, jo še v spominu našim čitateljem. Poklican je bil le za to, da pregleda načrte poslopij ter p o v e o njih svoje mnenj o — potem že porečejo, da jim jo potrdil tudi kraj. — Tako so storili — in sedaj se zida na neprimernem prostoru, sredi katerega se nahaja še neka tuja parcela, ki jo odda lastnik pač le za najdražji denar, ob prašni cesti, v pomeri ju mesta, ki so Siri tudi na ono stran. Na takem prostoru, kjer tudi ni preskrbljeno zadostno z vodo, se zida drag deželni zavod le za to, ker jo Pajer tako odločil s svojim »agronomom«, in ker ima biti ta deželni zavod -- molzna kravica za Gorico. Kaj psihiatrija ! Na kako neprimernem kraju bo stal ta zavod, nam je priča dejstvo, da jo baron Locatelli, kakor se splošno gov#eir«. največ radi tega prodal svoje lepo posestvo v Št. Petru, ker noče bivati v tako bližnji soseščini z norci. Veliki bodo troški, ali zavod ne bo mogel služiti svojemu namenu sredi trušča ; z a to pa pride čas, ko se spozna, kako nesrečno in škodljivo deželi je bilo gospod i r-stvo deželnega glavarja Pa-jerja in njegovih priveskov. — Mi imamo zavest, da smo se odkrito in ob umestnem času borili proti takemu deželnemu »gospodarstvu«! Ali naj hladu krvno gledamo, kako se dela most do Adrije? Sv. Lucija, 12, VI. 05. Nova železnica nam prinese veliko več slabega, nego dobrega, nko si jo ne bodemo znali sami izkoristiti. Da, lahko rečem, prinese nam skoro pogin, če ne pričnemo pravočasno z resnim delom. Nova železnica pripelje s seboj podjetne tujce, kateri si bodo skušali izkoristiti vse dobrine naše dežele, Z eno besedo: preti nam velik tuj naval. Vendar se tega le premalo zavedamo. Prepričan sem, da jih ni veliko, kateri bi se s tem prašaiijom resno pečali. Pisalo se je sicer že mnoj.0 o tem, toda kakor so mi zdi, smo jakoindoler.tni. Slovenci smo pač bili že od nekdaj tako brezbrižni, in le težko se prahugačimo. Želeti bi bilo, da bi vendar enkrat pričeli bolj rosno misliti nn svoj obstanek. Kar jo bilo boljših podjetij, so nam vzeli vsa Nemci ali pa Lahi. Podjetnih Slovencev jo le malo. Sploh nnni jo hlapčevanje že prešlo v meso in kri, drugače si človek te brezbrižnosti ne moro razlagati. Tujec je prišel v naše kraje, postavil tovarne in zasnoval druga dobičknnosna podjetja, dobil vso moč v svoje roke, domačin pa je moral na lastni zemlji tako delati, kakor je ,,privandranec" hotel. Večji del ljudstva je bil odvisen od tujca, ker je imel pri njem zaslužek in ni so mu upal nasprotovati. Tudi premožnejši, kateri niso bili odvisni od teh „privandrancev", so tulili z njimi v isti rog, ali pa ostali nepristranski, češ, da se ne morajo zameriti. Le malo i«l teh, katerim je bilo res za ubogo ljudstvo, so jim upali nasprotovati.* Seveda, da niso mnogo opravili, ker nižje ljudstvo je moralo biti na njihovi strani; drugo pa so napravili z denarjem, s katerim so oni lažje razpolagali, kakor domačini. Tako so narodni boritelji propadli in tujec je začel gospodariti na slovenski zemlji, kakor da bi bil gori kje v »blaženi Germaniji". Če se je potem kak naroden Slovenec jel zgražati nad to predrznostjo nemških „kulturonoscev", je že zabobnelo po nemških cunjah, da je nemška posest v nevarnosti. Predrznost teh kričačev je skrajna- Grof Moiite Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Toda mesto goste teme in zaduhlega zraka, katera je pričakoval, najde v jami bledo, modrikasto svitlobo. Zrak in toč nista prihajala samo skozi odprtino, katero je napravil on, ampak tudi skozi skalnate razpoke, katerih od zunaj ni bilo videti, in onstran katerih so trepetale v vetriču pod modrim nebom veje zelenega hrasta in trnaste trte, ovijajoče se po skalovju. Ko je bil nekaj sekund v tej jami, katere zrak je bolj topel kakor vlažen, bolj napolnen z vonji kakor zaduhel, in je tvori\ z zrakom, ki je ležal na otoku, nekako isto razmerje kakor sobico z nebesno modrino, zamore razločevati njegovo teme vajeno oko najbolj oddaljim© kote jame. Bila je iz granita m njene lesketajoče se stene so se iskrile nalik demantom. nG," pravi Edmond smehljaje, „to so pač zakladi, katere J* zapustil kardinal. In ko je videl dobri abbe v sanjali te svule stene, je menit, da ne sme več dvomiti o bogastvu, ki Je baje skrito med njimi!« Vendar se spomni Dan res izraza iz oporoke, katero je znal na «ust: „V kotu, ki je najbolj oddaljen od druge odprtine,14 Ker je dospel Dantes žele v jedno jamo, je moral iskati Se vhod v drugo. Nekaj trenotkov razmišlja. Druga jama vodi vsekakor notranjost otoka. Preiskuje kamenje, potrka zdajpazdaj na steno, kjer je menil, da bi moral biti vhod v drugo jamo, ki je bil pač skrbno prikrit. I Sekira ne provzroči na nobeni izmed sten votlega zvoka. Znoj stopi na Dantesovo čelo. Končno se zazdi vstrajnemuj iskalcu, da se je odzval jeden del granitnega zidu s temnim, I votlim odmevom. Ko približa svoje žareče oko dotičnemu mestu, spozna, da mora biti tukaj drugi vhod. i Dantes je znal ceniti čas kakor Cesare Borgia. In da bij ga ne izgubljal po nepotrebnem, preišče še enkrat vse stene in vse kote ter ne najde nobenega drugega mesta, ki bi odgovarjalo udarcem z votlim glasom. Nato se vrne na mesto, katero je našel prej, ter vdari ob steno z večjo silo. Njegovim očem se pokaže nekaj čudnega. Pod udarci njegove sekire se odlušči od stene neke vrste malta kakor v luskinah, in pod njo se prikaže bel kamen. Odprtina je bila zazidana s kamenjem druge vrste in to kamenje ometano z malto, ki je imela barvo sosednih skal. Dantes vdari ob zid z ostrino, ki se zarije palec globoko meti dva kamna. Tu je imel pričeti s kopanjem. Vsled čudnega zakona človeške narave Dantes po dokazih, da se Faria ni motil, ne postane pogumnejši in veselejši, ampak vedno bolj dvomi in izgubi skoro ves pogum. To novo odkritje, ki bi bilo moralo njegove moči pomnožiti, mu jih le še zmanjša. Sekira mu skoro pade iz rok, sam se nasloni na steno, obriše si s cela pot in odide na prosto, rekši si, da hoče samo videti, če ni v bližini kakega vohuna. V resnici pa je odšel, ker je potreboval svežega zraka, ker je čutil, da se mu bliža omedlevica. Otok je bil prazen, in solnee, ki je stalo v cenitu, je bilo kakor da čuva to skalovje s svojim ognjenim očesom. V da- ljavi so razpenjali na safiraomodrem morju majhni ribiški čoln svoja bela jadra. Dantes ni jedel še ničesar, a ta hip tudi ni bil zmožen, da bi kaj jedel. Zato izpije samo nekaj kapljic ruma in se vrne v jamo z novimi močmi. Sekira, ki jo je prej komaj še držal, mu je bila zdaj zopet lahka. Dvigne jo kakor pero in z novo močjo prične svoje delo. — • Po nekoliko udarcih spozna, da kamni niso sezidani, ampak samo zloženi drug na drugega. Med dva izmed njih zastavi ostrino svoje sekire, se vpre ob toporišče in vidi z veseljem, kako se zvali jeden teh kamnov pred njegove noge. Dantes nadaljuje z železnim zobom svoje sekire pričeto delo, in kamen za kamnom pade poleg prvega. Kmalu si napravi odprtino, skozi katero je mogel iti človek; toda nekaj trenotkov se še obotavlja, zbiraje moči za slučaj, da bi bile njegove nade vendar varane. Končno stopi iz prve jame v drugo. Ta jama je bila nižja, temnejša in manj prijazna kakor prva. Zrak, ki je prihajal v njo sumu skozi pravkar narejeno odprtino, je imel oni mefitični vonj, katerega je pričakoval Dantes v prvi jami. Dantes stopi nazaj in počaka toliko časa, da se zboljša to zaduhlo ozračje. Nato vstopi. Pri vhodu je ležal na levi strani globok, temen kot. Toda rekli smo, da za Dantesove oči ni bilo teme. Ozrši se po lej dragi jami, vidi Dantes prav tako dobro kakor v prvi. Čs je bil zaklad res v jami, je moral biti v tem kotu. Prišla je nta odločitve, iti Dantesovo srce se jo pričelo krčiti. Le še dva čevlja zemlje" je imel razkopati in nato stati pred največjo radostjo *ali največjim obupom. Nemške slavnosti prirejajo in izzivajo domače ljudstvo na vse mogoče načine. Če pa se narod vendar strežne, ko vse to vidi, tedaj strmite, la „Kulturvolktt strelja na Jjudi, kakor na divje živali. Eden takih kričečih in vnebo-vpijočib slučajev se je pripetil nedavno v Domžalah na Kranjskem. Bralci, katerim je znan ta slučaj, lahko sprevidijo, kaj vse je zmožen ta „Kulturvolk". Taki barbari si potem upajo psovati tako mire slovenski narod * barbari in neolikanei. Neolikanejši so menda samo divjaki, kateri ljudi Se snedo, ko so jih izstrelili. To je sicer žalostno, a resnično dejstvo. Morda menite, da bode pri nas po Soški dolini kaj boljše, ko steče nova železnica? Prav tako se nam bode godilo, če ue postavimo pravočasno jeza tujemu navalu. Stopimo pravočasno na noge! Dokler prihaja prvi pr*ok tujega upliva, ga lahko odvrnemo. Ko pa postane velik val, se mu težko ubranimo, ali pa celo podležeroo. Gotovo se bodo stavile tovarne po naši dolini, kjer je vodna moč jako ugodna in promet bode velik. Če postavi te tovarne tujec, bode domačin le navaden delavec, med tem ko bodo boljša mesta oddana tujcem. Tujec bode na ta način gospod, domačin pa hlapec. Marsikateri mi bode mogoče oporekal, češ saj ne bode tako. Toda slep in malo razsoden se mi zdi tak človek. Tudi na Kranjskem ali Štajerskem so morda mislili, da ne bode tako hudo, ko so prišli nemški priseljenci Slovencem kri izsesavat. Kaka razočaranja pa doživljamo vsak dan. Že sedaj, ko železnica še ni dograjena, zabijajo stebre za most do Adrije. Tvrdka „Ganz & Komp.1' je dobila koncesijo, da sme izrablja« Sočine moči za električne naprave. Kakor se je pisalo, misli tudi neka dunajska družba graditi hotele ob novi železnici. Z delom se prične menda kmalu. Ali bi se morda ne dalo to preprečiti? Če nočejo posamezniki, naj bi se pa ustanovila akcijska družba za grajenje hotelov. Morda storijo kaj slovenski trgovci in kapitalisti? — Kar tako vendar ne bodemo pustili graditi mostu do Adrije. Kajti, ako dobijo tu vsa podjetja Nemci v roke, je tudi Trst kmalu njih in nad primorskimi Slovenci lahko zapojejo „Miserere". Sedaj jim še lahko zastavimo pot. Stopimo torej v močno falango in ustavimo tuj naval. Napnimo vse moči, ker le tako zašije slovenskemu narodu kdaj boljša bodočnost. Gg. slovenskim abiturijentom! Tok Časa in razmere, v katerih ste dovršili svoje srednješolske študije, so gotovo vplivale na vas in vas prisilile nehote, da ste sledili z nestrpnostjo kulturnemu boju, M se bije na Slovenskem. Na eni strani vidite bojevnike za pravo, iz svobode izvlrajočo kulturo, na drugi zastopnike nazadnjaštva, krute zatiralce slovenskega naroda. Kulturni boj, kateri je razdelil naš slovenski narod v na- sprotne si tabore, je tudi povzročil; da ločijo slovensko dijaško mladino nasprotni nazori, mladino, ki je poklicana vstopiti enkrat v k.jne vrste, da zastavi krepfe* po načelih in značajih svoje moči v prospeh idealov, ki si jih je pridobila v mladosti. Gotovo čutite vsi gg. abiinrijentje potrebo stopiti v društvo, ki si je stavilo?* cilj vzgajati krepke značaje, od kojih vsak posameznik naj bode enkrat trdna opor.v slovenskega naroda. Voliti je na prvi pogled jako lahko. Ali agitacija, ki seje pojavila v zadnjem času med slovenskim di-jasivom, ki je dostikrat naravnost nepoštena in katera gleda v prvi vrsti le na to, za koliko glav se število društvenikov pomnoži, ue pa, bodo li dobri društvenih', mora spraviti vsakega abiturjjenta, kateremu so razmere posameznih društev popolnoma neznane, v zadrego in ga zbega slednjič tako, da se uda dotičnemu agitatorju, ki je hujši in mu več obljubi. Prepričani smo, da se dobe med abi-turijenti taki, ki ae oklenejo seveda pod pritiskom raznih gospodov in tetk društev, katera delajo le v pogubo slovenskega naroda in vzgajajo ljudi za stranko, katere namen je izsesati slovenskemu narodu zadnjo kapljo krvi ter ga vreči potem kot ponižnega hlapca k nogam rimskega klerikalizma, ki naj mu zada zadnji udarec. Obračamo se tu ne do teh, ampak do abiturijentov, ki so po treznem premišljevanju in po vsakdanjih skušnjah prišli do spoznanja, da je slovenskemu narodu, malemu po številu, a zatiranemu od vseh strani, treba kremenitih značajev, ne pa hlapcev, in da je v dosego tega treba našemu narodu svobode, vede in nepristranske komike. Da je naše društvo v prvi vrsti poklicano, da razmotriva vprašanja, kako naj se povzdigne slovenski narod, kaže že naslov našega društva „društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov8. Svobodomiselnost je neobhodno potrebna vsakemu narodu za njegov razvoj. Brez svobode je izključena vsaka prava znanost in veda, ki spodbija tla vsakemu mračnjaštvu in nazadnjaštvn. Iz svobodomiselnih društev so izšli in Še izhajajo možje, kateri bijejo na Slovenskem kulturni boj, ki je od dne do dne hujši in ki potrebuje vedno novih moči, da se izvojujeta boj z zmago, katera prinese slovenskemu narodu krasnejšo bodočnost. Skrbeti je torej treba za naraščaj,' ki bo zmožen spopolniti bojne vrste. Kavno skrb za tak naraščaj in pa žalosten pojav, da je velik del slovenskega dijaštva na tem, da se za-ziblje v sladki sen nadstrankarstva, imajoč se za nekaj vzvišenega, ne vedoč, da postajajo po njih zaslugi narodni nasprotniki, mesto slabejši, močnejši, sta na Dunaju rodila akademično društvo „Sava", ki smatra za glavno nalogo pridobivati neustrašenih novih bojevnikov in zaveznikov, na dragi strani pa, uničiti vpliv za slovenski harOd tako pogubnega klerikalizma. Svobodomiselni smo, zato zahtevamo tudi prostega duševnega razvitka za slovenski narod. Vsak društvenik je vnet zagovornik proste ljudske šole, slovenske srednje Šole, slovenskega vseučilišča. Da eno prvih vprašanj, dvigniti naš narod gospodarsko, ne izostane, je samo ob sebi umevno. Naše društvo je dijaško društvo, čigar namen je, biti duševno in zabavno središče svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju. Sredstva za to so društvena zborovanja, družabni večeri, čitalnica, knjižnica, predavanja; poleg tega obstoja v društvu pevski zbor in teoretično-praktični sokolski vaditeljski kurz. Ti kratki podatki vam, gg. abiturijentje, omogočijo nekak pogled v naše društvo. Društvo samo je izpostavljeno neštetim napadom. Žalostno pri tem je le to, da so ti napadi navadno zahrbtni in tako neutemeljeni, da dostikrat nesramni, da se mora človek nehote vprašati, ali je slovenski akademik v svoji strankarski strasti Že res tako globoko padel, da je zmožen tako neakademično postopati V! Umazana agitacija se je porabljala proti našemu društvu vsako leto in to pričakujemo tudi letos. Ali, gg. abiturijentje, katerim bije srce za ideje, ki se goje v našem društvu, ne dajte se oplašiti, stopite v naše društvo in tu se bodete na lastne oči prepričali, kako neutemeljenim napadom je izpostavljeno. Namen teh vrstic ni pridobiti društvu mnogo društvenikov, ki bi bili nezanesljivi, ampak društvenikov, ki so se že v srednješolskih klopeh navadili trezno in samostojno misliti, si ustvarili jasne nazore ter si začrtali pot, po kateri mislijo hoditi. Za odbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov ^ava" na Dunaju: phil. K, Ju ž nič, phil. Ivan Svetlin, t. fi. tajnik. t. č. predsednik. Eventuelne informacije daje odbor, o počitnicah pa Murolt Ferdinand, cand. phil. Sodražtea; Praznik Janko, stud med. Novo-mesto, Sajovie Gvidon, cand. phil. Kranj. DOPISI. Z Vogerskegi. - - (V a b i 1 o k veselic i.) Kakor je „Soča" že objavila, priredi tukajšnje bralno kmetijsko društvo „Lijak" svojo prvo veliko narodno veselico dne 9. julija t. 1. v korist društva. Pri tej priložnosti se uljudno vabijo slavna sosedna društva, naj bi se tisti dan potrudila v našo vas, in ako bi bilo mogoče, prijazno sodelovala na našem odru. Vogersko je diven, krasen kraj v Vipavski dolini. Vsakteri obiskovalec, ki je kedaj prišel v ta kraj, si ga je gotovo utisnil v spomin in si še želi videti te lepe s trto in drevjem posajene griče. Vogersko ima tudi dva starodavna gradova, kar je gotovo redka prikazen v miši okolici. Eden je na griču v vasi, drugi pa na ravnem v nižavi. Obadva sedaj prcnovljajo. Prvemu je sedaj gospodar g. Josip Rubbia, katerega gostoljubnostjo daleč na okoli znana. Na vrtu zadej za tem gradom se bode vršila veselica. Tam raste veliko krasnih divjih kostanjev in smrek, ki nudijo od vročega dneva potnemu človeku obilo prijazne sence. Sploh kraj je kakor ustvarjen za veselico. — Pri veselici bode svirala vojaška godba pešpolka št. 47. iz Gorice. Še enkrat povdarjamo, da ker ima društvo le ljudski blagjr pred očmi, more s tem, da si društvo ustvari trdnejšo podlago, veliko koristiti v tem oziru. Zato pričakujemo velike udeležbe. Odbor. D o s t a v e k: Pri društveni slavnosti nastopi tudi pevski zbor nKmetijsko-brnlnega društva" iz Bilj. Vel. Zabije. Lep dan 4. rožnika je privabil dokaj občinstva iz bližnjih in daljnih občin v romantične Zabije, kjer je duši še mlado a čilo društvo „11 o d o č n o s t" zopet pokazalo svoje neumorno delovanje, ter s tem napravilo zopet korak bližje svojemu namenu. Ob '.)]'t se je bprejolo Knmrenre z godbo iu ogovorom. Tudi sedaj so se odzvali isti v obilcnt številu vabilu, ter s tem pokazali služnost in prijateljstvo med obema občinama. Iki bi bili trajni ti oduošaji! Veselica se je obnesla vzorno. Nagovor in pozdrav je imel gosp. Itado H robat, ki je. v krepkih, vznesenih besedah poleg drugega označil položaj naše ožje domovine. Veseloigro „Doktor Hribar" so uprizorili dobro. Posebno Častno so rešile svoje vloge gdč.no diletanti-nje, tako simpatična Ana kakor skrbna soproga Mara iu marljiva hišnja Lizika. Grnjšfak Radič je posebno ugajal občinstvu, dasi mu ni Sla dijeta ravno izpod rok in vkljub temu, da je slednjič celega prašička preustrojil. Zdravniki in homeopatje so tudi dobro poskrbeli za zdravje g, Itodiča. France pa je skrbno stregel ter vsled preobile hraue sam obolel; no, sedaj mu je že odleglo. Glasovi vrlih štmi-renskih pevcev so pod- vodstvom neumornega, obče delavnega pevovodje gosp. J. Kavsa prijetno in mogočno doneli. Tudi žabeljski pevski zbor se je, dasi v kratki dobi učenja, dobro izkazal, posebno s pesmijo „Ženin kos", "ki je v obče ugajala iu s tem pokazal, da je lahko tudi v Žabljah mogočen pevski zbor, Ki je v ponos občini. Le edinosti in požrtvoval- . nosti je treba. Po veselici je bil ples, pri j kojem je mladina neumorno telovadila, tako,: da se je še kaki starejši plesalki vsiljevala p stara pesem: Stara sem ratala, delat, ne mo rem; godci zagodejo, plesat pa pojdem. Naposled naj omenim še prvaško godbo, ki je pod vodstvom gosp. Decarlija prav do bro igrala, in s tem pokazala, da napreduje. S0»0dn|e, dne 1(5. VI. 05. '(Odgovor na dopis iz Sovodenj.) — Kes je, da se namerava osnovati tukaj bralno in pevsko društvo, katero pa bode strogo narodno in ne klerikalno, kakor piše> in dokazuje opazovalec v dopisu od dne 14. VI. 05. Ako bi omenjeni (Dalje u prilogi.) Hitro se odloči in obrnivM se v temni kot, prične tolči s sekiro po tleh. Pri petem ali šestem vdarcu vdari železo ob železo. Nobeno pogrebno zvonenje, nikdar, kadar so zvonili zvonovi na pomoč ob požaru ali v drugi sili, niso napravili ti glasovi nanj takega vtisa kakor zvok, ki ga je začul ta hip. Če bi bilo mogoče, bi bil postal še bledejši kakor je bil že tako. Iščoč na istem mestu naprej, zadene na isti odpor, a prvi zvok se pri drugem vdarcu ne ponovi. „To je lesen kovčeg, okovan z železom/ si pravi. Ta hip potemni jamo senca, ki po bliskovo šine mimo Dantesovih očij. Dantes vrže sekiro na tla, pograbi puško, plane proti vhodu in potem na prosto. Divja koza je skočila mimo vhoda in se pasla zdaj nekaj korakov od jame: To je bila lepa prilika, preskrbeti si obed. Toda Dantes se boji, da bi strel ne privabil kakega človeka. Trenotek si pomišlja, nato poseka smolasto drevesce, gre na mesto, kjer so pripravljali obed tihotapci in je še žarela živa žrjavica, ter se vrne z gorečo bakljo v roki. Hotel je videti najmanjše podrobnosti tega, kar se ponudi njegovim očem. Vrnivši se v jamo, se prepriča, da se ni motil: sekira je zadela prvič ob železo in drugič ob les. Nato zasadi svojo bakljo v tla in nadaljuje pričeto delo. Kmalu razkoplje kos zemlje, dolg tri in širok dva čevlja ter spozna, da leži pred njimi lesen kovčeg, okovan s cizeli-ranim železom. Sredi pokrova je blestel na srebrni ploščici, kateri zemlja ni vzela njenega leska, grb rodbine Spada: meč na ovalnem ščitu, kakor so pač italijanski ščiti, in nad njim kar-dinalski klobuk. Dantes lahko spozna te znake, kajti abbd Faria mu jih je opisal tako mnogokrat 1 Zdaj je bil nemogoč vsak dvom; zaklad je bil resnično zakopan v jami, kajti kdo bi si toliko prizadeval, da pokoplje prazen kovčeg! V nekaj trenotkili oprosti Dantes kovčeg zemlje, ki ga je obdajala, in prikaže se mu na prednji strani v sredi velika ključavnica med dvema manjšima in na straneh ročaji. Vse to je bilo cizelirano in delo one dobe, ko je dajala umetnost veliko vrednost tudi najbolj cenim kovinam. Dantes prime kovčeg za ročaje in ga poskuša dvigniti, a to je bilo nemogoče. Poskusi ga odpreti. Ključavnice so bile zaklenjene, in zdelo se je, da te tri zveste čuvarice nečejo dati zaklada iz svojih rok. Dantes nastavi pod pokrov ostrino svoje sekire, opre roko ob sekiro, in kovčeg se odpre. Skoka odprtina med deskami je delala ključavnice nepotrebne, a vedno so še vezale pokrov s kovčegom. Zdaj padejo na tla, in kovčeg je odprt. Mrzličen nemir obide Dantesa, da hlastno pograbi svojo puško in jo postavi poleg sebe. Najprej zapre svoje oči nalik otrokom, ki hočejo v noči svoje fantazije videti več zvezd kakor jim jih nudi nebo. Nato jih tmtst odpre iu strmi nepremično. Kovčeg je bil razdeljen v ?.ri predale. V prvem so žareli v mračni razsvetljavi veliki ziati; v drugem so ležali slabo po-lirani kosovi zlata, katerih vrednost je bilo ceniti po tehtnici; v tretjem končno, ki je bil hapolujen samo do polovice, je mogel brskati Dantes med demanti, biseri tn v iii,i ter jih spuščati med svojimi prsti nazaj v kovčeg, da sy morili lesketajoče se kaskade in provzročali glas, kakor ga vzbuja toča, padajoča, ob steklo. Ko brska Edmond nekaj časa po zlatu in dragocenostih, se dvigne in prične begati po jami z nemirom, ki je bil skoro sličen blaznosti. Nato odhiti na prosto iu spleza na skalo, s katere more pregledati morje prav do otokovega obrežja. Nikjer ne zagleda jadra, nikjer ladye; sam, čisto sam je z neizmernimi, bajevnirai zakladi, ki so njegovi. Ali spi ali čuje? Ali so to sanje ali resnično življenje? Ob jednem začuti potrebo, videti vnovič svoje bogastvo, in nemožnost, vzdržati ta pogled. Nato prične begati po otoku, plašeč s svojimi gestami in vskliki divje koze in morske plire. Ko se utrudi, se vrne, dvomeč Še vedno o resničnosti svoj'1 sreče, plane iz prve jame v drugo ter obstoji pred svojim zakladom. To pot pade na kolena, stiskaje s konvulzivnimi rokami svoje silno utripajoče srce, in šepeta molitev, razumljivo jo ure prične verovati v svojo srečo. Nato prične šioti svoje bogastvo. Bilo je tisoč kosov zhtn, ki so bili težki po dva do tri funte. Nato našteje petindvajset tisoč zktov, katerih vsak je bil vreden okroglo osemde.-ri frankov sedanjega denarja ter nosil podobo Aleksandra VI. nu' katerega izmed njegovih prednikov; a predal je bil izprazaeu šele do polovice. Končno nameri biserov, demantov in dra# kamnov, izmed katerih so bili nekateri brušeni tako krasno. 0Z0Vih dO Plavtj za jutrišnji izlet na Vrhovlje! je. še na razpolago deset. Kdor reflektira na kak sedež, naj se oglasi danes popoldne pri bratu Zadelu. Češko-ruski list- ,..Zrtsti" -- immth.. — v Pragi izhaja po dvakrat na mesec list v češkem in ruskem jeziku. Vsak Jugoslovan, ki: pošlje 1 krono poštnine, bo dobival list eno leto brezplačno. Naslov: [. V. AIexander, re-daktor, Praha-Žižkov. Razpla natečaja. »• Hazpisuje se natečaj za eno mesto deželnega računskega revidenta v devetem čiuovnem razredu deželnih uradnikov, kakor tudi za eno mesto deželnega računskega vajenca. Prosilci za označeni mesti imajo dokazati, da posedujejo kvalifikacije, ki jih zahtevata za Klicna mesta pravilnik za deželni odbor in statut za osobje deželnih uradov z dne 11. julija 11)01. Prošnje, opremljene z dokazili o avstrijskem državljanstvu, o dobrem nravnem vedenju, o dovršenih študijah, o uradni praksi, o-poznanju deželnih jezikov in o morebitnih posebnih zmožnostih prosilcev, se imajo vložiti pri deželnem odboru do 10. julija 15)05. Nadaljua pojasnila glede razpisanih mest, posebno glede plač, povišanja in zahtevanih kvalifikacij, se podajejo pri uradih deželnega odbora ob uradnih urah. Deželni odbor. Planinski izlet n Matajur (Kino m) priredi Soška podružnica ,,Klov. plan. društva" dne 17. in IS. tm. Odhod iz Tolmina ob 'J1/, uri* popoldne skozi Kamnico na Livok. Od tam drugi dan na vrh Matajurja in nazaj v dolino. K izletu so vabljeni vsi prijatelji društva. Kolesarsko društvo .Gorica1 priredi v proslavo svoje desetletnice veliko narodno slav-nost združeno z društveno dirko, koncertom in plesom v llilmteichu (Tivoli) pri Gorici na prostorih g. VVanoka. Pri slavnosti bodo sodelovala razna društva iz mosta in okolice. Vspored: Dirka : Selo-Tivoli, in sicer z dvo-kolesi in motociklji. Ob 5. uri pop. koncert popoldne vojaške godbe. Nastop raznih' pevskih zborov. Razna iznenadenja. (Dohod ame-rikanskih dirkačev.) Ples na prostem v A-enč-kih. Velikanski umetnini ognji,' katere' proizvaja član g. Makuc. Čarobna razsvetljava ribnjaka. K slavnosti bodo vozili • tramvaji izpred kavarne Central. Vabljena dnfšiva se prosi, da se takoj odzovejo, da se cel program lažje hitreje sestavi. Veselica se bode vršila dne 25. junija t. 3. Darila za dirko kolesarskega društva »Gorica" so na ogled v izložbi trgovine g. Iv. Drufovka v Gosposki ulici. ' izlet na VrhOSije čez Pevmo napravi kolesarsko društvo „Gorica'' jutri v nedeljo 18. t, m. povodom znane slavnosti. Odhod izpred kavarne Central. ".....* ' ' • * Za' pisatelj* Miklavc* ^'MMskega. -' Odkar smo razposlali tudi1 'naročnikom „Slb-v a u s k e knjižni c e"' poziv za ' podporo nesrečni rodbini g'.' Miklavea^prihajajo bodisi J naravnost ali pbsredstvom društva slovenskih časnikarjev p r a v; izdatni d ar o vi. Hvala vsem rodoljubnim' srcem/ ki'so tako rada priskočila na pomoč "ubogi rodbini plodo vitega, prevajalca iz slovanskih jezikov! Vsa širš> slov. javnost je dolžna, priskočiti na pomoč ob takih prilikah. In tu izpolnuje 'svojo sveto dolžnost t Hvala vsem! "' Nalfiestlllk V Gorici. — Predvčerajšnjim je bil v Gorici tržaški namestnik princ' Hohen-lohe s svojo soprogo.' Mudil se je na glavarstvu, obiskal nadškofa, |>osetil deželni1 odbor in magistrat ter kosil pri baronu Locatelliju. Popoldan sije ogledal dela na'novem železniškem mostu v Solkanu. " Mil oddelek'na'č. kr. trgovski In navtlfol akademiji K Trstu. -- Vpisovanje' gojencev v II. pripravljalni razred in "za prvTtimnični razred se nebo višilo'lotos le v septembru,'ampak tudi v tfnevih 14. in ffi.! julija, tako da se morejo učenci'obvestiti'glede'vsprejemnih izpitov, ki se *bodo vršilf v septembru. ':; 'BdilkOVanje. ¦-¦¦"' Namestiiifitveni svetovalec grof Friderik Marenzi je dobil red sv. Grpgorija, to je odlikovanje za zasluge cerkvi v prid. liil je refortmt o ¦ rlčmanjski aferi! Odtod to žalostno odlikovanje! ''* Goriški Ogtrjtgascl 'sh nastopili v ponedeljek pri županovem pogrebu prvikrat v'svoji novi uniformi, ki j e p r i k r oj e n A po u z o r «i \\ laške kn val er ije ! ' VojaSfto * vaMranstro tfraSttb r*o'rlsVto Bredi- dansko vabi k občnemu rodnemu' zboru v nedeljo 2. julija 1905. 61) 11". uri' prodpoludne v prostorih' Hotel Post v 'Gorici. - Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. 2. 'f Itanje in odobritev zapisnika zadnjega zbora. 3. Poročilo o društvenem* napredku iti'" poslovanju. 4. Poroiilo društvenega blagajnika. f>. Volitev društvenega pfedstojništva. (J. Drugi nasveti in predlogi. f Izpred SOdnlj4 - Dne 1. inaja so prijeli redarji V Gorici 33 letnega'GorjupaVl'1Sanjšic, ker se je vrnil v Gorico, iz katere je izgnan. Ko so ga prijeli, se je zoperstavljal, jim grozil ter trgal obleko. Le težko so ga* ukrotili. Ta človek je blodil okoli po Italiji, ^NeiLčiji in Franciji, ter j)restal že razne* kazni! Dobil je 7 mesecev tr *.ke ječe. ' Neki*1 s. Zilič, ki'je' bil že kaznovan 'radi tj-vine, je bil' itkradet"obleko ter neko lopato; radi tega je obsojeiyiaJ" mesecev ječe. ''ZlitjU-fr iliillOVSkiil plaž," V Kakor poročamo'J na drugem' mestu ' e bavi naša poslan zbornica z vladno r sdlogo o kongrui. Komaj 1 je preteklo 8 lei? odkar je državni zbor po- 'L, višal duhovnikom plače za štiri milijone kron M na leto.'Do takrat, je plačevala država na leto S 7 milijonov za duhovščin^ od takrat naprej :! pa plačuje na leto jednajst milijonov. Za potrebne i stvari, zlasti takrat, kadar se oglasi kmet s •; svojimi zahtevami, država nima denarja ter pravi, da noče nalagati novih davkov, Ali'Sedaj se nič ne pomišlja, da zviša davke. Kajti vedi, dragi čilatelj, da to novo povišanje plač duhovščini,9' milijonov na leto, bo,treba pokrivati z novllhj davki, — Cerkev pa. ima sama dosti premoženja, in če že hočejo dati nižjV duhovščini večje dohodke, naj jih da cerkev sama. Cerkev sama je izkazala (izkazuje pač, kolikor hoče) v letu 1900. svojega premoŽenja 813,612.301 K; in sicer v zemljiščih in hišah 301,529.953 kron, v vrednostnih papirjih 387,273.731 K, v drugače naloženem denarju 70,581.108 kron in v drugih vrednotah 54,227.449 K. To je izkazala cerkev Bama. Seveda je v resnici tega premoženja še veliko več, ker brez dvoma cerkev ni povedala gole resnice. Saj vemo, kako sleparijo b fasijnmi — kdo more potem misliti, dn pove cerkev kedaj resnico o svojem premoženju? - Leta 1900. je imela cerkev dohodkov 60V763.B18 K, izdatkov pa 35,521.313 K. Torej so dohodki presegali izdatke za več nego 25 milijonov K. Cerkev ima Bploh vsako leto ogromno več dohodkov nego stroškov. Ima pa jih seveda lahko, saj davkoplačevalci plačujejo ogromne svote za duhovske plačo. Cerkveni kapital seje pomnožil od 1. 1890. do 1900. z a 11 0 m i 1 i j o n o v. Davkoplačevalci so plačali prav v tem času za duhovske plače 8 O m i 1 i j o n o v K. Ko bi se bilo plačalo teh 80 milijonov K iz premoženja cerkve, bi imela cerkov še vedno 36 milijonov prebitka- — Iz tegn bo pač jasno vidi, da cerkev lahko sama plača duhovnike, ne pa da se nalagajo nova bremena na ramena žo (ako preobloženih davkoplačevalcev, Zato pa je v nebo vpijoča krivica iti drzen atentat na davkoplačevalca, če se zvišajo sedaj duhovske plače v, lioviffl davkom. In navzlic temu se jo dobilo v naši poslanski zbornici 228 poslancev, ki so predlngali nujno, da naj se zvižajo duhovnikom plače. To je parlament za izsesavanje ljudstva ne pa ljudsko zastopstvo! - Duhovniki imajo že tako ogromne doliodke, zapuščajo tisočake in tisočake, žive imenitno — kaj pa šele bo, ker jim tako povišajo plače, da bodo imeli več nego uradniki, poleg tega pa še razne ofre, pristojbine za vsako črko in drago plačilo za vsak korak in vsako besedo. Če je res kje potrebna nižja duhovščina boljše plače, pa naj jo da cerkev "sama, saj ima dosti premoženja in dohodkov - - rie pa napadati utrujenega davkoplačevalca sn ga oropati! Slovenski klerikalni poslanci seveda kar gorijo za povišanje plač duhovnikom r--; saJ zato so jim ti pomagali do zmage. Za firško Edmond zapusti skalo, dvigne kamen, napolni svoje žepe z dragimi kameni, zapre po .možnosti kovčeg, ga pokrije z zemljo, katero pohodi z nogami iu posuje s peskom, da bi se to mesto ne razločevalo od ostalih tal, zapusti jamo. zapre vhod s kamenito ploščo, nanosi na to kamenje, namaši med posunezne kamne zemljo, vsadi v njo mirte in nekaj drugih rastlin in polije ta novi nasad z vodo, da bi vspeval. Xato zbriše, kolikor more, sledove svojih, korakov na tem mestu in prične nestrpno pričakovati svojih tovarišev. Nikakor ni bil razpoložen tako, da bi hotel izgubljati sv\oj čas z opazovanjem zlata in demantov ter ostati na otoku Monte-Cristo nalik zmaju, ki čuva svoje zaklade. Hotel se je vrniti v življenje, med ljudi, ter zavzeli ono družabno mesto, oni vpliv in moč, katere podeljuje na zemlji bogastvo, prva . in .največja izmed sil, ki so človeku na razpolago. • Tihotapci se vrnejo šesti dan. Dantes spozna že od daleč tek .Mlade Amelije". Vleče se na breg kakor ranjeni Kiloktet, in ko ko izkrcajo njegovi tovariši, jim pove, da je nekoliko boljši, kažoč še vedno .precejšnjo slabotnost; nato mu povedo oni. kaj so doživel). Imeli so srečo, to je res, A komaj so izkrcali svoje blago, izvedo naenkrat, da je zapustila inšpekcijska ladija pravkar tojlonsko pristanišče in jim prihaja naravnost naproti. Morali so torej kreniti v drugo smer in bežati, po bli-sko\o. obžaluj", da ni na krovu Dantesa, ki zna voditi njihovo ladijo tako hitro. Res. zapazijo kmalu, da jim je. ladija, ki jih preganja, na sledu. Toda :noč. jim je pomagala, objadrali so koiziski rt in bili na varnem. Scer pa te poti niso napravili .zastonj, in vsi, zlasti Ja-copo, so obžalovali,, da ni bil prisoten tudi Dantes, da bi bil dobil s'oj del dobitka,, ki.je.zunžal to potza vsakega petdeset l«astro\ Hlinond se.no izda; uiti ne nasmehne se, ko mu naštevajo vs dobrote, katerih bi bil deležen, če bi bil mogel aapu-. ¦stiti oMc..In,kov je prišla „-Mlarta Amelija" na Moute-Cristo siimo ponj, so zvečer vkrca in odpelje s patronom v Livorno. .. . Dospe vši v IJvorno. gre k nekemu; 'fcidu^ in mu proda Štiri izmed svojih najmanjših demantov vsakega za pet tisoč frankov. Žid bi bil lahko vprašal, od kod ima navaden mornar tako dragocenosti, toda mol&il je, kajti' pri Vsakem je imel tisoč irankov dobička. Drugi dan kupi čisto novo barko/ jo 'podari Jacdpu ter pridene Se petdeset piustrov, da si najme moštvo, in tO pod* pogojem, da se polje .Tacopo ž njo najprej v Marseille ter po-izve tamkaj za stmVa, ki se imenuje lioui.s Dantes iif je'stqi-j noval prej nekoč v Meilhanskem'drevoredu, in za'deklico, ki je stanovala v katalonski naselbini in so jo imenovali Mercedes. Jacobo meni/da sanja; tona DanW rmi"reče," daje; V;»0»-strl pomorSCak v jezi, ker mu njegovi Hokrviiiki niso!o*ali denarja, ki gaje zahteval, da je pa prejel'zdaj v Livornu zapuščino bogatega strica, ki je trairi med tem Časom m' zapustil svoje premoženje njemu kot svojemu" jedinemu dediču; .tacopo se. po teh besedah ne čudi več' in Verjame to ^bv^st't'em: raje, ker se mu je zdela Dantesova izobrazba za navadnega mornarja vedno nenavadna. Tako Jacopo ne. sluti hiti 'trendtek,' da mu njegov prešli ji' tovariš ni povedal resnice. Dasi je čas, ki ga jo imenovala pogodba glede D"htesoye službe na krovu .,Mlade Amelije't;'že potekel, si patron vendar prizadeva, da bi ¦pridtf.al Edmomla na krovu. Toda ko mu pove to povest, katero je povedal Jačopu, izgubi patron iiparije, da bi omajal sklep svojega bivšega "mornarja. ^. Drugi d&n odpluje Jacopo proti Marseilleu; z'ttaiitešom se je imel sniti na otoku Monte-Oisto. ,, 'Še"1šti dan povabi Danfcesnfoštvo »'Mlade AmelrjV'ina sijajno odhodnico in odide iz Liv6rna,"ne*dabi povedal' k am, obljubiYši* patronu, da mu o priliki sporni, "Itako 'ke mu godi. — . Gilj Dftntesoregaipota jfeoilaririjpfej Genova. Ko dosj-.e tja, so poskušali majhno jahto, naročeno od nekega Angleža, ki je bil prepričan, da gradijo v Genovi najboljše Indije in je na vsak način hotel imeti jahto; zgrajeno v on.ioini ladjedelnici, Anglež se je pogodil za Štirideset tisoč frankov, Dantes ponudi šestdeset tisoč, a pod pogojem, da mu izroče ladijo Še isti dan. Angleža, ki je odpotoval v Švico, so pričakovali nazaj šele v treh tednih, in ker je podjetnik upal, da zgradi med tem drugo jahto, prepusti to Dantesa, ki odide z njim k nekemu žjdu ter mu izplača v njegovi -pisarni Šestdeset tisoč frankov. Podjetnik s6 ponudi Dantesu, da mu pre-skrbf mojStvo, toda ta odkloni njegovo ponudbo,, češ, da je navajen, ;voziti se s svojo ladijo (^am in. d^ ne,želi ^česar drugega, kakor da mu' napravijo y\ k^uti ob..yzglayju,njeg9ye; postelje skrivno omaro x s tremi predtdji. , Nato . pove še velikost predalov, katere^ muzg'otovij.o do. prihodnjega, dne.,,., t 'Dve'"tiri3, pozneje zapusti Dantes^ Genoyo.. "tjep^egledna množica' radovedneže^ ,|e stala^.na" obrežju in ga, spreudjala s svojimi [ poglobi, hoteč "videti španskega gospoda, ki se vozi s svojo ladijo čisto 'sam..,...,.)Ui. ;.ls, -. r • » • . :'Da'ntes je'itrrail svojp'iadijo'"takQ izborno,i4da je.bija, vi-deti'^or "razumno l)itje, ki uboga vsako najmanjše -, navodilo, in v''svojem srcu si & rekel, da gradijo v Genovi najboljše ladije sveta. . t yy ., ,-s . ,< ¦' '•-. '»" '",; "Radovedneži so "sledili s svojimi.očn)i ladiji tqlikfl,č,asa, da pin'je '^n^'i^1moijift'^lpo^m,^b^i,.ikani pač ph>ve. Ne1{'ateri: so menili, 'da na Korziko, di-iigi, da na Elbo;. tretji 'sVreali^da pluje v 'Španijo^,drugi tzopet,^da gre,, v.^fidko, tbda'nikomur ni'prišlo na misel, da bi imenoval otok Monte- ČMo. ' 4 ... ,,,„...- .mw. - -:i.-- «¦"•- 'A vendar je'bil otok Mointe-Cristo smoter Dantesovega pota. — ; .. _. ,. (Dalje pride.) blsago Je šlo pri talinah, za to so se kmeta so pa Sleparill, da se bodo potezali za njega koristi. Prihodnjič seveda je treba voliti le tiste „možea, katere priporoči gospod nune!! Občinske volitve v Gorici. — Včeraj je volil prvi razred, liberalna" stranka se je hotela otresti prosta dr. Faiduttija ter je predlagala kandidata dr. Maranija in vpok. profesorja Motza. „11 comitato cittadino" pa je predlagal dr. Maranija in dr. Faiduttija. In ta dva sta tndi izvoljena. Marani je dobil 255 glasov, Faidutti 149, Motz pa 124. Kakor se vidi, je bil odpor proti Faiduttfju vendarle znaten. Da pa zmaga, o tem smo bili prepričani naprej, kakor smo čutili agitacijo zanj. Volilcev v tem razredu je 584, volit jih je prišlo 273. V tem razredu je bila udeležba pravzaprav največja, V Brjab je toča potolkla južno - vzhodni del občine, ker je prišla čez Svino in Vel, Zabije, kjer je tudi več ali manj škode provz-ročila. Nekaterim posestnikom zlasti vasic Fur-lani in Cinki je trte popolnoma sklestila. Res je nujna potreba podpore 1 Veči del Brjy pa | je malo ali nič poškodovan. Ako bi bilo vgodno vreme, bilo bi vina in drugih pridelkov na sploh lahko obilo več od lani v občini. Prizadetim pa je treba podpore! <0 nesramnem napadu na učitelja g. Možino radi plesa in toče prihodnjič.) Cesir Sahare 1 fiOriCi. Včeraj je doletela Gorico velika sreča. Prišel je v naše mesto visok gost, sam cesar Sahare, ki se je včasih pisal Giacorae Lebaudy. Sedaj se imenuje Jakob L, cesar Sahare. V Trstu je delalo Njegovo Saharsko Veličanstvo razne neumnosti. S saboj je imel ta Jakob I. tudi svojo „ženou, katero je pa pustil na cedilu brez vinarja. Tudi ni hotel plačati računa za njo v hotelu „Balkan% kjer pa so jima sekvestrirali baje, k&s je bilo dobili. Ko ga je pozneje iskala po Trstu njegova žena, ga je našla, ali pod Ro-settijevem spomenikom jo je hotel nabiti. Hodila je okoli policije in sodnije, pa vse zaman. Jakoba Saharskega je zasledovala policija na vsak korak in ž njo Trevespvi postrež-niki, ker so mislili, da ga bo treba zdajpa-zdaj odpeljati na opazovalnico. Ko je videl, kako mu vedno sledijo, je steklo Njegovo Veličanstvo čez glavni trg hitrejše, kakor bi bil tekel pred levom v Sahari. Ljudstvo pa za njim. Slednjič se je ustavil ter oštel Tržačane. Kregal se je z raznimi ljudmi, neka ženska ga je . tudi malce obutala. Plačuje jako nerad, dasi je milijonar ta Jakob iz Sahare. — Na kolodvoru v Trstu je zahteval poseben vlak, da se popelje -okoli po Avstriji ter potem v Moskvo. Ko se mu je stavilo pogoje ter se ga razno izpraševalo, je rekel, da če mu ne ugodijo, telegra&a svojemu vojnemu ministru, da pride oblegat Trst. — Ta francoski Lebaudj je pa končno zapustil Trst ter jo ubral peš na Kras. Do Komna je prišel, tam pa najel voz ter se peljal v Gorico. Orožnik iz Komna, kajti žendarmeriji se je zdel sumljiva oseba, je tekel s kolesom za njim ter ga ujel v Gorici Podturnom. Spravili so ga na policijo, kjer je govoril ž njim g. policijski svetnik Contin. Sedel je na divanu in g. svetnik ga je prijazno izpraševal. Rekel je, da nima navadnega imena, da on je cesar Sahare Jakobi. Pritoževal se je o tržaški policiji, zahteva pa zadoščenje od ministerstva na Dunaju — če ne bo vojska t Na vprašanje, čegav podanik je, je rekel, da potentat ni podanik nikake države. Svetnika Contina je pohvalil ter mu zapisal par priznalnih besed in se mn zahvalil za prijaznost. Potem pa je najel voz ter se odpeljal čez mejo. Kdo bo noti župan t Gorici? — To je kočljivo vprašanje. Imenovalo se je več imen, v glavnem pa se je sodilo, da bi bil dr. Marani edini mož, ki bi utegnil malce bolj na gladko cesto spraviti zavoženi \oz goriškega magistrata. Ali dr. Marani je odklonil odločno in neizprosno Čast „prvega meščana* ter nikakor ni volje prevzeti žalostno zapuščino. Glavni vzrok, zakaj se ne uda, je pač znan. On misli na drugo, boljšo zapuščino. Imenovalo se je tndi ime prvega podžupana Bombiga, ali kdo bo, se ne ve prav nič. V smislu § 46. občinskega štatata bi se imela vršiti danes volitev novega župana, ker ta paragraf določa dobo 8 dnij po izpraznenju županovega mesta, po kateri se mora voliti novega župana, ali mestni očetje so odložili volitev, ker pač ne vedo, koga bi izvolili. „Gazzettino« priporoča, naj nekaj občinskih svetovalcev ne pride k seji, določeni za izvolitev župana, da se tako prepreči izvolitev, na kar se razpusti občinski zastop ter prevzame začasno upravo vlada, ki razpiše potem splošne nove volitve, . Župana bodo volili baje 26. t m. Čevljarski tečaj I Hiranje skončal v splošno I zadovojjnost. V nedeljo so otvorili razstavo, ki je bila naravnost impozantna, kakor smo to že naprej naznanili. Ob otvoritvi razstave, oziroma zaključku tečaja, je govoril predsednik društva za pospeševanje obrti Holzer, navzoči so bili tudi tajnik Bizjak, prof. Berbuč, inženir Luzzatto, predsednik trg. zbornice Pa-ternolli, dalje tudi dvorni svetnik grof At-tems in okr. šol. nadzornik Finšger. Poleg predsednika Holzerja je govoril tudi grof At-tems, priporočevaje udeležencem, da napredujejo po začeti poti. Govoril je tudi naduči-telj Urbančič, ki se je zahvalil v imenu občine in udeležencev vsem, ki so pomagali k tečaju. Strokovni učitelj Hulkaje žel od vseh stranij opravičeno pohvalo. Risbe, izdelki, ka-kor^tudi-razstava^ kožarske obrti vJRupi in v Mirnu, vse je vzbujalo občudovanje. Predsednik Holzer je razdelil končno spričevala med udeležence. Na binkoštec nedeljo in ponedeljek je obiskalo razstavo 2831 oseb. Dobivanje bencina i eprostltiifo danščine, Finančno ministerstvo je po odloku 10. maja št 2780$ t. 1. pripravljeno izjemoma in v slučajih, vrednih vpoštevanja, dovoliti dobivanje mineralnega olja pod 770 gostosti (bencin) tndi takim trgovcem, ki prodajajo splošno mineralno olje. Da se dobi tako dovoljenje, se je treba obrniti do tukajšnje trgovske in obrtne zbornice. Prijavil 80 |e sam oni Jos. Toroš, o katerem smo poročali zadnjič, kako je ranil dva v šlorencn pri Moši Par dnij je letal okoli po gozdovih in skritih krajih, potem prišel v Gorico k nekemu laškemu odvetniku, k! mu je svetoval, naj se prijavi sam sodniji, kar je tudi storil. NotO tovarno za »IIO je sezidal H. Franco v Červmjanu; izdelovalo se bode navadno in finejše milo. Ko«! udaril wjaka i obrit — Topmčarja Andreja Možeta, doma s Krasa, je udaril konj med časom, ko je drugi vojak cedil okoli njega, v obraz, mu je izbil sprednje zobe ter zdrobil gorenjo čeljust. Nesrečnega vojaka so takoj prenesli v vojaško bolnišnico. PBŠkO |8 sprožil v vojašnici na Travniku, ko jo je sčistil, vojak Javšnik; v njo je djal neko staro patrono, o kateri je mislil, da ne more napraviti nič hudega. Ali ko je sprožil, je počilo, in strel je podrl skozi strop ter ranil vojaka Krebiča v drugem nadstropju v nogo. Prenesli so ga v bolnišnico. Ker Javšnik tega ni storil nalašč, so ga pustili prostega. Odprti lekarni. — Jutri popoludne b*osta odprti v Gorici lekarni Pohtohi-Kiirner. Ponočna službavlokamab. — v času od 18. do 25. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Pontoni-Kurner. žili vsi ministri svoje mnenje, dočira ni car spregovoril niti besedice. Dali se v obče prično mirovna pogajanja, se odloČi šele te dni. Dotlej se morajo vse tozadevne vesti sprejemati z največjo rezervo. nEclairK poroča, da je maršal Ojama v imenu svoje armade poslal mikadu protest proti temu, da bi se preje stopilo v mirovna pogajanja, predno se ve, kako bo izpadla odločilna bitka, h kateri hoče Ojama Ruse prisiliti v drugi polovici meseca julija. Glasovi ruske vojne stranke o mirovni akciji. List nNovoje Vremja" izjavlja, da potrebujejo Japonci bolj miru nego pa Rusija, zato ne sme Rusija popuščati. O vojni od-2kodniui ne more biti govora. Razun tega je treba o času, v katerem se govori o miru, storiti vse, da se ojači mandžursko armado in že sedaj pripravljati vse, kar je potrebno za vojno preko zime. cSvjet1' zatrjuje, da je iz-vzemši malih izjem vsa Rusija za nadaljevanje vojne V že iz ozira na armado se ne sme sedaj skleniti miru. Japonske izgube v pomorski bitki. Londonski »Dailjr Telegraph" poroča iz Tokija, da znašajo skupne izgube Japoncev v pomorski vojni 221 častnikov in 1782 mož mrtvih, 170 častnikov in 14L>7 mož pa ranjenih, Washlngfon, Kakor se poroča uradno od strani vlade amer. Zjed. držav, je določen \Vashingtoii za me.sto, kjer se .snidejo pooblaščenci za mirovna pogajanja. V Mandžuriji. Japonska armada je začela zopet ofenzivo in je baje brez boja zasedla stratogično velevažni kraj Ovoda. Vsled tega zavzetja je Vladivostok izoliran in je baje pretrgana železniška zveza med rusko armado in Vladi-vostokom. Japonci pojdejo lahko na Kirin in zasedejo pot, po kateri bi se mogli Rusi umakniti na Ilarbin. Potrjena ta senzacionalna vest še ni. Nelidov bo ruski odposlanec pri'pogajanjih za mir, japonski bo marki Ito. Li-nevič je preložil svoje bivališče v Kirin. Torej se umika, Ojama prodira. Pn7l1P! ^am0 Templjev in Stvria-vrelec rillUl . gja p0Stavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev"-vrelec ali „Styria"-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrtmištvo Roga&kih vrelcev. Razgled po suetu. !*ampijone, kr žnike, prtiče iz papirja prodaja po ugodnih cenah knjigarna A. Gabršček. MU Ali se skl«ne mir? Rusko ministerstvo zunanjih del je razglasilo noto, v kateri izjavlja, da je Rusija pripravljena, imenovati svoje pooblaščence za mirovna pogajanja, ako to Japonska želi in to željo izrecno sporoči. Kakor znano, stoji Japonska na stališču, da mora Rusija izreči to željo, to se pravi, prositi miru. Stranka, ki hoče, da se nadaljuje vojna, pa postaja vedno krepkejša, zlasti odkar se vč, daje general Linevič odločno za nadaljevanje vojne, ker je prepričan, da bo zmaga gotovo na ruski strani. Tudi dopisnik -Novega Vremena« naglasa, da je ruska armada v Mandžuriji v najboljšem stanju in je krepko prepričana o svoji zmagi. Častniki baje zagotavljajo, da se ne vrnejo preje v Rusijo, predno ne zmagajo. Z ozirom na te vesti so tudi liberalni listi jeli bodriti odločujoče kroge, da se naj vojna nadaljuje. „Lokalanzeigerjua se brzojavlja iz Pe-trograda: V ministerski seji, v kateri se je razpravljalo o vprašanja glede miru, so izra- Državilf Zbor se je zopet sešel. Finančni minister je predložil načrt zakona, da sme vlada do novega leta pobirati davke i« davščine ter porabiti že dovoljene kredite. Predsednik je dobil povabilo, da zbornica izvoli kvotno deputacijo. Predložen je načrt, da se podaljša trgovinska pogodba z Nemčijo. Najvažnejše, o čemur se sedaj razpravlja, je pa k on gru a. Razne stranke oznanjajo pri tej točki svoje stališče. Zahteva se tudi ustanovitev katoliških cerkvenih občin, ki bi prevzele patronatske pravice in plačevale svoje duhov nike. Zahteva se tudi obligatorni civilni zakon ter državne matrike. Sloveči grof Sterhberg je govoril tako zmešano, kakor vselej. Conei je zahteval, da naj vlada v večji meri prispeva k troškom laških občin na Tirolskem. Tam so male občine, ki plačujejo svoje duhovnike brez državnih prispevkov. Dr. Schei-cher se je zavzemal za ureditev kongrue ter opisaval Bbedo" dušnih pastirjev. Proti je govoril soc. demokrat Schuhmeier. Če se hoče dati nižji duhovščini več dohodkov, naj jih plačuje cerkev ne pa država. NauČni minister je povdarjal, da hoče vlada ustreči opravičenim zahtevam nižje duhovščine. Med raznimi govorniki se je oglasil tudi dr. Tavčar, rekoč, da uganja katoliška duhovščina na Kranjskem nebrzdano politično agitacijo ter da pritiska na ljudstvo in lovi testamente. Tisti, ki je branil duhovščino, je bil dvorni svetnik Šuklje. Locker je rekel, da vzdrževanje duhovščine je notranja zadeva cerkve, s katero nima država nič opraviti. Na to se je razprava prekinila. Seja je zopet danes. Zakonski načrt glede kongrue so izročili proračunskemu odseku. Tavčar je prote- stoval proti izvajanjem Sternberga, Steiu pa je bral levite Šukljeju, najnovejšemu branitelju duhovščine. Ferjančič je govoril za tretjo železniško zvezo s Trstom. > j Truplo nadvojvode Josipa, ki je umri na j Reki, prepeljejo danes v Budimpešte Proti novemu ministerstva na Ogrskem. — Stari baron Fejervarv se je žrtvoval in pi i» ei sestavo novega ministerstva. Te dni imenuje cesar novo ministerstvo, v par dneh se isto predstavi zbornici. Del opozicije se pripravlja, da sprejme z viharnim napadom nastop novega ministerstva, a zbornični predsednik je izjavil, da hoče storiti vse za ohranjenje dostojnosti v zbornici. Košut izjavi, da ne zaupa novi vladi in tej izjavi se pridružijo tudi ostale stranke, nakar odgodijo zbornično zasedanje. ^Pester Lloyd" piše: Ko bo imenovano novo ministerstvo, bo- sklepala liberalna stranka, kako stališče naj zavzame nasproti novi vladi. Najbrže bodo liberalci ravno tako nasprotovali novi vladi, kakor združene opozicionalne stranke. Novi ministerski predsednik pa niti ne računa na podporo liberalcev, ker se ne namerava pridružiti nobeni stranki. Gotovo je, da ne odstopi, nai mu tudi izreče zbornica nezaupnico. -- Baron Fejervarv je prevzel vlado le zato, da omogoči Tiszov odstop in ker Ogrska ne more ostati brez vlade, Borfodska stoliea (komitatj je sklenila, da ne dovoli protiustavni vladi davkov in vojaških novincev. — Z rešitvijo krize na Ogrskem se pečajo vsi listi. Edini so vsi v tem, tla Fejervarv ne bo dolgo na krmilu. Zlasti ostro pišejo seveda ogrski opozicij onalni listi, a tudi liberalni niso zadovoljni z novo vlado. Neki opozicionalni list priobčuje neverjetno vest, da so vse ogrske častnikarske dopisovalnice, izvžemši ene, sklenile, da ne bodo priobčevale izjav Fejervarvjevega ministerstva, ker je protiustavno. Predsednik ogrskega drž. zbora Jnsth je predlagal, naj se prekine tudi vsako osebno občevanje z novimi ministri. Po preteku 24 ur, ko bodo imenovani novi ministri, ne bo on z nobenim novim ministrom več občeval. Kako dela vlada s Slovenci in kako z Nemci. — Murski „ Sokol" na Štajerskem je hotel prirediti izlet v Ormož — ali glavarstvo je ta izlet prepovedalo! Na Kranjskem pa dopušča sredi slovenske vasi Nemcem, da izzivajo ter prirejajo paiigermaiiske slavnosti! DetOIHOriika. — Pred poroto v Trstu so sodili 24 letno Marijo Golojko od Prodanov radi detomora. Ta ženska je bila pred leti že obsojena na 4 leta ječe radi detomora. Ko je prestala kazen, je prišla v Trst služit," kjer je 7. t. 1. zadavila drugo svoje dete. Obsojena je na (> let težke ječe s postom vsak mesec. Laškega OOledllha so prijeli te dni na Dunaju, Piše se Contin ter je inženir. Ta Contin je'že dolgo časa hodil po Avstriji ter špijo-niral. Radi špijonaže je bil prijet že na Francoskem. Spomenik Topil. ~ Po celi Japonski nabirajo darove, s katerimi postavijo spomenik zmagovalen Togu. Spomenik bo velikanski svetilnik v Okinošimi. Ta svetilnik bo dajal tako veliko luč, da bo mogoče videti 80 angleških milj daleč, to je po vsej oni pomorski pokrajini, kjer je bila sloveča bitka, Boleznn otronenla tilnika se še vedno širi, zlasti po Šleziji. Pretekli teden je zbolelo zopet 47 oseb, (5 jih je umrlo. Členi proračunske komisije v Trstu, ¦— Kakor poročajo z Dunaja, pridejo členi proračunske komisije državnega zbora v Trst dno 21. t. m., da si na licu mesta ogledajo nova dela v luki. Členi ostanejo tukaj do 25. t. m. Komisija gre iz Trsta tudi na Reko, kjer si ogleda tudi tamošnje pristanišče. Vihar v Carigradu. -- v Carigradu je divjal strašen vihar. 12 oseb je bilo ubitih, oziroma je utonilo, okoli 200 jo ranjenih. Porušilo se je .10 hiš, 100 je poškodovanih. Škoda velika. Toča v ponedeljek je napravila škodo na vrtih in poljih ter razbila na tisoče Lobanjo SO kradli štiri mladi laški pobiči, J 6 do J8 let, v Farni v Italiji. Večkrat soudrli v katakombe ter prina&ili od tam lobanje. Priznali so vse. Ko jih je sodni predsednik izpraševal, Čemu vendar bi bili rabili lobanje, so odgovorili, da so hoteli ž njimi ozaljšati domače sobe! Dobili so po 4 mesece zapora ter 25 frankov globe morajo plačati. Poroka v angleški kraljevski rodbini. — Te dni se je poročil princ Gustav Adolf Švedski z angleško princesinjo Margareto Counaught. Darovi, katere je dobila nevesta, presegajo na vrednosti one neveste nemškega prestoioua-slednika. Diadem angležke kraljevske dvojice, podarjen nevesti, je sestavljen iz samih diamantov in rubinov. Vsa razna darila so vredna nad 20 milijonov frankov. Ustrelil SVOjO IjubiCO. — Porotniki v Trstu so sodili 18 letnega H. Furlana, ki je vstrelil svojo ljubico Marijo Ratiša na Korsn v Trstu. Prvotno sta se ljubila, pozneje je bila ona vedno bolj hladna, kar je razgrevala Furlana, da je počakal Ratišo zvečer, in ko sta se pričkala, je potegnil revolver ter jo ustrelil najprvo v glavo, potem v prsi. To se je zgodilo dne 6. aprila letos. Pred sodnijo je Furlan priznal, kaj je storil, ali povdarjal, da je bil ves zmeden ter ni vedel, kaj dela. Obsojen je na 5 let težke ječe z jednim postom na leto. Pri občinskih volitvah v Šoštanju na Štajerskem, ki so bile lani ovržene. na utok Nemcev, m zopet zmagali Slovenci. Župnik-svinjar Go-vedič je volil Nemce tudi to pot. Književnost Mzvald. — Prešernova »Nova pisarija" in Joraeijeve Episiulae", ¦— Gosp. profesor dr. K. f)zvald je spisal to zanimivo brošurico, katere vsebina je že zadostno označena v naslovu. Prodaja se v naši knjigarni po 30 vinarjev. Brez dogme, ~- Sloveč Mickievviezev roman pod tem naslovom, preveden pfr znanem prevajalcu Podravskem, se prodaja vfnaši knjigarni po 3K komad. Roman je velika psiho-logiška študija, srce pretresujoča. ; Album slovenskih napevov. — (Album de chants nationaux slover.es). 50 slovaških narodnih napevov za klavir priredil Frjn Gerbic. HI. zvezek. Cena K 3. Po pošti j.0 v več. Založil L. Schwentner v Ljubljani. 1 Posestvo se takoj proda iMT11* za poloviso vrednosti. Obstoji iz hiše, hleva, več njiv, pašnika, vinograda in tudi gozda blizu nove žt^zmške po<#n^ nina vse skupaj 1000 gkl.; po dogovoru se lahko tudi nekaj dolžno ostane. Ponudbe sprejema: AntOB Renko, trgovec Celovec, Koroško. Pozor! Pozor! naznanilo. Ravnokar sem otvoril v hotelu ,, Adrija" v Vipavi (jUgr- nov fotograficni atelje, < . ^ Priporočam se vsem rojakom z dežele in goriškim izletnikom v Vipavo, zagotavljajo lično delo in zmerne cene. Spoštovanjem flteljč Škapin, Dipaua* Karol Angeli krojač in trgouec u Kanalu potrebuje dva krojaška pomočnika. Sprejmeta se takoj, delo stalno. 1|aK>1 Di*aščil<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Potatzkv v Corici. Na »redi Kastelj a 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Gorica Gorica Klimatiino zrtravišče. Siidbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna |-lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. •kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkm 4 1'rvii koiicoNljoiiir:mii delavnica » me < lomim obratom ¦;.* fino mehaniko, liziko, tni 2 tematiko, optiko, lino hniftonjo iu poliranjo ilu 4 Vpeljava strelovodov, eleklrike, brzojavov, bišnib < telefonov, plina hi votle. < Popravo so izvršujejo hitro In po ceni. jtaPoloitoiUlIplI i Gorica, za vojašnico. 3 Precizijska delavnica predmetov za merjenje. < Bogata zaloga 2 raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo .4 Iu električno luč. ¦4 Opravo za kopelji, sesalke vseh sistemov. — ¦«i Popiavljalnica au oniobilov, motociklov in dvo- I 2 koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje .4 — Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga ^ mesarskega o-otija, kubpjskih nožev, brivskih ^ bril« v, škarij itd. Najceneje kupovalščo nlrnbsrskega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Sretlujice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi t 35 8 Lekarnarja A. THIERRT-jev DAI 3FAM pristen le z DAft.CAm varstveno znamko zelena nuna. Najstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, Želodčnemu krču, slabemu teku, kiseliei. zgagi, zaprtju, napihovanju, inflttenci, ranam, zobo-bolti itd. Frauko na vsako poŠto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic S K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. S Centifolijno mazilo. (Mazilo ii cvetlic tavžentrož.) B™{>$5e Hstilno mazilo sedanjosti. Učinkuje go-«vo pn zastarelih bolečinah in ranah, stano s spn-m-" -¦' in |.«Jtnino vred: 2 lončka K 3'60. Tri tno jedino nri Re pr,f an9ellu v«nhn A. THIERRT-ja v Pregradi I)i H^-Slatini kamor naj se naslavljajo naredila. _',,') ™''avila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna, uri lin bvoSuriea s tisoCorimi zahvalnimi pismi, ki je i '»JiMia zastonj balzamu, nli se isto dopošlje posebej na zahtevo. Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, daj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki | Ghristofle & C.ie - Dunaj I. Opernring 5 (Heinrichshof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in imo Christoflo. y\nton 3vanov pečenko - 6orica TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in ornih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov, -Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne G. fiuerjevih dedičev v Ljubljani in plzenjskega piva'»rrazuroj" iz slo vete češke »Meščanske pivovarne". Zaloga ledu, kareroga se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Cane zmarn«. Postražba paitana In točna. Božjasfr Kdor trpi na božjasti, krčili in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teli bolestnih. Dobiva se zastonj in frank o v prlv. Scbwanncn - Apoteke, Franknirt a. E Ceniki zahtevano brezplačno. Ogrska Iz Segedlna I. vrsto, sladka, ganuilir, pristna, priznano izvrstno vrsto. Lastni pridelek kg za K 5. Razpošilja po povzetju od I kg daljo franko, Nadaljno posebnosti: sla* nina, Ogrski salami itd so zaračunajo najconojo- RazpošlIJalnica vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VH. Ovodagrasse 22 H*r* Samolgralnl -%a mandoliii8ki orkestrion uajnovej&e, najdovr&enejše konstrukcije. Za koncertno in plesno godbo, za restavraferje, koncertne in plesne dvorane. Čudovito eeno. Odlična lepota glasov, moderna izvrSitev pod polnim jamstvom. Pošiljam na najmanjše obroke brez poviška cene. — Prospekti gratis in franko. S Zangl na Dunaju, IV., Favoritenplatz 2. Edini zastopnik in tvorniška zaloga firme Kuhi & Klatt v Berolinu. 3flROB5UblGOJ krčmar in zidarski mojster na Vrhovljah ftt.510 „Na 1'lunini" izvršuje vsakovrstna zidarska in stavbarska dela, katera izvrftujo natnnjftno in tofino \)0 vsnkerr« obrisu. Nndiiljo priporoča svojo gostilno, kjer toči pristna domača bela In črna vina, Ima tudi prenočišča m potnike. Postrežba točna, cene zmerne. „I1arodni kolek koleke, poštne znamke in vse poštne vrednostniea prodaja knjigarna A. Gabršček. Papir za smotčice (cigarete.) Na drobno in »a debelo so vedno na razpolago te vrste: flbadie (riz in laily) - flida - flristo-cratique Club ha ?leur - 3ob Riual Regai. Za-'oga higijuniSkili „RoSS'ijSklh giljz"« Odese, |>:t tudi drugih vrst, za izdelovanje smotčic. — Medena cevka za izdelovanje smotčic. f)p«l