Političen list za slovenski narod P« pošli projeman velja: Za celo leto predplačan !•"> gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 trld., za «11 meaeo 1 irld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 ifld., za pol leta (i gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljali volja 1 i;Id. 20 kr. več na leto. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Seineniške ulice št. 2. Naznanila tinserati) se sprejemajo in velja tristopna potlt-vrsta: S kr.. če -m tisl;i enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiika trikrat. Pri večkratnom tiskanji se ceni primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. VrediilStvo jo v Seineniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedeljo in praznike, ob 1 uri popoludno. Štev. 178. V Ljubljani, v ponedeljek 8. avgusta 1887. I^etiiiBv XV Dobro došli bratje od Veltave! Rotr Vas sprejmi! I>obro došli, vrli Cehi! Radostna. Vas pozdravlja danes prvostolnica slovenska, bela Ljubljana; s praznično obleko okrašena kliče vsem dragim ji češkim gostom: Na /.dar! Slovenci z veseljem pozdravljamo današnji dan svojo brate iz daljnega severa, ki so prišli v imenu češkega naroda obiskat svoje južno brate. Bratje po veri, bratje po rodu, bratje po domu so nam Cehi. zato jo njih prihod na Slovensko nam ljub in drag nad vso. 1. Slovenci pozdravljamo Čehe, brate svoje po veri! — Vera katoliška je Cehom in Slovencem že tisočletna skrbna mati; dasi sta oba naroda pritisnjena na najzahodnejso stran kot stražnika slovanskega imena, vendar jo tudi nju ogrevala od vshoda luč svete vere. Med Cehi, posebno na Moravi sta začela apostola sv. Cirila in Metod svoje bogoljuluio delovanje, krščovala sta češki narod in vtrjevala ga v veri edino pravi; učila sta ga ljubiti Boga--Očeta v nebesih in cerkev katoliško, mater na zemlji: učila sta ga zato prav posebno vdanosti do rimske stolice. ktero je češki narod branil neoinajeno vsa stoletja. — Isto vero sta sveta blagove.stnika vtrjevala tudi med Sforenei na svojem petkratnem potovanji v Rim. Tej veri smo Cehi in Slovenci ostali zvesti do današnjega dno. To vero spričevali so Cehi nedavno tudi v beli Ljubljani. Bilo je namreč konec moseca junija leta 1881., ko so Slovenci na kolodvoru Ljubljanskem pozdravljali severne Slovane, med njimi tudi Cehe, ki so šli v Rim sv. Očetu kazat svojo sinovsko vdanost; njim so so, kakor isti narod pridružili tudi Slovenci. Tedaj je govoril v imenu Cehov slavni literat češki Vaclav Štulc, prošt Višehrudski, da so potniki nastopili pot v varstvo svete vere in pod njenim krilom upajo doseči svoj namen. Isto vero so 1. 1885. ob tisočlotniei Metodovi kazali zastopniki Slovencev na starodavnem Velehradu. — Živa vera katoliška naj prešinja tudi zanaprej Cehe in Slovence, ki naj pogumno zavračajo vsako brezvorsko rovanjo, naj pride od tujca ali domačina, da tudi še na daljo veljajo o češkem in slovenskem narodu besedo češke pesmi : Veren reči, veren viti •— Oyrillfi a Methodii . . .! 2. Slovenci pozdravljamo Čehe, brate svoje po rodu! — Skupna nam jo ona mati, čestita matuška Slava; v davnih stoletjih smo složno skupno živeli v njenem naročaji; v časov teku so se razšli po svetu odrasli bratje; sila in potreba sta jim odkazovale prostore za stanovanje, in na teli prostorih živo bratje ločeni že tisočletja; ni čuda, da so jim je v malem v toliko stoletjih spremenila govorica, tla si morata brata, ako prideta skupaj, dvakrat povedati, da se razumeta. Pred stoletji od Cehov do Slovencev ni bilo tako dolgega pota: skoro sta si podajala roko v stari Panoniji in Veliki Moravi knez Rastislav in panonski Kocelj. Sedaj seveda so se spremenili časi: bratom češkim treba se, je bilo voziti po slovenskem grobovji, proden so prišli na. slovensko zemljo. — Osoda jo obema narodoma zelo enaka, nemila: obkoljena od vseh strani od tujcev, morata so boriti za svoje narodno življenje, zato je moralna sila medsobojne bratovske vzajemnosti velik pripomoček, ki nas osrčujo v težavnem boji. In to bratovsko vzajemnost vtrdit, šli so Slovenci I. 1885. na Velehrad in v stovežato zlato Prago, to vzajemnost ponovit, prišli so danes tudi Cehi v Ljubljano. V tem smislu bodi nam Slovencem in Čehom veljavno geslo Pražak-ovo: Milu j me se! Ljubimo se! — Da so to tembolj gotovo zgodi: Pomnem, že jsmo rodni bratri, — Ditky nuiti jedino, — Jimžto ruka v ruku patri, — K bradi hrud so pi-iviue! 3. Slovenci pozdravljamo Čehe, brate svoje po domu! — Skupen je Cehom in Slovencem dom, ljubljeni dom: slavna Avstrija! Sto in stoletja že smo združeni pod žezlom slavnih vladarjev habsburških! — Menjavala se je v stoletij teku pogosto Avstriji geografska podoba; sreča ji jo sijala milo, a pogosto je razsajal in jo rušil nesrečo vihar, od zunaj so jo napadali raznovrstni sovražniki, celo lastni njeni sinovi so jo izdajali nezvesti — a Cehi'iu Slovenci bili smo Avstriji zvesti, stali smo kakor skala na njeni strani. Ni se zato čuditi, da pravi Palacky, da ko bi Avstrijo no bilo, bilo bi Cehom potrebno jo vstanoviti, in naš Kososki, pojoč: „Hrast so omaja in hrib, zvostoba Slovencu ne gane!" — Cehi in Slovenci smo si v Avstriji politični zavezniki v državnem zboru v skupni borbi za enako pravico. Zato ima vsak predlog, ki ga stavijo slovenski poslanci, naj trdne jo podporo ravno pri Cehih; tega smo se pogosto prepričali. —- Iver si pa Cehi in Slovenci le s trudom in polagoma pridobivajo svojih pravic, ker jima jo sovražnikov še mnogo, zato treba, tla nam jo Čehom in Slovencem še zanaprej vodilo geslo slavnega Rieger-ja, zasluženega vodje češkega naroda: Ne dojino se! — Da, no vdajmo se, Cehi iu Slovenci! Borba naša jo plemenita: bijemo lo boj za pravico; iste pravice, ktero vživajo drugi, hočemo tudi mi za-se. Velika, mogočna Avstrija bodi na m on našemu delovanju, a ker so mogočni Avstriji prvi pogoj zadovoljni njeni narodi, zato so zbirajmo tudi v prihodnjosti pod zastavo, na kteri se lesketajo besede: Vsakemu svoje! Živeli Cehi! Živeli Slovenci! Trojni materi: Veri. Slavi, Avstriji, zvesti sinovi na veko — živeli! druge države sklioujejo ua Berolinsko pogodbo, hoče tudi Turčija niiruo čakati, kako se razvije zamotana zadeva. — Bolgarska vlada vedno še upa, da pride Koburžan. Z Dunaja se poroča, da je novi knez Ferdinand že izbral svoje spremstvo. Kot tajnik ga spremi dvorni svetnik Fleischmanii in kot pribočnik stotnik Dobner. — Iz Pariza so poroča: Ker jo bolgarsko vprašanje zopet zastalo, mislijo francoski političui krogi, da Koburžan odpotuje najprvo v Carigrad. Tu se dogovori s turško vlado, da se na podlagi Berolinske pogodbe razpišejo novo volitve le v Bolgariji, ker zediujonjo Rumelije državo niso potrdile. Med teui časom potuje princ v Peterburg in se sporazumi s carjem. — Položaj sedanje bolgarske vlado je tak, kakor v Srbiji, predno je odstopil Garašauin. Uradna poročila trdijo, da je Kadoslavov odstopil le iz osebnih vzrokov. Isto so trdili srbski vladni časniki o Garašauiuu, akoravno so slabe fiuančne zadeve bile glavni vzrok njegovemu odstopu. Gotovo tudi v Bolgariji ni vse tako, kakor si vlada želi. Banka vlada namerava nekoliko olajšati znano postavo proti tujcem. Postava je določovala, da se morajo iztirati tudi oni tujci, ki so služili pri zasebnih podjetnikih. Ta določba se bo preklicala, dokler ho ne reši vprašanje o njeni koristi za domačo industrijo. Deželne oblasti bodo dobile povelje, da olajšajo tujim tovarnarjem rusko državljanstvo. — Turški veleposlanik „Kakir paša" jo že deset let v Poterburgu. Rusija mu je tako všeč, da bo svoja sinova vzgojil v ruskem duhu. Pred šestimi loti sta prišla v Rusijo in dobila ruske učitelje. Lansko leto sta vstopila v rusko mornarsko šolo. Kemškl časniki niso prolivali solz ob smrti Katkova, ki je bil v zadnjem času vpliven in odločen nasprotnik Nemčije. Vendar še niso mirni, ker mislijo, da se bo car držal politike, ktero mu jo določil Katkov. V tem slučaji, piše »Kreuzztg.", bi dobiček Katkova smrti no bil velik. Sedanja ruska politika utegne napraviti razmere, kterih nikdo ne more pregledati. — V Treviru se delajo velike priprave za shod nemških katolikov. Zgradili so v ta namen posebno dvorano, v kteri bo prostora za tisoč ljudi. Shoda se bodo vdeležili katoliki iz vseh nemških dežel. — Nemški časniki pišejo razburjeno, ker je francoski prefekt ukazal zapreti tovarno Nemca Weissbacha v Einbremenilu. V tovarni je delalo nad sto nemških in francoskih delavcev. „Strassburger Post" piše, da jo ta naredba francosko oblasti čudno postopanje proti nemški pridnosti. Sicer ne moremo odobravati narodnostnega sovraštva, vendar moramo priznati, da Francija povračuji enako z enakim, ker nemške oblasti enako postopajo proti Francozom v Alzaeiji in Loreni. Francoski vojni minister Ferron je določil, da se 10. vojni kor mobilizuje. Vaje se prično 8. septembra. Imenovani kor jo v Rennesu, kjer stroški ne bodo tako veliki. — Časniki mnogo pišejo o napovedanem dvoboji Ferry-ja z Boulangerom. Opor-tunisti so zadovoljni, ker sto Ferry-jevi priči odbili Boulangorovo pogoje. — Na Francoskem je ista razvada, kakor na Ogerskem. Za vsako malenkost se možje bijejo z orožjem. V umješki dolenji zbornici je državni pod-tajnik Kergusson naznanil, da se jo ruska moja po zadnji pogodbi za 11'/a miljo potegnila proti lle-ratu. Ta sprememba nima nobene strategične važnosti. Afganei so ob Kušku odstopili 825 štirjaških milj, Rusija je Afgancem ob Okususu odstopila 770 štirjaških milj. Afganci so sicer odstopili več zemlje, vendar niso na škodi. — Novejša poročila iz Afganistana se ne vjemajo. Kmir trdi, da so se vstaši umaknili v gori5. Iz Sinilo pa se poroča, da sta se emirjeva poveljnika Gholam Haider in Sikander umaknila v mesto Kholat-i- Ghilzai, ker se ua bojišči no moreta moriti z vstaši. Itaf i jonski kralj so je v petek posvetoval s Orispijem o nasledniku umrlega Depretisa. Kakor znano, vodi začasno tudi vnanje zadevo Crispi, minister notranjih zadev. Ministerska kriza bo hitro končana, kor jo ministerstvo dalo ostavko lo vsled smrti ministerskega predsednika. Cavour je bil zadnji minister, ki I. 1861. umiri v svoji službi. Sedanja ministerska kriza je le formalne narave. Trditi smemo, da se s časom predrugačijo italijanske razmere v zbornici. Meseca novembra se snide državui zbor. Ministerstvo bo moralo razviti svoj program in označiti svoje stališče'. Več poslancev se utegne ločiti od večine, ker no bodo hoteli biti orodje Crispijevo. Izvirni dopisi. Iz Vipave, 0. avgusta. (Vprevdarek. Suša. Ogenj.) V 170. številki »Slovenčevi" bral sem, da se je za Ljubljansko semenišče oglasilo nad 40 kandidatov. Žalibog, da zarad pomanjkanja prostora se ne bodo mogli vsi sprejeti v semenišče. Jaz bi tukaj sprožil nekaj v prevdarek. Ako ti vsi nimajo prostora v semenišči, uaj bi se vse eno sprejeli, kolikor jih je sicer sposobnih med njimi, iu naj bi kot „e k s te r u i s t i" obiskovali bogoslovna predavanja. Vsaj je bilo tako tudi v prejšnjih letih. Imam pred seboj Šematizom iz leta 1880. iu ta mi kaže, da je bilo tega leta 80 bogoslovcev v semenišči, in sicer 48 v IV., 29 v III. in »1 v II. letu. Zunaj semenišča pa jih jo bilo 118, in sicer 19 v III., 57 v II. iu 37 v I. letu. Vseh skupaj toraj 193. Kakor iz tega vidimo, so bili takrat iz II. tečaja samo trije v semenišči, iz prvega pa cel6 nobeden no. V semenišči bili so toraj samo četrtoletniki iu nekaj tretjeletnikov. Seveda, marsikteri bi no bil zadovoljen s tem, da bi moral biti zunaj semenišča, in morebiti bi jo zaradi toga rajše popihal drugam, češ, moji stariši so preuhožni in me ne morejo več zdržavati. Pri marsikterem je ros tako. Ali jaz mislim, da bi se dalo tej nepriliki v okom priti. Vsak duhovnik naj bi nekaj daroval v namen, da se podpirajo revni bogoslovci zunaj semenišča. Okoli 500 duhovnikov nas jo v Ljubljanski školiji. Ako bi povprečno vsaki daroval 1 gld. na mesec, znašala bi vsa svota od 500 duhovnikov skozi 10 mesecev T)000 gld., iu iz tega bi se lahko podpiralo lepo število bogoslovcev zunaj semenišča. Morebiti bi so dobilo za vse skupno stanovanje v kaki hiši, in bili bi lahko pod nadzorstvom enega semeniškega duhovnika. — Ako bi potem kacih 30—40 bogoslovcev skozi uekaj let bilo posvečenih, kako hitro bi se napolnila izpraz-njena mesta! Letos imamo v Vipavski dolini silno hudo sušo, ktera nam žuga pokončati vso pridelke po polji in vinogradih, Že od sv. Petra ni bilo izdatnega dežja. Po polji jo videti, kakor bi bilo vse ožgano. Trava čisto nič ne raste, odkar so pokosili; po travnikih je vso rujavo. TurŽice ne bo skoraj nič, ravno tako tudi ne bo zelja, ne repo. Silno žalostim jo tudi po nogradih. Upali smo letos imeti bogato vinsko letino, ali suša nam je vzela že veliko tega upanja. Da bi se nas Bog usmilil iu poslal nam kaj kmalo pohlevnega dežja I Kakor po Krasu, tako se tudi po Vipavskem pridno pogozdujejo goličave. Posebno na Nauosu so je že veliko pogozdilo, in naš gorski velikan postal jo že precej zolen. Ali hudobija dandanes nikjer no počiva, tako tudi tukaj ue. Večkrat so sliši, da jc hudobna roka tukaj ali tam zažgala mlado bo- Politični pregled. V Ljubljani, 8. avgusta, ftotrmije