PoStnln* platana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik Prane« Boštjančič. — Tifk Casopisno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-016. Poštni predal 284. -f) Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. List Izhaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna štev. 10 din GLSSIL0 SIMBIKITOV SLOVENIJE ST. 42 I 12. OKTOBRA 1858 / LETO XV / CENA 10 DIN OB IV. SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZSJ ZA SLOVENIJO Naša prva in glavna naloga prispevati k uresničenju letošnjega plana tfaj list bo že zaključen, ko se bo seja pred-*edstva RS Sele vršila. List zaključimo namreč v ®Tek dopoldne, seja predsedstva pa bo v sredo. Vendar je prav, da naše bralce seznanimo s tem, 0 čemer bodo člani predsedstva razpravljali. , ^ prvi točki bo predsednik Republiškega sveta ‘°variš Janko Rudolf govoril o nekaterih najbolj vsredh vprašanjih našega gospodarstva. Letošnjega ~0sPodarskega plana kljub blagodejnim vplivom j0,*!6 gospodarske smeri, kljub prilično ustaljenem ^čišču, ne uresničujemo, kot smo predvideli. To zaskrbljujoče. Zaskrbljujoče zato. ker pomeni Z?časnejša rast proizvodnosti in neenakomerno, po p‘Onu predvideno uresničevanje razmerij med po-^lrneznimi vrstami proizvodnje, predvsem med ^[zvodnjo za osebno potrošnjo in proizvodnjo za ^aizvodno potrošnjo, ničesar drugega kot ogrodje osnovnega cilja, ki ga v naši socialistični Roditvi zasledujemo: to je lepše in boljše življenje aelovnih ljudi. Za tako stanje ne moremo kriviti le slabosti v ^katerih tako zvonih instrumentih ali v plačnem slsternu. Za tako stanje obstoje še drugi razlogi, ki ° brez dvoma važnejši in odločilnejši. In med te premajhna pripravljenost^ storiti vse, brez žira na trenutke osebne koristi posameznika ali ®*3ega kolektiva, da dosledno uresničimo načela 'l°be gospodarske politike. Ali nismo postali vse areveč neobčutljivi? Ali nismo popuščali vse pre-čisto »strokovnjaško-komercialni« miselnosti, 'bolje, neproletarskim težnjam posameznikov ali ^*‘h skupn, ali po osebnih koristih na račun P^ažbene skupnosti? Nedvom.no je bilo precej takih Drlav°v- O tem bo razpravljalo predsedstvo. Raz-^m° bo, kako še preostali čas, ki nas loči od beVega leta- mobilizirati, da, v pravem smislu surf^c: mobilizirati vse naše organizacije in vse s Ju članstvo, da s polno zavestjo in odgovornostjo, prizadevanjem pripomore k dosledni letošnjega družbenega plana. Prepričani ča“’da bomo to zmogli. Saj smo že v mnogo težjih bili sposobni izvršiti velike, lahko rečemo ZipJe. na^oge. To bomo storili tudi zato, ker se in da bo to v korist vsakega posameznika da .ase delavske skupnosti kot celote, ker vemo, Sme’® dosledno uresničevanje naše gospodarske bseJi t0svo in neločljivo povezano z gmotno in n>h ljudi naše domovine, in 0n vprašanja bodo v ospredju seje predsedstva sistem bomo, razumljivo, potanko pisali v na-hirtnj^1 ^tev‘lki. Ves ostali dnevni red, ki sicer ni OrgJ .Va£°n, bo obravnavan s težnjo, usposobiti G da izpolnjujejo in izpolne to prvo blavno evs»tče nalogo: odločilno vplivati na dosledno y 'Ivanje letošnjega družbenega plana. blišk?rU®’ točki dnevnega reda bo tajnik Repu-obinJh'1 SVeta tovariš Mavrici j Bore poročal o Zb0r . oborih sindikalnih organizacij. Izvesti občni tahnič ^Jkalne organizacije ni majhna stvar. Kajti da rr.,!° orQanizacijskih priprav je običajno toliko, boz^^^o^rat zapeljejo vodstva podružnic, da irtlaio 'la^0 na Vl09°- k’ i° sindikalne organizacije bornan Z, ■^a^‘ današnji stvarnosti in le površno, °rflani3 ■i-VO att ’ Posplošeno ocenijo delo svoje ž«ti (rt zavoljo tega ne znajo najti in voka- harti b er- utjranja novih poti napredka. Ce pa državi J1 ■jasno' je naša osnovna n aloga leot no«e lanoV'. delavske domovine, kot graditeljev S^e 0 °Ciyisti?ne. družbe, kot članov močne delan-P'",!/ler;ff.an:3'ac^'G’ bomo tudi znali smelo in zrelo b sku-n • na 0Pravljcno delo, oceniti svoj prispevek 2 hjirnJlnV' naPorom, obsoditi svoje lastne slabosti, *irh bel (>bračunati injz jasnim pogledom in dviguje-Zaverl71 kopiti v novo leto dela in uspehov! damo se, da to ni lahka naloga, da zahteva močnih, trdnih in discipliniranih organizacij. Takšnih morda niti ni mnogo. Prepričani pa smo, da je mnogo in večji del odbornikov takih. In zato se obračamo nanje, da vse svoje sposobnosti in znanje posvete svojemu članstvu in ga povezujejo v močno silof ki bo sposobna prebresti težave, na katere nalete v svojem vsakodnevnem delu in ki jih, to vsi vemo, ni malo. To pa ne velja samo za proizvodne kolektive, ki kakor pravimo, ustvarjajo narodno bogastvo ali narodni dohodek ali višek dela, kakor pač hočete. Velja tudi za vse tiste kolektive, ki ta dohodek trošijo, pa naj si bo v državni upravi, prosveti, zdravstvu, kulturi ali kjerkoli. Vsem je skupen en cilj: izgraditi novo, lepše, bogatejše življenje. To pa bomo dosegli hitreje ali počasneje, v odvisnosti od naših skupnih manjših ali večjih prizadevanj, ki so v skladu s skupnimi koristmi celotne družbe. Zato ne moremo biti ravnodušni ob razsipništvu, malomarnosti, ki povzroča škodo, ob lenarjenju, kjerkoli površno opravljenem delu, brezbrižnosti do sotova-rišev, skratka, do vseh pojavov, ki jih na vsakem koraku še srečujemo, pa nimajo ničesar skupnega ne s proletarsko moralo nasploh, ne s proletarskim internacionali zrnom, ne z duhom socialistične demokratičnosti, na katere temeljih gradimo novo družbo. Da, teh slabosti, ki kot nevidna cokla še vedno spremljajo naše življenje, je še dokaj. S temi sla-' bostmi se ob občnih zborih spoprimimo. Vendar ne tako, da jih bomo le odkrivali in ob njih tarnali, kot žene ob umirajočem. Tem napakam je odklenkalo. Toda koliko bodo še životarile med nami je odvisno od tega, v koliko bomo razvili naše novo socialistično gospodarstvo in nove socialistične odnose. Odvisno je od tega, v koliko bomo usposobili naše delavsko in družbeno upravljanje O tem in še o mnogočem, kar nalagajo določene prilike in pogoji v posameznih organizacijah, ki žive sredi življenja, naj se pogovore na občnih zborih. Pri tem pa naj nikdar ne pozabijo, da so sestavni in neločljiv del v krvi skovane in znoju zacementirane bratske in enotne skupnosti jugoslovanskih narodov. Po teh treh točkah dnevnega reda bodo člani predsedstva razpravljali o predlogu tajništva o sklicanju plenarne seje RS ZSJ za Slovenijo Plenum bo po tem predlogu v soboto, 20. oktobra, v Domu sindikatov. Plenum naj bi odobril delo predsedstva, predvsem zaključke, sprejete na seji. Poročal bo član tajništva, tovariš Roman Albreht, ki bo podrobno razčlenil naloge naših organizacij v naslednjem obdobju, objasnil nujnost mobilizacije vseh zavestnih sil za uresničenje letošnjega družbenega plana (Nadaljevanje na 2. strani) Na konferenci DPD Svobod Slovenije, ki je bila v nedeljo v Ljubljani v Klubu poslancev, je govoril o nekaterih problemih kulturno-zabavnega življenja tovariš Stane Kavčič, član predsedstva Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Sestavek o tem prebreite na 8. strani. IZ NAŠIH ORGANIZA C I J OB OBČNIH zborih Zaupajmo mladim tovarišem in jih volimo v sindikalna vodstva Sindikalai odbuumK.1 dostikirat tožijo, da imajo toliko funkcij, da no vedo, kje Se jih glava drži. Res je nekaj takih, k: so si nabrali tudi po dvajset in več funkcij. Kaj lahko naprav: tak? Prav ničesar. Teka s seje na sejo, dokler ne omaga in ga ne dobiš na nobeno sejo več. Nekaterim se izgovarja, da je bil na sej.j pri drugih, tam pa pravi, da je bil pri onih na seja. Ce bi priredila vsaka organizacija vsaj po eno sejo ah Bestanek na mesec, ne bi mogel napraviti ničesair drugega, kot da bi hodil le po sejah. Včasih eejejb kar po trije v istem fa-bu in potem ne veš. kam naj hj šel. Kakšen hasek pa ima organizacija od takega, s funkcijami tako preobloženega tovariša? Vendar je čas, da to enkrat trezno premislimo im da spoznamo, da nam tak tovariš, četudi bi hotel, ne more prav nič pomagati, saj se ne more raztrgati na toliko kosov. Konec koncev otopi in ne dela niti pri tisti organizaciji, kjer bi v prvi vrsti moral delati. Ce je profesionalni sindikalni funkcionar, ga v sindikatih težko najdeš, če je v služb« v kakšnem podjetju ali ustanovi, je stvar dvakrat bolj narobe, saj »pride, kadar pride.« Kako je z delovno disciplino, kako opravlja svoje poklicno delo. o tem menda ni treba dosti izgubljati besed. Recept za jako »bolezen«? Ne naloži s’1 več, kot zmoreš. Marsikdo bo dejal, da to ni odvisno prav nič od njega, da ga izvolijo, čeprav ga ni bilo zraven in čeprav jim je povedal, da ne more. Ce so res tako napravili, naj sami sebi pripišejo, da so izvolili takega človeka, za katerega že naprej vedo, da ne bo dosti koristil. Malo več odločnosti je treba in tovarišem jasno povej, da imaš že tako preveč funkcij ter naj te puste pr* miru. Štiri .pet. šest funkcij je več kot dovolj. Zares pa se bomo »ozdravili te bolezni«, če bomo pogumno dvigali mlade tovariše, kj so polni moč« in življenjske energije. le izkušenj jim manjka. Zaupajmo torej mladim tovarišem in jih vol'mo v sindikalna vodstva. V delu bodo dozorevali "n si nabirali izkuše-Saj tudi mi konec koncev ne bomo večno. Organizacija, ki se ne pomlajuje, sčasoma okosteni in se tudi zbirokratizira. Mi-silimo torej na mlad rod sindikalnih odbornikov, vzgajajmo jih in j'm pomagajmo, da se bodo uveljavili. Sploh smo sistc m aitiču ejšo kadrovsko politiko v sindikatih dokaj zanemarili. Nimamo niti pregleda naših kadrov. Kdo ve. kje so na primer danes vsi tisti, k,: so nekoč obiskovali razne sindikalne šole in tečaje. Se sploh še kaj družbeno ude j st vu- ' jejo? Ko govorimo o sisitematič-nejšj kadrovski politiki, ne mislimo na to, da b,i zdaj »od vrha« določali, kdo naj bo v kakšnem sindikalnem vodstvu. Smo za tako kadrovsko politiko, ob kateri bomo do kraja spoštovali načelo demokratičnosti. Gre torej za to, da pomagamo odbornikom, jim omogočimo izobrazbo, ne pa da bi hoteli na silo postaviti koga za shodi- ■ kalnega odbornika, ki sj je s slabim delom in zgledom zapravil zaupanje članstva. Na to misli tudi Republiški svet. ki namerava odpret* seminarsko šolo za sindikalne odbornike. Naša prva in glavna naloga (Nadaljevanje s 1. strani) in naše gospodarske politike nasploh. V svojeui poročilu pa se ne bo zadovoljil samo s tem, ampak bo prikazal nujnost in pota pospešenega usposabljanja delavcev za delavsko in družbeno upravljanje, če naj sindikalne organizacije v polni meri postanejo in izvrše svoje poslanstvo kot šole socializma. V četrti in poslednji točki dnevnega reda pa bo tovariš Jože Plevnik obrazložil bistvene značilnosti novega zakona o pokojninah, nakar bo predsedstvo zavzelo do zakona določena stališča. Že iz zgoraj povedanega je razvidna izredna pomembnost seje predsedstva in bodočega plenarnega zasedanja RS ZSJ za Slovenijo. Naše bralce in vse članstvo opozarjamo, da pdzljivo spremljajo delo obeh zasedanj in zvesto prebirajo naš list, ki bo v prihodnji številki pisal o obeh zasedanjih. Sl tih dni !»oj va Ne da i 'a?.! D *W>i Mat dik; av-c Mio O sestankih in sestankarstvtt Zdaj, ko smo tik pred občnimi zbori — marsikje so ga že imeli — je čas, da se pogovorimo še o nečem, o sestankih in sestaakar-stvu. Ugotavljamo namreč, da je bilo včasih dosti sindikalnih sestankov ([precejkrat tudi nepotrebnih), ko pa smo napovedali boj sestankarstvu, takim sestankom, ki so zgolj zato, da bi bila izpolnjena'neka formalna obveznost, so jih v marsikaterem kolektivu sploh odpravili. Z vodo vred so vrgli preč tudi otroka, kot temu pravimo. Kaj menite, se odbornikom ni treba od časa do časa pomeniti s IZ TOVARNE ALUMINIJA IN GLINICE V KIDRIČEVEM SKRB ZA MLADE DELAVCE članstvom, poslušati, kaj ono pravi, kako je kolektiv razpoložen, kaj on sodi o delu odbornikov, delavskih organov upravljanja, uprave podjetja, komunalnih organov itd? Še pomnite, kako smo včasih na široko razpravljali o osnutkih zakonov? Danes pa to Opravi pogosto kar izvršilni odbor podružnice (včasih niti ta ne) Zdaj je bilo na primer takih priložnosti precej — in so še — ko razpravljamo o osnutkih zakonov, o delovnih razmerjih v gospodarstvu in o pokojninskem zavarovanju, Hm, kaj naj povedo ljudje novega, se vpraša marsikak odbornik, saj so osnutke sestavljali pravniki, ki se na te zadeve bolje spoznajo. Vsak delovni ražanja mnenja. Na njih -- , stalizirajo stališča do posajn^t vprašanj. In precej manj c razprtij po podjetjih, če bi v začetku, brž ko začne S'K javno pogovorili o zadevah, k1 I Na katere tarejo. Na sestanku ^ moreš kvasiti tjavendan. v kaj konkreh)^ mora povedati kaj kar drži, saj če stvar ni kolektiv sprevidi, koliko ie da gre konec koncev le /il intrigo. No, motil bi se tisti, ki pisanje tako razumel, da so dikailni sestanki1 univerzalno , viilo za vse in da se s sesvti vse sindikalno neha. Nič : ne mislimo! Sestanki so h veliko bolje ve, kje ga kaj teži in Letni občni »bor sindikalne podružnice Tovarne aluminija v Kidričevem bo 2'8. oktobra. Na občni zbor se, kakor kaže, dobro pripravljajo, saj so v vseb obratih organizirati sestanke na katerih ocenjujejo dosedanje uspehe sindikalne podružnice- Podružnica je imela v tem letu polne roke dela. Na njeno po- budo so v tovarni posvečali dela vskcmu izobraževan ju doka js-njo pozornost. Tesno je sodelovala z delavskim svetom, pomagala socialno šibkim itn bolnim delavcem. Tudi »Svobodi« in športnemu društvu »Aluminij« je bila v pomoč. Sindikalna organizacija in »Svoboda« sta skupaj 9. septembra razvili svoj prapor. Kolektiv tovarne glinice in aluminija v Kidričevem je še mlad. Mnogo je delavcev, ki prvič v živlienju strežejo modernim strojem. Sindikalna organizacija na to ni pozabila. Predlagala je delavskemu svetu in vodstvu pod-ietja, naj bi se čim več delavcev udeležilo strokovnih tečajev, saj bodo le na ta način povečali storilnost dela. kako bi bilo njemu najbolj prav. In kako naj zve sindikalni odbornik za mnenje kolektiva, če ga ne skliče? Na sestanku razložimo ljudem tudi naše splošne gospodarske možnosti, temeljna načela, na katerih so taki osnutki zgrajeni. Človek se potem laže orientira in spozna, kako se da vskladiti osebne koristi s splošnimi. Kajpak je to le en primer. Zavedajmo se, da so sestanki ena izmed oblik demokratičnega iz- človek . izmed oblik sindikalnega o nanje smo hoteli opozoffiU ob občnih zborih, da tudi n3'.^, kaij jpovemo, kaj mislimo ° s kalnih sestankih. ^ Menda pri vsem tem ne u še posebej naglašati, da b° 5 ; nek koristil le, če bo dobro D pravi jen in če bo vsak j13*5- uit odšel z njega z zavestjo, da ^ 'J kaj pridobil, da smo določi-’ A lišče do kakšnega vprašan 1* ji Takih sestankov si vsi zC,lf”]af| odbornikov ne bo bolela _______^ i zaradi 'udeležbe. r Ni ‘N "U iaij Mk Pti So v ( te, PLENUM REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ZA HRVATSKO Izobraževanje delavcev V Zagrebu je bil 28. septembra pod predsedstvom Josipa Cazija plenum Republiškega sveta ZSJ za Hrvatsko. Na p len um u so veliko razpravljali o delu delavskih svetov, o izobraževanju delavcev in o pripravah za letne občne zbore sindikalnih organizacij. V zadnjem času so v okviru delavskih svetov ustanovili razne komisije. Ponekod so v teh komisijah samo člani delavskega sveta, drugje pa tudi strokovnjaki tistega podjetja. Komisije imajo nalogo, da proučijo posamezna vprašanja tn o svojih ugotovitvah poročajo delavskemu svetu. razmotrili razna poliitiična in ekonomska vprašanja. Ob uspehu pa je bilo opaziti tudi nekatere slabosti. V vseh gospodarskih organizacijah, kjer so letos izvolili delavske svete, so na predvolilnih sestankih seznanili delavce s splošnimi problemi podjetja in pregledali uspehe in slabosti v delu organov upravljanja. Na teh sestankih so pokaEall zlasti kmetijski delavci veliko zanimanja za vprašanja, .ki se tečejo poslovanja podjetij in dela delavskih svetov. Na Kmetijskih posestvih Erdut pri Osijeku so delavci živahno razpravljali o novem načinu proizvodnje. Ta primor navajamo, ker nam pove, kako se v zadnjem času zanimajo kmetijski delavci za de- lavsko upravljanje. Tudi v ostalih gospodarskih organizacijah so delavci živo razpravljali o nalogah delavskih svetov in upravnih odborov. V tovarni usnja »Partizan« in gradbenem podjetju »Zagorica« v Krapini je 50 odstotkov članov delovnega kolektiva govorilo o višji produktivnosti dela. delovn* disciplini, boljši prebrani delavcev itd. Ti podatki nam povedo, da so delavc,; razumeli pomen delavskega upravljanja in se vedno bolj zanimajo »a vsa lista vprašanjia, .s katerimi se srečujejo organi upravljanja v vsakodnevnem delu. Na plenumu je imel član predsedstva Ivan Perič, dailjšj referat o politično-vzgojnem delu v sindikalnih organizacijah. V zadnjih letih je bilo vzgojno delovanje sindikalnih organizacij omejeno le na predavanja o osnovnih stališčih našega gospodarskega sistema. V, podružnicah so delavcem razlagali sistem pravic v socialnem zavarovanju. Seznanili ©o jih z organizacijo oblasti in izgradnjo komunalnega sistema. Obenem pa so v številnih sindikalnih organizacijah posvetili veliko skrb politično vzgojnemu delu, saj so na predavanjih Tu In tam so opustili zelo koristno obliko vzgojnega dela, to je, zanemarili so tako imen. politične informacije. Mnogi sindikalni sveti pa so za člane sindikalnih podružnic organizirali predavanja o notranje in zunanje političnih dogajanjih preko SZ.DLJ. Tako so sicčr dosegli določene uspehe, toda razme oblike vzgojnega dela v sindikalnih organizacijah so tako odpadle, poleg tega pa se niti niso vsi člani vključili v delo organizacij SZ.DL.T. Delavske univerze smo ustanovili, da bi pomagali sindikatom pri vzgojnem delu. Toda te se niso v Hrvaški republiki do kraja izpolnile svoje naloge. Znatna krivda leži na sindikalnih organizacijah, ker niso dovolj pomagale delavskim univerzam. Hkrati p& je v sindikalnih organizacijah prevla- dovalo mnenje, da bodo ul^eprii ze zamenjale tovrstno nost podružnice. nos^t Naj večjo skrb je treba titi na novo zaposlenim va' cem. Njim, ki pr »brij® to ^ pr si, moramo pomagati, da ^0jji hitro znašli v n‘°‘veTn__m, sfc >5. >0 av N in 'razumeli vlogo in pf> dustrijskega delavca, mer take pomoči naj>n‘av podjetje »Borovo«, kjer m ^ v;—— ir-, ganizirali seminar za n lavee, seznanili ®o j’b z jari ki ga bodo opravljali v93 Poleg strokovnega de ® nar ja je treba delavce njati z življenjem do delovnega kolektiva. jr Na plenumu so -tzadi bodo v sindikalnih orf, $?} jah pospešili vzgojno d*' publ iški svet je pred poslal vsem okrajnini V* N' N) ---- nim svetom v ®rva^Si!<^T, ’zf. programa o ekonom® .^id braževamju članov o T1 svetov tn upravnih odbfV m' načrt naj bi or ga ni »ao ■> godile svojim potrebam- 9* 9« 'ti V 9] * 9) SIROM PO DOMOVINI IV. ZBOR GOSTINSKO-TURISTICNIH DELAVCEV Prispevek k zdravi rasti .Skoro tisoč gostln^o-tUiristič-delavcev se je zbiralo prve oktobra na Bledu, da ocenijo Sv°je delo na področju gostinst-in turizma v minuli sezoni, samo, da ga ocenijo, temveč pokažejo na dosedanje ■ slabo-N »n prouče možnosti, ki bi v D()doče prispevale k ugodnejšemu r9?vojU gostinstva in turizma. Delovni program letošnjega ' program t ra se je v glavnem nanašal na j^sirno poročilo tovariša Borisa ^tajca, podpredsednika RO sin-.'kata gostinsko-turističnih de- bii-o strnjeno v glavnem vse, kar Uspehi gorenjskih letalcev letališču alpskega letalslkega i.-ntra v Lescah ie vedno zelo >hno. ra v Lescah je vedno zelo Tam najdemo modelar-jadralce, padalce, pilote ja-td^lniiih jn motornih letal. V le-v^hji letalski šoli so mladi letalci j. •'•lOO letih preživeli v zraku oiko« ^ ^ ur. Padalci so v tem pote-napravili preko 300 sikokov. J^kalh so na cilj v vodo in brez J^ržka, pa tudi nočnega skakanja hišo ustrašili. Jadralci so osvo-vli dva srebna C znaka, padalci ^srebrni in zlati C zmak. drugem letalskem zletu go_ jiških letalcev so zabeležili ze-0 dobre rezultate. Naj bj se za- 3 tudi mladina iz ostalih ko- j.ktivov zanimati za lep letalski v^°rt. Alpski letalski, center ima šS: poboje za napredek letalskega ni«? V4; [rta na Gorenjskem. Mladini je samo dobrih učiteljev in ne bodo izostali. se nanaša na to stroko, posebno še na stanje v turizmu. Da je ta gospcdars-ka panoga pomembna, vidimo iiz tega, -da je znašal promet v letošnjih prvih sedmih mesecih 5 milijard 318 miilijonov dinarjev. Toda čeprav se je ta promet nekoliko zvišal nap ram lans»kemu letu, pa je močno padel obisk domačih kakor tujih gostov. Vključno / navedenim mesecem je zna&ul indeks nočitev (pri domačih gostih 90, pri inoczemcih pa 63 nap ram lanskemu letu. Čeprav se je promet pozneje neko-• lika popravil, je vendarle res, da so bile storjene napake, ki jih sicer v celoti ne moremo očitati gostinstvu in k» jih moramo za bodoče leto vsekakor popraviti. *V ta namen je 2Vozni sekretariat za blagovni promet že storil določene ukrepe. S pametnim prizadevanjem in uveljavljanjem ustreznih cen s strani gostišč bo v bodoče mogoče doseči večje število turistov, tako domačih kakor tujih. Poročevalec kakor tudi drugi tovariši so dokajšnjo pozornost posvetili tudi drugim važnim vprašanjem. Ra-zpravljah so o kadriih, o delavskem upravljanju, o poma.n jkfl ji vib predpisih, o propagand* in sličnem. Iz vse razprave, ki je bila na višini, je biilo čutiti želijo, da bi sindikalna organizacija obravnavanju teh stvari posvetila več pozornosti kot doslej. Pohvalna je bila misel tovariša, ki je gostinske delavce pozval, da s svoje strani skušajo preprečevati pijančevanje, in prav tako umesten predlog, da naj udeleženci zbora v celoti posvete poročilu in razpravi vso pozornost. N IV. zbor je kot običajno bil izpopolnjen z mnogimi prireditvami, ki so pokazale, kako naj gostin-sk o-turistični delavec izkorišča svoj prosti čas na k ul turno-prosvetnem in teiesno-vzgojnem področju. Mladinski pevski zbor z Jesenic PRVI DEL MELIORACIJ NA LJUBLJANSKEM BARJU SO KONČALI Hektari plodne zemlje Problem Ljubljanskega barja je star prav toliko kot banje samo. Pripovedujejo, da ga je že pred 200 leti skušala rešiti Marija Terezija, toda ostalo je v glavnem ie pri besedah vse do današnjih dni. V zadnjem času so začeli z melioracijskimi deli na Ljubljanskem barju. To bo vsekakor eno izmed najmogočnejših del po osvoboditvi, saj bomo pridobili okotl; 15.800 hektarov obdelovalne površine. Prva etapa teh del je že končana. Tako so regulirali Ljubljanico, S SEJE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA TEKSTILNIH IN USNJARSKIH DELAVCEV SLOVENIJE DVAJSETI AVGUST praznik tekstilnih delavcev l*e!ovni kolektivi po vsej naši ',Jmovini so proslavili na naj-svečan način 20-lctnico v.e- tekstilne stavke. V mnogih .‘tn;ših proslavah so delavci obu- velifci boj prole-^,r, se je obseg proizvodnje gibal skorajda na enaki ravni kot julija 1955. Tudi številke o izpolnjevanju Plana po potrošniških skupinah niso razveseljive. Predvidevali smo na primer, da bomo proizvodnjo sredstev za delo znižali na 99 odstokov. proizvodnjo reprodukcijskega materiala zvišali na 108 odstotkov in proizvodnjo blaga za široko potrošnjo na 113 odstotkov. Toda v minulem polletju je proizv-odmjia sredstev za delo dosegla 110 odstotkov (za 11 odstotkov več, kot smo predvidevali) v proizvodnji reprodukcijskega materiala, smo za 7 odstotkov pod predvidevanji družbenega plana, pri proizvodnji blaga za široko potrošnjo pa smo kar za 21 odstotkov pod planom (v prvem polletju ie bil plan izpolnjen z 92 odstotki). Z letošnjim družbenim planom Smo predvidevali, da bo storilnost porastla za 7 odstotko-. Toda -tud.i to predvidevanje, kot je v»deti, ne bo uresničeno. Namesto predvidoma 3.000 novih delavcev, so jih naša podjetja že v prvem polletju zaposlila 5.150 in kot ugotavljamo v zadnjem času, je v gospodarstvu na novo zaposlenih 6.000 delavcev. Ce primerjamo zaposlenost s porastom proizvodnje, lahko prej govorimo o nazadovanju produktivnosti kot pa o napre. dovanju. Prizadevanje za zboljšanje življenjske ravni je neraz-družljivo povezano z napredkom proizvodnje Torej, če upoštevamo, da le od razvoja gospodarstva, to je od rasti proizvodnje in storilnosti dela, ustalitve trga. skladnega razvoja posameznih panog proizvodnje, smotrne zaposlitve in tako dalje odvisen nadaljnji razvoj gospodarstva in s tem v zvezi tudi gospodarskega sistema, potem s sedanjim položajem ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Posebn.0 ne smemo biti s takšnim stanjem zadovoljni sindikalni odborniki, ker vemo, da je prizadevanje za zboljšanje življenjske ravni neločljivo povezano z bojem za lazmah proizvajalnih sil, z na- predkom proizvodnje. Stara resnica je že,' da so materialne in duhovne dobrine pogoj za življenje.- Te je seveda treba proizvesti. Ce ne proizvedemo dovolj blaga, če so proizvodi slabi in dragi, se zaradi tega ne moremo jezit; na nikogar, razen na nas proizvajalce same. in moramo priznati, da nismo prav gospodarili, priznat* moramo svojo krivdo, svoje slabosti in si prizadevati, da jih čimprej odpravimo. Torej, če upoštevamo vse to, potem je razumljivo, da istočasno, ko govorimo o življenjski ravni • delovnih ljudi, govorimo tudi o izpolnjevanju plana, o izboljšanju in pocenitvi proizvodnje, izpopolnjevanju tehnološkega procesa dela. rasti storilnosti, skratka o smotrnem gospodarjenju. Iz teh razlogov smo se sindikati že v začetku leta odločili, da bodo prav vse naše organizacije. vsi naši člani z vsemi silami podprli uresničenje načel sedanjega gospodarskega razvoja, da bomo vsi skupaj obrnili vso pozornost na gospodarjenje v slehernem podjetju. Takšna odločitev ne pomeni čakati na »direktive nekje od zgoraj«, če v podjetju ta ali orna stvar »zaškriplje« ali če kdo ne gospodari tako, kot bi moral. To pomeni, da se morejo prav sindikalne organizacije spoprijeti v podjetju z vsem tistim, kar zavira proizvodnjo, kar jo hromi In teh pojavov v podjetjih doslej nl bilo malo. na primer, od teženj po širjenju investicijske fronte, napačnem ocenjevanju zalog, zmanjšanju proizvodnje, da podjetju ne bi bilo treba poceniti izdelkov, temveč, da bi ostale cene in dobiček ma isti ravni itd. Premalo izkoriščene možnosti Torej, če dobro pretehtamo položaj v gospodarstvu, potem lahko ugotovimo, da je ustalitev trga, ki smo jo dosegli v precej večji meri kot vsa leta doslej, predvsem posledica delovanja administrativnih ukrepov, ekonomskih instrumentov družbenega piana, omejevanja izdatkov za investicije in proračun itd., precej manj zaslug pa smemo za vse to pripisati delovanju zavestnega faktorja v naših tovarnah. Res, v prvem četrtletju je slab energetski položaj vplival na slabše izpolnjevanje plana. Toda ta položaj ni prav v ničemer vplival na to, da vodstva podjetij ne bi mogla spremeniti asoriimana proizvodov, v ničemer ni vplival na elastičnej-šo prilagajanje podjetij zahtevam trga. Vrsta naših podjetij je namreč tudi v letošnjem letu izdelovala in še izdeluje predmete. ki jih težko vnovčuje, s katerimi je trg tako rekoč že zasičen. ni pa se preusmerila na. izdelovanje predmetov, ki jih na našem trgu še ni dovolj, od najrazličnejših predmetov za gospodinjstvo do proizvodov, ki jih potrebujejo posamezne industrijske panoge. Namesto da bj čas relativnega zastoja v naših tovarnah, v prvem četrtletju zaradi pomanjkanja električ- ne energije, voditelji proizvodnje izkoristil; za različne tehnične analize, za poglobljeno proučevanje trga in zahtev trga, so držali, mirno rečeno, križem roke. Marsikje voditelji proizvodnje še sedaj ne razumejo, da je tehnična organizacija proizvodnje tn iz te izhajajoča produktivnost ključno vprašanje nadaljnjega razvoja gospodarstva, nadaljnjega 'in še hitrejšega razvoja proizvajalnih sil sploh. Sem spada tako smotrna organizacija dela. porazde-liitev dela na posamezna delovna mesta v oddelkih, obratih itd., ki na tem področju. doslej rovin. priprava orodij itd., kot tudi smotrnejša organizacija dela med podjetji v smislu kooperacije, koprodukcije in specializacije. Ce so ponekod, toda le redkokje, letos karkoli storili za izpopolnitev organizacije dela znotraj podjetij, še n« bilo skoraj nič storjenega za tesno tehnično povezavo, za sodelovanje med podjetji, za organiziranje organizacije industrijske proizvodnje na višji ravni, za prehod iz obrtniške na industrijsko proizvodnjo. Vsega tega širokega programa seveda nt moč uresničiti v nekaj mesecih. v letu dni, toda lahko bi že doslej storili vsaj prve korake v tej smeri. To je naloga posameznih podjetij, predvsem pa naloga združeni, zbornic itd, ki na tem področju doslej še niso pokazale potrebne žiia-vosti in življenjske sposobnosti. Delavec ne more ničesar napraviti ob slabi organizaciji dela Voditelj« proizvodnje še niso doumeli, da delavec ne more ničesar napraviti, če vodstyo ne poskrbi za ieboljšave, če nl organizacija dela takšna, da delavca nenehno sili k večji storilnosti, seveda ne v večjem izčrpavanju njegovih fizičnih moči, temveč smotrnejši organizaciji proizvodnega procesa, smotrnejši prilagoditvi orodja, pravočasni dobavi materiala, odstranjevanju vseh mogočih zastojev, Hd. Organiziranje proizvodnje v tem smislu seveda terja nenehno vsakodnevno poglabljanje v proizvodni proces, terja veliko več truda kot pa enostavno shematično zapisovanje opravi ienih delovnih ur, 'prebiranja 'načrtov itd. Toda prej ali slej bo morala naša tehnična inteligenca v tovarnah misliti tudi na to področje dela, saj ji zato ne manjka znanja. manjka j,i le določenih prijemov, ki pa si jih lahko prti-dob* v medsebojnem posvetovanju, prenašanju izkušenj iz podjetja v podjetje itd. Nešteto naših , ljudi iz vrst tehnične inteligence je bilo ne samo nekaj dni, temveč celo nekaj mesecev na' »študijskih potovanjih« v tujini, v najmodernejših podjetjih. Toda znanje, ki so s* ga pridobil; v tujini, v tehnično razvitejših deželah, niso skoraj nikjer posredovali doma, niso organizirali proizvodnje tako, kot so jo videli v tujini. Nič ni čudnega, če potlej človek #w»mi. ali so svoj študijski čas v tujin* res plodno izkoristilii, plodno v korist skupnosti, ki jim le omogočila obisk in študij v tehnično izpopolnjenih tovarnah. Seveda velja ob.tern- razglabljanju spregovorit* tudi besedo, 'dve o delu sindikatnih organizacij podjetij. Sindikat bi moral bit* pravzaprav vest podjetja. Moral bj imet* na dlani podatke o izkoriščanju strojev, o zaposlitvi, o rasti produktivnosti, razmerah na trgu, zahtevah trga *td. Ce bi imela sindikalna organizacija te analize, bi imela v rokah najsolidnejšo-osnovo za akcije, za zahteve po izboljšanju. Raznovrstne analize zahtevajo sistematično delo, nenehno spremljanje proizvodnje, poglabljanje v probleme gospodarjenja znotraj' im zunaj podjetja. Reči je treba, da so se sindikalni odborniki le ma-lokje odločili za takšen, težji, toda sistematični način dela. Zanj pa se bodo morali prej ali slej odločiti, če hočemo res podpirati uresničevanje načel sedanjega gospodarskega razvoja in pospešiti napredek proizvajalnih sil. Sindikalne organizacije so marsikaj storEe za izobrazbo delavcev in predvsem za izobrazbo organov delavskega upravljanja. Priredile so vrsto predavanj in seminarjev. Toda to še ni vse. Kot rečeno, sindikat bi moral pravzaprav biti vest podjetja. Kaj mislimo pod tem pojmom? To. da bi moral sindikat nenehno spremljati vsa dogajanja v podjetju, jih na sejah im sestankih analizirati in zahtevati od voditeljev proizvodnje, da delajo drugače, da ne gledajo samo na trenutno ozko korist podjetja, temveč na korist skupnosti, da se vendarle zavedo, da je podjetje samo drobcen del naše ekonomske celote, da je gospodarstvo ne-razdružljiva , ekonomska enota. Slabosti je treba vselej priznati. Priznati j e torej treba, da so marsikje sindikalni odborniki zamižali z enim očesom, če so videli to alj eno slabost v gospodarjenju. Zamižal* so. češ če storimo drugače, če zahtevamo znižanje cen izdelkov, potem bo kolektiv na slabšem, ne bo dobička. Kaj malo so zaostrili vprašanja prikritega zaustavljanja proizvodnje, premalo ostro s-0 zahtevali od vodstev podjetij, da izboljšajo or-ganizacijio dela, da priiagode proizvodnjo zahtevam trga, skratka, preplaho so se spoprijemali v podjetju z vsem; tistimi. ki so odgovorna Za tehnološki proces dela, za gospodarjenje. Vodstva podjetij naj prevzamejo del nekdanjih nalog sindikatov Ne gre za direktno vmešavanje sindikalnih organizacij v vodenje tehnološkega procesa dela. Gre za nekaj več, gre za bdenje nad tehnološkim procesom, bdenije, kako kdo gospodar; 4n vodi podjetje in za zahtevo. da ga vodi bolje, drugače. Zato so sindikalne organizacije kot organizacije proizvajal- cev dolžne zahtevati od vodilnega osebja v podjetju, od preddelavcev, oddelkovodij, tehnikov, obratovodij in inženirjev, od orgauov delavskega upravljanja, da v podjetju organizirajo proizvodni proces tako, dia bo proizvodnja čina Mitreje napredovala. Skratka, sindikalne organizacije naj bi sedaj naložile vodstvom podjetij tiste naloge, ki so jih včasih sindikati z vso uspešnostjo opravljala in sicer, da z diagram* o padcu in rasti proizvodnje obveščajo kolektiv o uspehih, da sklicujejo proizvodne sestanke, na njih razpravljajo z delavci o slabostih 'v tehnološkem procesu dela. da upoštevajo ter uresničujejo predloge delavcev, kako naj bi še bolje organizirali delo. Ce bodo vodstva podjetij prevzela te naloge *n prevzeti jih morajo, potem bodo lahko sindikati usmerili svoje delovanje na tako imenovano »politično področje«, to je, uspešno bodo lahko .razpravljali z delavci v oddelkih, obratih in drugod, kako poteka izpolnjevanje plana, kal bi maralj še storiti in terjati od voditeljev proizvodnje, da bi Izpolnjevanje potekalo že bo\j v redu. Plodno izkoristimo zadnje dni pred zaključkom leta Pred nami so še nepolni trije meseci do zaključka leta. Marsikaj še lahko storimo, marsikaj izboljšamo, dia bo družbeni plan uspešneje izpolnjen. Seveda pa moramo za to izpodbudi-ti ves kolektiv, slehernega člana sindikata. Zato bi kazalo prav sedaj o vseh teh stvareh razpravljati, razpravljati o p°' rmanjkljivostih v proizvodnji z vsem članstvom in se pro tem posluževati nairazličneiših r,b-lik, od množičnih sestankov kolektiva do sestankov v posameznih oddelkih in obratih osebnih pomenkov. Vsak kolektiv naj bi v svojem območju sestavil analizo o dosedanjem delu, o gospodarjenju, o prila' gajanju podjetja razmeram trga, *n na osnovi tega štorih karkoli je treba storiti, da bi organizacijo dela izboljšal. P°' epeši.1 rast. storilnosti itd. P,r tem v kolektivih ne bi smeli gledati na trenutne koristi, a® se ta ali ona stvar takoj i /.plača kajti izplačala se b0 slej ^ prej. Reč; je namreč treba, da v podjetjih marsikdaj vzamejb v roke tako imenovano kapH3' Mistično raičunico. ko razpravljajo o tej ali oni spremembi, ni' majo pa je v rokah takrat, kadar se pomenkujejo o potrebah trga. ko je treba proizvajati listo. česar na trgu ni. o^-orf>3 kar trg želi. T* sestanki in a*1®' liže bodo obenem že tudi dobra priprava za razpravo o pian podjetja ža naslednje leto. za razpravo o izboljšavah v le*1”?” loškem procesu dela, ki se J moramo lotiti, če se hočem približati ravni industrij proizvodnje, tako glede st; kot količine izdelkov.^ sirijsko bolj razvit *m država''' Peter Dorn‘k NASE GOSPODARSTVO zapiski z razširjene seje predsedstva republiškega odbora sindikata Hitreje k specializaciji Odgovori 37 od 80 anketiranih e&no-ind'U3ttrijski>h podjetij Sk>_ v®nije: v pohištveni industrijo. 46 kopičijo zaloge; potrošniki kupujejo pohištva zavoljo . ^■ke kupne moči; zmogljivost Pohištvene industrije je preve-lsa; gradbeno pohištvo ne gre v d&nar. zaradi Smej e vanja dn-y®stieij; deilavc i v osmih podoljih so dob»Ii nekajkrat 60 do 'Odstotne plače; nekaj podje-I je prešlo pod prisilno upra-V,0> nekatera vodstva podjetij sPreiminjajo obrate v samostojna podjetja itd. Površen opazoivalec bj »(Klil, “■a so vse to le posledice pre-pmerjtve našega gospodarstva, resnic,! na ljubo velja za-“sati. da so to v resnici posie-1<;s okorelosti ljudi, ki vodijo Proizvodnjo. Marsikje v podjet-n ni maj.o noimaativoiv časa in I a Lej-j a la. Ne vedo, kje so ozka j Ia> ne sestavljajo analiz pro-. . ^nje, ne proučujejo trga, ne hi!agaj,aj0 svojih proizvodov ®ahtev,a;m potrošnika. Izdelujejo in drago pohištvo kot rred 50 lati, ne 'izdelujejo pa tankega, pohištva, za katerega ,! Potrošili manj lesa, kj b* ,IIa cenejše, sodobnejše, pri ^o-/0šn;:ku bolj zaželeno In na Sn bolj iskano. I j ' ndjetjia, ki so ysa povojna ^‘■a skrbela za kakovost izdel-b0v. za tehnično izboljšavo, za al.išo organizacijo dela. ki so ‘-‘a skromnejša prt ustvarjanju “hiičkia, podobnih težav skoraj-*. h® čuitijo, oziroma le v manj-1 meri. Vzponi za tak položaj nekate. m podjetij, so - torej drugje, ™„. a-otnaj njih samih »n sprostitev lovanje tI®a jih je le odkrita. In to bo ,^‘ha prej ali slej upaštevtatri ,&r spremeniti sistem dela. Reči 2* treba, da je vrsta podjetij načela -resneje razmišljat,! o . 'lene! proizvodnje, začela, je ^^•»injati asorti-mend izdel-ki so bolj donosni in ki ietji Proiz želi. Skratka, vrsta pod- razmišlja" o znižanju cen vodov, boljši organizaciji tehnološkega procesa, det/a, sestavljanju solidneiših kalkulacij in tudi o kooperaciji, koproduk- ' ci-je in specializaoiji. Seveda bi proces v smeri specializacije, koprodukcije im kooperacije hitreje potekal ob obilnejši pomoči Združenja le-sno-industtrijskih podjetij. Združenje bi se moralo po mnenju proizvajalcev razviti v bolj praktičnega in gibonejšega svetovalca in pomočnika, v organ, ki bi pospeševal prenašanje izkušenj iz podjetja v podjetje, v koordinatorja, ki bi sporazumno s proizvajalci usmerjal razvoj lesno-industrijakih podjetij. Vseh teh nalog Združenje doslej še me opravlja v zadovoljiv« meri. To -pomeni, da bo moralo Združenje spremeniti svoj sistem dela. Svoj odnos do združenja im ostalih proizvajalcev pa bodo morala spremeniti tudi podjetja, ki imajo v svojem sestavu strokovnjake, toda nia prikrit ali odkrit način nasprotujejo, da bi njihov strokovni aparat preko Združenja posredoval svoje izkušnje tudi drugim kolektivom. Tudi trgovska podjetja, predvsem izvozn-a, bodo morala spremeniti svoj odnos do proizvajalcev. Njihova dokaj ustaljena metoda je namreč, da posamezna večja naročila, na primer za obešalnike in podobno, poraz-dele na vrsto podjetij, tudi ha tista, ki se sicer niso iizrecno specializirala v g-alam-terits-ki stroki. S tem odvračajo .proizvajalce od speoialtizačije j.n j.iih -tako rekoč zavajajo v i ždečim širšega števila predmetov. Na ta način postajajo posamezna podjetja predvsem m.a.nj-ši obrati, sužnj; trgovine in njene muhavosti. To seveda odvrača proizvajalce od specializacije za posamezne predmete, za katere imajo potreben strojni park in izvežban kader. Trgovina, predvsem izvozna, pa bo morala tudi bolj sistematično proučevati zunanje tržišče in sporočati pnoizvajal-■'cem želje zunanjega trga, ne Pa od njih terjati samo novih in novih modelov, kj sicer terjajo veliko dela, včasih pa ne zagledajo luč sveta. Ce bodo v.se te ovire odstranjene -in odpravljene slabost«, če se bodo podjetja hitreje stpe-cializira-la za izdelavo posameznih proizvodov, bo v lesnopredelovalni panogi hitreje uresničen prehod od tipične obrtniške k serijskemu industrijskemu načinu proizvodnje. Taik prehod bo v dobršni meri vplival ra no-"Prv' na smotrnejše izkoriščanje lesa. To ao bil« najvažnejši prob'e-mi, o katerih so razpravljali sindikalni odborniki V Kombinatu lesne industrije v Logatcu so letos v marsičem izboljšali proizvodni proces dela. Toda o tem kaj več drugič. (Na sliki vidimo delavca, ki izdeluje obešalnike) Elektrotehniško društvo izdaja znak o kakovosti Elektrotehnično društvo Slbvč-niiije se že več let zavzema za misijo, ki bo na podlagli preiz-boljšo kvaliteto domačih elektro- kušnje podelila posameznim pro-tehničnih Izdelkov, hkrati pa :---------J— l-j: " *----------- zaradi tega osnovali tehnično ko- vin za svoje izdelke dosegli pred. hkrati skuša doseči priznanje vsem onim proizvodom, ki so po kakovosti enakovredni inozemskim. V industrijsko razvitih deželah že vrsto let podeljujejo preizkušenim izdelkom kvaliteten znak. Danes v tujini skoraj ni moč kupili »delka, ki ne bi imel vtisnjenega takega znaka. 2e leta 1923 so ustanovili organizacijo, imenovano CEE (Mednarodna organizacija za pj-eizkušnjo električnih izdelkov)', ki izdhija podrobne predpise o izdelavi in prezkušnji tistih izdelkov, ki so zlasti namenjeni širokemu krogu potrošnikov. Ker nismo do sedaj pri nas preizkušali elektrotehničnih izdelkov, je bilo v prodaji večkrat precej slabih in celo nevarnih iz-deikdv. Naraščajoča proizvodnja ne dopušča dobenega tozadevnega popuščanja več. Pri Elektrotehničnemu društvu Slovenije so Sli si naročnik »Delavske enotnosti«? izvodom tudi začasen znak o kakovosti. 2c med pripravami so naleteli na precej težav. Pri nas' namreč nimamo za preizkušnjo izdelkov nobenih predpisov. Tehnična komisija je zato predlagala Elektrotehniškemu društvu, naj v slovenščini izda vsaj najnujnejše predpise organizacije CEE. To društvo nima lastnih laboratorijev, niti stalnega strokovnega osobja, ki bi opravljalo vse potrebne meritve. Komisija je zato pvabila k sodelovati ju strokovnjake vseh večjih elektrotehničnih inštitutov. * V dobrem letu so podjetja prijavila 22 izdelkov, od katerih so preizkusili že tri. To so tri vrste svetilnih baterij »Meteor«, ki jih izdeluje tovarna baterij »Zmaj« v Ljubljani. Kot vemo, so izdelki te renomirane tovarne sloveli že pred vojno. V prvih povojnih letih je pomanjkanje surovin oviralo normalen potek proizvodu;e in v znatni meri vplivalo na kakovost izdelkov. V zadnjem času pa so z vztrajnim strokovnim delom in s prasilno izbiro suro- voijno kakovostno raven. Baterije izdelujejo v treh izvedbah, in sicer kot »Blisk«, »Zmaj« in »Meteor«. Baterijo »Meteor« smo izvažali do nedavnega, zdaj pa, ko je na razpolago dovolj surovin, lahko kupi to baterijo tudi domač potrošnik. Vsaka baterija te znamke ima danes datum proizvodnje, opremljena je tudi s por sebnim kvalitetnim znakom Elektrotehničnega društva Slovenije. IZ MLINSKEGA PODJETJA Naprave so obnovili Delovni kolektiv Kiek.r.cnega valjčnega mlina v Lendavi se je minuli mesec lotil obnove mlinskih naprav. Med drugim so modernizirali sejalne naprave, povečali skladiščni prostor za žito in mlevske izdelke, zgradili garažo im kupili nov kamion. Kot sodijo, bo sedaj poslovanje mlina donosnejše, poizkusno mletje pa je pokazalo, da je kakovost moke sedaj precej boljša. Za vsa ta dela so potrošili sredstva tz amortizacijskega investicijskega sklada in sklada za prosto razpolaganje. GOSPODARSKE VESTI Priprave hidroenergetske gradnje na Donavi Med Romunijo in našo državo 80 zaključeni razgovori in pod-Pisarn pirotctoal o p-nhpravah za ^sulaciijo Donave med Bazija-j;n Djerdaipom, o sestavi >eh'ntičn.o gospodarske sipo menice r® hidroenergetsko ureditev im zb od j sama ^ plovbe po Donavi. v Protokolu -je ugotovljena enot-Post gledišč obeh strani n vpra-“ah.iih, k,i &o bila na dnevnem fcdu_ razgovorov, ter potrjena jebnnčna im rrospod-a.rsika mož-enmifcng hiidmoem e rgetslke in Plovne naprave. Posebna skup-da bi na Dornavi zgradili komisija naj bi pripravnika enn.jpn.i im gospodarski elaborat a začetek Gradben.!h del v v Drugi agregat JLoštapiške elektrarne ■'c poizkusno obratuje nvvi šo^tandski elektrarni .1 MlcS?’ p'0 VkiljuitjL,tv. drugega vs dti začel obratovatii \x k; p ^ dregat za 30.000 kWl Ob • z' q0dad še preizkušaji hio^i IS . ^P miizvodmj; tei itav^fT* sp zdiaj dmevn.a prc 11e n ia rktnične energije gat na T_r‘‘'< ■ ^rog 4 j n pol cm liiiiona kWh, vendar to me zadošča za kritje potreb gospodarstva, čeprav elektiroplavž v Štorah ne obratuje im ne obratujejo tu d,j karbidne peči v Rušah Podvojena zmogljivost Šoštanj sk e elektrarme nam bo . £0-toVn priinesl.a precejšnje izbolij-šamje. ki pa ga bom,d prav čut Uti šele. ko se b0 hrvatsko-elektro-gospodarstvo spet jaihkn naslonilo na veLikio vimodolsko hidro-eflektramo to le, ko bo jesensko deževje napolnilo akumulacijsko jezero te elektrarne. Nekoliko bolje bi bilo tudi, če bi konec leta začeil obratov ati drugi agregat termoelektrarne Konjščima v Hrvatsikem Zagorju. Toda zapadi zakasnelih dobav iz tujine in od domačih podjetij, bo ta začel obratovati šele spomladi. Dobro Pa poteka gradnja daljnovoda Jajce—Zagreb. ki bo zaključena do konca leta. če ne bodo nastopdlle kakšne nepredvidene ovire Dostopnejše cene v turizmu obetajo Na posvetovanju tuoristiionrh predstavnikov Hrvatske im Slovenili e so razpravljali o cenah gostinskih storitev za prihodnje leto. Obeta da bo iz zveznega proračuna iizločeno 700 miti-jonov dinarjev za spodbujanje prom v sezonskem penzi-on- skem gostinstvu v prihodnjem letu. Penzionsiko gos timska pod-ietja bodo dobila zunai glavne sezone 25% premije, v glavni sezon-; pa bodo znašale premije samo . 10% Penziiomsko-gostinski m podjetjem bodo znižani družbeni prispevki, iCi so doslej znatno veča»li stroške storitev. Penzionska podjetja naj bi plačevati« največ 2% obresti na osnovna sredstva, namesto dosedanjih 6. Krajevni davki pa ne b,- smel« znašati nad 5%. medtem, ko s0 dosiei znašali 10°/». Ce bodo t: ukrepi pravilno uveljavljeni. bod,n cene gostinskih storitev v pemzjionskih podjetjih Za 15 do 20°/o nižje kakor doslej. Na posvetovanju so tudi govoril; o tem, naj bi hotel« in turistične organizaci j e navezale neposredne st:ke j n dogovore z v e Liki iru in d ustni j sk i m« p od j etj i, da b.i lahko čimveč delavcev preživelo dopust, v turističnih krajih po dostopnih cenah in bj bili e zmogljivosti podjetij bolje izflconiščene. Stari kovanci bodo prenehali veljati Narodna banka bo umaknifla do konca lete iz obtoka stare kovance iz cinika Po 5, 2. 1 in poi dinarja, ki so bili izdani leta 1545. Naknadno bo Narodna banka zamenjavala denar vključno do 31 marca 1957. Industrijski izvoz se bo še povečal Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino daje dve miti jardi dinarskih in deviznih sredstev za povečanje proizvodnje za izvoz Družbeni plan za Prihodnje leto bo verjetno Predvidevali povečanje industrijske proizvodnje za okoli 15% nasproti povečanju za 10°/» v letošnjem družbenem planu Razgovori o gradnji petih novih elektrarn Predstavniki Jugoslavije. Italije, Zahodne. Nemčije in Avstrije bodo v začetku novembra razpravljati o projektu »Jugo-elekšport« k; predvideva gradnjo petih elektrarn v Jugoslavija. ter daljnovodov, po katerih bi izvažali električno energijo v Italijo, Zahodno Nemčijo in Avstr; io. Gradili naj bi hidroelektrarne na Perlčici, Cetini. Idrijci. T rebrni ščici im Pr; Gaekem. Gradnja hi predvidoma stala 380 m.ifli:jonov dolarjev. Vse elektrar. ne pa bi dajale nad 5 milijard kWh električne energije za izvoz Kaj smo kupili? Zvezna zunanjetrgovinska zbornica ie sporočila. d.a »o kupila naša podjetja na velesejmu v Zagrebu od Češkoslovaške več tiskarskih strojev. Podobne stroje smo kupi a« tudi od Švice. Angaiije. Zahodne in Vzhodne Nemčije. Ljudska odbora Zagreba in Beograda sta kupola kompletno opremo za dve mlekarni, večja mesta pa so kupila nekaj avtomobilov za čiščenje. Naši kupe« s n kupit-; tudi več specialnih strojev Največ zanimanja P© le bito za nakun avto-mobitov, pisailnih in računskih strojev Kupiti so tudi več sodobnih naprav za rudnike, predmetov za gospodinjstvo, približno 30 restavracij in hotelov pa ie kupilo posebno aparate za ekspres-kavo Uvom meliornciiske opreme iz Sovjetske zveze Te dni se bodo začela pogaja nja s sovjetškiim; 'zveznik-1 c izročitvi o-oreme za melioracije kot ie bilo tn določen,- v sporazumu o investicijskem posojilu med ’n Sov^pt- sflCo zvezo POGanaH bo s c uvozu 92 bagrov. 8f) buld'že"iev 50 skreperjev in 50 vibracij-kih navitiačev. 30 za po- praviflo rp^^ior ~ e v ■fr* d : ?/gp onremr BESEDA BRALCEV LIKVIMCUa PODJETJI ILI... Pod Pohorjem je ozka dolinica, v kateri je pet grani-iolomov. Po niže ležeči vasici imenujejo dolino Josipdoi. Jo-sipdol je že staro industrijsko središče Pohorja, kajti leta 1790 so tu zgradili prvo steklarno, ki, je , obratovala do lota 1905. Ko je steklarna prenehala delati, si, je prebivalstvo poiskalo delo v granito-lomih. Podjetje v Josipdolu se je po vojni s priključitvijo granitoloma v Hudem Kotu in P.esenjaku precej razširilo. Prav tako kot pred vojno so tudi po vojni prodajali Josipdolčani svoj granit v razne kraje naše države. Svojim delavcem je podjetje zgradilo 3 stanovanjske bloke, obnovilo ,več stanovanjskih hiš, zgradilo kino dvorano, iz dobička pa je kolektiv kupil kinoprojektor. Do minulega leta ni bilo težav v proizvodnji, ali bolje rečeno s prodajo kock. Potlej pa je zavel drugačen veter. Letos je podjetje zelo zaostrilo izdelavo kock, tako da bi dosegli predvojno kakovost. Do lani so namreč lahko 'prodali vse. Sedaj pa vsak kupec zahteva le kakovostni izdelek. Boljši izdelki pa seveda terjajo več časa in vestnosti, zato je tudi padla proizvodnost in z njo seveda tudi zaslužki delavcev. Delavci, ki delajo v normi in akordu, so dosegali le 50 do ZO0/« svojih urnih plač. Zelo redki so zaslužili polne urne plače. Podjetje je doseglo le TO"/« predvidene proizvodnje. Tako so nekateri kvalificirani delavci, na katerih leži teža proizvodnje, rnanj zaslužili od nekvalificiranih režijskih delavcev, ki delajo na pomožnih in pripravljalnih delih. Poleg težav v proizvodnji si je podjetje naprtilo na hrbet še nakup nekaterih ne najbolj potrebnih strojev in tako zašlo v finančne težave. Priključilo si je še granitolom komunalnega podjetja Maribor, kjer je bilo zaposlenih okoli 60 ljudi. Delo v tem granitolomu so ustavili in delavce razporedili v ostalih granitolomih podjet- ja, kjer je bilo že itak dovolj delavcev. S prihodom novih 60 delavcev še torej proizvodnja ni povečala. Novi delavski svet se je že na prvi seji sprl zaradi vsega tega z direktorjem in ta je prvega maja podal oitavko. Toda kljub prodaji kock za cesto Ljubljana Zagreb se finančni položaj podjetja ni izboljšal, ker je kupne velik del kock zavrnil. Banka granitolomu ni dala več na razpolago ^kredita, ker ga je le-to izkoristilo že nad 50 milijonov. Tako so dobili delavci v avgustu samo 60°/c plače, ki pa je znašala pri akordnih delavcih le 25 do 500/o njihove urne plače Težko je reči, kdo je kriv za vise to. Gotovo je, da sta kriva taka uprava podjetja kakor tudi delavci.' Vodstvo podjetja, ker je dopustilo delavcem površno izdelavo in zvišanje norm na škodo kakovosti kock. Delavci so pa to izkoriščali, ker je podjetje zahtevalo samo količino izdelkov, ne pa tudi kakovost kock. Sedaj je podjetje pred likvidacijo. Minuli teden je poslovanje pregledala finančna komisija. Občinska gospodarska komisija predlaga naj bi podjetje likvidirali in osnovali novo občinsko obrtno kamnoseško podjetje. Okoli 100 delavcev si je že poiskalo delo drugod. Nekaj jih je odšlo v velenjski rudnik. Preostalih 200, ki so povečini stari in poročeni, pa čaka nadaljnje usode. Upajo, da jim bodo pristojni pomagali in spravili podjetje v red tako, da ne bo zamrlo eno najstarejših industrijskih središč na Pohorju. Brez dvoma pa je, če je bilo kamnoseštvo donosno pod starim kapitalističnim lastnikom, bo tudi sedaj, samo odstraniti bo treba vse tisto, kar pelje v Izgubo, pa naj je to na strani delavcev ali na strani uprave. K. C. Opomba uredništva: Dopis, ki nam ga je poslal delavec R. C. o napovedani likvidaciji Josipdolske granitne industri- je, nas je zelo začudil. Čudimo se, da sindikalna organizacija in delavski svet in občina nista začeli utvari urejati, ko je bil še čas. Še bolj pa se čudimo predlogu občine, da bi likvidirali to po vsej državi znano granitno industrijo in jo spremenili v malo občinsko obrtno kamnoseško podjetje. Brez dvoma je, da bomo v naši državi gradili še precej cest in drugih velikih industrijskih objektov in da granitni industriji še ni zapel navček. Če je lani in letos škripalo v podjetju zaradi, splošno znanega položaja v gradbeništvu, s tem ni rečeno, da poslej ne bomo več potrebovali granitnih kock in drugih granitnih izdelkov. In ko bo zopet konjunktura za vse te izdelke, od kod potlej dobiti strokovno vešče delavce, ki znajo ravnati s kamnom. Težko si je obetati, da bodo le-ti prišli nazaj v Josipdoi, če bodo našli drugje ugodnejše pogoje za življenje. Ali je o tem kaj razmišljal občinski ljudski odbor. In mar ne bodo nastali nepotrebni stroški z likvidacijo podjetja, z ustanavljanjem novega podjetja in kolikšni bodo stroški, ko bodo brez haska ležali stroji in naprave, ki jih Josipdolska granitna industrija nima malo. Upamo, da bo vodstvo občinskega ljudskega odbora, skratka vsi tamkajšnji ljudje. o tem razmislili in poiskali boljšo rešitev. Za ves kolektiv, od vratarja do najodgovornejših vodilnih uslužbencev v podjetju, pa bo položaj. v kakršnega je sedaj zašlo podjetje, prav gotovo dobra šola. sicer grenka, da se bo vsakdo zavedel svojih dolžnosti, delavec, da mora izdelovati kakovostno in kvalitetno blago, vodstvo podjetja, da mora to zahtevati od delavca, določati norme in akorde tako, da ne trpi kakovost izdelka in da delavec tudi svojemu delu primerno zasluži, delavski svet pa da mora o gospodarjenju razmišljati vse leto in ne šele tedaj, ko jim začne teči voda v grlo. ?EEVEEI, PREDEN KIJ NIPIŠEŠ Ob koncu avgusta nam je poslal tovariš Jože Zupančič iz Litije dop š ob sedemdesetletnici litijske predilnice, ki smo ga močno, skrajšanega objavili pod naslovom: Dober bombaž imamo. BiH smo pač v dobn veri, da je dobil dopisnik verodostojne podatke. Glejte, kaj so nam na članek pisali iz predilnice! »Dovoljujemo si vas opozoriti, da je večji del sestavka netočen in da pomeni svojevoljno spisano poročilo povsem nepoučene osebe. .. Bistvene netočnosti so naslednje: 1. Že sam naslov »Dober bombaž imamo« ne ustreza resničnemu stanju v tem letu in nasprotuje splošno znanemu dejstvu, da so morale predilnice izdelovati prejo iz močno no-4 pastega ter prev soko klasira-nega bombaža. 2. Kapaciteta izdanega skladišča za bombaž in prejo je samovoljno tako označena ter ne ustreza dejstvom spričo izostale mehanizacije,- kar onemogoča smotrno izkoriščanje prostora. 3. Popolnoma netočna je trditev, da je litijska predilnoa predelovala, oziroma predeluje 100 vagonov domačega bombaža. V letošnjem letu je bilo na razpolago le 141,9 ton takšnega bombaža. 4. Domači bombaž z ozirom na ceno, po kateri ga je morala' kupiti predilnica, je bil sorazmerno drag. Res je scer, da je prodajo posredovalo koncestonirano trgovsko podjetje. vendar je nesmisel spravljati morebitno nizko odkupno ceno za pridelovalca v .zvezo s 70-letnico naše predilnice. 5. Makedonskega bombaža znamke »Akala« sploh ni in iz tega sledi popolna neorentira-nost poročevalca. 6. Stanično vlakno iz Ložnice ni pogoj za mešanje z bombažem, saj je mešanje že zdavnaj v rabi glede na vrsto artiklov, ki se v tkalnicah izdelujejo iz preje bombažnega tipa. 7. Povečanje zmogljivosti naše pred Jnice je lahko samo posledica rekonstrukcije in do- polnitev. To nista dva sovpa' dajoča pojava, temveč je pr®' osnova pogoj za zvišanje pr°' ‘ izv od nje. 8. Po rekonstrukciji litijska predilnica ne bo ena izm®“ najmodernejš h predilnic v dr* žavi, ker je to nemogoče der seči kljub delni modernizacij* strojnega parka nasproti P°' vsem' novim strojem v predilnicah, kj so_ bile zgrajen® znatno kasneje, celo šele P° osvoboditvi.« Kaj takega se, če povemo P° prav ci, nismo nadejali. D°' Pisniku moramo pač vsaj tolik® zaupati, da bo dopis gradil na resničnih in preverjenih P0' datkih. Tokrat smo se močn® ušteli. Toda ob tem primeru mora- ; mo zapisat: nekaj besed našin] dopisnikom. Predvsem naj pr®l dobro preverijo vse, kar napišejo. Ni dovolj, če kakšno stvaf le kje slišiš — in brž v ®a£°j pis. Tudi je močno odvisno, koga kaj slišiš. Pr takih zadevah se je treba obrniti na lju' di, ki stvar najbolje poznaj®-Tale tovariš, na primer, bi m®' ral direktorja vprašati za P°' datke ne pa kogar koli, ki 1,1 točno poučen. Rezultat takeS3 početja je potem takale vest. ■ ali dopis, s katerim imamo ®' praviti v tem primeru. Vedn® se poslužujmo podatkov »iz Pr' ve roke«, kot temu pravim®-Naloga časopisa je namreč, posreduje bralcem resnico. POSOJ — BELGVM BCBfl Člani glndiilkailndh p-odružn^ .Jj ■vežami so se pri proučevanj ji (j.i t« vuj«.cx c«k »■'A».iv. i- gg line samo onim osebsm. ki iete v poznejših letih zanosi'!, n-edtem ko nimaio te pravice iti. kii so delati v podjetjih istanovah že od ra,ne mladosti ^ ;o na stara leta iz raznih razlog" Irekinili delovno razmerje c,?a-ijmiiklaliiih podružnic v Sežani » :.r> predlagajo, da se ta člen osn ca novega zakona popravi V3,-, ia pridobilo pravico do pokojn skega zavarovanja tudi tisti t™ < diši, M sicer niso bld zaposlen' ia.dni'!h letih, imajo pa za Ditev te pravice po zakonu ow > VPEISIMJS IH ODGOVORI Otroški dodatek Ravcčoh-Dut«vlije: Sporočite, kdaj je sin doikončal 4. razred gimnazije in v katerem letu je dopolnil 15. leto starosti. Brez teh podatkov namreč ni mogoče odgovoriti na Vaše vprašanje. Velja namreč, da pripada otroški dodatek redno do dopolnjenega 15. leta starosti, nad tem letom pa samo, če se otrok šola. Za otroke, ki so dopolnili petnajst let starosti, a so še na rednem obveznem osemletnem šolanju, pripada otroški dodatek, dokler ne dokončajo tega šolanja, vendar najdalj do konca koledarskega leta. v katerem otrok dopolni petnajst let starosti. Ce je Vaš sin dopolnil petnajst let v 1955. letu, potem so Vam morali zanj ustaviti; otroški dodatek s 1. januarjem 1956 ne glede na to„ ali je še povečal četrti razred gimnazije. Morda Vam že ta informacija zadošča, iz katere lahiko spoznate, da mor-te ponovno uveljaviti pravico do otroškega dodatka, ko predložite pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje, da sin redno poseča 5 razred gimnazije. To potrdilo pa lahko dobite seveda šele, ko se začne redni šolski pouk. P, T. Prevalje: Z januarjem letos ste se zaposlili v ubožnic« kot strežnica. Prej so obljubljali otroški dodatek za štiri nedolelne otroke. Sedaj pa zatrjujejo, da boste lahko tega prejemali, ko boste že eno leto zaposleni. To se Vam zdi čudno zlasti, ker preživljate svoje otroke s svojim delom ves čas, odkar je mož zaprt. — Odgovor: Verjamemo, da ste v hudih stiskah. Toda za pridobitev pravice do otroškega dodatka bi se morali najkasneje v dveh mesecih, potem ko je začel mož prestatjati kazen, zaposliti v rednem delovnem razmerju. Vse Vaše prejšnje zaposlitve pa niso Imele takega značaja in zato ste zamudili možnosti za pridobitev te pravice. Pridobili sj jo boste šele s 1. Januarjem 1957. leta m jo boste deležni, dokler boste zaposleni in se otroci ne izuče. Glede na ostale okoliščine. ki jih omenjate v svojem pismu, pa menimo. da bi vas lahko podprla organizacija Zveze borcev, pa tudj občinski ljudski odbor bi storil prav, če bi priskočil na pomoč s primerno podporo, da prebijete še te tri mesece do izpolnitve pogoja za otroški dodatek. K. I. Trlično: Vsako spremembo je treba takoj prijaviti Zavodu za socialno zavarovanje. Pravnomočno odločbo o novi odmeri dohodnine takoj predložite pristojnemu zavodu zaradi nove odmere viš ne otroškega dodatka. Plačevanje K. Lj. f. Ljubljana: Invalidska uprava je poslala upokojenca na klimatsko zdravljenje. Ta upokojenec pa je honorarni uslužbenec m bi rad vedel, ali mu pripada del honorarja za čas njegove odsotnosti. Odgovor: Nihče nima pravice, prejemati za čas bo.ez-ni pnjpadajoči del plače. Za ta čas prejema jz naslova socialnega zavarovanja nadomestilo plače (oskrbnino, hranarino -itd. kot nekateri imenujejo to dajatev). Torej tudi ta »honorarni« uslužbenec ne more prejemati za čas bolezni honorarja. Seveda se običajno pojavi ugovor, češ tudi .upokojenci so zavarovani za primer bolezni, s vendar ne prejemajo nobenega nadomestila plače, čeprav so zaposleni. N hče ne more prejemati iz naslova socialnega zavarovanja več vrst dajatev. Upokojenci uživajo brezplačno zdravstveno oskrbo kot vsi zavarovanci. Nadomestila plače pa ne morejo dobivati, ker prejemajo pokojn no ne glede na trajanje bolezni. Pravica do dopusta pa ni pravica iz socialnega zavarovanja in ker upokojitev ni ov;ra za sklenitev delovnega razmerja, je lahko torej tudi upokojenec deležen te pravice, če je v rednem delovnem razmerju, to je če dela redni oziroma za njegovo delo odrejeni delovni čas. H. A. Maribor: Delate v treh izmenah že devet mesecev, toda dodatka za nočno delo ne priznajo Sef računovodstva rdi, da ne pozna zakona, ki bi dovo- ljeval dodatek za nočno delo, ki se opravlja v izmenah. — Odgovor: Pr j »dodatku« za nočno delo je ločit« dvoje. Sef računovodstva očividno misli na odločbo, po kateri se prizna v materialne stroške dodatek za nočno delo, ki je stalno to je takšno, ki se opravlja najmanj trideset dni. Nočno delo v izmenah ni take vrste delo. Toda šef računovodstva je očividno prezrl, da je to le finančni predpis. Pravico do nočnega dodatka pa ureja — tarifni pravilnik. Ta • pa lahko prizna posebno depilacijo za vsakršno nočno delo. Seveda pa mora ta.k izdatek gospodarska organizacija kriti iz k istega dela dobička, ki je namenjen za plače. Iz povedanega sledi. Če tarifni pravilnik ne priznava plačila za nočno delo, potem imajo do tega plačila pravico le tista, ki delajo stalno najmanj skozi mesec samo ponoči. Ta plača .se obračuna tako. da se tarifna postavka poveča za 12,5% in se tako dobljeni znesek obračuna kot plače v lastno ceno. če Pj* tarifni pravilnik prizna tak obračun plače za vsako nočno delo, potem imajo do njega seveda pravico vsu torej tudi tisti, ki delajo v nočnih izmenah. Samo zvišanje za 12,5% se mora kriti iz dobička in se ne sme obračunati v lastno ceno tako kot se obračun onim, ki delati o stalno ponoči, to je mesec dni vsako noč. D o ip n s t V. A. Proška: Delovno razmerje Vam je prenehalo zaradi ukinitve delovnega mesta. Takoj no prenena-nju ste se prijavili posredovalnici za delo. Po god v dveh mesecih ste dobili novo zanos V lev. Radi vedeli, ali imate pravico do dopusta v letošnjem OeJigevor: Pravice do rednega letnega du urita v let ^ njem letu nimate. PriidobMi &i jo boste šele. ko imel, 11 mesecev neprekinjene zaposlitve na mestu, kjer ste marca ponovno stopili v novo de lovi razmerje. UTRINKI Trgovec Blaginja' j,e prihajal s svojim avtomobilom v Severno vas vedno veder, vesel in je Pozdravljal z dolliikom čepiice vsakogar, kj ga je Srežal. Kadar je nanesla priložnost, da je srečal Drzifco Čopovo, prihajajočo iz ozke uličice, jio je vsellej .pitaj,azno povabil, naj prisede. v voz. Toda Dizilia ni bila posebno rada v njegovi družbi. Ce je ‘e mogla, je odkimala z glavico s pripombo, da čaka ha potovea Cmero. »Tako nerada srečam tega trgovca,« je pozneje Bovoniia svoja materi. »Venomer pripoveduje, koliko zasluži, in kako gladko mu gre posel od rok. Jaz nimam rada takšnih ljudi. Mnogo bolj me mičejo pripovedovanja potovea Cmere, ki tako rad govori 0 mtojih nesrečah in nezgodah.« Blaginja in Cmera sta si bila torej popolnoma nasprotna človeka. Brvi je bi;l vedno dobre volje, kakor da je vstal iz spočitega naročja matere zemlje in jo Svojo veselost razmetaval na vse strani. Cmera pa so ie držal v dve gube, priganjal je svoje kljuse, ki je Pilo tako skrušeno kakor njegov priganjač in menda *udi prav tako staro kakor vozilo, ki ga je vleklo Za seboj. Lizika je dobro poznala ropot Cmeravega' voza že 0[1 daleč. Slišala bj ga bila tudi še kilometre odda-Ijonega-od c..■ vasi:, zakaj to je bil voz, ki ga Jo bil njen oče, Pepe Cop, prodal poitoveu Cmeiri za rildeset denarjev- Ko je odhajal z njiiim, je Cop pni-Pem-nil; »To je vozilo kakor nalašč za Cmero: staro, Jhz.tnajano in manjka mu samo še. da bi godrnjalo. °> v glavnem ustreza svo-jemu gospodarju.« Botovec Cmera je bil Liziki Čopovi zelo Po duši, seč ®o j,; biile njegove zgodbe-, ki jih ni mikati zmanj-a!l0- Se ko je nizala marjetice v šopke, je imisllila anje in si jih obnavlj,ala v spominu. Pre(bivaici Severne vasi so Cmero prav tako poznati ^7 Sodnnjavsa, čigar življenje je bito pomo tegob in ^ndhosti. Zato so ga vselej radij videti in poslušali. s^nafal j,e nakupovat jajca im maslo, perutnino in u 'enjavo. Navadno se je pnicij,azili v po'po'!dan®kaih v a”’ n'a0 je sonce dopoldne še tako pripekalo in se je dežj1"16 V I>oP‘0,1<3ansk<:,h1 času pripravljalo k nevihti in ^ Cmcra je bil visok, suhljat, rumen v onraz — delo-a zairadii bolezni, nekaj pa zaradi izčrpanosti; in m. Z njegovih ličnic je mahedrala vela koža proti povešeni spodnji ustnici. Imej je sive brke in pristriženo bradico. Lizika se je spominjala potovea Cmere že izza ranih dnii svoje mladosti, že odtlej, ko je bila tako majhna, da je ležala v posteljici iz zabojčka za mi,to. 2e. takrat je Cmera prihajal v njihovo vas in Lizika je imela živo pred očmi, kako drži mož, sedeč na kozlu, desno nogo, obuto v škorenj, nekoliko više od leve, ki se je dotikala ravne plošče na vozu. Cmera je bil namreč tako visoke postave, da se jie zdelo človeku, ki ga je motril s ceste ati s praga domače hiše, da bo zdaj zdaj s svojim trdim klobukom udaril v oblake nad seboj. Nikakor pa ni bito mogoče misliti, da bd lahko Cmera dobil tekmeca v pripovedovanju. Tu je bi-i spreten kakor nihče. In vsako zgodbo iz svojega življenja je zaključil z bridko pripombo, da ima strica v Ameriki, ki je na žalost popolnoma pozabil nanj. To je bil eden izmed poglavitnih vzrokov,' da so prebivalci Severne vasi sprejemali Cmero z razumevanjem in, lahko bi dejali, tudi z nekakšnim sočutjem Trgovec Blaginja, ki je vozil skozi vas široko nasmejan ni bil deležen takšnega zanimanja. Kazal je očlito, da se mu dobro godi, nj tožil, ne godrnjal, prenašal je svoje življenje z -vedrostjo in veselostjo in to ni bilo za nikogar posebno privlačno. Gospa Čufarjeva, ki je bila do Blaginje vselej popolnoma brezčutna in topa, je vedno, kadar je priči jazi! Cmera, stekla na prag in mu pomahala z roko v pozdrav. Nekega dne, ko je izpod sivega neba zopet rosilo, česar je bil Cmera ob svojem prihodu v Severno vas že vajen, je Lizika Čopova prva med učenci pridirjala iz šole. Opazila je, kako se potovec s svojim kljusetom bliža po cesti im je potožila materi, da se ji danes zdi Cmera še bolj pobit kot običajno in da se bo prav gotovo ustavil pred njihovo hišo. »Prihaja, prihaja!« je vzkliknila zavzeta od veselja, da bo mogla zopet govioriti z njim. Gospa Čufarjeva je bdia med tem razstavila na klopic: pred hišo nekaj glav cvetače, da bi s tem zadržala Cmero vsaj pol minute ter hi od nje,ga izvedela, kako je z njegovim sinkom, ki se je bil po njegovem pripovedovanju skoraj zadušil v pralnici, ali kaj podobnega, zakaj potovec je vedno imel na jeziku kakšno zanimivo zgodbo. Cmera s« je sklonil nad cvetačo in se je zaradi svoje kratkovidnost: skono z nosom dotaknil klopice, da hi Si natančneje ogledal zelenjavo gospe Čufarjeve. »Veste, gospa,« je pripornimi, »tista zelenjava, ki sem jo zadnjič kupil od vas, mi ni prinesla sreče. Moral sem jo vreči živimi v jasli.« »Kako to? Kaj ste se zmotili?« se je začudila gospa. »Nič zmote n; bilo pri tem,« je pojasnjeval Cmera. »Imel sem smolo. Pri vozu se mi je bito strlo kolo in obtičal sem sred; ceste, blago pa se m; je prevrnilo v blato. Imel sem zares veliko izgubo. Skoda, k; mi jo je prinesla ta nesreča, je zame tako občutna, da vam ne morem plačati danes več kakor štiri novce za cvetačo.« »Pa naj bo štiri novce,« je dejala Čufarjeva. »Kako pa je z zlomljeno no,ko vašega sinka?« Potovec se je nagnil h gospe Čufarjevi, kakor da pripoveduje glušcu, in je povzel: • »Veste, to vam je nesrečnik! Skoraj se nam je bil zadušili v pralnici. In komaj se je za silo popravil od te nezgode, že se je urezal z britvijo svojega deda. Nesrečen otrok!« Medtem ko je s počasnimi kretnjami ziagal zelenjavo na voz in je govoril o nesrečah, kj so mu neprestano za petami, je z globokim vzdihom prijel konja za uzdo in obrnil voz ter zapeljal nairavnost pred hišo gospe Čufarjeve, kjer ga je pričakovala Lizika. Tu je po stari navadi zaključil kupčijo, preden je začel pripovedovati o nezgodah svojega življenja in potem, ko je poiriintl na voz košaro z jajci, ki mu jih je bila pripravila Čopova, je vzel iz žepa dva srebrna noivca, ju ponudil Čopovi to pripomuall: »Cene padajo. Nihče v mestu ne sprašuje več po jajcih,« je rekel. »Ljudje se zanimajo samo za giobe ...« »No, ko so bile gobe.* je pripomnila gospa Čopova z nasmeškom, »in jih je Lizika nabrala po."no košaro za vas, ste dejali, da ljudje zavračajo gobe to sprašujejo samo Po jajcih ...« »Časi se spreminjajo,« Je dejal Cmera. Potovec je stopil korak v stran od konja in sS ustavil pred Liziko. »No, kaj je novega pri vas?« ga je vprašala deklica, ki se je postavila pred Cmero v takšno oozo, kakor bi bila ona edina na svetu, ki lahko razume njegovo gorje. Potovec jo je opazoval nekaj časa, ne da bj trenil z očesom, oprt z eno roko na voz. Konj je začel mulita travo. »Lizika, povej mi, koliko vrst bolezni poznaš,« je končno vprašal po dolgem premisleku. »Po imenu jih poznam že precej,« je rekla deklica. »Toda prosim vas, povejte mi, kaj je vašim otrokom!, mislim starejšim, ne tistemu, o katerem ste se menili z gospo Čufarjevo?« »Draga Lizika, moraš si zapomniti, da imam devet otrok in zdaj so vsi. . •« »Kaj se je zopet zgbdilo?« je osupnila Lizika. »Hitro, hitro, prosim, mama čaka name in kaplje začenjajo padati izpod neba.« »Vsi ležijo bolni... Prejšnji teden pa sem imel še to nesrečo, da se m: je polomil voz ter je vse blago, ki sem ga nakupil za trg, končalo v blata. Tedaj so mi tud: vsi otroci zboleli in zdravnik pravi ...« »Kaj pravi zdravnik?« je poizvedovam Lizika. ». .. pravi, da jih bo polovica umrla, preden bo minil teden dni • .« »In vaš stric iz Amerike?« ja pripravila Lizika, medtem ko se je potovec pripravljal, da bj sedel na voz. »Umrli je,« se je odrezal Cmera. Naslednji petek naj b- Se Cmera zopet pojavil v Severni vasi. Lizika je pridirjala iz šole domov vsa zasopla, da ne bi zamudila priložnosti poizvedovanja, kako je s potovčevo nesrečo Toda potovea ni bilo. Tudi gospa Čufarjeva ga je zaman čakata. Namesto njega so je pojavil trgovec Blaginja z avtcmr.b lom. Nič ni bil videti vere! in nasmejan, kakor je bila njegova navada. Srečal je Liziko iz šole grede, toda ni ustavil in je ni povabit naj prisede, da jo popelje do hiše. »Cmera ne bo več prihaja] v vas goljufat ljudi,« je dejal Blaginja, obrnjen k gospe Čufarjevi. Po premolku je pripomnil: »V mestu je odprl veliko trgovino in me pognal na dražbo.« KULTURNI ZAPISKI RAZMIŠLJANJA OB KONFERENCI DPD SVOBOD KULTURNO RAZVEDRILO DRUŽBENA POTREBA Poročilo tovariša Staneta Kavčiča bo v celoti objavljeno 'v prihod, številki DE. Pričujoči, članek pa vsebuje le nekaj misli, ki so se mi porodile ob poročilu in razpravi. Seveda pa . bodo misli in napotki tega posveta vodilo za obnovo vrste vprašanj, ki jih bomo skušali pojasniti in posredovati v bodoče našim bralcem in članom sindikata. Nekateri problemi kulturno-zabavnega življenja — je naslov, dokaj nenavaden za posvetovanje z zastopniki delavskih prosvetnih društev. Doslej smo bili navajeni razpravljati o kulturnem in prosvetnem življenju posebej in — zelo, zelo redko — tudi o kulturni zabavi. Razmišljanje in skrb za zdravo kulturno razvedrilo delovnih ljudi pa smo puščali ob strani. Največkrat je predstavljala veselica ali družabni večer najvišji rh zabavnega življenja. P. še te prireditve so se največkrat sprevrgle v »neltMlturne«, saj so bile ri~ pravljene največkrat z edinim nam.enom: priti do gmotnih sredstev. Vse ostalo, predvsem vsakodnevno zabavo, k' je sestavni del našega življenja, pa smo prepuščali iznajdljivosti in okusom vsakega posameznika Ti okusi pa so seveda različni, kakor so različni ljudje. Življenje v industrijskih središčih in tudi na vasi sili iz starih kolesnic. Film. radio, časniki, sestanki, predvsem pa položaj, v katerem se nahaja naš državljan, vse to v večji ali m,anjši meri vpliva na duševnost ljudi. Večajo se potrebe. To, kar je bilo pred desetletjem želja, ideal, postaja danes potreba. Spominjam se, da so imeli pred desetletjem v večjem industrijskem središču le nekaj desetin radijskih sprejemnikov. Danes jih imajo čez 1500. Vsaka druga družina ga Ima. Radio, nov zaveznik v preoblikovanju človeške duševnosti. s katerim morajo prosvetni delavci računati, vnaša v prosvetno življenje svoj prispevek. Umetna pesem, ubrano zapeta narodna pesem, posredovanje, obvestilo je z radiom prišla v dom. Koncerte, opero, gledališče, vse to lahko zdaj slišimo doma in kmalu bomo lahko celo videli dogajanja v svetu in doma v televizijskih sprejemnikih. Potrebe ljudi po teh kulturnih dobrinah, ki so bile pred kratkim dostopne samo v dvoranah, se zmanjšujejo. Ubrana pesem, orkestralna skladba, to ni več dogodek, kot je bil p-ed desetletji. Takrat je koncert pomenil praznik in ljudje so ga nestrpno pričakovali. Danes pa prosvetna društva dosti teže privabijo • oslušalce h koncertom. Nekateri prosvetni delavci zato neupravičeno tarnajo in gledajo v radiu neljubega tekmeca. Ob tem spregledujejo glavni cilj — plemenitenje človeške duševnosti. Pesem, glasba plemeniti človekovo duševnost In če Ivi,d je dobivajo to bogastvo i' brunih rok, ni to nobena nesreča. Hudo bi bilo, če n-tek arthvin ne sprejemali. Tod'- "dio in film nista zapolnila samo nekih vrzeli, marveč sta tudi znatno izostrila okus svojih poslušalcev in gledalcev. Radio in film ne zadovoljujete, samo določenih potreb. Zaradi objektivnih pogojev (večja materialna in tehnična sredstva, ožji izbor nastopajočih, možnost neomejenega reproduciranja itd.) so glasbene oddaje v radiu kvalitetnejše, kot pa so lahko nastopi društvenih sekcij. Kino predstave so iz podobnih razlogov za široki krog gledalcev zanimivejše kot pa slaba uprizoritev igralske družine. Povprečne igralske stvaritve v filmu so znatno višje od povprečnih dosežkov gledaliških skupin. In zato je razumljivo, da postajajo poslušalci in gledalci zahtevnejši. Veliko zani- katerekoli druge oblike nekulturnega razvedrila. Ker naša družba krije to družbeno potrebo premalo iz svojih lastnih virov, prihaja med naše množice lahka literatura, jazz glasba in stripi v najslabših tujih variantah, ki dejansko zastrupljajo našo mladino in odrasle. Na kratko rečeno: mislim, da lahko uspešno nastopamo proti tem negativnim pojavom edinole z bojem za našo socialistično kvaliteto, in sicer na vseh linijah.«: O tem naj razmislijo naša delavska in druga prosvetna društva. To področje naše dejavnosti je bilo doslej preveč omalovaževano, najbrž zaradi tega, ker ima ta dejavnost pri Konference sta se udeležila tudi tovarišica Pepca Kardelj in tovariš Boris Ziherl manje vzbude zato le kvalitetni nastopi in res — kulturne in zdrave zabavne prireditve. Zlasti za slednje kažejo ljudje veliko zanimanje. Nekateri prosvetni delavci smatrajo to zanimanje zgolj kot izraz primitivnosti in slabega okusa. Takšna obsodba pa je nesmiselna. Ljudje so pač takšni, kakršni so. Radi so veseli. Radi se po delu in vsakdanjih skrbeh tudi razvedre. To je njihova pravica in nujnost. In če se zabavajo ob plehkih stvareh, se ne zabavajo zalo, ker jim je plehkost všeč, marveč ker jim kaj boljšega, lepšega nismo dali. Seveda pa moramo ob tem računati z določenim slojem ljudi, ki še skoraj nimajo kulturnih potreb, čutijo pa potrebo po za-, bavi in je njihova pot do kulture in umetnosti pač takšna, kot so jo v razvojni stopnji opravili vsi ljudje, Od skromnih začetkov k najvišjim stva-, ritva: Določen del ljudi je zaradi objektivnih družbenih pogojev v preteklosti ostal na začetku poti. Toda veliko koristneje je, če namesto tega, da obupujemo nad okusom ljudi, razmišljamo, kako bomo ta okus plemenitili, kako bomo smotrneje organizirali zabavo. Zdi se mi, da besede tovariša Edvarda Kardelja na III. kongresu Zveze komunistov Srbije, ko je govoril o kulturni zabavi, še niso izgubile na aktualnosti. »Kulturno razvedrilo je družbena potreba,« pravi tovariš Kardelj »Če ga naša družba ne zagotovi, se bodo pojavile nas prizvok nekakšnega primitivizma, ker smatrajo nekateri prosvetni delavci ravno zabavo kot nepomembno delo, ki naj v najboljšem primeru prinaša kake dohodke. Takšno mnenje pa je ne le zmotno ampak zelo škodljivo. Druga slabost pa tiči tudi v tem, da skušamo dati skoraj vsaki, tudi zabavni dejavnosti čimbolj organiziran značaj. Srečni smo, če lahko vsako stvar ukalupimo, če ji lahko damo čimbolj trden organizacijski okvir. Najbolj srečni bi bili menda takrat, če bi bil vsakdo, ki igra šah, včlanjen v šahovsko društvo ali sekcijo, vsakdo, ki ima veselje do petja, v pevskem zboru, ki rad balina, v balinski klub ... Ob tem pa ^pozabljamo, da ima večina ljudi zelo raznolika nagnjenja, da večina ljudi nima želja niti časa, da bi se organizirano udejstvovala povsod tam, kjer se želi samo zabavati. Večina ljudi igra šah zaradi zabave. Nimajo pa prav nobenih želja, da bi se uvrščali v kategorije, da bi tekmovali na raznih prvenstvih in študirali. šahovska* teorijo. Večina Slovencev zna dokaj ubrano zapeti skoraj vse priljubljene narodne in partizanske pesmi in tudi nekaj zborovskih. Iz razumljivih razlogov samo del teh ljudi poje v pevskih zborih. Svoje veselje do petja pa ostali izražajo večinoma le v gostilnah in na veselicah. Ali res ni razen zbora in krčme nobene druge možnosti, da bi ljudje kdaj zapeli pesmi, ki so se jih v življenju pač na- učili? Te možnosti so v prosvetnem društvu. Zlomiti bi bilo treba zaprtost, ki je še v nekaterih društvih in sekcijah, ter vrednotiti prosvetno delo s širših vidikov. Prav v togosti, preveliki zvestobi tradicijam, v premajhnem posluhu za sodoben utrip življenja tičijo glavni vzroki slabosti, ki se kažejo v delu nekaterih prosvetnih društev. Zato izgubljajo ta društva svoj glavni- cilj izpred oči in hodijo po poteh, ki so bile zakoličene na začetku stoletja. Narodno buditeljski pesmi, napredni v tisti dobi, je čas odkrhnil ostrino in pomembnost. Nič več nas ne prevzame tako, kot je prevzemala naše predrdke. Takrat je vsaka slovenska pesem pomenila odpor porajajočega slovenskega meščanstva proti potujčevanju, slovenska pesem je pomenila težnjo po uveljavitvi svojih meščanskih pravic; saj so bile takrat te pesmi napredne, kot je bilo mlado meščanstvo takrat napredno. Danes pa te pesmi še zdaleč nimajo tega pomena. Pomembne so kot izraz časa, današnjim ljudem pa zelo malo povedo. Kljub temu pa jih večina pevskih zborov vedno znova uvršča v programe, hkrati pa zapostavlja sodobne skladbe, ker so prezahtevne za študij. Marsikatero društvo si z vsemi močmi prizadeva, da obdrži pri življenju pevski zbor, premalo pa skrbi za vsebino, za sad te dejavnosti. Res je, da ne pojo ljudje pesmi zgolj zaradi besedila, da je marsikatera pesem lepa predvsem zaradi melodije. Hkrati pa je tudi res, da vsaka pesem izraža neko določeno razpoloženje in da daje osnovni ton temu razpoloženju ravno besedilo in značaj pesmi. In zato ne sme biti prosvetnim delavcem vseeno, ali pojo pesmi, ki izražajo razpoloženje izumrlih generacij ali pa sodobnega človeka. Podobna vprašanja si lahko zastavljamo ob igralskih družinah, plesnih skupinah, tam-buraških zborih itd. Najvažnejša pa je ob tem seveda odločitev, presoja, kaj je važnejše: ali prepevanje brez določenega cilja in programa, prepevanje, ki poteka brez posebnih zastojev in težav, ali prepevanje pesmi, ki izpovedujejo plemenito misel, a sprva ne ogrejejo toliko ljudi zaradi sodobnejših skladateljevih ho- tenj, na katera moramo poslušalce šele privaditi. Včasih se morajo v društvu odločiti med formalnimi kvalitetami in vsebinsko pomembnostjo. Prav V tem, kako se odločajo, kaj postavljajo na prvo mesto —- formalne odlike, tehnično dognanost ali vsebinsko pomembnost, prav v tem se prosvetna društva med seboj razlikujejo. Toda povsod tam, kjer imajo vedno pred očmi glavno nalogo prosvetnih društev, da morajo vzgajati in izobraževati, povsod tam se laže odločijo. Prosvetna društva pa se razlikujejo tudi v tem: ali se zadovoljujejo z ustaljeno dejavnostjo ali pa razmišljajo, analizirajo, kakšen vzgojni uspeh so dosegli s posamezno prireditvijo, kaj bi še kazalo storiti, .da bi vplivali na preobrazbo svojega članstva in okolico v kateri delujejo. Menim, da mi ni treba posebej poudarjati, da so na pravi poti društva, ki svojo dejavnost usmerjajo in vrednotijo po tem, kakšen vzgojni uspeh je dosegla pri svojih članih, v koliki meri so vplivali na formiranje njihove osebnosti. Ravno prosvetna društva bi morala razbiti značilni trikot našega izvendružinskega življenja: delavnica, sestanek, gostilna. Prosvetno društvo bi moralo težiti za tem, da bi v njihovih prostorih našli člani nekak drugi dom, da bi se v teh prostorih prijetno počutili-V vseh naših krajih čutijo delavci potrebo po prijetno urejenih družabnih prostorih. Doslej se po delu in sestankih običajno sestajajo v gostilnan. Marsikdo pa bi se rad s tovarišem pogovoril brez kričanju pijancev. In še nekaj — za gostilno moraš imeti denar. (?e imajo v gostilni slučajno na razpolago šah, ga imajo zato, da bi se gostje ob njem dalj časa zadržali, da bi 'več zapili- Prostorov, kakršnih si želimo, marsikje nimamo. Imamo le slabše ali boljše sobe za vaje. Zakaj ne bi teh prostorov ob pametnem hišnem redu odprli za vse članstvo. Prav zaradi teh slabosti, togosti, še tu in tam razpravljajo o aktivnih in podpornih članih, ne dajo pa »podpornim« priložnost, da bi postali aktivni. Predvojna delavska prosvetna društva so imela na razpolago neprimerno manj prostorov in vendar so se v teh skromnih prostorih člani zelo Ne samo v času razprave, tudi med odmorom so svobodarji vneto razpravljali • kulturno-zabavr.em delu in življenju Svobod lB prosvetnih društev. KULTURNI ZAPISKI PROSVETNA DRUŠTVA V CELJSKEM OKRAJU PRIPRAVLJAJO SOLO ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ZAORALI SO LEDINO j.Nedolgo tega so imeli v Ce-Posvetovanje z vodji in ^vatelji šol za odrasle pri Svoboda v celjskem t). !'aJU. Ker je to pri nas pr-v‘ Poskus organiziranja šol te 0ls}.e< kaže o njih nekoliko prneje spregovoriti. f mislijo, naj bi v vseh središčih okraja, kjer j kujejo DPD Svobode, priče-o jeseni delovati redne šo-n 2o odrasla, se je okrajni Svobod in prosvetnih .^tev že dalj časa ukvar-J ■ Pobudo za to jim je dala, , 0le9 velikega zanimanja de-; unih, ljudi za razne oblike /•°oraževanja, vedno večja s?treba čim širše in vsestran-e izobrazbe in vzgoje pred-<11^^ Ustih delovnih ljudi, ki 0™elujejo v najrazličnejših Sttnih družbenega upravlja-^3a. Dosedanja izobraževalna J^VTlnst Hrti štin nrrtnn.i- grafija, biologija ter fizikalne in kemične osnove tehnike. Program šole se bo vsako leto izpopolnjeval tako, da bo vzporedno s širjenjem znanja in samostojnosti poslušalcev rastla tudi zahtevnost programa in oblika dela. Tako na primer previdevajo V 3.-letniku že seminarsko delo. V podrobnejši obdelavi programa so predvideli poleg predavanj še vrsto ekskurzij, praktičnih poskusov in obiskov predstav, podjetij, muzejev itd, kar bo napravilo šolo pestro in privlačno. Kot v sestavljanju programov tako tudi pri Iskanju metod izobraževanja odraslih še nimamo dokončnih izkušenj. Te šele iščemo ter preizkušamo to, kar nam je da- do nakazali le nekakšen okvir, kaj naj predavatelj pri obravnavanju določene snovi zajame. Seveda bodo ti okvirji morali biti prilagojeni ravnf znanja poslušalcev in posebnim razmeram kraja. Večina nižjih gimnazij ima svoje oz-kotračne kinoprojektorje ali diaprojektorje, zato bodo pri poučevanju mogli s pridom uporabljati filme in diapozi-. tive, ki jih je ali jih še bo v ta namen preskrbela okrajna komisija od podjetja Zora v Zagrebu in iz Izposojevalnice ozkotračnih filmov iz Ljubljane. Predvidevajo, da bodo letos začele z delom šole v 10 večjih središčih okraja: Celje, Velenje, Šoštanj, Konjice, Laško, Žalec, Vojnik, Šmarje, slej dala praksa ljudske uni- Rogaška Slatina in Slov Ko- za • ?rlost društev in organi-kjr:'i je bila namreč pomanj-JiDa prav zato, ker ni bila ; v°lj sistematična in ni jda-,a dovolj široke splošne izo-Tazbe, na osnovi katere bi se e*oi>ni ljudje lahko sami na-aUe izobraževali — ozirala a razumevali tekoče dogod-e in probleme ter jih znali Sevati. Do daljših temeljitih pri-^rcvahl pri katerih so sodelo-■aii mnogi prosvetni delavci, ,e ožja komisija dokončno iz-je‘ala okvirni program za te ole- Po dosedanjem predlo-bodo šole trajale 3 lata s O O da bo pouk 2 krat te-.OtisJco in to le v zimskem Casit. Pri sestavljanju progra-7?ia so se držali načela, naj te ®ole posredujejo predvsem sledeče: določeno ^•zanje o prirodi in družbi, t°dobno praktično in splošno e*inf£no znanje ter osnove n^iF^he izobrazbe. Šola pa izpolnila svojega osnov-br?? kamena, če splošno izo-PrivfVdlnim nalogam ne bi trt .Pičili tudi moralne in bos11!0 Politične vzgoje, ki jo pr^ola Posredovala slušateljem Zr,nV Preko teh pozitivnih nanesti. lej ?n° gradivo bo v prvem Plet -h Porozdeljeno v 5 pred-29orT ■ skupin: slovenščina, °Pina, gospodarska geo- verze, raznih tečajev in seminarjev za odrasle. Izhodišče celjskih šol za odrasle je: v šolo naj gredo tisti ki sl žele izpopolniti svojo splošno izobrazbo brez kakršnih koli pretenzij za višjimi kvalifikacijami, strokovnimi nazivi ali formalno izobrazbenih prednosti. Zato mora biti šola in pouk v njej tak, da bodo ljudje radi prihajali vanjo. Šola za odrasle se mora izogibati zlasti dveh ■ pogostih napak splošno izobraževalnih šol: 1. odmaknjenosti od življenja, 2. delo v šoli ne sme postavljati slušatelja v vlogo pasivnega objekta vzgoje, temveč ga vključevati kot aktivnega činitelja v učno vzgojni proces. Čeprav ima starejši poslušalec določene težave pri slušateljem ' dojemanju snovi (zlasti šef ker bodo slušatelji prihajali v šolo po rednem dnevnem delu) pa mora učno vzgojno osebje pri njih računati na bogate življenjske izkušnje in mnoga praktična znanja iz poklicnega dela. Upoštevajoč ta dejstva bodo te šole v mno-gočem lahko vzgled mnogim našim splošno izobraževalnim šolam. Poleg programa je okrajna komisija pripravila tudi osnovne učne pripomočke in ponazorila. Izdelujejo pa tudi skripta za posamezne predmetne skupine, v katerih ba- njice. Denarna sredstva za vzdrževanje šol bodo oskrbeli občinski LO, DPD Svobode in podjetja. Predavateljski kader bodo večinoma sestavljali učitelji in profesorji pa tudi razni gospodarstveniki, strokovnjaki, kulturni, politični in javni delavci. Vodstva DPD Svobod bodo morala v prvi vrsti skrbet’ za udeležbo v teh šolah in tudi sicer bdeti nad pravilnim organizacijskim in vsebinskim potekom šolanja. Po prvih podatkih je zanimanje za te šole veliko. Od nadalnjega dela, predvsem od prvih vtisov, ki jih- bodo dobili slušatelji v šoli, je odvisno, če bo to prvo navdušenje prešlo- v resno prizadevanje in vztrajno voljo slušateljev, da ostanejo njeni redni obiskovalci. Bizantinsko cesarstvo je bilo po svoji moči in velečini naslednik rimskega imperija, po svojem položaju na meji Evrope in Male Azije pa tudi naslednik grške kulture. Vse to in pa stalne zveze z Orientom je vplivalo na bizantinsko umetnost, ki je v osnovi krščanska, da je dobila svoje posebne značilnosti v arhitekturi in v umetnosti sploh. Slikarstvo je bilo glavni element za dekoracijo. Razvijalo se je na najčistejših tradicijah grške umetnosti, toda pod vplivom cerkve. Bizantinski umetnik ni smel črpati motivov iz življenja, ki se je odigravalo v njegovi okolici, pač pa sta mu zapovedovala cerkev in cesar, da se je moral držati določene forme, teme in določenega materiala. Vse to pa je nadoknadil z barvo in tehnikarni. Slikali so v freski, mnogo delali v mozaiku, za ikone pa so rabili tempere. Se danes vzbujajo ta dela splošno občudovanje s svojimi svežimi barvami. Poduhovljenje religioznih motivov so dosegli s tem, da so vse podrobnosti in vsako modeliranje na sliki opustili, figure pa so razporedili enostavno, mnogokrat kar eno poleg druge in le z različnimi barvnimi vrednostmi, največkrat na zlatem ozadju, iskali dinamiko in kompozicijo slike. Na zapad je imelo to slikarstvo velik vpliv preko miniatur, izdelkov iz slonove kosti in tkanine, na srbsko umetnost in Italijo pa neposredno s spomeniki. Na sliki: Mozaik iz cerkve S Vitale v Raveni, ki predstavlja cesarico Teodoro s spremstvom V DUPLICI SO PROSLAVILI USTANOVITEV NOGOMETNEGA KLUBA IN PEVSKEGA ZBORA REVOLUCIONARNA PESEM Svoboda v Duplici je pretekli teden slavnostno praznovala 30-letnico ustanovitve nogometnega kluba »Virtus« in 20-letnico ustanovitve pevskega zbora »Planinka«. Ustanovitelj nogometnega kluba Mirko Herman — podpolkovnik JLA in ustanovitelj pevskega zbora Anton Šturm — zvezni ljudski Kulturno razvedrilo - družbena potreba 9°sip sestajali. Tisoče drob- začutili po njem vsakdanjo nih tiso AsakocIneimih razgovorov, sicjpe. Prijateljstev je bilo lavr-j v teh sobicah. De- tare- So vedeli za težave, ki njegovega tovariša, po in . n 7nočeh so mu pomagali Prav Pr »tis, potrebo in rezultati tega dela bodo obilnejši kot pa je dejavnost’ amaterske skupine, kjer so se zbrali ljudje, ki zaupajo, da bodo v nekaj letih dohiteli poklicne umetnike. V takšnih Sai ;■ ““ ^ drug drugega . skupinah obilno cvete šarla- ipo, v tem, da so tovarišu tanstvo, domišljavost, želja po !.se ’e“owali svoja spoznanja, formalnih dognanostih in min-Prebranih knjigah, čas- Ijivi slavi. Tem težnjam so po-ne ri j di se mi, da je podob- dobni tudi odnosi med ljudmi. °NrIif ■ domove mogoče Namesto tovarištva — gospo- Ue f, l k življenju. Če sprva stvo, vzvišenost. In če pride v zUn0 -P to domovi po svoji ta,kšno skupino novinec, ga P-osti f1 llor.m7 in funkcionai- moralno zlomijo ali pa od njih »sci^^kšni, kakršne si pač v pobegne. To so slabosti, ki jih Ndo "Ovčjem središču želijo, v marsikaterem društvu trpijo ni (j0 dobro voljo lahko taks- zato, ker so ti člani »nepogreš-fafih V! P° vsebini, po rezul- Ijivi« igralci, pevci ali glasbe-Nže PjpžabnemU' življenju niki, ker se bojijo, da bi 'se z »sUjiv , le pravi ton, ne- njihovim izstopom sekcija raz-’ domač, da bodo ljudje šla ali pa bi trpela kvaliteta nastopov. V teh društvih pozabljajo, da ni edini cilj te dejavnosti tehnična dognanost. Če pa neka sekcija s svojim delom kvarno vpliva na ljudi, potem je bolje, da je v društvu nimajo. Če strnem svoja razmišljanja, potem lahko zapišem, da bo le-tam, kjer bodo o svojem delu razmišljali, dosledno odpravljali napake in slabosti, prosvetna društva resnično žarišča prosvetnega dela, le v takem društvu bp vsak član našel svoje mesto, svojo zabavo. Pogled ne sme biti obrnjen v preteklost, v folklori-zem, marveč v sedanjost in bodočnost. Takšno delo bo seveda v začetku težje, zato pa bo žetev bogatejša. Vinko Trinkaus poslanec, sta med članstvom širila napredno miselnost in preko njih vplivala na ostale delavce, da so se zavedli krivic, ki jim jih je povzročal kapitalizem in obenem spoznali pot k lepšemu, pravičnejšemu življenju. Ustanovili so tudi dramski odsek, ki je v letu 1937 naštudiral Cankarjevega Hlapca Jerneja in Moškričeve Rde-' če rože. Pevski zbor je zaradi vztrajnega dela dosegal vse lepše uspehe. Domača dvorana mu je postala pretesna, gostoval je tudi po drugih industrijskih središčih v Sloveniji. O priljubljenosti zbora med domačim delavstvom najlepše priča tale dogodek: V Kamniku je na isti dan in uro kot »Planinka« priredil koncert tudi klerikalni pevski zbor. Rezultat pa je bil presenetljiv: napredni zbor »Planinke« je imel dvorano zasedeno, klerikalni pa prazno. Zbor je postal kmalu trn v peti takratnim oblastnikom. Koncert v Grosupljem so takratne oblasti dan pred nastopom prepovedale, kasneje pa so zboru prepovedale vse javne nastope. S skrajno brezobzirnostjo so skušali zatreti dejavnost zbora. Prepovedali so nastope, niso pa zatrli revolucionarne iskre, ki je tlela med pevci. Tudi Nemci so kmalu spoznali, da imajo v članih tega zbora nepomirljive sovražnike Prvi pevovodja France Vidmar je bil ustreljen kot prvi talec v Kamniku. V narodnoosvobodilni borbi pa je padlo še 6 članov pevskega zbora. Po letih težkega preganjanja so zdaj svobodni praznovali pomembni obletnici s pestrim programom, ki je trajal ves teden Priredili so pionirske nogometne tekme, kino predstavo, kolesarske dirke, šahovski in nogometni brzoturnir. nastop judoistov, odbojkarski turnir, nastop folklorne skupine, reci-tacijskcga krožka iv koncert pevskega zbora Vse prireditve so bile dobro obiskane, pokazale so. da te prosvetno in športno življenje v Duplici razgibano in d” ima med delavci obilo prijateljev. PROSTORE BI POTREBOVALI Svoboda v Novi Gorici še vedno nima primernih prostorov za svoje odseke. Tako se na primer stiska društvena knjižnico v vlažnem prostoru stare opekarne, kjer knjige propadajo. Kljub težavam pa so nekatere društvene sekcije marljive, posebno pevski oktet, ki pripravlja za otvoritev nove sezone celovečerni koncert. V, KULTURNI ZAPISKI NEKAJ UTRINKOV IZ KNJIŽNICE V MOSTAH SVOBODEN PRISTOP Knjižnice s svobodnim pristopom bralcev k poticam so v mkaterih evropskih državah že močno razširjene. Prt nas pa smo jih začeli ustanavljati šele pred kratkim. Prva tovrstna poklicna knjižnica v Slovir.iji je občinska ljudskft knjižnica v Mostah. V dokaj veliki sobi. ki pa je za poslovanje knjižnice že premajhna, je na poticah, ki so postavljene ob stenah in niso višje od dveh m,etrov, zloženih pribiti-' no '5000 knjig, medtem ko je ostalih 2000 knjig na domovih izposojevalcev. Knjižnica še n: dokon'~ia urejena, vendar ježe ' - rrlviiotr ITPO- delo, ki je v taki knjižnici veliko težje, prejemati honorar. Toda tem zahtevam bi v marsikaterem večjem kraju lahko zadostili, žal pa spoznanje o vrednosti knjige in knjižnice za vzgojo ljudi le prepočasi prodira v zavest tistih ljudi, ki odločajo v občinah a razdeljevanju materialnih sredstev. Marsikdo bi pomislil, da gre v knjižnic s svobodim pristopom veliko knjig v izgubo. Upravnik m,i je povedal, da doslej niso zasledili v knjižnici nobenega tatu in da nji- hova .letna izguba zaradi vrnjenih knjig ni večja ne- od Knjižnica ima v tem letu na razpolago 140.000 dinarjev za nabavo novih knjig, kar pa je za takšno knjižnico občutno premalo. Po mnenju upravnika bi rabili na leto najmanj 350.000 do 400.000 dinarjev za nakup novih knjig. S tem bi zadostiti željam obiskovalcev in knjižnica bi lahko nabavljala vso novo izLšla. literaturo. Zanimanje delavcev za knjigo neprestano raste. Toda glede na to, da so Moste izrazito delavsko naselje, je njihovo število še premajhno. Sindikalne podružnice bi lahko storile za propagando dobre knjige dosti več. Morale bi vzbuditi pri članstvu zanimanje za dobro knjigo. Čim pa se delavec vpiše v knjižnico, potem postane njen zvesti član. Le redki so delavci, ki se po krajšem obisku izpišejo iz knjižnice. ,/ I ■ :: : ' . s Marjanca Jemec: tkalnici »ojev-alce, kako hodijo od po-jih prelistavajo in nato od-lice do police, izbirajo knjige, našajo h knjižničarki. Kljub številnim obiskovalcem v knjižnici ni hrupa, kakor bi človek pričakoval, saj vendar htsak izmed bralcev sam zase izbira knjigo. Spremlja jih le upravnik knjižnice Zoran Na-prudnik, ki na pamet ve. kje je zložena kakšna knjiga, kakšna je njena vsebina Tiho se posvetujejo in naposled se bralci odločijo. Pomislil sem, kako lepo bi bilo, če bi imeli podobne knjižnice tudi v ostalih večjih občinah in industrijskih središčih. Zal pa večina slovenskih knjižnic posluje pod takimi pogoji, da v doglednem času še ne moremo pričakovati velikega porasta knjižnic s svobodnim pristopom. Seveda zahteva takšna knjižnica veliko več sredstev, ki pa se z večjim obiskom poplačajo. Izposojevalec dobiva v taki knjižnici prisrčnejši odnos do knjige, vzljubi jo in nanjo tudi bolj pazi, kot pa v knjižnicah, kjer dobi knjige na mizi in jih izbira po seznamu. Knjižnica s svobodnim pristopom hkrati zahteva večji prostor, kajti police morajo biti ob stenah in ne smejo biti višje od dveh metrov, tako da vsak izposojevalec zlahka dosež knjigo na najvišji polici. Knjižničar mora sproti vlagati vrnjene knjige, da jih lahko novi. izposojevalci izbirajo Ni sicer nujno, da so knjižnice s svobodnim pristopom le poklicne ustanove takšne bi lahko bile tudi vse večje ljudske knjižnice, kjer pa bi moral knjižničar za svoje običajne izgube v ostalih knjižnicah. V knjižnico j& vpisanih 1800 bralcev, lansko leto pa je redno izposojalo knjige 9S4 bral-cev, ki so prebrali 18.169 knjig. Letos je to število še naraslo, tako da so do konca avgusta v knjižnici izposodili že 3000 knjig več kot lani v istem razdobju. Kot vsepovsod v naših knjižnicah, je tudi tale a j okus bralcev še neurejen. Nekateri bralci prehajajo od Karla Mapa na Dostojevskega. V knjižnici so tudi pozabili, da nekaterim delavkam svetujejo izbiro knjig nameščen-ke, ki pa po mnenju upravnika še niso literarno tako razgledane, da bi bili njphovi nasveti koristni. Saj največkrat svetujejo le solzave romane in povesti ter seveda tudi knjige, ki prihajajo v modo. Če na primer v ljubljanskih kinematografih predvajajo film, ki je posnet po romanu, ki ga imamo tudi v prevodu. potem je ta knjiga nekaj časa najbolj iskana V knjižnici imajo tudi zelo točen pregled katere knjige bralci najbolj bero. saj lahko vsak hip natančno ugotovijo, kateri pisatelj je pri bralcih najbolj priljubljen. Hkrati imajo vse knjige razdeljene na deset skupin, kar olajša bralcem izbiro. Upravnik mi je tudi povedal, da je deset razdelkov še premalo, kajti pred nedavnim je obiskal neko veliko finsko knjižnico, kjer so knjige razdeljene v 5.000 skupin. Takšna razdelitev sicer za manjšo knjižnico ne pride v poštev, vendar pa daje slutiti, da je razdalitev na deset skupin premajhna. V ljubljanskem lutkovnem gledališču so pripravili novo igric« za naše najmlajše, z naslovom »Lenuh Poležuh«. Režijsko j« pravljico pripravil Nace Simončič, ki mu je to hkrati režijski debut, lutke so delo Mare Kraljeve, scena Marjan Pliberšek* kostumi Andra Aveinova, slikanje Lado Skrušny in montaž* lutk Ciril Jagodic FILMSKI IEZIK Kinematografija je zamotan klopčič in ne pravijo zastonj naši nežni filmski teoretiki, da mi laiki tako slabo obvladamo filmski jezik, da z njim še jecljati ne znamo. Menda bo to držalo, kajti naš filmski jezik ni običajen jezik, marveč jezik s sedmimi jeziki, Kb je bil dokončan celovečerni film »Pesem s Kumba-rer, so pripovedovali strokovnjaki, da je izdelan v slabem filmskem jeziku in za čudo, s tem so se strinjali tudi laiki. Potem pa je spregovoril neki drug filmski jezik; učeni zbor strokovnjakov, filmskih - jezikovnih poliglotov, je poslal »Pesem s Kumbare* na Berlinski festival, da reprezenti-ra našo filmsko umetnost. Po tretjem filmskem jeziku jo bilo sporočeno, da s »Pesmijo s Kumbare* ne bodo tekmovali v puljski areni, na našem domačem festivalu. Kajti - rekli so - ne smemo pozabiti, da je Pula pregled naših najboljših filmskih manifestacij. Mi lahko do zdaj re- KULTURNE VESTI PRISRČEN SPREJEM LIBOJ-SKIH SVOBODARJEV V PTUJU Libojski svobodarji še dolgo ne bodo pozabili prisrčnega sprejemalki so ga doživeli in predsednik ptujske Svobode. Koncert, ki so ga priredili libojski pevci, je po izjavah zelo dobro uspel in so bili poslušalci z njim zelo zadovoljni. Koncert so ponovili tudi na gradu Borlu, ki je prav ob priliki svojega gostovanja tako uspel, v Ptuju. Na postaji jim je za- Le stežka so se svobodarji igrala godba dobrodošlico, dveh društev poslovili. Ob sprejeli so jih številni člani slovesu so drug. drugemu ob-ptujske Svobode. Zatem so Ijubljali, da se kmalu spet Libojčane povabili v dvorano vidijo in da bodo še nadalje občinskega ljudskega odbora, utrjevali medsebojno tovari-kjer jim je pevski zbor ptuj- štvo. Libojčani so sklenili, da ske Svobode zapel na balkonu pozdravno pesem, nakar jih je še pozdravil predsednik občinskega ljudskega odbora bodo tudi ptujskim svobodar-jem, kadar jih bodo obiskati v njihovem kraju, priredili prav tako prisrčen sprejem. Po poročilu tovariša Staneta Kavčiča, člana predsedstva Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, so zastopniki delavskih društev živahno razpravljali o poročilu. čemo z nedvoumnim filmskim jezikom, da »Pesem s Kum' baret ni festivalska roba. In tako »Pesmi s Kumbare* nismo videli na festivalu domačih filmov v Puli, marvel sanu> na filmskem platnu d Berlinu, najbrž zaradi tegso zfl ^ bo pripovedovali z našim o čajnim jezikom. OB ROBU DOGODKOV OBISKft (Po časopisnih potročiliJi) Od 25. VIII. do 2. IX. je bila pri nas d^lega-cina Poljske adružene delaivsike partije. Vodi,] jo je sekretar CK te partije Fra-nczriszek Mazura. Po razgovori ih z vods-tvom ZKJ so izdafli skupno sporočilo. v katerem pravijo, da se je PZ DP raz.govarja.la o vlogi partiiie v graditvi so-ciaitizma. o strukturi ZKJ in notrafl^jem part irj sak ero živili e nju v ZKJ. 3. IX. je odTJOtovala naša parlamentarna delegacija pod vodstvom tovariša Mihe Marinka na Češkoslovaško. S tem je vrnila obisk češkoslovaške parlamentarne delegacije, ki je biila maja pod vodstvom predsednika njihove skupščine. Zdeneka Fierlingeria v naši domovini 3. IX. je prispela v Beograd delegacija pol iškega Sejma, ki jo je vodili S tani sla w Kuczimska, predsednik skupščinska komisije zu'rn obisku ' i. ' v Moskvo je prispela de-jugoslovanskih kntii-zovrplkov. V delegaciji sta KioUie0"02 Patre in Mi9e Delegacija sindikata madžarskih kovinarjev pri tovarišu Janku Rudolfu, predsedniku Republiškega sveta sindikatov Bolgarska parlamentarna delegacija na našem Gospodarskem razstavišču. <. MOČ SOCIALIZMA je v enakopravnem sodelovanju in izmenjavi izkušenj socialistične graditve Menda se še ni zgodilo, da bi obiskalo Jugoslavijo v tako kratkem času toliko delavskih in državnih delegacij. Septembra in oktobra so nas obiskale ali pa bodo še prispele k nam naslednje delegacije: Norveška delavska stranka, poljska Združena delavska partija, bolgarska Komunistična partija: sedaj je pri nas delegacija italijanske Komunistične partije, napovedan pa je obisk še delegacije madžarske Komunistične partije in romunske delavske partije. Ce dodamo k temu še obisk prvega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, ki je bil pri nas sicer na zasebnem obisku, vendar sta se s tovarišem Titom prav gotovo pomenila tudi o sodelovanju ZKJ in KP Sovjetske zveze in o drugih mednarodnih vprašanjih, potem bržčas ne bi bil napačen zaključek, da gre v vzhodnoevropskih državah za določen premik, da so opazne silnice k tesnejšemu sodelovanju z Jugoslavijo in Zvezo komunistov, to še zlasti, ker ti obiski niso prišli na našo, marveč na njihovo pobudo. Morda je ta premik v komunističnih partijah najjasneje izrazil sekretar KP Italije Palmtro Togliatti, ki je ob svojem nedavnem obisku v Beogradu dejal: »Kar se tiče normalizacije stikov, menim tole: Nasproti Jugoslaviji smo napravili več napak, ki so skalile stike ZKJ z ostalimi partijami. To je zadeva, ki jo moramo najprej urediti. Pobudo so dali tovariši iz Sovjetske zveze, pozneje tudi drugi. Izhod smo našli tako, da smo priznali napake nasproti ZKJ. To je prvo, je pa še nekaj. Ni namreč dovolj samo priznati napake, treba je spoznati tudi stvarnost v Jugosdavtiji, predvsem njeno gospodarsko in družbeno stvarnost. To je tisto, kar mi želimo. Želimo namreč spoznati vso globino v Jugoslaviji nastalih sprememb.« Načela, na katerih mi gradimo sodelovanje z drugimi delavskimi gibanji po svetu, temelje od vsega začetka na marksistični oceni, da se socializem nujno neenakomerno razvija v posameznih deželah in da mora delavsko gibanje najti taka pota razvoja socializma, ki ustrezajo zgodovinskemu razvoju dežele, stopnji zavesti In organiziranosti delavskega razreda, gospodarski in kulturni razvitosti dežele. Nesmiselno je namreč misliti, da bodo pota graditve socializma na pr. v Indiji, Kitajski ali na pr. v Ameriki enaka, zato so tudi naloge, ki jih morajo reševati komunisti v graditvi soci-. alizma, različne. Iz tega izhaja spoznanje, da nikakor ne more držati teorija o eni sami poti v socializem. To pa tudi nasprotuje vsem poskusom organizacijskega in ideološkega monopola v delavskem gibanju. Izkušnje nedavne in davne preteklosti 'iz mednarodnega delavskega gibanja so prepričljiv dokaz, da s starimi oblikami sodelovanja ni mogoče zadovoljiti potreb po sodelovanju socialističnih sil v novih pogojih, ko je postal socializem stvarnost in praksa milijonov delovnih ljudi po svetu, ko rastejo socialistični elementi v nedrih kapitalizma. Zarjavelih organizacijskih oblik se v novih razmerah drži le birokrat, ki je že po svojem bistvu do kraja konservativen. To je opozoril že Engels, ki je dejal, da je v novih pogojih nesmisel oživljati Prvo internacionalo, ko si mora vsako delavsko gibanje samo iskati oblike in pota boja za socializem in bi ga enotno vod- stvo z vrha pri tem ie oviralo. Nam so vsa taka prizadevanja za organizacijski in ideološki monopol v delavskem gibanju tuja in smo pristaši načela, da mora vsaka partija sama poiskati najboljšo pot skladno z razvojem in pogoji dežele. Zmaga zavestnih socialističnih sil v prenekateri deželi v svetu je postavila na dnevni red vprašanje odnosov med temi državami in izmenjavo izkušenj socialistične graditve. V pogojih neenakomernega razvoja socialiž-ma je to eno izmed osrednjih vprašanj mednarodnega delavskega gibanja, da proučuje izkušnje graditve socializma v drugih deželah, da uporabi, kar ustreza njihovim pogojem, in na ta način konstruktivno pomaga rasti socializma v svetu in vsaki deželi posebej, ne da bi pri tem vsiljevali svOje nazore, izkušnje ali organizacijske oblike. Sam razvoj sili torej danes k tesnejšemu sodelovanju vseh organizacij, strank in gibanj, ki streme k socializmu. Pri tem te rasti ne moremo omejevati z nekimi zemljepisnimi mejami in delitvijo sveta na dvoje: na kapitalističnega in socialističnega. To spoznanje nas vodi k sodelovanju z vsemi gibanji, ki streme k socializmu. V Moskovski deklaraciji, ki smo Jo podpisali junija letos z vodstvom KP Sovjetske zveze, so ta načela jasno izražena. Med drugim je zapisano tudi tole: »Obe strani menita, da so poti socialističnega razvoja v različnih državah in pogojih različne, da bogastvo oblik socialističnega razvoja prispeva k njegovi krepitvi glede na dejstvo, da so prvi in drugi strani tuje težnje po vsiljevanju lastnega mnenja pri določanju poti in oblik socialistič- nega razvoja. Obe strani se strl* njata, da mora zgoraj omenjeno prostovoljnosti in enakopravnosti; na prijateljski kritiki in na tovariškem značaju izmenjavo mnenj v spornih vprašanjih me^ka v naših tovarnah, naši delavci pa v romunskih. Dalje smo se dogovorili za izmenjavo študijskih skupin, ki bi proučevale posamezna vprašanj«*!, o medsebojni izmenjavi občasnih informacij o aktualnih vprašanjih, o sodelovanju sindikalnih aktivistov v strokovnem in sindikalnem tisku itd. . .. Uresničenje tega programa nam omogoča, da se medsebojno dobro spoznamo in zbližamo ter da z izmenjavo izkušenj vzajemno doprinesemo k temu, da jih tudi uporabimo. Naša delegacija je prepričana, da je ta obisk in delo, ki smo ga ta Čas opravili v obojestransko korist za nadaljnjo krepitev prijateljskih vezi med romunskim in jugo- slovanskim delavskim razredom, med narodi Romunije in Jugoslavije.« SEKRETAR CK KP BOLGARIJE TODOR ŽIKOV Videli smo, da grade v Jugoslaviji socialistično družbo »Med našim bivanjem smo se, kolikor nam je dopuščal čas, podrobneje seznanili s socialistično izgradnjo v vašj deželi, imeli smo prijateljske razgovore z vašimi ljudskimi poslanci, državnimi in partijskimi ter znanstvenimi delavci. Predvsem moramo z občutkom priznanja poudariti, da smo bili toplo sprejeti povsod, kjer smo se mudili. Povsod smo videli izraze simpatij in odkritosrčnih prijateljskih čustev jugoslovanskih narodov do bolgarskega naroda. Obiskali smo skoraj vse vaše republike, več mest. mnoga podjetja, zavode ih tovarne, posamezne znanstvene in kulturne ustanove ter zgodovinska mesta. Videli smo. da jugoslovanski narodi, ki so prispevali dragocene žrtve v boju proti fašističnim okupatorjem, zdaj pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije grade socialistično družbo.« Ob koncu izjave, ki jo je dal Todor Živkov pred odhodom bolgarske parlamentarne delegacije iz Jugoslavije, je dejal, da bodo najprimernejše oblike sredstva socialistične graditve v obeh deželan tiste, ki bodo lahko v praktični uporabi prestale življenjsko preskusi J*. »Glavno je. da bomo zmeraj zvesti našemu cilju — izgradnji cializma, proletarskega internacionalizma.« živ- 31110 I SO- na.« I l z DEŽELA, KATERIH GOVORIMO KONGRES BRITANSKIH LABURISTOV PREPRIČANI V ZMAGO Pretekli teden je bil zaključen 55. kongres britanske laburistične stranke, ki je potekel v znamenju gotovosti, da bo naslednja angleška vlada laburistična. O Gaitskellu že govore kot o bodečem ministrskem predsedniku, o Bevanu pa kot o bodoče5 i ministru za kolonije. Na kongresu je prišla levica do precejšnje veljave, ki je tokrat bolj kot doslej naglašala skupna “ča kot razlike v mnenjih. To ...v. ^uje tudi zborovanje, ki ga je oigamziral list »Tribune«,- glasilo levega knla stranke, na katerem je bilo nad tisoč ljudi. To priča tudi vzdušje na konfe-nci. renči, izrazilo se je v stališčih vodje Gaitskella in drugih prvakov iz vodstva, ki so se zadnji čas precej odmaknili od čedalje bolj izrazitega razpoloženja med člani stranke. S tako gotovostjo so govorili o Bvoji zmagi na prihodnjih volitvah, ^ ker vedo, da je njihov program* dobil tokrat le določnejšo obliko in da so prišle v njem do močnejše veljave težnje pristašev stranke in angleškega delovnega človeka. Zlasti so izdelali širok program socialne zaščite, ki predvideva višje pokojnine in rešitev problema brezposelnih delavcev. Ta bi obenem z načelom velike stanovanjske graditve predstavljal odličen volilni program angleških laburistov, ki bi naj zagotovil njihovo zmago. Kmete nameravajo dobiti na svojo stran s programom široke in olitike IZ ZAHODNE NEMČIJE DEUVSKE DEMONSTRACIJE Kot poroča nforma-cijska služba zahodnonemške sindikalne zve_ ze, so b le 27 septembra v ookra-Jin] Baden - Wurttemberg velike delavske demonstracije V vseh kovinarskih podjetij so zapustili delavc delo uro pred koncem delovnega Časa ter šlj na uhce demonstrirat. Zahtevajo še nadaljnje skrajšanje delovnega časa {s 1 oktobrom jo začel veljati bremensk; dogovor. po katerem znaša delovn teden 45 ur), izplačilo mezd ponesrečenim pn delu za dobo 6 tednov ter boj proti navijanju ©en dolgoročne politike na vasi, ki bi zagotovila stalne cene kmetijskim pridelkom, svobodno tržišče In krepitev sodelovanja med proizvajalci Glede avtomatizacije industrij pa še niso določili jasnih stališč in so naročili Izvršnemu odboru stranke, naj v šestih mesecih sestavi načrt, ki bi slonel na »socialističnem planiranju in kontroli avtomatizacije«. Z večino glasov pa so zavrnili resolucijo, po kateri naj bi zahtevali nacionalizacijo, s katero bi omogočili večjo uporabo avtomatizacije v industriji. Zavrnjena je bila tudi resolucija o ukinitvi vojaške obveznosti, čeprav je večina bila zanjo, niso le za to. da bi jo danes ukinili Ko so razpravljali o kolonialnem vprašanju, so se zavzeli za pra- vico prebivalstva kolonij do splošne volilne pravice in za ukinitev vsake diskriminacije. Prebivalstvo naj samo odloči o svoji bodoči ustavi. Angleške čete naj bi še ostale v kolonijah, dokler »se te dežele ne bi povsem postavile na lastne noge«. Ciprsko vprašanje bi rešili brez prelivanja krvi s pogajanji z nadškofom Makario-som. Ponudili bi mu premirje, kaj bo pa potem, bi se še pomenili. Kakor je v resolucijah še precej stvari, ki jih ni moč sprejeti čisto brez pridržkov, vendar je bil ta kongres dokaz, da so se angleški laburisti odločili za na-čelnejšo politiko, kar spričo precejšnjih polomov konservativne vlade opravičuje njihovo upanje na uspeh pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Alžir, dežela velike revščine, kjer se narod bori za svojo politično in gospodarsko osvoboditev KONGRES ZAHODNONEMŠKE SINDIKALNE ZVEZE Proti vojaški obveznosti Preteklo soboto je bil v Hamburgu končan četrti kongres zahodnonemške sindikalne zveze. Za predsednika so izvolili Willija Richterja,, socialnode mokratskega poslanca, namesto starega predsednika Walterja Freitaga, ki se zaradi bolezni kongresa ni udeležil. Na kongresu je govoril tudi kancler Adenauer. Med šestdnevnim kongresom so sprejeli nekaj resolucij o zunanji In notranji politiki. Delegati so soglasno izrazili zahtevo po 40- OB REHABILITACIJI RAJKA IN TOVARIŠEV NA MADŽARSKEM Ne sme se več ponovili Tri tisoč ljudi se je udeležilo svečanega pogreba po smrti rehabilitiranih herojev madžarskega delavskega gibanja: Laszla Rajka, Tibora Senjija, Andrasa Salaja in Palfyja. remo popraviti minulosti, nam mora biti nauk za prihodnost, da ne bo nikoli več takih tragedij.« 1 Štiri krste. Sun neme pnče težke minulosti. V prvi krsti posmrtni ostanki obešenega Laszla Alžirski uporniki napadli središče Bensa Rajka, v drugih Palfyja, Salaja, Tiborja. visokih funkcionarjev madžarske partije, ki so jih v znanem protijugoslovanskem procesu obtožili veleizdaje In jih obsodili na smrt. Danes so jim dali zgodovinsko zadoščenje. V boju z alžirskimi nacionalisti pri mestu Alfu je padlo 23 francoskih vojakov. Po vesteh nekaterih časopisnih agencij so alžirski nacionalisti izgubili 24 ljudi. Dne 6. oktobra pa so alžirski uporniki napadli 'središče Bonea in pri tem ubili tri osebe, 24 pa so Jih ranili. V glavno ulico tega mesta so se pripeljali z avtomobilom, oboroženi pa so bili z avtomatskim orožjem. Po akciji so zapustili mesto. Na pogrebu je govoril član Politbiroja CK Antal Apro, ki je dejal, da je bilo danes storjeno zad-je dejanje rehabilitacije nedolžnih obsojencev. Stvar socializma je zadela neizmerna škoda. »Nikoli ne smemo pozabiti, da mora iz izgradnje socializma odsevati humanizem na vseh področjih življenja«. Načel je vprašanje, ki so ga postavili že mnogi drugi: kako se je moglo zgoditi tisto, kar se je zgodilo leta 1949 in pozneje? »Krive so Stalinove napake. Zanemarili smo pravico ljudstva, da nadzoruje svoje voditelje, zapostavili smo demokracijo. Ce pa že ne mo- Mrtvih ni moč oživeti. Toda proces, ki se začenja na Madžarskem, je proces zdrave socialistične rasti, v katerega verujejo madžarski delovni ljudje im ki kaže na nove sveže težnje v političnem življenju na Madžarskem. urnem delovnem tednu in po večji avtomatizaciji tovarn s pogojem, da se o tem prej posvetujejo s sindikati. Pozvali so vlade vseh držav, naj prenehajo proizvajati atomske im vodikove bombe in eksperimentirati z njimi. Z veliko večino so sprejeli resolucij o, s katero zahtevajo konec oJbro-ževalne tekme med Vzhodno in Zahodno Nemčijo ter so glasovali za ukinitev vojaške obveznosti v Zvezni republiki. O odnosih z vzhodnonemškimi sindikati sploh niso razpravljali, čeprav je sindikat grafičarjev hotel navezati take stike. Sploh je bila organizacija kongresa »popolna« in se je vse odvijalo po naprej predvidenem načrtu brez kakršnih koli incidentov levo usmerjenih sindikalnih voditeljev, ki smatrajo, da je edina pot k združitvi Nemčije z izravnavanjem razlik v stališčih in z vzpostavitvijo tesnejšega sodelovanja med Kongres Komunistične partije Nizozemske PMPMVE ZA KOMFERECO AZIJSKIH SOCIALISTOV Drugi azijski socialistični konferenci, ki bo od 1. do 10. novembra v Bombayu, bodo prisostvovali delegati iz več azijskih in afriških dežel. Poleg držav, udeleženk prve socialistične konference, Burme, Indije, Indonezije, Pakistana, Libanona in Japonske, pričakujejo še predstavnike Singapura, Repata, Wietnama, Ceylona, Hong-Konga, Sudana in Nigerije. Konferenci bo predsedoval burman- ski premier U Ba Sve. Na konferenci bodo razpravljali o reviziji poslanice Organizacije združenih narodov, o ekonomskem razvoju azijskih dežel, agrarni reformi in programu za osamosvojitev kolonij. V času konference bo tudi sestanek proti kolonialnega biroja, kjer bodo sodelovali zastopniki osvobodilnega gibanja posameznih kolonij. Indijska delegacijja za proučevanje delavskega upravljanja bo obiskala Jugoslavijo organizacijami v Zahodni 1° Vzhodni Nemčiji. V tem pogledu so veliko bolj napredovali meščanski radikali, ki so proti Adenauerjev! volji vzpostavili stike z vzhodnonemškimi. Kongres zahodnonemških sindikatov ima še neko posebnost. NahJ niso povabili jugoslovanskih n0-vinarjev, čeprav so vodstvo pr°~ sili za vstopnice na kongres* Vodstvo je novinarjem zagotavlja" lo, da »ni več prostora« v noben novinarski loži, neki visoki funkcionar pa je povedal pravi češ da jugoslovanski sindika »niso svobodni« in da zato nis« pustili naših novinarjev na kongres. V Amsterdamu se Je začel XVIII. kongres Komunistične partije Nizozemske. Na kongresu razpravljajo o rezultatih 20. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze. Poročno o Komunistične partije Nizozemske je podal generalni sekretar Pol de Grot. Posebna indijska delegacija proučevanje delavskega upravlja* nja, bo prišla prihodnji mesec v Jugoslavijo. Štiričlansko del ega* cijo pošilja indijsko ministrstvo dela. Poleg Jugoslavije bodo db' skali še nekaj zahodnoevropski*1 dežel. Končno Je prišel spor o Sueškem prekopu pred mednarodni forum, ki je edini poklican, da najde ustrezno rešitev Zahodne velesile so končno le morale spoznati, da z enostransko rešitvijo spora ne morejo spraviti z dnevnega reda saj bi morali tako rešitev uveljavi1 le s silo. Egipt prav tako kot nobena druga suverena država nt mogel dopustita, da bi kdo krnil njegovo neodvisnost. No. sedaj razpravlja o sporu Varnostni svet. Na dnevnem redu ( so imeli anglo-francoško pritožbo in pritožbo Egipta. Pritožbo Egipta so pričakovali, ker zahodne države od prvega dne spora niso ravnale v skladu z obveznostmi, ki jih narekuje Ustanovna listina OZN. Razen rožljanja z orožjem, so začele zahodne države še z gospodarsko blokado Egipta Egiptovska vlada pa je zahtevala, naj Varnostni svet prouči položaj, ki so ga ustvarile zahodne siile na Bližnjem vzhodu jn k ogroža mir .n mednarodno vat nest Postopek zahodnih držav, pravi Egipt v svojem pismu Varnostnemu svetu, predstavlja resno kršitev Ustanovne listine OZN. Varnostni svet se je torej znašel v dokaj neprijetnem položaju, ko je moral odločati, o kateri pritožbi bi najprej razpravljal. Ce razpravlja o anglo-fran-coski pritožbi, bi se Egipt znašel na zatožni klopi. Če P.a o egiptovski bi se v taikem položaju znašle zahodne si.e. še pred zasedanjem pa je bilo slišati dosti glasov o uporabi sile. če *bi se izjalovile vse druge možnosti«. Končno so vso stvar le tako uredili, da je dobil na zasedanju Varnostnega sveta prvo besedo angleški zunanji minister Selwvn Lloyd. Predložil je francosko- Pred Varnostnim svetom SUEZ britansko resolucijo, ki zahteva od Varnostnega sveta, naj potrdi načelo svobo-dne plovbe v skladu s konvencijo o Sueškem prekopu. Dalje je zahteval, da je treba obdržati pravice m jamstva, ki so jih imeli po kon-vencijii uporabniki prekopa, t. j., da upravlja prekop mednarodno telo Varnostni svet naj odobri akcijo 18 držav, da bi spor rešili na miren način; egiptovski vladii naj priporoči razgovore na osnov j predloga udeležencev prve londonske konference ter sodelovanje pri vzpostavi tv učinkovi tega sistema upra ve nad prekopom in končno naj svetuje egiptovski vladi, naj sodeluje z združenjem uporabnikov Sueškega prekopa. ki so ga na vrat na nos ustanovili malo pred zasedanjem Varnostnega sveta Zahtevati so torej skoraj popolno kapitulacijo Egipta. Vsekakor sta francoski in angleški zunanji minister kljub hudim besedam, za katere bi bilo bolje, da ne bi bile izgovorjene, večkrat izjavila, da njihov predlog ni nekaj dokončnega, marveč samo podlaga 'za nadaljnja pogajanja. Egiptovski zunanji minister Favzi pa je predlagal ustanovitev organa, k; naj bi vodni pogajanja za mirno rešitev spora. Varnostmi svet pa naj bi določil smernice za delo tega organa. Te naj bi bile predvsem ureditev sodelovanja egiptovsko upravo prekopa m državami, ki ga uporabljajo, pri čemer bi morali upoštevati suvereno’ pravico Egipta in koristi dežel, katerih ladje plujejo skozi prekop. Druga naloga tega organa bi bila v določitvi pametnih pristojbin za plovbo po prekopu, pri čemer bi upoštevali koristi uporabnikov Določil naj bi tudi odstotek pristoJbiA« ki bi se uporabil za modernizacijo naprav na prekopu. Nacionalizacija družbe je ena izmed suverenih prajvic Egipta, je dejal Favzi, saj je dal Egipt družbi pravico, da zgradi prekop na njegovem ozemlju in da ga v določenem roku upravlja. Egipt je smatral za potrebno, da napravi tej koncesijii konec, kar pa v ničemer ne ogroža miru in varnosti na svetu. Sovjetski zunanji minister je povsem podprl egip-tovskeiga zunanjega ministra in predlagal, katere države naj bi bi-le zastopane v takem odboru. Takrat je bila seja Varnostnega sveta prekanjena in ko to poročamo, naslednje seje še ni bilo. Na zasedanju Varnostnega sveta je tudi naš sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. ... Bodi kakorkoli že Varnostma svet bo moral najt* ustrezno rešitev. Upanje na to daje pomirljivo stališče Egipta In živahna dejavnost diplomatov, ki prisostvujejo zasedanju, da bi v medsebojnih razgovorih našli ustrezno rešitev, ki bi zadovoljila obe strani. Menimo, da. je takšno rešitev moč najti, pri Čemer- ne bi bila prizadeta suverena pravica Egipta na svoje ozemlje, hkrati pa bi bila zagotovljena nemotena plovba P° prekopu. Se enkrat pa se je izkazalo, da rodi politika sile samo odpor n da jo obsoja vsa mednarodna javnost. Ze samo dejstvo, da je prišel spor pred forum Organizacije združenih narodov, je obsodba take politike.