Ameriška Domovi m a ma s m n AMSRiCAM m SPJRJT ,FOR€IG^ IN LAMIGUAGG ONLY NO. 27 iierving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluthj Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 7, 1973 James W. McCord Jr. j G. Gordon Liddy OBSOJENA VOHUNJENJA V WATERGATE — Javnost so ves čas od junija lani krmili z obilo sumničenji in na-migavanji o vohunjenju v usadu glavnega odbora demokratske stranke v Watergate stanovanjsko-pisarniškem bloku v Washingtonu, D.C. A7a vsak način so hoteli dognati, da naj bi bil z vohunjenjem tam povezan vsaj John Mitchell, Nixonov pravosodni tajnik in vodnik odbora za njegove ponovno izvolitev. Nič takega ni bilo mogoče dokaza-zati. Pet obtožencev, ki so jih presenetili v prostorih glavnega urada, je priznalo krivdo, dva, James W. McCord Jr. (na levi) in Gordon Liddy, nekdanji pomočnik v Beli hiši, pa sta bila spoznana krivim pred sodiščem. Sodna, razprava vse stvari ni razčistila in pojasnila, zato jo bo raziskoval še poseben kongresni odbor. Predlog is omejitev pravice vodenja vojne Kongresna skupina predlaga o m e j i t ev predsednikove meči in pravice, za začenjanje in vodenje vojne brez odobritve Kongresa. Washington, b.c. — Zvezna ustava določa jasno, da vojno napoveduje in mir sklepa Kon-gres. Predsednik ima le pravico °drediti obrambo, če je tb nujno, pa mora nato pred Kongres. Tako ]e postopal predsednik F. ^ Roosevelt, ko je posegel v' drugo svetovno vojno. ^ Predsednik Truman je šel nad 'Severne Korejce y okviru “policijske akcije” Združenih naro-°v. Predsednik L. B. Johnson Je posegel v Vietnam na teme-du tonkinške resolucije, toda orez prave vojne napovedi in 1 rez Kongresnega sklepa. 2DA so v vrsti zavezniških Pogodb in v okviru ZN dolžne lzpolniti svoje obveznosti. Na to J6 Kongres pristal in zvezno Mm ianfli se iaii, ia |e Indija lipiaiiena NEW DELHI, Ind. — Iz nepo- Novi grobovi Frances Babnik Zadeta od srčne je umrla na svojem domu 83 let stara Frances Babnik, 286 E. 271 St., Euclid, Ohio, vdova po 1. 1932 umrlem možu Johnu, mati Frances Umek in pok. Jane Cergol, 5-krat stara mati, 3-krat prastara mati, roj. Eržen v St. Vidu pri Ljubljani, od koder je prišla v ZDA 1. 1905. Po 40 letih zaposlitve pri Nail Division (E. 67 St.) American Steel & Wire Co. je šla 1. 1955 v pokoj. Bila je članica ADZ št. 4, ABZ št. 180 in Carniola Hive 493 T.M. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 9.15, v cerkev sv. Viljema ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7. Sovjetska iveza bo p§map!a ie rdečim PRVI VOJN! UJETNIKI SVOBODI V SOBOTO Ec Eo ZDA napovedale, da bedo pomagale obnavljati ... T -j t W ven inHolUno m ZSSR. m-: ^p-o^yjg^nadz^nf n|02 mk rae?dna™dne vojne v Indokini. je dejal včeraj, da bodo prvi ameriški vojni ujetniki izročeni v soboto in sicer nekateri v bližini Saigona, drugi v Hanoiu. LETO. LXXV. — VOL. LXXV } j Iz Clevelanda i in okolice vso Tudokino, 'je ZSSR pokazala jasno, da bo njena] pointč šla 'edino rdečim. WASHINGTON, D.C. — Zdru-j žene države so že tekom samih i razgovorov za končanje vojne v! SAIGON, J. Viet. - Najprej Delo je težavno in bo trajalo Indckini napovedale obsežno go-N'6 bil° rečeao> da bo neka3 vo^ nemara več tednov’ Predno bo •pedarsko in tehnično pomoč pri!nih ujetnikov puščenih na svo- opravljeno. obnavljanju po vojni uničenih! bcdo Ered^e^a ^edna’“8§a ue Ameriško vojaštvo odhaja, bo nič, včeraj je namreč načel- četudi še ni miru nik Mednarodne nadzorne komi- Ameriške vojaške sile so predelov Indokine na splošno tako na jugu kot na severu Vietnama. Konec vojne pomeni za ZDA konec nasprotstva, ki odpira vrata pomoči tja, kjer je najbolj potrebna. V bolnišnici— Ga. Frances Zgonc z Grove-wooda je v University bolnišnici, Abbington House, soba št. 301. Obiski so dovoljeni od 11. dop. do 8 zvečer.. Lahko jo tudi kličite 791-7300. Želimo ji sko-rajšnega okrevanja. Odličnjakinja— Gdč. Carol Brodnick je prišla na, dekanovo listo na Notre Anthony Jaras V pojredeljek zvečer je umrl v Maria Parkway negovališču 71 let stari Anthony Jaras s 1583 E. 43 St., rojen v Angliji, od koder je prišel v ZDA 1. 1903, vdovec po pred enim letom umrli ženi Anni, roj. Zemgulis, oče Mrs. Joseph (Ann) Raycher in Edwarda, 7-krat stari oče, brat pokojnih Josepha, Williama in Johna, Petra in Anne Skully. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega g,-zavoda na E. 62 St., v cerkev Marijinega Brezmadežnega Spo- Sovjetska zveza prav nič ne skriva, da se bo ona pri podeljevanju pomoči držala v glavnem še vedno svojih rdečih prijateljev tako v Severnem Vietnamu ket v Južnem. V Južnem Vietnamu bodo dobila pomoč ZSSR le področja, ki bodo prišla pod nadzor Viet Konga. Sovjetski zastopniki so povedali, da bodo počakali z delitvijo pomoči Južnemu Vietnamu, dokler ne bodo vedeli točno, kateri predeli so!\ ... 2 1 Dame College, ker je v jesen- sije Kanadčan Michel Gauvin uradnim koncem vojskovanja, skem semestru dosegla pre_ napovedal, da bodo prvi ameri- prestale sodelovati pri vseh yo- čje 4 Q pri svojih šmdijah_ od_ skr vojni ujetniki puščeni na JUokih nastopih in se pripravlja- svobodo in izročeni predstavni- j° na odhod. Od uveljavitve kom komisije v soboto. Nekaj premirja do včeraj je zapustilo bo predvidoma izročenih na južni Vietnam že preko 2,009 dveh krajih v bližini Saigona, ameriških vojakov in je skupno nekaj pa v Hanoiu. Danes je ne- njihovo število padlo na 19,000, ki ameriški višji predstavnik to kar Je uajmanj od decembra poročilo dopolnil. Dejal je, da ^64. pričakujejo od 20 do 40 vojnih' Med tem se boji med vlad-ujetnikov na dveh krajih v bli-,1^11^ silami in rdečimi še vedno žini Saigona, An Loc in Phu; nadaI-)ujejo. Še vedno skušata Hoa, med tem ko bodo prvi voj- 006 stiaru raztegniti področje ni ujetniki v Hanoiu izročeni Pad bV0.Pm nadzorom. Rdeči so Amerikancem šele v začetku V8erai 3 topovi streljali na se-prihodnjega tedna. !veru v QuanS Tri P^ajhn, ob- Zastopniki ZDA v Skupni sezni ^ Pf 30 bm tudi na Os-pod oblastjo rdečih, kajti samo'Vojaški komisiji za vojne ujet-: rec^niem višavju, kjer bi rdeči ti bodo deležni sovjetske pomo- nike so se včeraj že četrti dan radt popolnoma odrezali od oko-zapored sestali in razgovarjali bce rnestt Konturo in Pieiku. več ur s predstavniki Saigona ^ Wadno poročilo v Saigonu pra- in komunistov, da bi odstranili V1’ da 30 rae8t imeli v bojih na VQj_ Osrednjem višavju včeraj pre- kboljšanje odnosov med ZDA in nih ujetnilsov Njihoya ^ ^ ko 200 mrtvih, med tem ko naj lična dijakinja je hčerka Mr. in Mrs. Frank J. Brodnik z E. 206 St. v Euclidu. Čestitamo in ji želimo še obilo novih uspehov! Kdo je našel?— Ga. Rose Turk, 1046 E. 69 St., je zgubila rožni venec (modre barve) v bližini cerkve sv. Vida. Če je kdo našel, naj kliče 361-1336. Kri potrebuje— Rojak James Rugle iz Euclida bo moral na operacijo odortega srca in potrebuje za to kri “E” negativ. Kdor bi bil pripravljen darovati kri za to operacijo, je prošen, da se v katerikoli delavnik od srede, 7. februarja, do torka, 13. februarja med 9. dopoldne in 5. popoldne javi v St. Vincent Charity bolnišnici za ugotovitev vrste krvi. Darovalci bodo morali biti navzoči _________„ Med tem je dr. Kissinger v & lX^SdS£p^o1e:|Četia <* M«. » kvarijo, možnosti » sti, da se ta čudi, kako da je bila Indokini. Indija je namreč bila let stari Tony Chiccone rojen v , v Vietnamu “ Predstavniki ZDA vi- >•**»* a'1” » topmstvo. I radje članica take komisije, ustanov- Monaca v Pennsylvaniji, od ko- tev se je zavlekla, ne da bi bili bl dilo ubitih le 6 vladnih voja--^ februarja v St. Vincent opc- ij ene na konferenci v Parizu le- der ie pNšel v Cleveland pred , ta 1954, skupaj s Kanado in leti, zaposlen pred boleznijo ! | pri Interstate Brands Corp., mož ; Madge, roj. Tekaucic, oče Mari- j Tokrat so šli mirno mimo In- lyn LaMarco, Marcelle Mohnac- ^ dije, nihče jo menda ni niti o-! sky in Karen Boeffj 6.krat stari j Nixon na listi za Nobelovo mirovno nagrado OSLO. Nor. — Direktor Nor- Poljsko. Po sestanku ameriških in se-vernovietnamskih vojaških pred- „ , _________ . stavnikov v Haifongu je skupina menil. Zastopniki Washingtona oče, brat Catherine McDermott, |ve3kega Ncbelovega instituta je ameriških vojnih iadij včeraj in Hanoia .so se sporazumeli za'Mary Buccilli in Ann Felipe ^zJav^> da Je predsednik Nixon Kanado, Poljsko, Indonezijo in pok_ Vancea in pok. Rose Kon- med < oziroma predsednika o- ] Hanoi gledov, da bi mu bila nagrada'čjo posebnih “sani”, ki jih bodo tudi res podeljena, četudi je res,1 helikopterji vlekli preko mini- PoJnomočil k njih izpolnitvi, ko Jv6 te Pogodbe odobril. Tekom lotnamske vojne je nastal v ongresu proti temu odpor. Zla-1 v Senatu je bila večina za oncanje vojne_ v Vietnamu in a umik od tam, za kar pa se P^sednik Nixon ni menil, am-(a vztrajal, doklej: ni dosegel miru s častjo”. Skupina senatorjev je stavila kj naj predsednjkovo ^ravico uporabe ameriških obo-ozenih sil omejil v kaki sili na aJVeč dni brez kongresnega j. 1Voljonja. Kongres hoče uve-pVi^i svojo ustavno pravico, ^rvotno je predlog stavilo 9 se-atorjev, s&daj ga podpira že 60_ dolf^n Predlog je v Senatu lani on 68 glasov proti 16, v Pred- PoJ?kem d0mU pa je obtičaL io t° Jn0 U3odo mu napoveduje-da 23 letos’ Napovedujejo, drv Tr° ^ena^ predlog izglasoval uo Velike noči. ne pa Saigona. Tako je — Banane so prvič uvozili v da je za svetovni mir v zadnjem ranih voda, da sprožijo magnet- svoje stališče jasno odredila. j ZDA 1. 1867. letu storil več kot kdorkoli. I ne, akustične in druge mine. D0L6 KORAK NA POTI ¥ SVOBODNO POLJEDELSTVO ‘ imenski prerok h ^re^ezno °blačno z možnostjo a etavanja snega. Najvišja einperatura okoli 40. WASHINGTON, D.C. — A-merika je dežela svobode, tu-do gospodarske, so včasih A-merikanci s ponosom poudarjali in nekateri še vedno poudarjajo. V resnici smo od svobode zlasti na gospodarskem polju precej daleč. O-mejitev je bila nujna, ker je svoboda služila močnim v škodo šibkih. Danes se popolne gospodarske s v o b ode nihče če ne upa niti zagovarjati, tudi pri nas ne, ker je v času gospodarskega liberalizma prišla na tako slab glas. Ko smo imeli v povojnih letih dobre letine in je povpraševanje po žitu in drugih deželnih pridelkih po svetu začelo popuščati, so se začela naglo polniti skladišča tega blaga v naši deželi. Tedaj smo na debelo poklanjali žito in drugo hrano vsem potrebnim po svetu, ker je bilo za zvezno vlado boljše in cenejše, kot pa graditi vedno nova skladišča in ta polniti z blagom, po katerem je bilo vedno manj po- vpraševanja. Vodniki narodnega gospodarstva niso verjeli v možnost “sedem suhih let”. Tako je prišlo do ustanovitve “zemeljske banke”, ki je sprejemala v hranitev obdelovalno zemljo, če je ta ostala neobdelana, in plačevala za njo odškodnino. Svet se nam je čudil in nas včasih tudi obsojal češ, na milijone ljudi je lačnih v raznih delih sveta, v ZDA pa namerno ne obdelujejo zemlje in farmarje za to celo plačajo. Lani smo imeli v “zemeljski banki” okoli 60 milijonov akrov obdelovalne zemlje ali nekako eno četrtino vse, kar jo trenutno naša dežela ima. Farmarji so dobili za to neobdelano zemljo lani 3.5 bilijonov dolarjev odškodnine. Položaj na svetovnem trgu za pšenico in drugo žito, pa tudi za ostale deželne pridelke se je lani nenadno močno spremenil. V Sovjetski zvezi, pa tudi v drugih državah nje- nega bloka in na Kitajskem je bil pridelek veliko pod povprečjem. Podobno je bilo v Indiji in v Indoneziji. Sovjetska zveza je kupila v ZDA ogromne količine pšenice in drugih žit, da bi si zagotovila redno prehrano. Večje količine je kupila Kitajska v Kanadi, Avstraliji in v ZDA. Tudi Indija je kupila nekaj žita, pa še čaka, če se bo le kako izvila z novim letošnjim pridelkom. Zaloge pšenice in drugih deželnih pridelkov v ZDA so se močno izpraznile in cene teh so zato močno porastle. Tako se je predsednik Nixon odlečil in sprostil dve tretjini zemlje, ki je ležala v prahi, za redni posev in saditev. O-koli 40 milijonov akrov zemlje bo tako prišlo znova v obdelavo in če pojde vse po sreči, bodo ti milijoni akrov dali tudi primeren pridelek. Kot izgleda sedaj, bo imel pridelek tudi dovolj kupcev. Glasovi iz ZSSR napovedujejo spet slabo letino ozimnih žit. ker je padlo v južni Rusiji in v Ukrajini premalo snega in je nevarnost, da bo dober del ozimine uničila ali vsaj močno poškodovala pozeba. S preoranjem 40 milijonov akrov zemlje, ki je bila v rezervi, je bo ostalo neobdelane le še okoli 20 milijonov. Strokovnjaki trdijo, da je to slabša vrsta zemlje, ki jo farmarji verjetno ne bi rabili, če bi jo tudi vlada sprostila, ker daje preskromen pridelek za redne čase. Obdelovali so jo v času druge svetovne vojne in prva leta po njej, ko je bila potreba po deželnih pridelkih povsod na svetu velika. Zakoni v zaščito farmarjev so ostali v veljavi in bodo morda spet prišli v rabo, če bo potreba po tem, toda trenutno izgleda, da je ameriško poljedelstvo prvič po 40 letih na poti v svobodo. Ali bo o-stalo na tej poti ali se bo vrnilo v omejitev obdelave, za-visi od razmer na svetovnih trgih. Mestni proračun— Zupan R. J. Perk je včeraj objavil predlog mestnega proračuna, ki predvideva $118,400,-000 izdatkov; 93.9 milijonov naj bi prišlo iz splošnih davčnih in drugih dohodkov, 24.5 pa iz zveznih kot mestni delež. Zaradi zveznega prispevka ne bo treba mestu zvišati davkov, kar je posebno važno letos, ko imamo županske volitve. Župan je napovedal ustanovitev posebnega prometnega oddelka v mestni upravi, če bo seveda mestni svet njegov predlog potrdil. Procu-jejo tudi možnost ustanovitve Svetovnega trgovskega središča v Clevelandu. Predsednik vlade Irske republike je razpustil parlament in razglasil volitve za 28. februar. DUBLIN, Ir. — Predsednik vlade Jack Lynch je iznenadil irsko javnost, ko je v ponedeljek objavil razpust parlamenta in nove volitve 28. februarja. Očitno hoče okrepiti svoj položaj, ko se pripravlja na pogajanja z Veliko Britanijo o bodočnosti Severne Irske. Vlada bi lahko čakala z volitvami še 16 mesecev, toda je prepričana, da se bo zdaj pri volitvah okrepila, med tem ko se njen položaj kasneje lahko poslabša Britanska vlada pripravlja novo ureditev Severne Irske. Predlog bo izdelan in objavljen v dejal, da bi imel “rajše dva iz-marcu. London je obljubil, da boi vežbana tehnika kot 50 komuni-o predlogu preje govoril z vlado stov v vladi”. Irske republike, če bo Lynch iz- • Ideologija pri vodenju Čila ne sel iz volitev okrepljen, bo nje- pomaga, je ugotovil Allende. gova beseda pri britanski vladi zalegla več, lažje pa bo nastopil trdo tudi proti teroristom Irske republikanske Armade — IRA. Jack Lynch se je moral v starem parlamentu naslanjati za | večino na pol ducata neodvisnih j poslancev, odkar je njegova lastna večina splahnela po volitvah 1869. Od 144 poslancev jih je njegovi stranki ob razpustu pripadalo le še 70. Allende potrebuje strokovnjake SANTIAGO, čile. — Predsednik Allende je menda nekemu latinsko-ameriškemu v o d n i ku Azijci praznujejo začetek “leta vola” HONG KONG. — Pretekli petek so začeli v Kitajski in v njenih obrobnih deželah slaviti nove ‘Teto vola”, ko se je končalo ‘Teto podgane”. V Vietnamu imenujejo to leto “leto bivola”, ker bivol nadomešča tam vole. Praznovanje novega leta je znano kot Tet in velja za naj-večji praznik v vsem letu v tem delu Azije. Zadnje vesti LITTLEFILED, Tex. — Včeraj popoldne je šolski bus zavozil na tir železnice Santa Fe ko je ravno prihajal vlak. 7 šo larjev je bilo mrtvih, 16 pa ranjenih. Varnostni signali so v redu deliovali in ni jasno, zakaj je voznik hotel z busom preko proge. WASHINGTON, D.C. — Sen. J. Stennis je zaradi ponovne operacije včeraj oslabel in je njegovo stanje “težko”. SAN DOMINGO, Dom. rep. — Varnostni organi preganjajo skupinico gverilcev, ki se je preteklo nedeljo izkrcala na obali republike. V prvem spopadu naj bi bil mrtev en gverilec in en vojak. Vlada dolži bivšega predsednika Juana Bosha zveze z gverilci, kar pa on zanika. Ameriška Domovina Zlil——SgriUi i a »31 'd- tif ^mT* IFi I ;il—i MMIM IN UNMMM OMT 6117 St. Clair Ave. 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto moči pri zvezni vladi, časi, ko so ljudje v tej deželi svoje stiske sami reševali, so prešli. Nixonov poskus te čase vrniti ali vsaj zadržati razvoj k vedno večjemu reševanju vseh težav od strani zvezne vlade je v hudem nasprotju z mišljenjem in razpoloženjem sedanje dobe in ljudi v naši deželi, zato bo težko uspel. I I « BESEDA IZ NARODA | i i 1 i SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. 83 SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 27 Weds., Feb. 7, 1973 Nixon o stanju Unije Predsednik Richard Nixon je pretekli teden poslal Kongresu svoje letno poročilo o stanju Unije. V njem pravi, da so Združene države stopile v leto 1973 “gospodarsko močne, vojaško varne in kar je najbolj važno — v miru”. Šli smo skozi eno najtežjih razdobij v naši zgodovini, ne da bi se predali obupu in ne da bi onečastili naše ideale ali naše ljudstvo, razlaga predsednik Nixon svoje poglede in svojo sodbo o prav končanem razdobju naše zgodovine. Predsednik pravi, da vloga zvezne vlade v času, ko se Amerika bliža svoji 200-letnici kot neodvisna država, ne sme biti v tem, da obvladuje vsa področja ameriškega življenja, ampak preje v tem, da pomaga in opogumlja ljudi, da se bodo sami lotili reševanja kolikor mogoče veliko vprašanj. ki se pojavljajo pred njimi. Združene države so pred odločilno izbiro: ali omeje izdatke svoje vlade ali se odločijo za nove, drage programe, ki jih bodo prisilili k povišanju davkov in sprožili nov val inflacije. Sedaj je važnejše, da obnovimo večji smisel za odgovornost na državni in krajevni ravni in med posamezniki. Če se bo zvezna vlada širila tako, kot se je v zadnjih desetletjih, bo kmalu zajela vse naše življenje, svari Nixon v svoji poslanici Kongres in vso deželo, nato nadaljuje: Mi smo se predobro naučili, da hudo obdavčenje in obsežno trošenje denarja od strani zvezne vlade ni zdravilo za vse. V prenekaterih slučajih, namesto da bi rešilo vprašanja, na katera je merilo, je naložilo na ramena ameriških davkoplačevalcev le še težja bremena v obliki novih, višjih davkov in v porastu življenjskih stroškov. Istočasno je pre-varilo naše ljudi, ker so premnogi od tistih, ki jim je bila pomoč namenjena, dobili veliko manj, kot jim je bilo obljubljeno. s čimer je bilo prizadeto javno zaupanje v učinkovitost vlade kot celote. Predsednik vidi rešitev v manjšem trošenju javnih sredstev in v večji svobodi posameznikov pri obravnavanju prenekaterih domačih težav. On je proti poviševanju zveznih davkov in proti povečanemu deležu zvezne vlade pri reševanju socialnih vprašanj v naši deželi. Pri tem poudarja, da ne misli na to, da bi se zvezna vlada odrekla svojim odgovornostim, nikakor, te hoče le znova določiti. Njegov cilj je zadržati naraščanje davkov, nadaljevati z nadziranjem inflacije, pospeševati rast gospodarstva, povečevati produktivnost, podpirati zunanjo trgovino, ohraniti visok farmarski dohodek, krepiti mala podjetja in pospeševati boljše odnose med delavstvom in podjetniki. Predsednik bo seveda podpiral delo za ohranjevanje zdravega okolja, gledal na napredek znanosti, tehnologije in skrbel za varovanje prirodnih zakladov, ki jih ni mogoče nadomestiti. Predsednik Nixon je ob začetku svoje druge poslovne dobe naslikal položaj Unije dosti ugodno, celo bolj ugodno, kot dejansko je. Da bi izgledal še boljše, je pripomnil, da smo pravkar šli skozi eno najtežjih razdobij naše zgodovine. (Ta trditev bi utegnila pri kom vzbuditi misel, da Nixon zgodovine naše dežele ne pozna posebno dobro, kar pa, kot zatrjujejo, nikakor ni res.) Seveda so bila zadnja leta nerodna in v marsičem težavna ip zaskrbljujoča, pa vendar ne tako huda, da bi jih mogli stvarno uvrščati med najtežja v naši preteklosti. Če mirno in stvarno pogledamo preko njih nazaj, lahko mirno rečemo, da ni bilo tako hudo, kot je včasih izgledalo. V onih letih smo imeli na odgovornih mestih premalo treznih, stvarnih in odločnih ljudi, da bi se bili marsikateri težavi izognili in v dobri meri ohranili doma mir, ko smo se morali vojskovati v daljni Aziji. Naša ameriška otroška samozavest nas je v preteklih letih veliko stala, pa se jo na žalost še vedno večji del vodilnih in odgovornih plasti naboda niti dobro ne zaveda. Predsednik Nixon je bil v svojem poročilu o stanju Unije v glavnem dosti stvaren, stvaren je tudi v svojih sodbah. kar zadeva vloge vlade v življenju naroda in države. Svobodna družba odstopa vladi samo ono, kar ji je nujno potrebno, da skrbi za zunanjo in notranjo varnost, da rešuje tista vprašanja, ki jih posamezniki in krajevne skupnosti ne zmorejo. Nixon se drž;i starega republikanskega sta-Jišča, čim več svobode, čim manj mešanja zvezne vlade na področja, kjer to ni nujno potrebno. Če je že res potreben poseg vlade na določena področja, naj to opravijo državne vlade, ne zvezna. Nixon je zato pripravljen z njimi deliti zvezno davčne dohodke. CHICAGO NEKDAJ': * V NAŠEM BABILONU tu na osrednjem zapadu ni ne dneve ne noči, da bi se ne pojavljale naprej in naprej razne sitnosti in težave. Ljudje vseh raznih barv in plemen jih povzročajo. Eni tako, drugi tako. Kolikor jih beli premalo povzroče, jih temni in latinski “rojaki” vseh raznih rodov dopolnijo tako, da skladišča, kamor prijavljajo in izkla-dajo take in take socialne in druge težave, so vedno polna. Sicer jih rešujemo vsi vse gori do mestnega “gazde” Daleyja in od novega “gazde” države Walker j a, dajemo nasvete in priporočamo razna “zdravila” za te težave, pa zgleda, da vse skupaj nima tistih moči, ki bi te težave in sitnosti ustavile in odpravile. stane nad dolar. Če parkrat presedeš, si takoj ob dva dolarja. Kar prav mi je zadnjič omenil rojak iz bližnjega Lyonsa, ko je rekel: “To, kar stane zdaj bus v Chicago pa nazaj, za tako vsoto sem v starih časih lahko kupil par dobrih čevljev .,.” Yes, yes, v starih časih! Spominjam se pokojnega pionirja Mihaela Staniša. On je prišel v Chicago leta 1895. Rodom iz iste vasi kakor jaz. Ko sem prišel leta 1920 v Chicago, sva ob nedeljah popoldne šla v Lincoln park. Vsedla sva se na poulično “karo” in voznina je stala 5 centov (nickel). On me je poučil, kako se je dalo v tistih dnevih priti za 5e v Lincoln park in nazaj. Družba, ki je dajala prevoz- Zgleda, da nismo v teh ozirih'no postrežbo, je imela tiste čase dobri “zdravniki” vsi skupaj, ko-^ bolj širok srce do javnosti. Spre-likor nas je, da bi znali poiskati vodniki so dajali potnikom prava zdravila, ki bi učinkovito | “transfere”, a to samo na križi-pcmagala v teh sitnostih vseh ščih. In če si znal, si se lahko vrst, ki se širijo in krožijo v na-' peljal okrog Chicaga za 5c. Zdaj šem Babilonu. i pa, Bog ve, če bi zadostoval “ze- — Po novem letu so stavkali lem petak”? učitelji in učiteljice. Dva tedna Tako je bilo v Chicagu, kakor ni bilo v šolah pouka -— učitelji v naslovu te kolone tiskano: in učiteljice so protestno korakali in dokazovali javnosti, da njihove plače so prenizke. Tisti, ki imajo blagajne v oskrbi, iz katerih se plačuje učitelje, so pa trdili: “Novcev, ne zelenih me- Nekdaj — včeraj — tako, kakor je zdaj, je danes . .. Kako bo jutri? Preroki, kje ste? * ČAS IN “BELA ŽENA” zadnje čase pobirata in odvajata “senior penzioniste” nekam bolj ni, je gospodarska tema, praznina in ni zrna za tiste, ki bi ga radi vsi za zobanje... Končno so priznali drug drugemu nekaj prav, nekaj ne in vrata šol so se odprla in v njih zopet vlivajo učitelji in učiteljice mladim v glave pouk o tem in onem. Prav zadovoljni pa zgleda, da niso ne eni ne drugi. — Tudi tisti, ki jim je nalože- tuljev ni ..” In seveda, kjer teh j hitro drugega za drugim iz nižjih in višjih krogov. Kam? V večni pokoj ... Tja bosta tudi nas druge vse drugega za drugim odvedla. Tik pred novim letom je preminul bivši predsednik ZDA Harry S. Truman. Niso se še o-hladili radi aparati in televizorji na oddajah, že so oznanili, da je za pokojnim predsednikom Trumanom odšel v večnost 22. na dolžnost za čuvanje javnega! januarja tudi bivši 36. predsed-reda, prijavljajo naprej in na-' nik Lyndon B. Johnson. Naj poprej njihove nezadovoljnosti, j čivata oba v miru! Združenim Nekaj zaradi plač, nekaj pa, da | državam ameriškim sta načelo-j a vnest premalo in tisti, ki jih:Vala oba v zelo kritičnih in sit-nastavljajo v službe, premalo |nih časih. Zgodovina bo oba še skrbe za njihovo varnost, kadar leta in leta omenjala. Prihod-nastopajo in branijo oni našo njost pa bo ocenjevala njuna varnost s svojimi življenji. Gle-^ela za domovino in narod de slednjega zlasti v tem, da je določen za patroliranje z avti le en policist. V mnogih slučajih je res kritično in nevarno za samo enega policista. Ko ustavi kake kršilce ali zločince na begu, en sam policist, ko sprašuje in po-pisuje, ga zločinci napadejo (mnoge so ze v takih slučajih tudi pobili) in nato pobegnejo naprej. Ko bi imel policist pomočnika, bi ta pazil na kretnje takih zločincev — en sam pa ne more. V tem oziru imajo policisti prav, ko zahtevajo tudi zase boljšo varnost. Seveda tisti, ki jih plačujejo, pa tožijo in kažejo na to, da ni dovolj denarja za vse take reči in slučaje. Tako je. Zadovoljstva za vse ni nikdar, zato pa tudi sitnosti nikoli ne zmanjka v našem Babilonu. — O gospodarskih težavah tožijo tudi naprej in naprej kor- Naj zadostuje za danes in pozdravljeni vsi! Pred “belo ženo se pa umikajmo vsi, dokler se da . .. Regerčan Deloval je pri graditvi SND na 80. vzhodni cesti, dokler je tam stanoval. Pozneje se je pre-T selil na Maple Heights in je bil takoj pri skupini, ki je začela delovati za zgraditev SND tudi na Maple Heights. Bilo je ravno na seji Društva Dom št. 25 17. januarja 1926, ko je bila sprožena ideja, da se začne nabirati prispevke za SND. Andy je takoj vzel klobuk in šel okrog članov in nabral je 35 centov; to je' bil prvi denar za SND na Maple Heights, ki je danes vreden nad $125,000. Bil je prvi tajnik SND, večletni predsednik tega in pozneje podpredsednik. Bil je direktor Doma nad 45 let, vse do svoje smrti. Leta 1965 je bil “mož leta” našega Doma pri Federaciji slovenskih narodnih domov. Septembra 1970 je direktorij S. N. Doma priredil banket v čast njemu in njegov ženi Anni, ker sta oba že od vsega začetka delovala za Dom. Na letošnji delniški seji 21. januarja je bil proglašen za častnega odbornika Doma. To čast je užival samo 4 dni. Dom mu je tudi dal priznanje na njegovi zadnji poti, ko smo uradniki Doma nosili njegovo krsto. Ravno tako je bil pokojni aktiven pri Klubu upokojencev za newbursko okrožje; bil je predsednik nadzornega odbora do smrti in se je udeleževal skoraj vseh pogrebov klubovih članov. Bil je tudi zastopnik pri Federaciji ameriških slovenskih upokojenskih klubov. Pred leti je bil tudi odbornik pri fari sv. Lovrenca. Vedno je bil pripravljen pomagati tudi posameznikom, ako je zadela katero družino nesreča ali druge težkoče zaradi bolezni ali smrti; in je takoj šel od hiše do hiše in nabiral prostovoljne darove za pomoč prizadetim. Poleg vseh aktivnosti pri raznih organizacijah je bil tudi dober mož in skrben oče svojim otrokom; oba, sin in hči, sta zavedna Slovenca in oba govorita prav dobro slovensko. Kako je bil pri vseh priljubljen, se je videlo ob njegovi smrti, ko se je toliko prijateljev prišlo poslovti od njega na mrtvaškem odru in se je udeležilo njegove zadnje poti na pokopališče. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo težko pogrešali, njegova dobra dela ne bodo nikoli pozabljena. Njegovi ženi Anne, hčeri Anne in sinu Andyju izrekam v imenu Društva Dom ADZ, SND na Maple Hts. in Kluba slovenskih upokojencev globoko sožalje. Ti, dragi prijatelj Andy, pa počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška gruda! Anton Perušek Jugoslovanska pariija in mladinski problemi Iskanja in protislovja tretje konference ZKJ. Sedanji jugoslovanski režim Kaj mlade tare se iz dneva v dan grečuje s tež- Nekaj je treba priznati: kriti-kimi notranjimi in zunanjimi ke obstoječega položaja so bile problemi. Gotovo pa spada med konkretne. Slika “kaj mladino Riž, ki se ne sprime v kepo James E. Rutledge, znanstvenik z Louisiana univerze, je prijavil patent, kako je treba kuhati riž, da ostane zrnat in se ne zlepi v kepo, tudi če se predolgo kuha. S pomočjo kemične j snovi epichlorohydrin, ki se v i Ameriki že uporablja kot doda- ene najtežjih prav mladinski problem. Nobenemu nepristranskemu opazovalcu namreč ni mogoče zanikati/ da v 28 letih neomejenega vladanja partiji ni uspelo pridobiti v svoje vrste mladih ljudi, ne študirajočih, še manj pa delavnih. Tako imenovana “mladinska kriza” partije je pripeljala tako daleč, da so problem že večkrat obravnavali naj višji partijski fo- rumi. Sprejeta so bila načela in slaviji je starih do 29 let; tare” je bila, s partijskega vidika, precej popolna. Le nekatere ugotovitve: — subjektivizem pri določe-nju štipendij; — premalo odločnosti do pojavov malomeščanstva! — med 671,908 zaposlenimi v tujini (uradna statistika, op. _p.) je več kot polovica mladih ljudi, natančneje 52.5%; — 65.5% nezaposlenih v Jugo- sklepi, pripravljene razne akcije. A vse je ostalo le bolj pri besedah; v kolikor pa je bilo dejanj, še daleč niso obrodila zaželenega sadu. Takoj po zadnji čistki, ki so jo izvedli v vseh nacionalnih parti- — pripravništva se v delovnih organizacijah otepajo; — Vsako leto pride iz šol 210,-000 oseb, ki iščejo delo; in še in še. Vsi ti razni problemi, tako na delavskem polju, kakor v špl- jah, je najvišje vodstvo ZKJ stvu, so zgledali za delegate dru-smatralo potrebno, da se takoj1 gotnega pomena. Res da so jih posveti vprašanju mladine v nakazali, a kot je bilo zaslediti partijskih vrstah. Temu so dali v časopisju, je pri referatih bolj ime “vživljanja v samoupravno | zanimala idejna plast, kot pa re-družbo”, kar že samo po sebi na-‘ sevanje teh konkretnih proble-kazuje, da mladinske krize ne mov. preživlja samo partija, temveč j In vendar so ti problemi bi-celotni sistem. In to j e bilo tudi' stvo krize iz praktičnega vidika, jasno vidno v vseh zadnjih iška-' Problem brezposelnih, npr. Ne- njih rešilnega izhoda. Ta iskanja pa so se začetno vprizorila na tretji konferenci ZKJ, ki je bila od 6. do 9. decembra v Beogradu. “Mladina je bila odrinjena” “Na tretji konferenci ZKJ bo- venka Lolič iz Banjaluke, je o-pozorila, da se na tem področju položaj slabša: v začetku leta je bilo med 289.500 nezaposlenimi nad dve tretjini mladih ljudi. Kar se šolstva tiče, je Djoko Petkovški ugotavljal: “V osnov- mo razpravljali o vprašanjih ni šoli se začne, v obdobju sred-mladine. O tem moramo seveda' njega šolanja pa se v veliki me-govoriti tudi z mladino. Tudi ri že končuje selekcija mlade mladina se mora ravnati po pro- generacije, ne po sposobnosti, gramu ZK, mora biti dejavnej-'marveč po materialnem položa-ša, ne pa, da se gre opozicijo in'ju staršev.” da bi jo nekateri ljudje — kot In še o šolstvu in vzgoji. Ivan se je pred nedavnim dogajalo — Dolničar je, ko je govoril o urje-izkoriščali za svoje antisocial!- nju mladine za “ljudski odpor” stično delovanje. Mladina mora v primeru tuje invazije priznal: sodelovati v boju proti takim e-lementom. Od nje zelo veliko pričakujemo.” V teh Titovih besedah, ki jih je govoril za zagrebški “Vjesnik” malo pred konferenco, so zgoščeni problemi partije z mladino: mladina se s partijo ne razgovarja; mladina stoji v opoziciji; se udinja v pro-tirežimskih tokovih, t. j. nastopa “antisocialistično”. Vendar problem je tudi drug. Jasno je, da tudi partija mladine ni znala pridobiti, in da tudi sedaj ubira napačno pot. Ivan Vidic je v uvodniku v ljubljanskem “Delu” zapisal: “V pred-konferenčnih razpravah smo nekoliko prepogosto poudarjali, da je mladina del družbe in da so problemi mladih hkrati družbeni problemi. Kot da ne bi bilo to že zdavnaj jasno. Sploh mnogo in na najrazličnejše načine govorimo o mladini. Z njo manipuliramo in jo zlorabljamo, češ, “Kljub velikemu povečanju števila otrok in mladine na vseh stopnjah šolanja, je namreč v nekaterih delih države za zdaj še veliko otrok, ki niso zajeti v osnovno šolanje, ali ki končajo samo štiri razrede osnovne šole.” Ob tem je bila tudi zanimiva ugotovitev, da je 5.7% mladih v Jugoslaviji še vedno nepismenih (v Sloveniji 4%, v Kosovem 19%). Kljub vsem tem jasno nakazanim problemom je Krsta Av-ramovič, član izvršnega biroja Zveze komunistov, govoril o re' formi šolskega sistema le z ideološkega vidika: “Vsestransko u' resničevanje marksistične idej6 vloge šole — od osnovne šole d° univerze — je še posebej P°' memben pogoj in torišče boja za socialistično usmerjenost mlad6' ga rodu.” V tej zvezi je Krst3 Avramovič pripomnil, da “še enotne akcije vseh komunistom MAPLE HEIGHTS, O. četrtek, 25. januarja 1973 y( tek raznim živilom, mu je uspe-Jlo molekule škroba v-rižu tako --j«. AC/IO, je: preminul dolgoletni predsedniki zveza^1’ se s tem njih leplji- Društva Dom št. 25 ADZ Andrew Režin st. Daši smo vedeli, da je v bolnišnici, ni nihče pričakoval njegove smrti; zadela ga je kap in je nekaj dni zatem preminul. Andy, kot smo ga vsi klicali, je bil predsednik Društva Dom št. .25 ADZ nad 20 let, bil je tudi že tajnik društva in nato blagajnik. Bil je zelo vesten uradnik in mu je bilo društvo zelo pri vost uniči. Ta izum bo prišel posebno prav pri kenserviranju kuhanega riža. Žalosten rekord Zaradi štrajkov je prišlo v Italiji v letih 1969 in 1971 na 1,000 delavcev 1,794 izgubljenih delovnih dni. Takoj za Italijo pridejo Združene džave s 757 izgubljenimi dnevi na 1,000 de- srcu, bil je tudi večkratni dele-1 lavcev, potem po slede: Anglija poracije, ki nudijo javnosti pre-V 'Sto programov na socialnem in prosvetnem polju se! vozne postrežbe. Tožijo železni-ie preesednik Nixon odločil ukiniti, ker se mu ne zde učin-jce, tožijo družbe, ki nudijo pre-koviti, pa tudi zato, ker misli, da naj bi to izvedle posamez-1 voze z husi po mestih, predmestne državo v krajevnih obsegih. Za to svoje stališče bo tež- Jih in drugod. Cene prevozni-ko dobil splošno podporo v deželi. Ne smemo namreč po- nam so zdaj visoke. Npr. prevoz-zabiti, da smo se že navadili, da pri vsaki stiski iščemo po- nina na busu v mesto in nazaj gat na konvencijah Zveze. Ni bil aktiven samo pri ADZ, s 457, Belgija s 175, Japonska s 318, Francija s 108, Zapadna deloval'je tudi na kulturnem in Nemčija s 73, Nizozemska s 34, narodnem polju. Bil je član pev-j Švedska s 27 in Avstrija z 8 iz-skega zbora Zvon nad 35 let in: gubljenimi dnevi. Zadnja je večletni predsednik tega, pozne- Švica, kjer izgubi 1,000 delav-je je tudi pel pri pevskem zbo- cev samo 1 dan na leto zaradi ru Planina na Maple Heights, j štrajkov. dodatni predmet, marveč kot tr melj učne vsebine in vzgoje, merilo spoznavanja stvari, ^ nadvlada socialistične sak10 upravne vzgoje mladine imti0 posebno odgovorno vlogo učbe Iji”. (Dalje) je konzervativna, kako na njej sloni svet, ali kako naj se uči, češ saj še pride vrsta tudi nanjo.” In še komentar istega avtorja: “Soglašati gre z mnenji, da je konferenca velika priložnost, da mlademu rodu zdaj in v prihodnje zagotovimo tisto mesto v družbi, ki mu po znanju in sposebnosti gre. S tem smo hkrati tudi povedali, da zdaj takega mesta mladina v družbi ni imela, da je bila odmaknjena (ali odrinjena) od samoupravljanja in odločanja.” Tako izbruh iskrenosti naj bi napovedoval zasedanje, kjer bi se res prišlo do sklepnega vprašanja, kjer bi partija dokončno postavila jasne cilje v reševanju mladinskega problema. Morda je začetek konference to tudi obetal. A kakor je konferenca iz dneva v dan potekala, tako je bilo razvidno, da se problem zapleta brez rešitve. Konferenca je le nudila priliko, da sistem znova pokaže vse svoje napake na tem področju, ne da bi bili zaključki količkaj pozitivni. “Da človek pride do vas, ,j dosti ovinkov narediti,” je Ljubljančan Bohinjcu. ^ “Veste,” je ta odvrnil, “ce^ smo kupili predolgo, potem pa nismo hoteli rezati.” * ji> Bosanec sreča Črnogorca. ^ vodi za seboj kozo. BoSaI1 vpraša: “Kam vodiš tega vola?” -j “Saj ni vol, saj je koza, hud Črnogorec. “Kdo je pa tebi kaj rekel? sem kqzo vprašal.” K. MAY: ZAKLAD V JEZE “Čemu nosiš tole s seboj ?” Cornel je prebledel, pa le odgovoril precej samozavestno: “Kako čudo! Veliki Old Fire-hand se zanima za take otročje malenkosti —! Kdo bi si bil mislil —! V steklenički je zdravilo, tako pilo rabi vsak westman in tisti košček lesa je slučajno zašel v mošnjo. Ste zadovoljni, j da mu ne bo težko uiti, ker so vsi gledali samo za cornelom. Pognal se je mimo ognja, pa prav v tistem trenutku je v silnem skoku priletel tudi Old Firehand črez plamen in trčil v njega. Zgrabil ga je, dvignil in treščil ob tla ter zaklical tovarišem: “Zvežite ga! Pa počakajte!” In spet je planil za cornelom, sir?” Porogljivo, pa obenem plašno in skrbeče ga je gledal. Old Firehand pa je resno in s poudarkom pravil: “Da, zadovoljen sem! Pa niso me zadovoljile tvoje besede, ampak moje sklepanje. Tramp ne potrebuje take drobne pile, večja bi mu morebiti koristila. V tejle stekleničici ni zdravilo, ostružki so v njej, namočeni v špirit, in tale les je košček veje od koprivca. Dobro mi je znano, da na špirit nastavljeni ostružki koprivca pobarvajo rdeče tudi najtemnejše lase. No, kaj praviš k temu —?” “Da od vse te učene razlage ne razumem niti besede!” je dejal cornel in zadrega je donela iz njegovih besed. “Bi le rad poznal človeka, ki si bo črne lase rdeče pobarval! Reči bi moral o njem, da si je popolnoma pokvaril okus!” “Okus je, vsaj v našem slučaju, čisto postranska zadeva, poglaviten je namen! Črnolasi | ni zgodilo, zločinec, ki ga zasledujejo, si bo prav rad pobarval lase rdeče, če si s tem pokvarjenim okusom, kakor praviš, reši življenje. ki je bil že blizu roba jase. Dvignil je puško k licu. Toda trdo za beguncem je hitel Droll, ga zakrival in bil strelu napoti. Zaman je iskal Old Firehand priliko za varen strel. Cornel je bežal za življenje, pa Droll bi ga bil dohitel, da ga ni ovirala dolga, mahedrava suknja, ki je bila za tak let zelo nerodna. Jezno je vrgel Old Firehand puško v stran, izdrl samokres in se tudi sam pognal za cornelom. “Stojte — stojte —!” je klical Drollu. Pa Droll se ni zmenil za klicanje in cornel je izginil v temi med drevjem. “Stojte vendar, Droll, stojte za božjo voljo —!” se je jezil Old Firehand. Le tri korake je še bil za njim. “Moram ga imeti — moram!” je z prevpitim glasom sopel Droll in šinil med drevje. Old Firehand je obstal, zamahnil z roko za njima, se vrnil k ognju pa sedel, kot da se nič VIII. NAČRTI. Začudeni so ga gledali drva- Prepričan sem, da si ti tisti, rji. ki ga išče Blenter in menda tudi “Sami se vračate —?” je vpra-Droll, in si bom zarana zelo na- šal stari Missourijec. tančno ogledal tvojo glavo in tvoje rdeče lase. Nocoj je pre-temno.” Oglasil se je pa Fred in ponudil: Old Firehand je skomizgnil. “Hm —! Kakor vidite!” “Ga ni bilo mogoče več prijeti—?” “Prav lahko bi ga bil prijel, “Tako dolgo ni treba čakati! | da mi ni prišel vmes tale prekli-Še po nečem drugem ga bomo | cani tramp!” spoznali. Pravkar sem se spom-ttih Ko me je vrgel ob tla tistikrat in me suval z nogo, sem se branil in mu zabodel nož v bedro, prebodel sem mu bedro in ftož je obtičal v mesu. Naj pokaže bedro! Ako je pravi, se morata še danes videti obe brazgotini na njem!” Cornelu so se zabliskale oči. Nič mu ni bilo ljubše, ko da bi mu slekli ali pa vsaj podvihnili hlače, sneti bi mu morala “Škoda —! Glavo bi stavil, da je tisti, ki ga že leta iščem—. in prav on nam je ušel —!” “No, — najmanj se smete pritoževati vi, Blenter, da je ušel!” Osupel ga je gledal. “Zakaj vprav jaz —?” “Ker ste vi krivi!” “Jaz —?” je zategnil užaljen. “Ne razumem —! Spoštujem vas, sir, in cenim, pa razložiti mi le morate, kako mislite!” ‘Ne bo težko razložiti, tudi vezi z nog in mu sami po- j Kdo je preiskal mrtvega tram-nuditi priliko za beg, da je ugod- pa, ki je prejle oživel kar izne-rmjše najti ni mogel. jnada?” “Jaz.” Brž je odgovoril: “Dobro, moj bistroumni fantek! Prepričal se boš, kako se motiš! Le to bi rad vedel, kako naj pokažem golo bedro, ko pa ste mi povili hlače z vrvjo! Sam si ne morem sneti vezi, ker imam zvezane roke. Se boš moral že L potruditi, če res želiš videti -iste namišljene brazgotine!” Bred je pokleknil k ujetniku in odvezoval vrv. Ko pa je mislil podvihniti hlačnico, ga je trarnp sunil, da je odletel. Hip Pozneje je planil cornel na noge. “Zbogom, gospodje! In na svidenje!” Tako je kriknil, visoko zavih- tel nož pa skočil med dvema; na nogah.” “Pa ste mislili, da je mrtev! Kako se more takle izkušen rafter in lovec, kakor ste vi, kako se more, pravim, zmotiti ter pogledati živega človeka za mrtvega —? In kdo mu je izpraznil žepe in pobral orožje?” Rafter je bil v hudi zadregi. “Tudi jaz.” “Nož ste mu pa pustili!” “Saj ga ni ime!” “Skril ga je. Saj ste videli, da je imel cornel nož, ko je pobegnil. Dovolj visoko ga je dvignil! In kdo mu ga je dal?” “Hm —!” “Navidezno mrtvi tramp! Prej pa mu je še prerezal vezi rafterjema po jasi in proti gozdu. Ko okameneli so stali, vsi iz-nenadeni nad nepričakovanim begom, nobeden ni zinil. Le Old Firehand in Droll sta Se v hipu zavedla. Old Firehand le skočil kar črez ogenj za beguncem, da bi ga brž prijel, — Pa je zadel na nepričakovano oviro. Tudi na videz mrtiv tramp je Namreč šinil pokonci, upal je, Žalosten je gledal Blenter. “Mislite, da je bilo res tako?” “Sami ga vprašajte! Tamle leži!” Blenter je sunil trampa z nogo in ga z grožnjami prisilil, da mu je odgovarjal. Vse je priznal. Stari drvar se je grabil za lase, ves nesrečen stopal gori in doli ter godel: “Samega sebe bi oklofutala—! i (Dalje prihodnjič) K 70-LETNICI SLOVENSKO-HRVAŠKE ŽUPNIJE V SAN FRANCISCU V KALIFORNIJI Cleveland, O. —V enem izmed svojih zadnjih pisem, ki jih je napisal pred svojo sedanjo boleznijo g. Vital Vodušek, župnik slovensko-hrvaške župnije Gospodovega rojstva v San Francisco, Kalifornija, je zapisal med drugim: “Jaz bom letošnjega oktobra dokončal že 33 let v tej župniji. Zanimivo je to, da bomo še letos praznovali 70-letnico župnije, pa sva bila samo dva župnika: father Francis Turk, 36 let, za njim sem pa jaz prevzel skrb za župnijo. Bil bi že čas, da odidem v pokoj. Saj bi bil lahko šel že lansko leto, pa bi le rad do konca skrbel za father Trunka.” Tako gospod župnik Vital Vodušek! (AD, 3. avg. 1972!) Kolikor je piscu teh vrstic znano, se o slovensko-hrvaški župniji Gospodovega rojstva v San Francisco v Kaliforniji po drugi svetovni vojski ni veliko pisalo. Lani odnosno letos pa bi se gotovo, ko bi bil g. Vital Vodušek zdrav. Kakor je razvidno iz zgornjih vrstic, vzetih iz Vitalovega pisma, je g. Vital Vodušek želel že lani praznovati 70-letnico svoje župnije. Ali jo je praznoval, odnosno v kakšnem obsegu jo je, če sploh praznoval, piscu ni znano. V tukajšnjem slovenskem tisku vsaj ni bilo nič omenjeno. Zaradi stvari same zlasti pa v veselje bolnemu gospodu- župniku, pa je gotovo prav, če se vsaj z nekaj besedi spomnimo častitljivega jubileja te najstarejše slovanske cerkve na ameriškem zapadu. Podatke za to sem vzel iz spominske knjige “The Slavonic Pioneers of California”, ki je izšla 1. 1932, ob diamantnem jubileju (75-letnici) “Slavenskog Uzajam-nog i Potpornog Društva u San Frančišku”, naj starejšega slovanskega bratskega podpornega društva na ameriškem zapadu 50 let brez duhovnika Med prispevki, katere vsebuje omenjena spominska knjiga, je tudi kratka zgodovina župnije Gospodovega rojstva v San Francisco. Napisana je v hrvaščini in ima naslov “Slavenska j najbolj redilna pijača, so nas župa porodjenja Gospodinovog u San Frančišku. Napisao: Rev. Franjo Turk.” (Str. 78-79). Opremljena je z avtorjevo sliko in s sliko cerkve. Cerkvena slika pa ni slika današnje cerkve. Cerkev, katero vidimo na sliki, je župnik Vital Vodušek zelo okusno prenovil in moderniziral. Po pripovedovanju rev. Fr. Turka v omenjenem njegovem prispevku so začeli prihajati jugoslovanski izseljenci v večjih skupinah v Kalifornijo v času, ko, je srecji preteklega stoletja vse drlo za zlatom v to deželo. Polnih petdeset let so bili ti naši novo-naseljenci'brez svojega duhovnika in dušnega pastirja. Sicer je bilo nekaj poskusov, da bi se v tem pogledu ustreglo ljudem, vendar je šele nadškof Riordan izpolnil ljudem to željo. Iskal je okrog, kje bi dobil za njih primernega hrvaškega ali slovenskega duhovnika. Ljudem je obljubil, da bo zanje ustanovil lastno župnijo, brž ko najde pravega duhovnika. REV. HENRI BONTEMPO, DJ Nadškofu Riordanu je končno uspelo dobiti duhovnika za Slovence in Hrvate v San Francisco. V začetku januarja 1902 je prišel k njim o. Henrik Bontempo, po svoji družbi jezuit, po rodu pa Italijan, doma iz Rovinja v Istri, ki je kot tak obvladal poleg italijanščine še slovenščino in hrvaščino. Še ko je bil v starem kraju, je kot jezuit več let misijonaril po Dalmaciji. i Rev. Bontempo je za 12. januarja 1902 povabil naše ljudi iz San Frančiška in okolice v kapelico pod cerkvijo sv. Ignacija, ki je stala na oglu Hayes in Franklin ulic, jim tam opravil mašo in jim pridigal. Odtlej jim je v tej kapelici vsako nedeljo maševal, krščeval tu njihove otroke in poročal v njej mlade pare. Vse tako do začetka julija 1903. Kadar pa je imel kaj časa, je o. Bontempo obiskoval slovenske, hrvaške in druge južno-slovanske naselbine po raznih ameriških deželah in imel zanje misijone. Ta zaslužni duhovnik je 2. aprila 1907 umrl v jezuitskem samostanu v San Francisco in je njegovo truplo pokopano na katoliškem pokopališču v Santa Clara v Kaliforniji. REV. FRANC TURK prv^ sloven, hrv. župnik v San Francisco Dne 1. avgusta 1903 je imenoval nadškof Riordan novomaš-nika Rev. Franca Turka, po rojstvu iz Verduna pri Novem mestu na Dolenjskem v Sloveniji, za prvega župnika novoustanovljene župnije Gospodovega rojstva v San Francisco. Bila je to prva slovanska župnija na ameriškem zapadu. Rev. Turk je opravil gimnazijo v Novem mestu, filozofijo in teologijo pa v semenišču sv- Pavla v St. Cloud, Minn., kamor je prišel iz starega kraja kot 17-letni fant. Za župnikovanja Rev. Turka se je začela graditi prva slovanska cerkev v San Francisco v Kaliforniji, in sicer na ulici Fell blizu Franklin ceste. Temeljni kamen je bil vzidan 4. oktobra 1903 in blagoslovljen po nadškofu Montgomery. Tej slovesnosti je prisostvovalo ogromno naših ljudi od vseh koncev Kalifornije. Nova cerkev je bila posvečena 5. junija 1904 po slovenskem škofu Ivanu Starihu iz South Dakote. Ob posvetitvi je imel nadškof Montgomery govor v angleščini, slovenski govor pa je imel škof Stariha, medtem ko je v hrvaščini zbranim govoril o. Bontempo. Dne 18. aprila 1906 je veliki požar, ki je sledil potresu, uničil polovico velemesta San Francisco, med drugim tudi slovensko-hrvaško cerkev Gospodovega rojstva. Že 6. majnika istega leta so se zbrali rojaki k svoji službi božji v kapelici, katero so si začasno postavili na oglu 18. in Vermont ceste, medtem ko so istočasno pripravljali v kleti pogorele cerkve nove bogoslužne prostore. Zraven cerkve so obenem postavili tudi župnišče. Nova cerkev je bila odprta na sam Božič 1906 in se je za naše ljudi tam opravljala božja služba vse do 1. 1911., ko je bila zgrajena tretja, tj. sedanja sloven, hrv. cerkev v San Francisco. V letu 1932, ko je rev. Fr. Turk pisal svojo zgodovino župnije Gospodovega rojstva v San Francisco, je imela župnija okrog 6.000 duš, v glavnem Hrvatov iz Dalmacije, Slovencev in nekaj Čehov, Slovakov in Poljakov. Vse tri cerkve z zemljiščem in župniščem so stale $72.000. Vse te stroške kakor tudi redne in izredne tekoče stroške so poravnali darovi naših revnih delovnih ljudi. Cerkev ni bila deležna nobene uradne podpore, tudi cerkvene ne; vse je bilo narejeno z žulji slovenskih in hrvaških delavcev. Za vse to jim je bil župnik vse življenje hvaležen in jim je za to v omenjeni spominski knjigi izrekel svoje posebno priznanje. Rev. Franc Turk; je ostal na župniji 36 let. Ko je v zimi 1939 umrl, je nekaj mesecev upravljal sloven, hrv. župnijo Kristusovega rojstva v San Francisco škof Guilfoyle sam, dokler ni v jeseni 1939 prevzel župnijo g. Vital Vodušek. J. S. Mleko je za mnoge ljudi nezdravo Mleko je najbolj zdrava in; sladkorja ne prenašajo in ko so nekdaj učili in nam dokazovali. To ne drži vedno. Bivši clevelandski zdravnik dr. Ukmar je marsikoga presenetil, ko mu je odsvetoval, če ne naravnost prepovedal pitje mleka. Kot hranilo je mleko dragoceno za otroke, za odrasle pa samo delno; dobro ga prenašajo Evropejci in nekateri njihovi potomci, ki so se preselili preko morja. Za večino Azijatov, Afrikancev, Indijancev in Orientalcev je mleko dvomljive vrednosti ali celo škodljivo. Spoznanje, da je mleko koristno samo za Evropejce, je presenetilo celo strokovnjake. Norman Kretchmer, profesor za o-troško zdravstvo in vodja oddelka za razvojno biologijo na Stanford univerzi, je objavil v “Scientific American” svoje izsledke o tem. Zgodba o mleku, ki jo pripoveduje prof. Kretchmer, odpira zanimiva znanstvena, kot tudi pomembna praktična vprašanja, kot na primer: zakaj Evropejci in nekatere druge manjše skupine odraslih lahko uživajo mleko v neomejenih množinah? In ali je primerno v boju proti lakoti še nadalje pošiljati mleko v prahu v nerazvite dežele? Najvažnejša sestavina mleka je sladkor. On je edini ogljikov! hidrat v mleku in poleg maščo-: be in beljakovin eden bistvenih1 delov njegove hranilne vrednosti. Kravje mleko vsebuje 4.5% sladkorja, v ženskem mleku ga je 7.5%, v mleku nekaterih se-j salcev kot kitov in medvedov jih poskusili hraniti s kravjim mlekom, so zboleli. Otrokom prija visok odstotek sladkorja v materinem mleku odlično. Sposobnost telesa, .prebavljati mleko, pa pri večini ljudi — razen pri Evropejcih — hitro pojema. V starosti poldrugega do treh let, ko so otroci navadno odstavljeni, prebavljivost mlečnega sladkorja skoro izgine. To je posledica naraščajočega pomanjkanja nekega enzima, katerega namen je, razbiti molekule mleka in jih napraviti prebavljive. Ta e^zim se imenuje laktaze (po kemičnem imenu mlečnega sladkorja laktoce). Dojenčki imajo v sebi dovolj laktaze, da razbije molekule mlečnega sladkorja, odraslim pa te snor vi manjka. To delo se vrši v gornjem delu malega črevesa. Glukoza in galaktoza, ki nastaneta pri razbitju mlečnega sladkorja, prideta skozi steno črevesa v kri in se v jetrih vključita v presnovo. Če je v malem črevesu malo ali nič laktaze, ostane mlečni sladkor v njem. En del tega sladkorja pride nespremenjen v kri in ker ga telo ne more prebaviti, ga izloči z urinom; ostanek potuje dalje po črevesu in povzroča nezaželjene posledice. Prvič zadržuje mlečni sladkor vodo v telesu in s tein preprečuje redno zgostitev, vsebine črevesa, drugič pa služi laktoza za hrano črevesnim bakterijam, ki proizvajajo organske kisline in ogljikov dvokis. Posledica tega je občutek napetosti, spahovanje, bolečine v trebuhu, zaprtje ali driska. ga je pa mnogo manj. Pri dru-; Koncem petdesetih let so po-gih morskih živalih, kot so mro-' ročali znanstveniki iz Genove in ži in tjulnji, je mleko čisto brez j Manchestra o preiskavah otrok, sladkorja ali drugih ogljikovih; ki niso prenašali nikakegamleč- hidratov. Mladiči teh živali POROČEVALCI NA STRAŽI — Ko so se vršili v Parizu razgovori o končanju vojskovanja v Indokini, so poročevalci za TV in dr uga občila vztrajno čakali na pojava dr. Kis-singerja in Le Due Thoja ob koncu njunih razgovorov, pa naj je bilo še tako mraz in mokro. nega sladkorja; mleko jim je povzročalo drisko ali celo smrt. Novo odkrita bolezen, ki so jo imenovali “intoleranca laktoze”, se je izkazala v naslednjih letih za ne tako redko, kakor so prej mislili. Vendar velja nespos.ob-ncst prebavljanja mleka za bolestno izjemo, posebno pri do-j enčkih. Do večje jasnosti so prišli šele pred nekaj leti, ko so zbrali podatke o preiskavah o prebavljivosti mlečnega sladkorja pri raznih narodih z vsega sveta. Izid primerjav je bil nepričakovan: Medtem ko v zapadni Evropi in Skandinaviji 90%, v A-meriki pa 80%) prebivalstva lahko prebavlja mlečni sladkor v neomejenih množinah, je za to sposoben le majhen odstotek pripadnikov črnih, rjavih in rumenih ras. Opazljive izjeme so nekateri pastirski narodi kot Fulba v Afriki. Ta plemena, ki goje govedo in redno uživajo mleko, trpe zaradi te bolezni komaj kaj bolj kot Evropejci. Fulba dobavlja svojim sosedom neke vrste jogurta, ki tistim, ki so občutljivi za mlečni sladkor, ne škoduje. Kakor v siru, se tudi v jogurtu spremeni mlečni sladkor v prebavljivo mlečno kislino. Zakaj morejo ravno Evropejci in nekateri pastirski narodi tudi po odstavitvi izkoriščevati mlečni sladkor? O tem sta dve mnenji. Po prvi proizvaja telo tistega, ki tudi po odstavitvi redno pije mleko — naj bo kravje ali bivolje — še naprej laktazo, ki razkraja mlečni sladkor. Torej je treba s pitjem mleka dražiti organe, da se proizvodnja laktaze ne ustavi. Po drugem mnenju so nekateri ljudje že podedovali lastnost, da morejo proizvajati laktazo tudi v poznejših letih. Ti imajo veliko prednost, da lahko uživajo tudi veliko mleka. Človek redi živino že tisočletja; lastnost prebavljivosti mleka je tako imela vsaj 10,000 let časa, da se je v nekaterih skupinah razvila. Možno je tudi, da so se te lastnosti pridobile s stalnim pitjem mleka. Iz tega je razvidno, da bi bilo treba koristnost pomoči ljudem v deželah s pomanjklivo prehrano v obliki mleka v prahu šele preštudirati. DROBTINICE Kdor molči, se desetim odgovori. * Lastna hvala se pod mizo valja, so včasih rekali na Slovenskem. * Dobro blago se samo hvali, u-gotavljajo modri. * Kdor pazljivo posluša, dostikrat več pove, kot najglasnejši govornik. Prijaznost in dobrota ohranita mir in srečo. * Večina naših skrbi ima izvor v nas samih, le redko izven nas. e Za sovraštvo je vedno prezgodaj, za ljubezen nikoli prepozno. Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (35) MALI OGLASI LASTNIK PRODAJA ZIDANO “RANCH” HIŠO Na krasni cesti v Wickliffu. Hiša ima 3 spalnice, “Anderson”1 okna, kopalnica in pol obložena z ploščicami, preproga in zavese, lesen stenski opaž in preproga v razvedrilni sobi, zaprti porč, bakrene cevi, garaža za 2i/2 avta. 8 let stara, čista. V srednjih $30, 943-2878 (28) NAPRODAJ komercialno zemljišče, čez 200 čevljev dolgo ob E. 185 St. v Clevelandu, v slovenski naselbini od treh lastnikov v skupini. Samo resni interesenti kličite od 5. do 8. zvečer na tel. 486-6540 (30) Rooms for rent 5 rooms, up, newly decorated. No children or pets. St. Clair area. Call 881-2344 —(Feb. 7,9) Iščejo stanovanje Iščemo 4 opremljene sobe, 2 spalnice in garažo, če mogoče, okoli Waterloo Rd., ali v Euclidu, en otrok 15 let. Pišite na F.M. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. ali kličite 431-0628. -(31) V NAJEM 2-stanovanjska hiša na vogalu E. 74 St. in Hecker Ave. 5 sob in kopalnica — spodaj in zgoraj. j 881-1851 ' ^ (29). m ■%: Boleslav Prus: STRAŽA Zofka je šla tedaj od glavarstva v rojstni,kraj, pod nadzorstvom dveh kmetov, katerih je eden nesel pismo o njej, drugi mu je pa delal družbo. Šla je po cesti, eno nogo imajoč obuto v čevelj, drugo v sandal, na hrbtu luknjasto suknjo, na glavi pa robec kakor rešeto. Niti silni mraz niti pogled na znano okolico ni napravil nanjo nobenega vtiska. Gledala je pred se; naenkrat pa, kakor bi jo bilo kaj zbodlo, je privzdignila suknjo, skočila pred svoja spremljevavca in šla s krepkim korakom, kakor bi se ji mudilo, domov. Ko je nato stekla naprej, je eden kmetov zavpil za njo: “Kaj pa tako letiš?” Tedaj je obstala kakor steber na cesti, dokler ji ni ukazal zopet iti naprej. “To mora biti čisto nora,” je dejal drugi spremljevavec, tisti, ki je nosil pismo od glavarstva. “Taka je bila vedno, četudi ni bila za navadno delo ravno najslabša,” je odvrnil drugi, ki je poznal Zofko že davno, ker je bil doma v isti občini. In zopet sta se začela razgo-varjati o drugih stvareh. Do občinske pisarne ni bilo več kakor vrsto hoda in izza zasneženega hriba so že gledali temni dimniki bajt, kar se prikaže pred Zofko in njenima spremljevav-cema stražnik na konju, za njim sani z Ovčarjevim in otrokovim truplom. Zofka, ki je šla vedno naprej, se je umaknila izprevo-du, toda kmeta sta jo, zapazivši tako nenavaden prizor, ustavila in se začela razgovarjati z podžupanom: “O, za Boga!” je vpil eden, “kdo pa je ta nesrečnik?” “Ovčar, Polžev hlapec,” je odvrnil podžupan. “Zofka!” se je okrenil k spramljevanki, “saj je to tvoje dekletce na saneh.” Zofka se je približala sanem in začela takoj ravnodušno gledati. Toda polagoma je dobil njen pogled človeški izraz. “Kaj se'jima je pa zgodilo?” je rekla. “Zmrznila sta.” “Zakaj sta zmrznila?” “Ker ju je Polž spodil z do-1 ma.” “Polž? ... Polž ju je spodil z doma?...” je dejala, brezmiselno se igraje s prsti. “Seveda je to Ovčar, to pa ... gotovo je moje dekletce... Moja!... samo nekoliko je od tedaj zrastla ... Ali je že kdo slišal, da bi bil ke-daj otrok tako zmrznil? ... No, res da ji je bil precej od rojstva usojen slab konec. . Prav gotovo je to moje dekle!... Poglejte! ... Moje dekle, no — zastrupili so jo...” Kmetje so kimaj e z glavami poslušali govorjenje uboge Zofke. Končno se je oglasil podžupan: “Mi moramo dalje, zdravi. Hajdite, boter Martin.” Boter Martin je vzel vajeti, zavihtel bič, v istem hipu je pa začela Zofka sedati na sani, k mrličema. “Kaj dejaš?” je kriknil kmet-nadzornik, in jo zgrabil za suknjo. “Saj je to moje dekle!” je zaklicala Zofka in se vrgla na sani. “Kaj zato, če je tvoja?” je dejal podžupan. “Ti imaš drugo pot, ona pa drugo ...” “Moje dekle! ... moje dekle! ...” je začela kričati Zofka, držeč se ročico sani. Konja sta hipoma potegnila in Zofka je padla na sneg; toda prijela se je za krivine in sani so jo potegnile za seboj. “No, boš že spet norela!” je vpil eden kmetov spremljevav-cev in stekel za Zofko, za njim pa podžupan in tovariš. kmet, noseč uradne papirje za' pa eno izmed njih čisto zbegano Kmet vkljub temu še ni zapel njo. 'stopilo na nogo, je zgrabil vile pasu. Hodil je po izbi z jerme- “Sicer je pa norcu najbolje An brez usmiljenja pretepal obe 1 nom v roki, čakaje, da tudi njo, na svetu,” je odvrnil njegov to- kravi. Potem je kakor brez pa-1 kakor hitro se oglasi, nabije, variš. Imeti stekel za skedenj, tam pagoda žena je molčala in se vča- Potem sta oba umolknila, po- opazivši truplo Burka, osuval sih prijela z roko za rob ognji- psa, že trdega kakor les, in klel1 šča, kakor bi ji zmanjkovalo slušaje škripanje snega pod nogami. X. vse, kar je na svetu. “Da nisi ti, pasje seme, Izguba konj je Polža privedla kruha iz tujih rok, ne bi bil jaz skoraj do blaznosti. Res je pre-’ob konja... Gnij tu in trpi do tepel, osuval in nato pregnal od 1 pomladi, prokleta bestija!...” Moie dekletce' Daite hiŠe 0včarja> toda to še ni izčr' mu je deial k sklepu in ga še en-mcje dekletce!..'»"je Ličala iS® iz^.gfrAe krat ^ ^ ie kar Pačil° v besno, držeč se krčevito krivin. Kmetje so jo komaj odtrgali, sani so pa zdrsnile naprej. Hotela je vstati in teči za otrokom, toda eden kmetov ji je pokleknil na noge, drugi jo je zgrabil za ramena. “Kaj imaš od tega, neumnica?” sta ji prigovarjala. “Otroka vendar ne oživiš ...” “Moje dekle! ... Polž je kriv, da je zmrznila! ... Da bi ga Bog kaznoval! ... Da bi tudi on zmrznil!...” je kričala Zofka, skušaje se iztrgati spremljevav-cema. Čembolj so se pa oddaljevale sani, tembolj ji je pojemal glas, obraz sinji od srda, jo postajal, bakren, blesk oči ji je gasnil. Končno se je umirila in postala apatična kakor po navadi. Ko je pa tudi šum odhajajočih utihnil, se je vzdignila s snega in ravnodušno, kakor preje šla z velikimi koraki proti občinski pisarni, samo včasih je globoko vzdihnila. “Je že pozabila,” je zamrmral moči. “Kaj se majaš?... je zagodrnjal kmet. “Ali se ti še ni izka-dila včerajšnja vodka? ...» “Nekaj mi ni dobro,” je odvrnila tiho žena. Polž se je ustavil in prepasal jermen. “Kaj ti je?” je vprašal. “Črni kolobarji se mi delajo dušilo, zato je odšel na dvorišče, zmrzli živali, hodil po njem podolgem in po- Vrniva se v izbo se je tako čez bled, s stisnjenimi pestmi,1 premetaval, da so mu stopile z očmi, zateklimi s krvjo in gle- pene okoli ust. Andrejček, ki je 1 pred očmi in šumi mi v ušesih... dal temno izpod čela, nad čem videl vse to, je prasnil v smeh; O! ... Kaj morda v izbi tako bi se mogel maščevati. J tedaj je pa Polž, odvezavši si Spomnil se je, da je treba kra- pas, začel udrihati z njim po vama dati klaje. Šel je v hlev, fantu, da se je revež zgrudil pod začel tepsti živinčeti, ko mu je klop, ves zalit s krvjo. piska? ...” je govorila s slabim glasom, kažoč z rokami. “Ne žlampaj vodke, pa ti ne po šumelo,” se je zadrl Polž, od- NAROČITE .Si DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO MLADA MORNARKA! — Jo-ellen Drag iz Castro Valley v Kaliforniji se je pridružila vojni mornarici in je bila tam sprejeta med prvo skupino pilotinj. Na sliki jo vidimo na krilu letala, ko maha v pozdrav pred poletom v častniško šolo v Newport, R.I. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI šel zopet na dvorišče in pljuval. Čudno se mu je zdelo, da žena niti besedice ni črhnila za An-drejčka, ko ga je pretepal. Ker ga je pa zopet zgrabila jeza, a ni imel nikogar več tepsti, je prijel sekiro in začel z njo sekati drva. Zdelo se mu je, da tu pod njegovimi nogami leže ti, ki so mu ukradli konja; zato je pa delal, kakor besen, da so mu treske in celo polena letela nad glavo, frčeč na vse strani po dvorišču. Končno so mu omahnile roke, zabolel ga je križ, srajca je Bila pa premočena od potu; istočasno ga je pustila tudi jeza. Vrnivši se v bajto ni našel v prvi izbi nikogar. Pogledal je v čumnato. Polževka je ležala na postelji. |d mrnsm PRIJETNEJŠE — Gospodar je v Central Parku v New Yorku vzel psička v naročje, ko se je ta utrudil pri tekanju za njim med drsanjem. OSTROSTRELEC? — Morda res, če bi sodili po videzu. Bill Carawford, uredniški karakturist NEA, se navdušuje za streljanje z lokom. Na sliki ga vidimo z najnovejšim lokom pri ciljanju. LETALSKI PROMET JE BIL NEKDAJ BOLJ DO NOSEN — Bili so časi, ko se delale letalske družbe kar lepe dobičke pri obilju potnikov. Sedaj se je vse podražilo, potovanje z letali preko morja pa je ostalo približno na stari ravni ali je celo nižje, ko se družbe potegujejo za potnike, da bi napolnile svoja letala. Ta letajo tudi na pol nezasedena preko Atlantika v okviru rednih letalskih prog. Slika z letalom Boeing 747 kaže, kam gre vsak dolar plačane voznine v odstotkih. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 8117 St. Clair Avenue 431-0628