Naša prioriteta se je priïela s tem, da smo v imenu evropske industrije napisali odgovor na zeleni papir o evropskem raziskovalnem prostoru, ki ga je predlagala komisija evropske skupnosti. Najpomembneje pa je, da smo v ïasu predsedovanja EUREKI in slovenskega predsedovanja EU oživili pobudo EUROSTARS. To je pobuda, namenjena podjetjem po Evropi, ki so raziskovalno intenzivna. Temelji na 169. ïlenu ustanovne pogodbe evrop- ske skupnosti in omogoïa, da države za izvajanje nacionalnih projektov lahko zložijo skupaj sredstva iz razliï- nih nacionalnih virov. Slovenija je pri tem igrala zelo aktivno vlogo. Z obema predsedovanjema smo vpisali Slovenijo na karto držav, ki lahko prispevajo k razvoju inova- cijskih politik. Pomembna naloga je bila tudi priprava dokumentov razvoj- ne strategije EUREKE, ki bo omogoïi- la njeno nadaljnjo rast. EUREKA je stara veï kot 20 let. V tem ïasu se je 326 Ventil 14 /2008/ 4 Ventil: Kaj je EUREKA in kaj pomeni predsedovanje tej iniciativi? Dr. MiheliÏ: EUREKA je najstarejša tehnološka pobuda v Evropi in je nastala leta 1985 kot odgovor na ameriško oboroževalno tekmo »Starwars«. Osnovna ideja Eureke je bila v tistem ïasu in je tudi še danes spodbuda industrijskim razisko- vanjem v želji, da bi evropsko gospo- darstvo postalo ïim bolj konkurenï- no. Ustanovljena je bila na pobudo francoskega predsednika Mitterranda in nemškega kanclerja Kohla. Slovenija je ravnokar konïala enolet- no predsedovanje EUREKI. Naloga Slovenije je bila zelo zahtevna in je pomenila številne izzive. Predsedo- vanje je omogoïilo, da smo Slovenijo postavili na zemljevid inovativnih držav in pokazali, da lahko kljub omejenim možnostim prispevamo k razvoju inovacijske politike v Evropi, in to predvsem na podroïju indu- strijskih raziskav. Glavne prioritete našega predsedo- vanja so bile številne. Med njimi okrepitev vloge EUREKE v evropskem raziskovalnem prostoru. Kar pomeni, da smo poskusili industrijske raziska- ve in razvoj, ki jih izvajajo podjetja, vpisati v evropski raziskovalni pro- stor. Evropska komisija in znanstve- niki, ki v veïini vodijo okvirne pro- grame in so v telesih odloïanja, težko priznavajo, da se razvoj in raziskave kakovostno izvajajo tudi v industriji. Industrijo vidijo le kot vir financiranja raziskav. Prepriïan sem, da se bral- ci Ventila zavedajo pomena, ki ga ima ustvarjanje znanja v podjetjih. EUREKA s povezovanjem podjetij, ki delajo razvojno in se hkrati po- vezujejo z inštitucijami znanja, kot so univerze in raziskovalni inštituti, pomembno prispeva k skupnemu razvoju. Med 1. julijem 2007 in 30. junijem 2008 je Slovenija pred- sedovala EUREKI. Njena naloga je bila organizacijsko voditi EU- REKO, predsedovati ministrski konferenci in sreïanjem upravne in izvajalske skupine ter pred- sedovati nacionalni projektni skupini. Odgovorni za izvajanje v Sloveniji in vodenje EUREKE v tem letu je bil dr. Aleš Miheliï, direktor Direktorata za tehno- logijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki smo ga poprosili za nekaj mi- sli ob koncu predsedovanja. Dr. Aleš MiheliÏ EUREKA – INTERVJU Slovensko predsedovanje EUREKI nabralo nekaj nerešenih problemov, ki smo jih poskusili razrešiti. Prav zaradi tega smo se v ïasu naše- ga predsedovanja odloïili za nekaj konkretnih akcij. Med drugim smo sprejeli naïrt za sinhronizacijo in racionalizacijo de- lovanja mreže, tako da bomo imeli enake postopke v vseh državah. To bo odpravilo ponavljanje. Kar je v neki državi narejeno, bo uporabila druga. Imeli bomo skupno celostno podobo in se obnašali kot multina- cionalka. V tem ïasu se je oblikovalo tudi vprašanje globalnega delovanja EU- REKE. Na vrata je potrkala Koreja, ki želi aktivno sodelovati oziroma je že vkljuïena v veï projektov. V tem ïasu smo pripravili mrežo do tega, da se je odloïila za aktivnejše pristope pri globalizaciji oziroma pri odpiranju vrat za raziskovalno delo tudi po- djetjem zunaj EU in Evrope. Naslednja naloga je bila priprava akcijskega naïrta za grozde (tematska podroïja, clustri) EUREKE. Grozdi so bili v preteklosti vir številnih ino- vacij in razvoja visokotehnoloških izdelkov. Gre veïinoma za projekte na podroïju informacijskih tehno- logij. Veïina industrijskega razvoja na podroïju mobilne tehnologije, digitalnih kamer, GPS in številni drugi izdelki so rezultati EVREKINIH projektov v grozdih. Grozde smo poskusili usmeriti in pripeljati bližje EUREKI. V grozdih poteka samostoj- no ocenjevanje, hkrati so financirani nacionalno. Problem je bil, kako priznati nacionalne evalvacije in na hiter naïin zagotoviti sredstva. Uspeli smo narediti mostove med grozdi in EUREKO. Sedaj so vpeti vanjo in akti- vno prispevajo k njenemu razvoju. Zadnja tema je bila povezana s ko- munikacijo z javnostjo in predstavi- tvijo rezultatov raziskovalnorazvoj- nih projektov kakor tudi s promocijo EUREKE. Izvedene so bile uspešne promocijske aktivnosti in nove oblike komuniciranja z javnostjo. Narejeni so bili tudi koraki k aktivni vlogi pri pridobivanju in informiranju novih potencialnih partnerjev za sodelo- vanje v projektih EUREKE. Naloga, ki si jo je Slovenija samo- stojno zadala, pa je bilo širjenje na podroïje zahodnega Balkana. V tem ïasu smo uspeli pripeljati Make- donijo kot polnopravno ïlanico v EUREKO. Priïeli so se pogovori tudi z Bosno in Hercegovino, njen vstop pa je naïrtovan za drugo leto. Ventil: Uspešni projekti v Evropi in Sloveniji? Dr. MiheliÏ: Treba je poudariti, da se Slovenija po številu prijavljenih projektov uvršïa v sam vrh. Ob indu- strijsko razvitih državah zavzemamo izreden položaj in tudi glede na BDP se Slovenija uvršïa med najbolj aktiv- ne države. Tega podatka v preteklosti nismo posebej poudarjali, ker smo menili, da smo tu zato, da odpiramo vrata slovenskim podjetjem za prido- bivanje sredstev in za mednarodno sodelovanje. O posameznih projektih je zelo težko govoriti, še posebno, ker imamo letno okrog 20 projektov, pri katerih sodelujejo slovenska podjetja. Ne bi želel delati krivice posameznim projektom, ki so bili v veïini uspešni, zato ne morem nobenega posebej izpostaviti. Naši slovenski projekti so na zelo širokem tematskem podroïju raziskovanja. Od projektov, ki so po- vezani z glasovnimi tehnologijami, elektronskimi volitvami za invalide pa do strojniških projektov, kot je bil na primer ECOPLAST, v katerem je sodeloval TECOS in je bil uspešno zakljuïen. Ventil: Kako se vkljuÏiti v projekt in kdo lahko sodeluje, kakšni so pogoji? Dr. MiheliÏ: Razpis za projekte je odprt celo leto, kar je za podjetja ugodno. Odpiranje prijav in ocenje- vanje je štirikrat na leto, to je vedno pred zasedanjem konference predsta- vnikov EUREKE. V EUREKINIH projektih lahko so- delujejo in so nosilci podjetja in FinanÏni prispevek v procentih BDP za posamezne Ïlanice EUREKE (2000–2006) EUREKA – INTERVJU 327 Ventil 14 /2008/ 4 inštitucije znanja. V projektu mora sodelovati vsaj eno domaïe podjetje, ki mora imeti najmanj eno partnersko podjetje iz ene od 39 držav. Število vkljuïenih inštitucij znanja in po- djetij ni omejeno. Financiranje je nacionalno, sredstva za raziskave v sodelujoïih podjetjih in inštitucijah zagotavlja njihova država. Osnovno vodilo je v tem, da morajo partnerji videti vsak svoje koristi. Razpisi so na spletni strani Ministr- stva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ventil: Kako naprej? Ali se v EUREKI pripravljajo kakšne spremembe? Dr. MiheliÏ: Za prijavo EUREKINIH projektov je že sedaj znaïilno, da je zelo enostavna. Podjetja odgovarjajo na nekaj osnovnih vprašanj, ki si jih morajo tudi sama postaviti, ko se odloïajo za projekte. Med njimi: kakšna je vloga partnerjev, kaj bi s projektom radi dosegli, kakšno je stanje tehnike, kaj je inovativno v projektu in izdelati je potrebno finanïno konstrukcijo ter postaviti mejnike. Paï vse, kar potrebuje direk- tor pri odloïitvi za podporo projektu. Tu ne priïakujemo sprememb. Ministrstvo že nekaj let sistematiïno poveïuje sredstva za projekte EU- REKA, ker vemo, da je za slovenska podjetja samo globalno konkurenï- no znanje tisto, ki je dobro za naše izdelke in storitve. Za slovenska po- djetja, ki konkurirajo na globalnem trgu, je EUREKA pravi odgovor. Ventil: Katere države najveÏ posegajo po sredstvih? Dr. MiheliÏ: Prijavitelji so iz vseh 39 držav ïlanic, najbolj aktivne ïlanice so Francija, Nizozemska in Nemïija oziroma najbolj razvite industrijske države. Znotraj EUREKE sodelujeta tudi Rusija in Izrael in, kot je bilo že uvodoma povedano, v nekaj projek- tih tudi Koreja. Podatki za obdobje med leti 2001 in 2008 so zbrani v posebnem poroïilu, ki je bilo izdelano za ministrsko kon- ferenco v juniju letos v Ljubljani. Ob zakljuïku še sporoïilo bralcem, da se ni treba bati mednarodnega razvojnega sodelovanja. Podjetja so že sedaj sooïena s tekmo na glo- balnem trgu. îeprav podjetje deluje samo na domaïem trgu, se tudi tam sreïuje s tujo konkurenco. Iskati je treba najboljše znanje in ga vgraje- vati v izdelke in storitve, kar bo omo- goïalo razvojne vizije in perspektivo za mlade zaposlene. V imenu bralcev Ventila hvala za po- govor in vaše misli ter še uspešno delo EUREKE in ïim veï uspešnih projektov, predvsem za slovenska podjetja. Dr. Dragica Noe Foto: Jaka Vinšek Sodelovanje evropskih držav v individualnih projektih v obdobju med 2001 in 2008 EUREKA – INTERVJU 328 Ventil 14 /2008/ 4