Hod ittobf.^ fc. BofhiWiotbels,^ Wen St. 6. V Gorici, 9. februarja 1883. Tedaj XIII. Posamezne stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakni nicah v gosposki nlici lilizu ..nub loon", na starora trgu in v nunski uiiui ter v Trstu, via Ca-serraa, il, Doiisi naj m blagovoljao posiljaj© in-piliiif« vh,,SoL«" vGnriciv Via Aucoli 8, I., iiiiiofniiia pa opravnistvu „So6e« Via della ficoce gt. 4. II. Rokopisi se ne vra&jo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Dolalcem in drugim uepwtnognini sc naro&iina zmfa; akose oglase pri opravr*^ Dr. Tonkli pa njegovi nusprotniki. Pred nekaj leti je dr, Toukli v dunajskem dr-zaviiom zboru z ostro besedo opisoval in obsojal Sol-ske razmere na Goriskein in Primorskem sploh. Na-•avuo je bilo, da se je takrat obrnila nevolja dunaj-ske vlade proti osebam, ki so bile tistih razmer krive. Sedanja dunajska vlada se namrefi prizadeva, da po-deli vsakemu narodu pravice, ki so mu zagotovljene v temeljnih drzavnik postavah. fie se ji pa stavljajo zapreke v tern oziru, se razume samo ob sebi, da tega ni vesela, ampak da je zarad tega nevoljna, ako Cuti tako, kukor fiutirao drugi ljudje. Takrat je bila nevarnost za nekatere osebe na Primor.skem, da bi bile morale zapustiti svoje mesto, ker njih delovanje se ni vjemalo z najviSo izvrsevalno oblastjo aa Du« uaji. Vendar do tega ni priSlo in refii so ostalo pri starem, ker Priinorci, posebno Slovene i, so izrckli, da bo z vaem zadovoljni, kar se pri njih godi, in da so pripravljeni vse sprejeti, naj bo karkoli, kar pride od tistih meat, ki so bila v nevarnosti. Svojo sodbo in izjavo so potrdili z lepo pisanuni in krasno veza-nimi diplomi, katere so nekaui nesli ali pa poslali. S tern je bila stvar za takrat koufiana in dr. Tonkli BtarejSi se je lahko ubrisal, ce je hotel. Od tistega fiasa je dr. Tonkli v najveei tiemi-losti na nekem mestu in pri onib, ki hodijo na tisto mesto na soluce aii pa na uro gledat. Ni fiudo. Mi-Elite si na kakem niestu bogatega mlinarja, v njego-vem sosedstvu pa par Ia6ne2ev, ki so lacui moke, kase, fiasti, prijateljstva ali cesar bodi, katerim daje, Cesar potrebujejo, kateri mu hodijo kolo mazat, vodo zagrajat, hiso pometat, guoj kid at, srajco prat, kateri ae hodijo zaoj kregat in prepirat z njegovimi nas-protniki. Mislite si, da ralinar bi se moral preseliti, ali bi bill lacueft tega veseli? Nikakor ne; zulovuli bi na vso uioC in prosili Boga uoc in dan, naj jira ohrani Ijubega dobrotnika, od katerega dobivajo vse, kar imajo. Dasi bi bili gotovi, da wlin ne more o-stati prazen, da mora priti drug, ki bo mlel, vendar bi jim ne bilo prav, da prejsnji odide. Mislili bi v svojem srei: Kdo ve, ali bo tudi novi miinar rabii hlapce ? in Ce jih bo rabil, alt bo hotel nas v sluzbo, kukor dosedanji, ali pa si novih izbere, ki niso oprav-Ijali slu^be sedanjerau, ki je mornbiti nasprotnik pri-hodojemu? Take misli bi jim rojile po glavi in zato bi se ne bilo Cuditi, ako bi vse ^ile napenjali, da bi mlinarja obdr2ali in da bi potolkli in v deveti pekel pogreznili njegove nasprotuiku. To samo za izgled | brez nikakega eikanja, in sicer v pojasnenje resnice, j da, Le ima dr. Toukli nasptotnike na kakem mestu, ima ob enem za nasprotnike vse tiste, ki so prijate-I Iji in domaci na tistem mestu, Bli^ajo se volitve v dezelni zbor goriSki, pri ka-terih bo najbr2e tudi dr. Tonkli kandidiral, najprej se ve da v italijansk- m velikeni posestvu in, fie lain ne pojde, pri Sioveneih. Lahko je misliti, kako ve-selje bi bilo za v«e one, ki so nasprotniki Tonklijevi, ako bi pri volitvah propadel, ako bi padel voditelj goriSkih Slovencev, ako bi padel steber, ki vzdiiuje tiaroduo puhtiko, ako bi padel mo2, ki se je vestno potegoval za to, da naj se pri nameLLevanji uradiiikov gleda tudi na doloebe §. 19. temeljnih postav, in si-eer no brez uspeha, ki bo Sloveneem in Avstriji v prid. Lahko si mislimo, kakor smo rekli, da dr. Tonklijevi nasprotniki bi od veselja poskakovali, ako bi pri bodocili volitvah propadel; ali toga si oe inoremo misliti, kako pridejo it a r o d n i moi&je do tega, da Tonklija izpodkopujojo prav v tern oziru, Tonklijevo delovanje in njegove immure so nam znane; njegov politicni zna6aj je ci»t; njegov trud za narodno stvar posnemanja vreden; ujcgovi uspehi na dusevnem in gmotnem narodovem polji hvalevrcdui insposobni, da se primerijo uspchom najodliCnejsih GoriCanov. Oe ima kak uarodeu nurl oscbuo mraijo proti njemu, je ne smo prenesti na politifiuo polje, inace rabi po-litiko za osebne torej «ebicne namene. Eno ali dru-go: ako je kdo r e s n i c e n n a r o d n j ak, ne more bin Touklijev nasprotnik v slovenski politiki; ako je pa kdo Tonklijev nasprotnik v tern oziru, je to gotovo znamcnje, da ni natoden. Z veliko uevoljo smo torej sprejeli vest, da dva sicer odlicna ^upana (eden kraski, eden tohninski) sta se vozarila po Kra-su in po Vipavskem in sta druge 2upane in ljudi, na katere sta naletela, hujskala proti dr. Toukiiju. Kaj nameravata ta dva gospoda ? Naj nameravata, kar ho-ceta, to je gotovo, da nekemu gospodu ne moreta storiti vece ljubavi od te "in da goriSkim Sloveneem ne moreta huje Skodovati, ko s takim postopanjem. Slovcuskim modern in 2upanoni, kateri so poklicani, da varujejo narodne pravice in da kazejo rojakom pravo pot v politiki in v obemskih zadevah, opomi-njamo na vso mo5, naj se ne dajo slepiti in naj pra-sajo poslance, ki bodo proti dr. Toukiiju agitirali, k (I o j i h j e p o s 1 a 1 ? Prasajte jih od cesa zivijo, kdo jih redi, komu sluzyo; iz odgovorov bote spo-znali, kaj imate o njih soditi. USTEK. Fogojzdenje Krasa. Kako lepa, kako krasua je zemlja obrastena z gostim drevjem, kako pa zalostna v svojej nagoti. Kdor je ie kedaj videl lep smreko1-, borov ali hrastov gojzd v pravem pomenu besede, ali se ni eudil iu strmel nad krasno naravo m bozjimdelom? Predragi bralecl Poglejva na§e najbliluje gojzde trnovske ali kranjske, poeen§i od Postojne do Borovnice; kaj se ti dozdeva, ali bi ne bili omenjeni kraji brez gojzda pu§cava? pa zaviti v zeleni plaSC predstavljajo nam pravi raj. — Gojzd nam daje zraven svoje prijetnosti in lepote tudi mnoge koristi. Ce prav bi bili boga-tini gojzdnl posestniki, dobivajo vendar tudi reveki tu svoj koScek krnha; a najvecja in splosna korist gojzdov razodeva se v zboljsanji obnebnih razmer, ker lomtjo vetrove in pospe§ujejo dczevje. (Glej o tern izvrsten Erjavcev spis v §t. 44. in 45. lanske HSo6ett in v knjigi: rNa§e §kodljive ^ivali.") Gojzd ne le privlacuje vodno soparo (oblake), ampak tudi izpariva vodo, tako n. pr. da iz enega orala gojzda izhlapi dvakrat toliko vode, kolikor iz enega orala morja v istem Casa; zato pa pogojzdjene de^ele na-vadno ne trpe su^e. Vse drugafie je pri nas, ogolje-nih KraSevciu, kjer bi vcasih poleti kmalo za 2abe pyacQ zraaujkalo. Sprehajaje se po na§ih kraSkih golicavah, ob-baja 2alost cloveka, ki premiSljuje, v kako lepem stanu so bila naSa zemljiSCa nekedaj in kako revna so daudanes. Hrastova veja se je veje dotikala po celej kraSkej planoti in rodovitna zemlja pokrivalaje tla; a sedaj vidiS, dragi prijatelj, le redek zelen oplaz, vecinoma pa gola rebra, katera §trle proti nebu oro-pana zivega mesa, rodovitue zemlje. Hvalezni smo svojim pradedom za njih narodne navade, prehvaleSui za biser, narodni jezik, kojega smo podedovali; a zadovoljni pa5 ne moremo biti z njih naopacnim gojzdnim gospodarstvom, ker njega nasledek potomoi bridkt fiutimo. Po lepih kraSkih gojzdih gospodatila je sekira brez premisleka in vse skupaj nadzorovala je malomarnost. — Nikedar se nij pazilo na pravilno seCnjo, §e manj pa na zopetno po-gojzdenje, bodisi uaravno ali umetno; zato so se vsled uniCevanja gojzdov ugodne podnebne razraere dan za dnevom kujSale, in sedaj nas nasledki (su§a, burja) tarejo kakor podedovani greh. Z unifienjem kra§kih gojzdov izpostavil se je burji ne !e Kras ampak tudi velik del Priinorja z Gorico in Trstom. Slavna c. k. vlada se 2e vec desetletij hvale-vredno trudi, da bi se popravilo, kar so naSi predni-ki skazili. V tern njenera trudu ji je treba vztraj-nosti, umnosti iu obilo denarnih mocy; potrebno je pa tudi, da jo obcine po svojej moei podpirajo. Po-gojzdovauje Krasa imelo jo v prvih Casih hude aa-sprotnike, a ijudstvu se leto za letom dani. In mao|i V dr. Tonkliji je uteleSen boj goriSkih Slovencev za njih postavne pravice. % njim postopajo kot tovarSi ene misli in enega duka: dr. VifcezitJ, gospod Nabergoj, 6, g. Klun iu vsi slovenski poalanci v dr-Uvmm zboru. Boriti so torej proti dr, Tonkliju po-meni v politifinem oziru toliko, kakor zavracati vse to, za kar se iiaS poslanec v di^avnem In de2eluein zboru in v vsem svojem delovanji v prid naroda po-teguje, iu odobravati politiko mo^a, ki je nasproten slovenskemu jeziku v uradu in v Soil. GoriSki SIo-venci: KraSevci, Tolmincit ali ste premislili kedaj to stvar? Ali veste, da dajete sami sebi zauSnico, ko rogovilito in ruvate proti Vasemu po^lancu v vefio Cast in slavo nekoga? Kaj imate proti dr, Tonkliju? Pravite: je so-bicen. Kako ? ali ima morcbitl veC zaslu^ka kot od-vetnik, odkar je poslanec? ali dobiva morda kot poslanec vefio plafio, kakor bi jo dobival kdo drugi, ako bi bil voljen v dtiavni ali dezelni zbor? ali hoCepo-stati minister? in ko bi postal, ali bi bila za Slovene© nesrefia ali nefiast? ali so bojite, da bl znal postati dozalni glavar? komu bl bilo to v nefiastV Sloveneem ? ali bi ne bilo to lepo z nam on jo, da so goriSki Slovenci napredovali, da imajo toliko in take intcligeuce med seboj, da morujo tudi stol deZolncga glavarja zasesti? ali veste, kdo se tega boji? Prasajte v Trstu ali pa tudi kje v Gorici; tam so vain pove. In Slovenci naj bi se dali zlorabit, da bodo opravljali slu2bo zo one, ki se dr. Tonklija bc;;jo? Ali ni fiast za Slovence, ako imajo mo2a, ki se zua postaviti kakor lev za narod? Slovenci pomislite, kaj delate. Ko izpodkopujeto zaupanje do doktor Tonklija, porivate mec v lastne prsi. Ali je treba, da §e posebej zavrnemo nesramno lag, katero trosijo zdaj hlapci nekoga po Krasu zo-per Tonklija, fies da je v drzavnem zboru predlaga 1 hiSni davek, ki aeje poviSal? Le politifina strast more zapeljati Tonklijeve nasprotnike, da tako obreko-vanje uporabljajo, da bi njegovo veljavo spodbijali. Kdo je nafirtal, kdo je moral nafirtati novi hisni davek, ki jebil pred leti sprejet? Nikdo drugi, ko biv-& finanfiui minister, sedanji namestnik trLa§ki, baron Depretis. Res, da v zbornico poslancev ga je prine-sla sedanja Taaffejeva vlada, ali to se je zgodilo prvo leto ujenega vladanja, ko dr. Tonkli n i bil 5 e dr-2avni poslanec. Predlog se je izrocil odseku 36 udov, v katerem sedita izmed Slovencev le dr. Poklukar in g. Nabergoj. AH se drzna kdo trditi, da ta dva po-slanca se nista branila z vso mocjo uovih davkov, Savli postal! so Pavli. Pozivljam si. obCiuo k napredku in delu, pozivljam vse omikance kraSke, da podpirajo to blago delo. Gg. ufiitelji imajo najlepSo priliko, da v Soli vcepljaju mladini ljubezen do kmetijstva, ljubezen do pogojzdevanja; s tern si zaslui5ijo vecjo pohvalo od naroda, ki je edino merodajen v priznanji zaslug, nego s suhoparno nemSfiino, ki dela naSe otroke neum-ne. Ljudska Sola mora pripravljati kmefiko mladino za njih prihodnji stau, a ne za jalove domiiljije. — Prokiet bodi, kdor se masti z naSimi zulji in nas vendar pred svetom sme§i in sramoti z zagovarjanjem in priporofianjem nemSfiine za na§e kmefike otroke, na iz preprifianja, nego samo zato, da se laska, da se prikupuje svojim nem§ko fiutefiim in mislccim pred-stojnikom, ter da zoblje §e iz posebnih jaslij. xEfi-jaltom gsom in peklo 118 (Opoinba uredniStva. — Ne hudujte se toliko, gospod dopisnik, fiez va§e ufiitelj-stvo. Ako bi bilo ono vpeljalo nemSfiino v vale ljudskc Sole, bi zasMilo vso to grajo. Ali pomislite, da ufiiteljstvo brez vas ne more nie" storiti. Ufii-telj izpolnuje, kar mu je p.alo^eno. Va§i krajni in okvajni Solski sveti so tega krivi. Oni so to stvar sklenili; oni so prosili alizahtevali nemSfiino v ljudsko Mo. Ako va§i otroci zarad tega v Soli ae napredujejo, ste sami krivi. Da biimeli vi praye mo2e, nikolt bi ne bilo pri§lo do tega. Kdo sedi v okrajnem solskeni svetu, kdo v krajnih svetih ? Ali niso ya^i mo2|e? ft Wfy m& $ W Wh W „Soča" izhaja vsak petek in velja po pošti prejemana uli v GoriH na (lom poSil jana: Vsp leto.....t I.40 Pol l«ta......./20 Četvrt lota.....I.io Pri osaiaiiilib in tako tudi i i\ ..]><>¦ eUtnicah" kp plačuj« /.:i navadim ii::.top-110 vrsto: 3 kr. to se tiska 1 krat 1 ., ., .. t. 2 ,. « n .. m » 3 ,. Za vef-o črk<» po prostoru mmmemmmsam———-———- doklcr je bilo mogoce ? Doticni odsek je bil svoje delo ze koncal, ko je bil dr. Tonkli voljen v drzavni zbor. Kje je torej njegovo vplivaeje na to, da se je hisni davek zviSal? Ko se je ta davek obravnaval v javni seji, je dr. Tonkli celo predlagal, naj se davek za Gorico zniza, kar pa mu ni obvetfato. HiSni davek bi bila vpeljala katera koli vlada, t*di usta-voverska; kdnr drugace uci, narod slepi in vara. Ta davek, ki je bil prej na Tirolskem nepomn, se do* locuje po Stevilu bivalnih sob, med kattre ste knhinja in klet ne Stejeti. Ne pravimo, da ta davek ni visok ali da ni tezak, ampak le to trdimo, d* bi ga bila vpeljala vsaka vlada in da zadeva pri ton dr. Tim-klija le toliko krivice, kolikor poslatfca HoheamuFta, Riogerja, Greuterja, Nabergoja, Poklukmjt, VileaHtitd. Kraski apostoli naj bi narod o dritgwtt podu-Jevali, da je namrec vsota zemljiSktga davka doloce-na na 15 let s 37 inilijoni pa tako, da se le v 10 letih doseze to visokost (za letos je proracunjen zem-ljiSki davek na 331/* milijona), a da ustavoverski poslanci, h katcrim je~pripadal tudi nek visoki gospoil v Trstu, so nameravali dolociti vsoto 8 44 inilijoni in da so se v drzavwrn zboru potozevali, ker se to ni zgodito. Ustavoverci so torej hoteli naloziti za 7 milijoDOv goldinarjev xemJjiSkcga davka ve6, nego ga je, in veiidar se ne spomni nikdo kraskih voditeljev, da bi hotel bivSemu drzavnemu poslancu, katerega imajo blizu scbe, ocitati to naraero, po katcri bi se-zat^ki okraj placaval skoraj eno petino zenv ljiskega davka vec, nego ga placuje, to je: na vsak goldinar 18l/2 kr. vcc, nego zdaj po sklepu n a § i h poslancev. Ah ste se, Krasevci, morda zaleteli, da ste hoteli naskakovati Btistega poslauca*, pa da ste na-leteli ua dr. Tooklija ? KraSevci, ne dajte se slepiti 1 Dopisi. V 60rici, 8. febr. (RazbojoiStvo nekaterih Ita-lijtnov.) Veliko se here v kojigah, pa tudi po casni-kih o nekdanjem razbojuiStvu v Abrucih, dolgera pb-govji, ki se vleee od severa proti jugu po sredt Ita-lijp, in o sedtinjem razbojoistvu na sicilskem otoku, na jogu bMene Italije. Goricanora ni treba, da bi si knjige in cusnike narocovali, ki o tem piSejo, Se manje pa jim je treba, da bi osebno obiskali ome-njcne kraje v dosego boljega pozoaoja italijanakib tazmer, ker itaBjansko razbojnistvo je tudi v Gorki v najlepsem cvetn, le da ne rabi karabine (puske) in bodala iz jekla, aiopak duSno orodje. ki je pa tako, da se s.tudi vsakemu poStenemu cleveku, in da ne grabi v prvi vrsti po gmotuib, nego po duSnih za-kladih. Vsakdd "ve, da italijanski narodnosti [se v Go* rici, kakor sploh na Primorskeni, ne godi nikaka kri-vica» ampak da ima vse, katkoli more pravicuo zeleti. GoriSkim Italijanoai dopisuje magistrat v italijanskem jeziku; davkarski urad in soduije ob5ujejo i njimi italijanski; policija varoje praviee Italijanov, kakor pun5ico_ svojega oeesa; dacarji in policaji, magistratni uradniki in „CorricrovB urednik kramljajo italijanski* Kaj morejo navesti, da jim gre po pravicni pbti, pa da nimajo? Nieesar. Zakaj torej toliko javkajo neka-teri Italijani in poitalijancenci v syojem listu in pre-takajo macje solze, da se jim godi krivxca, da sejira dela sila? Zato, ker vidijo, da Slovene! so se zaceli gibati in se ne dajo tako na lankem potisniti v italijanski skorenj. Njib javkauje torej ne velja temn, kar imajo» kakor bi bilo to v ncvarnosti, da zgnbijo, ampak tcmu, fiesar nimajo, kar bi pa v svoji nen«-sitljivosti proti narodnostnimnacelom radi dose.li. V tem oziiu so podobni svojim narodnim bratoin ban- se je potegoval za napredek svojega narbda z izgubo sluzbe pri delelneni odboru goriSkem, velezasluzni gospod doktor Abrani. Tega mozaka imeabjejo Krasevci svojega oijega rojaka, svojega brata, pa po krivici. Kako se bb bratil dr. Abram, ki je krSCen za kristijana, s kra§kimi pogani, ki hodijo na OpCino mblit solnce, ki jim prihaja iz Trsta? Ako bi bill KraSevci mozje, bi jim sijalo iz Trsta v Se^anb in potem iz Sezane v posamezne obcine tako solace, kakorsno potrebnjejo, kakorsno se vjema z njib kr-sauskimi naceli. Odkar leie v prahn, odkar si oci za-vezujejo, odkar so jim uajslajsa pesem sezanske or-glice, po katerih se a«ijo civkati, je padla njih cena pred poStenim narodnim svetom. Na noge KraSevci, otreste stari prab, zavedite se svojega cloveslva, spo-znajte, da vam je Bog dal um in paraet, da jo ra-bite, da misiite po svoje, da se ne daste vklepati, ko neumna zivioa. Narodni uCiteiji so dezel-ni, so narodovi slu^abniki; njih dblznost je, da narod probujajo, poducujejo, navda§ujejo, da mu izgled da-jejo pri vsaki prihki. Udtelj, ki molCi ali ki z gla-sovanjem ali celo z govorom dajeslab izgled, ni vredeni da sc Stejc med narod, njegovo inie naj bo brez caSti, Djegov spomin izbrisan iz narodove zgo-dovine.) r.; Hasprotpy^o se je pogojzfovanju od sfrani pre* ¦in i " ¦ * n i ¦ ditom v Abrucih, ki nosijo orozje, ne da svojo la-stitf^varujejo/ampak da se polastijo tuje. All bmmk kdo reci, da negovorimo resoice? Naj nam pokafejo tisti Italijani, ki se na nenavaden na-cin repencijo proti Slovencem, kaka krivica se jim godi v Avstriji; naj nam imenojejo Italijana, katere-mu se je v narodne-n oziru las zakrivil. Slovenci i-maSw> pa pravico potofevati se cez to. kar sez nami godi. Nocemo spo«iojati na beneSke Slovence, ki so pod'italijansko vlado in ki so prisiljeni. da storijo narodno smrt; ali spomiojati smemo, da slovenski 2ivelj je segal, at dAvno od tcgar skoraj do srede go-riskega mesta in da gorisko mosto ima se zdaj slo-vensko frakcijo, Starogoro. Kake praviee priznavajo tisti Italijani, ki nas od novega Ieta nepreoeboma na-padajo, tem Slovencem ? AH jim priznavajo pravico, da naj jim mestna gospnska dopisuje slovenski ? ali da naj jiu mesto, v cegar blagajnko donasajo davek, sezida siovensko Solo? all da naj se spostujejo kot polnopravnt Gorifiani ? Tega jim nekateri Italijani no-cejo priznati in pravijo, da izpodriva Italijaue, kdor kaj takega zahteva. Nam se i>a dozdeva, da kdor to zahteva, ue izpodriva Italijanov, ker zahteva slovenski ; jezik za Slovence in ne za Italijane; kdorbt pa trdil, I da se mora Slovencem proti nj:h volji vsiliti itali-1 janski jezik v Solo in v urad, bi se ne bojevalzaob-i stojefio italijanako narodnost, ampak bi jo hotel za-: saditi, kjer je nj. Kar velja o Starogorcih, velja o ; goriskih Slovencih sploh. Tako poliuko primerjamo politiki banditov, ki ne varujejo a voj ega; ampak stegnjejo roke po tujem, s tem lazlockoin, da ban-diti grabijo denar in blago, taki politiki pa naravna i praviee. Po nasem mneuji ne more po§ten Itali-jan take politike zagovarjati; kdor jo pa zagovarja, dela po nasem prepricanji sramoto italijanskemu imenu. Edina nepribenost v narodnem oziru, Lez katero bi se smeli gori§ki Italijani potozevati je ta, da so sredoje Sole v Gorki nemSke, naraesto da bi bile za italijanske otroke italijanske. To srao jim pa vedno prizaavah in smo se i njimi vred za to potegovati, da se vpeljejo narodne srednje Sole. Zagrizeaost ne-katerii^ Italijanov je pa tako straSua, darajSi pustijo, naj hodijo italijanski otroci v nemSke Sole, kakor da bi Slovencem privosCili slovenske, dobro vedoci, da Italijanom prizadeva nemSka Sola sicer nekaj tezave ali prave Skode v narodnem oziru jim ne napravlja, ker nobeu njih defiekne postane zavoljo tega uem-Skntar in vsakdo ima piilo^nost, da se zuuaj Sole poduci v italijanSfiini in se sezuani z narodnim duiiuin italijanskim. Slovencem Skodujejo nemSke Sole veliko-vefi, ker jih odtujijo narodn in ker dijaki zuuaj Sole nimajo priloznosti, da bi se podufievali v sloveuScini ali da bi se y njih gojila irdiocna ljubezeu za natod. Ako bi Gorisko ne imelo Sloveflcev, koliko bi bili 2e nekateri goriSki Italijaui stOrili za narodne sredoje Sole v Gorki? ker pa vejo, da z italijanskimi Solami bi se ob enem ustanovile tndi sloveuske, zato rajSi ostanejo pri starem. To nam pripovedaje nComere" ¦v Stevilki od 3. februarja, ki pravi, da sto in tisoc-kfat rajSi ohranijo nemSaiuo, kakor da bi se zadovo-IiH z dr. Tonklijevem predlogom. Koliko_ resnice je na navideziiem pogaujaoji ne-katerih Italijanov za narodne Sole, spozna se iz tega, . da so njih rtkaporjonitt (kozli zvOnconosci) vgoriSkem nemSkem ^Schulvereiim*. Komu ho&jo s tem streci? ; Italijanom? ka|Se. Ni?mcem? katerih ui. Komu torej? kanalskim m tolminskim Slovencem. Sram vas ; brtdi vaSega hmavstva iu vaSe brezznaeajoosti. Fo eni . strani izpostavJjate Garibaldijevo podobo po oknih i vaSih Stacun, po drugi strani se zvijate v prahupred ; moiem, ki suce bie nad vaSimi glavami. Zviti ste, to se yam mora pustiti, in to dokazuje. da je nekaj krvi iz Abrac v vaSih iilah, bivatstva zarad prepovedane pa§e. Uz rojakom ne zaroenm, ker ae v istini mnogo odvzame iivinoreji a premisliti j.; treba, da fie se gola zemljiSfia ne' spravijo v yarstvo in «e se ne pogojzde za fiasa, do-kler je Se kaj zemljice, bode pozneje nemogoge, kaj-ti znano je, da zemlja vsak dan gineva in s casom jo burja odnese, dezevje pa ter povodnji potope jo v Nastane vpraSanje: kje bo takrat trava rastla* marnagokmkamnu? Kjese bode 2ivir,a pasla? Vzrok zarad paSe ve^jal bi le za sedanjost, a za pri-nodnjost MI bi pogubonosen. Pomisliti je treba, da za nami bo zivel drug rod; imamo torej doizaost, daza potomce skrbimo, in fie mi sedaj nekaj potroiiuo Skrbimo torej m delajmo, kakor bi imeii veCno liveti t no vi?Kh.ta,k0 misl,i1 in z Sojzdi nmnejSe ravaali, ne bilo bi treba namboriti se zrevsdino, katero nam navadno ysled unicenja gojzdov su§a naklanja, ampak veselili bi se lepih gajev, mirnega vremena in obiie-ga dezja, — torej bogatih pridelkov.t (Konec pride.) Komen, 28. januarja 1883. Al. gtrekelj. V GOHCI, 9. febr.—Kdor se poteguje za pravico, ima zvesto pomocnico resnico na svoji strani, kdor pa krivico zagovarja, se mora poslu2evats sred-stev, ki so s krivico ene vrste: la2i in obrekovanja. Kdor pozna goriSko zgodovino zadojih dvajset let, v6, da v dezelnem zboru goriSkem so Slovenci in Italijani vzajemno postopali glede na u6ni jezik v 'ljudskih in srednjih Solah. Kadar so se poSiljale pro-Snje v tem oziru na ministerstvo, sta se vedno pov-darjala dva deielna jezika in se je vedno prosilo za siovensko in italijanske narodne Sole. Temu nasproti pise .Corriere" v 11. Stev. od 7. febr. t. 1., da goriSki Slovenci niso Se sanjali o tem, kaj je narodnost, ko so goriSki Italijani po s-vojib casopisih in po svojih poslancih hrabro se bojevali za svojo narodnoit. Tako bt bili Slovenci Se le letos zaceli zabtevati narodne Sole. To pisarenje ui vredao odgovora, ampak ga naSim gg. Citateljem le naznanimo, da spoznajo, kaj premere nevednost, zdruzena s hudobijo. Obza-lujemo uboge Goiicane, ki so priSIt ali ki pridejo takemu zgbdovinaiju v pest; ako drfijokaj na tobro ime mesta in italijanske| naroduosti, naj mu zaprejo pot in naj ne pustijo pisarije v hiSo, ki sriiuoti na-Se inesto. V istem filauku piSe italijanski list, da «dr. Tonkli je stavil na Dunaji nas vet, naj se i t a 1 i j a n s k i otroci v Gorki za naprej poducujejo v slovenskeui kot ucnem jeziku. Dr. Tonkli je tirjal, kakor je naSim cttateljem zuano, -noj se vpelje v sr«dnje Sole za slovenske otroke slovenski ucai jezik. Na podlagi te izmiSljije popisuje dalje, kako mu je bil talent zastal, ko je to novico sliSal, iu kaka krivica se namerava proti Italijanom s takim nasvetom. S takimi r e s n i c a m i pita nCorrierea svoje citatelje in jim kuri proti Slovencem. Dalje zahteva ta cudni list, naj se drugi goriSki poslanci na Dunaji postavijo na noge in naj nap-nejo vso inoC, da pade Tonklijev predlog. Ako bi bili poslanci take pameti, kakor „Corriere", bi morebiti to storili; ali hvala Bogu, da ne potiebujejo v tem ^Corrierovega" poduka. Kaj bi storil „Corriereu, ako bi mu povedali, da dr. Pajer in grof Gorouinista ze v deielnem zboru goriSkeav prav to zahtevala, kar dr. Tonkli (in prej grof Corouiiii) na D.iuaji? ali se mu nebojezila koza? all ne bo klical vialtc? Ubogi „Corriereft, kam ga St; spravi njegova breaipametna strast za italijausko narodnost! Fotolazi se, „Cor-riere'4, iu pojdi spat, Ti nisi za resno delo; za puat je ze slo, aii zdaj v p03tu ni fias za Te. Kam? hoceS kazati Se Tvojo modrost, ki si jo 2e dosti pokazal s tem, da StejeS med goiiSke drzavue poslauce Depre-tiSn? 8Corriere% ali si z neba padel? ali pasidobil to pisano v Tvojem abece? Obzalujemo te na vsak nadin. V Stev. 10. od 3. febr. t. 1. pravi ta list, da italijanska narodnost bi se v tla teptala, ako bi se spre-jel TonKlijev predlog, to je: ako bi se za Slovence ypeijale v Gorici sloveuske srednje Sole. Zato, pravi, je stokrat bolje, da ostane nemSki kot udni jezik. Ako ga hocejo Italijani za svoje otroke bbdizati^ naj gai kdo jim braui. V imenu Slovencev nimajo praviee govoriti, nam ga ne sniejo usiljevati. V isti Stev. od 3. febr. sraeSi debela 2enska, ki ne ume slovenSdrte, siovensko slbvstvO' sploh in ne* katere posamezue knjige. V svoji prcSirnOsti in sra-kopernosti imenuje Staretovo Zgodoviuo in ErjavCeve Zivali prestavi in sestavi. To si upa zenska izrdci o knjigah, katerih ni brala. Ako bi moz tako pisal, bi mu rekli: sram Te bod»; ker je pa zenska pisala, molcimo, ker zenske besede se ne vagajo, ampak Ste-jejo. Slabo zadosti, ako g. JoM PaternOlH, ki pro-daja s svojim ocetom Ivaitom knjige druzbe sv. Mo* hora in druge slovenske knjige, sprejema tako pso-vanje in gijenje slovenskega slovstva v svoj list. Ali k takemu knjigarju naj obrafiamo Slovence? Nikdar. Potem naj pa g. Ivau Paternolli zopet jtrdi v posla-nici, da Slovence in Italijane enako spoStuje. BCorrieietf piSe o slovenskem jeziku tako, kakor kdor ga ne pozua, pa s tako strastjo, zagrizeno-stjo, pristranostjo, kakor le najhuji zidovski Iisti na Dunaji. G. Paternolli ne zasluzi hvale, :da je presta-vii iidovsko casnikarstvo, ki je bilo do zdaj veCittoma na Dunaji, v Gorico S tern je svojim sonieScaoom plabo ustregel, ljubezni si pa oikjer ni pridobil; V GOFlCi, 9. febr. ~ Siovensko bralno in pod-porno druStvo je imelo 3. februarja svojo pttstno1 ve-selico v Stabilevem salbnu restavracije sair Europa* po sporedo, ki je bil v zadnji wSo6itt objavljen. Ve-selice se je udelezilo mnogo diuStvenikov z drn^ina-mi; tudi z dezele smo videli nekatere, ki so iz ljubezni do naroda pristopili temu vaznemu druStvu. GoriSka Citalnica je bila zastoparia po svojem g. pred-sedriikii, po mnogih odbornikih in clanih. SlOvenska intelrgenca goriSka je bila obilno zastbpatta in je po-kazala tako draStvu svojo nakloujenost in prixnala korist njrgovega delovauja. Gostov bilo je obilno mestnih pa tudi z deMe; zastopaoi so bill raznt stauovi in vsl so se prav dobro imeli. Vseh navzofiiU je bilo, ako se nismo uSteli, kakih 300 in cez. Spo-red se jedobro iz?*Seval; pevci goriSki, solkanikri'lem-|eifrak?j iplrensjti so ayojo iialogo &stnf rejy|!^|aj soi iraeli 1e' enkrat sktipne vaje. Godba goriSkpga peL-g^olfeti je ze zuaita; bilo bi odvefi, ako bi jo h6teh zopet hvaliti. ril ova n ski vend so se sprejemali z gro-movitim ploSkanjem; namesto Abtove Agataje godba svirala Zajfiev Vefier na Savi, ki je neizmerno do-padal. Priljubljenost druStva in mikaven spored prt-vabila sta bila muogo takih gostov, ki so bili ze ako-raj pozabiii na svoje slowusko rojstvo. Upanio, da to ni v Skodo druStvn in Slovi»ncem splob. Sn'fikauje je zbadilo ninogo smeha; prvi dobitek }t> bila podoba cesarjevifia Rudolfs in carjevne Stefanij»\ diugi dobitek petelin s kosoiu, tretji dobitek steklenica viim. Po veselici bila je plesna zabava, katera je bila mofino obiskana. fiisti dobodki znaSajo 20 do 30 gld., katere obrne odbor najbrze za zastavo ali pa v druStveno denarhico. Veselica je zbudila zadovoljoost in obfiido-vanje tudi pri poStenik Italijanih in pri marsikom, ki se je fiudil, da se je vse mirno in brez najmanjega hrupa vrSilo. Tudi Citalnica je imela veselico s plesno zabavo 27. Jan. in pustni pies 4. febr, — Prva je bila prav dobro obiskana in dobro izvrSena. Vsa hvala gospo-dom pevCem, ki so pokazali, da v Gorici se da tudi na tern polji Se kaj dosefii. Gospodieni Jeglifieva in Furiauijeva sti izvrstno jgrala na glasovir. Vefier je Kit vesel in dela Citalniei vso Cast. — Pie* 4. febr. je bil zdruzil mnogo ditalnifiarjev in gostov v dvorani drustva wConeordia", kjer so se udelezniki prav dobro imdi. Zavoljo tolikib veselic se niao mogli nadaljevati skupnu veceri, katere je bila Citalnica vpeljala; pri hodtijo soboto, 10. febr., se pa zopet zafinejo. Dober uspeh! . Iz goriSke OkOliCe, Sl.jan. Draga Sofia! rail bi samo opomnil ctetite fiitateljo Tvoje na iutere-sahtne dopise, koji so bili nedavno prfobfieni v ffEdi-ndstt*, fit 5. in 6. Okr. konfercnca v Segani, 20. dec. pret, leta, jlh je rodila. Prvi dopis nam kaze, kako se ljubijo mtadi in atari pedagogi na Krasti; z ucza-Bftsaiiimi psWkami si drug do dtugega ljubezen ufc-gajo, V diugem dopisu pa kot „poslanici8 vidimo, UM dobri kfttolifiani so. Eouferenca je bila na kva-trnO sredo v adventu, tor^j strog postni dan za ka-tulieane, V Sezaui se nedvomiio prav Ichko da na-praviti dobro kosilo, fie tudi s postniini jcdmi. Pa ne, postne zapovedi so za treijalke. Oni torej „per ac-clamationem" terjajo: „me80, meso, vsiuieso!" Toda g'; nadz. Q. je vriS ti»h navduSeneev za „niesoH pre-sliSal in zaukazal postne jedi uapraviti. Cez to bi se dalo mnogo govoriti, pa tukaj naj mi bode samo dovoljetto vpraSanje: „Ti pedagogi, kedar bodo v slu-&yi pomanjkanja duhovnov kot „kateheti" fungiralj, kak nauk bodo neki ufiih* mtadino?* Imam tudi nek dober svet za-te, draga Sofia I Oestokrat sprejemaS dopise o kaki stvari za iu proti, da ni konca ne kraja. Taki prepirljivi dopisi fiestite fiitatelje Tvoje malo zaiiimajo, osobito pa, ako so dopisi o ii. pr. kakih cestah. PosluSaj torej glas ene plati zvona in tudi glas druge plati, potem — basta. Ako pa kdo bofie dalje zvoniti, naj zvoui, dokler mu drago, toda — ne zastonj. Nadaljne dopise sprejemaj ie kot BposlanoB za evenk. prisla je iz bli^njega Dornberga deputacija obstojcda ! iz okoli 20 moi — na fielu sta jej bila c\ g. 2upnik in g. zupan — poklonit se milostivcintrvladiki. C. g. Xupnik imel je ginen govor, na katori si> mu je mi-lostivi vladika srfino zahvalil. C. g. vikur na Gradisfii je bil postal visokemu domafiiucu kot cestitko kratko pa lepo pesem. Na to je bil v vojstni hi&i obed, pri katerem se je nazdravljulo. Gel dan so naznanjali zvonovi in topifii veseli praznik, katerega obfiina Prvafiina ne bode nikedar pozabila, n^go vedno bode ga v srci nosila. Ob 4. uri zvefiur se je mil. g. vladika od nas poslovil ter nam je dal apnstolski blagoslov. Do slavoloka tik velike ceste je §r>l milostljivi 5kof pc§ in cela obfiina za njim. Pri slavoloku nas je zapustil, kofiija je zdrcala, zginila nam je spred ofii; mi smo pa §e dnlgo gle-dali po cesti, kodar se je odpeljil, ter smo prosili Boga, da ga obrani v svoji milosti in da mu da ufia-kati srefiue iu veseie dni. |Z Prvacine, 31. januarija. Raduj se, Prvafiina, in veseli se dena^njega dneva; akoravno mala in uborna vas, rodila si uze mno,'0 odlifinih* mol, ka-terih eden te je danes pocastil s svojim pohodom. — Sinofii uie nazuanjalo nam je ubrauo pritrkovanje zvonov in pokanje topifiev veseli priblizajofii se praznik. Velik slavolok tik glavue ceste pri vhodu v naSo prijazno vas z nadpisom: BDobro do§li blago* v(ef tfiik B'o'iji!*" naznanjal je veselja polni daa, kakorSnega Prvafiina §e nij do^ivela. Tofino ob 8. uri naznani nam pokanje topifiev in pritrkovanje zvonov prihod mil. g. vladike poreSko-puljskega Alojzija Zorna v svojo iwjstno vas, kjer je slisal prve glase nepozabljive matere. U^e rano zajutra drlo je ljud-Btvo skupaj, da pozdravi svojega visokega sova§fiana. Pod slavolokom cakati so ga & g. iupnijski uamest-nik, obfiiniki zastop, g. ufiitelj 3 solsko mladino, ve-teranska godba in ua stotine obfiinarjev. Mofien strel naznanil nam je, da se vladika bliza. Godba zaigra placaui, opomiujamo, da naj bodo previdni gled6 tistega gospoda H. Hutter-a v Trstn, via Aqnedotto IT, ki obefiaje, da dobi vozni-kom celo plafilo ali vsaj vefiinoiaa. Urednik sNaie Sloge8 v Trsta je bil pri tistem gospoda ia je hotel zvedeti, po kateri poti oamerava priti do onega plaiiila. Hutter mu ni drugega odgovoril, ko tot da je poznal Abeodrotna 30 let in da noLe imeti nikagega placila, dokler iozbe ne dobi. Po dobljeni tozbi, da bo pa zahteval za se 20 od sto. ^Sloga* opominja vozaike, naj ne dajo Hutterju nobenega krajcarja, dokler toibe ne dobi. Vertojba je dozivela preteklo soboto, 3. fe-bruarja, slovesuost, katere se najstarSi ljudje tega kraja ne spom.njajo. G. niUeij Andrej Dra56ek je bil odlikovan, kakor smo le prej enkrot omeriili, s sreberr.im kriiem za zasiago s krono. Moz\ ki de-Inje 33 let na Solskem p dji, je paft vreden, da se nm dast skaie. Ob 3 nrab popolodoe se je zbrala vsa Solska mladina, iz mesta so se pripeljali c. k. okrajni gla ir, e. k. okrajai Soiski nadzoroik, ofie on-dainje uctteljice g. Anton Fabijaoi in mnogo druge gospode. IMitelji iz blilnje in daljne okalice so bili pra? dobro zastopani; bilo je vseb gostov nad 30. Pokanjs z mo^aarji, zvonenje v obeh cerkvah (cer-kovnika takrat nista bila §e prebrala zadnje „SoceB), prepevaoje cesarske pesmi, lep govor c. k. okr. gla-varja v cistern slovenskem jeziku, — kakor drugod; miza izvrstna. Otroci so dobili spomin v denarn (od soikanskega domorodca v Celovci) in v jedilu (g. nad-zornika). Pozno so se gostje razSIi, ki bodo dolgo pomnili veselega dn6. Vertojbanski Soli zalirao naj-bolji napredek pod sedanjim uC'iteljstvom, ki se mnogo trudi v izpolnovanji svojih dol&iostij. V Seln pri Cerni^ab so prodali letos nekaj hrastov, ki so bili silno stari in veliki. Najdebeleji hrast je imel pri debelern konci 2T kvart na okoli iu 9 kvart v premeri; najwci njegov vrh je bil debet 6 kvart na okoli. Drugi hrast j« d J samo vejevja in drobaih drv 21 voz, kakorSni so v tistih krajih navadni. Zeuilja mora biti na tistem mestu hrastu prav prile2uar drugaCe je tezko razumeti, kako zraste tako velik drev. Debele kose bodo morali najbrZe na mestu ^agati, ker taki blocli se ne dajo spravit z mesta. Ko je bil Kras z gozdi pokrit, kdo ve, ali se niso tudi tarn nuhajali taki hrasti. V Plaveh. se je vr§iia 4. janiiarja t. I. za ta feraf redka slovesnost. OiidaSnjr>ma zupanu g. And. Konjedrcu je pripel c. k.okr.glavar baron Reeli-bach zlati kri2 za zasluge s krono. Gospod ucitelj v Deskli, Jakob Komavli, je slika! zasluge odliko-vanca za §oIo ter mu je priporo&d tudi nadafjno skrb posebno za §olo v Deskli ia v Pluveh. Gosp. odliko-vanec se je zahvalil za cesarsko priznanje ter je pro-sil, naj se njegova zahvafa naznani na najviSem mestu. Plavski fantje in solski otroci so peli pod vod-stvom g. Jos. Budala cesarsko pesem. Po kratkem zajutrku seje c. k. okr. glavar odpeljal okoli 11. are v Kanal k enaki slovesnosti, v Piaveh so L-e pa. g. ^upanovega odlikovanja veseliti staraSine in po-vabljeni gosti do pozae ure pri pogerneni mtzi. U Zagrebu je bil pretekli teden zopet precej-§en potrea; skode ni naredil, alt strahuje prouzroeii veliko, ker me§6ani se §e veduo spouiinjajo velikega potresa pred leti. Nova kr&arskavojska. (Prijatelj naSega H-sta nas je naprosil, naj objavimo to naznaniiu). Ko so se bili v srednjem veku krScanski otroci iu decki vzdigoili, da bi sv. de^elo divjim Turkorn, v kateri h oblast je bila priSla, z inecem v roci oteli, so veci* del vsi ti ^mali junaki* nesrecno poginili, prtj ko so se bili sv. dez"eli priblizali. Ali skusuja eloveka uCi; zato so tudt otroci postali bolj pametni. Razvi-deli so, da je treba drugace zaceti, 6e hofiejo res amah" kaj velicega doseCi. Zaceli so na drugi nacin boj preti nevernikom z molitvijo in telesno podporo. Iuo pravo so zadeli I V molitvi in Ijubezni so uamrec mali moCnejSi od velikih, kajti molitev uc-dolznih ctrok ima fiudovito mofi, da oblake predere. Zdmzdi so se otroci v tako iaienavano drustvo sv. detinstva, da bi z nabrauo denarno podporo otroke od nevernikov kupovali, da bi od starisev za-pu&eene in zaviiene otroke pobirali, jih krstili, kiian-sko|vzgojevali ter kot misijonarje mednjih neverne ro-jake nazaj poSiljali. In glejtn cudo! Koraaj 20 let teee, odkar je bil gorefi francoski Skof Forbiu Jausou to druStvo ustanovil, nie Steje kat. cerkev med Ki-nezi okoli 2 milijona veroikov, Ce Bog da in sreaa juna§ka, spceobrnejo ti mali junaki seasoina §e Oita-lih 348 milijonov Kinezov k pravi veri in omiki. Ta-k6 dose^ejo to, kar do zdaj vseni drzavam, pari amen-torn, vojskam, ueenjakom in dtugtm kulturouoscem ni bilo uiogoee. Vi se mi smejete? Ali pomislite. da Bog je male izvolil, da bi osrainotil veltke. Zaies mali nosijo do zdaj omiko na vzhod! — „Sv. de-tinstvo", ktero je zdaj skoro po celi Evropi razStrje-no, se je tudi za gorisko gkofijo 25. januarja t. I. ustauovilo. Vodja dru§tvu je profesor 6. g. D. Aipi tajnik c. g. Fr. Sedej katehet, blagajnik vitez Karel Baubela, c. k, dezelni stavbeni svetovalee v pokoji, ndboruika sti L. g. Milost, ^upnik na Placuti, in dr. Oskar baron Soramaruga, gozdarski uradnik. Vodstvo tega dru§tva vabi uljudno vse starve, odgojitelje, otroke in odrasle ne glede na narodnost ali starost k pristopa in pospesevauju tega prekoristnega iu blage-ga dela. v Pogoji niso tezki; vsak dele^enec moli na dan 1 „6e§ceno si Man.jo" in plafia 2 kr. na mesec ali pa toliko, kolikur premore. Koiisti in duhovne dobrote, ki jih vsak dele2»nec lahko dobiva, so mno-govrstne iu bogate. Kdor hofie natan^lnejSe o tern pozvedeti, naj se obrne do vodje ali pa do tajnika omeojeoega drustva. Za slovenske otroke so priskr-bljeue podobice iu sprejemnice kakor tudi knjilice, s slovensko besedo. Skladbe Avgusta Armina Lebana, nekako nadaljevaoje „Giaiov s Primorja4, ot>segajo«5e v I. zvezkti 4 mo§ke iu 2 mesana zbora, tiikajo se v Ljubljaiii iu se ta mesec poSljejo mej svet. Prvi zve-zek, ki bode stal 25 kr,, po poati 30 kr., tazpoSlje se nekojim gospodom na ogled. Narocnina naj se poSilja ureduiku ^Skladbam", g. Jauku Lebanu, u&telju v Lokvi, (Cotgnale, via Dlvada, Kttstenland). Zeleti j«;, da bi osohito ocitelji krepko podpirali to zapocetje, ker je ceua tako nizka, da si vsak delce lehko omisli, ceprav nij muzikalen, uzeiz rodoljubue-ga nagiba 1 „Trst in okolica". — Zgodovinska slika,* spi-sal Matija Sih.—Izdalo iu zalozito opravnistvo „Kdi-nosti*. Tisk oove tiskarne pod vod. F. Huala v Tr-stu. Pod tem naslovom je izsla zacctkom leta nova knjizica siovcnska. Malo imamo Slovenci monografij iz povesti naSe; niti od poglavitnih mt'.st ne. U2e a tega obzira je 155 str. biojeca knjizica vsega prtpo-roCila vredna. G. pisatelj pravi nzgodovinska slika"; in v istini dobirao prebravSi njegovo delo Bslikow Trsta. Zgodovina pi^e se navadno suhoparuo, toda na§ pisatelj znal je v pripovedanje dogodkov vplesti opaz-ke, katere zabavljajo bralca, a ob jednem bude zavest narodno.—Knjiz.ca pisana jc v lehko umljivem, glad-kern jeziku, vestuo i resnicoljubno, v duhu narodnem iu s temeljito uCenostjo. —Uceni g. pisatelj se je ob jednem tudi oziral na jezikoslovje in zemljepis.—Dobi se po 45 kr. a s poStoiao vied po 50 kr. v Trstu pri oj^avju§tvu^ yEdinosti*. Lirttnicft urodniitva. G. "dopinuiku iz h j U« b I j a n o : zti dAuou prcpozuo; — b Kraut! V»§ dopii ja v tiskurni; dunes ni bilo nwgoio; — z goronjega K ra« Ha: pronmiimo So onkrat, nicer pa borito uu, B^2poSil|a 89 od L0 kilov naprej.