8554 AA
60100200
0 S R E D N J A K N JI 'i NIC A
Pošimna piačana v gotovini n	mn i*
Abb. postale 1 gruppo Cieilfl *3UU lir
nevnik
Leto XXXIX. Št. 118 (11.534)
TRST, nedelja, 22. maja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DE MARTINOVA KANDIDATURA IZZVALA NOVE POLEMIKE
Vse bolj razgreta volilna
kampanja med KD, PSB in KPI
Besedni dvoboji De Mite s Craxijem in Berlingue-rjem - «Vzdržano glasovanje» radikalne stranke
HIM — Odločitev komunistov in socialistov, da predstavijo Fran-eesca De Martina kot skupnega kandidata za senat v Neaplju, je izzvala ostre polemike, seveda iz vrst KD. Kritike je že izrazilo demo-krščansko glasilo, ki je označilo to izbiro kot pravcati pokazatelj ne-ofrontistienih namenov Craxijeve stranke. Včeraj je nastopil načelnik kandidatne liste KD v Neaplju, yplivni veljak Antonio Gava, ki 3e hvalil doslednost bivšega tajnika PSI (De Martino je že dolgo let v opoziciji Craxijevemu li-derstvu in ga običajno označujejo za najbolj «filokomunističnega» voditelja PSI), da bi očital vodstvu PSI nedoslednost, pri čemer ni pozabil očitati socialistom znano srečanje Craxi - Berlinguer v Partijski šoli pri Rimu.
Po drugi strani ponuja Craxi v nekem intervjuju «tehnično razlago* omenjene odločitve. De Martino, pravi tajnik PSI, je izrazil željo, da bi bil izvoljen v svojem rojstnem mestu, v Neaplju, kjer socialisti sami ne zmorejo izvolitve
Pertini na slavju časnika «11 Iavoro»
GENOVA — Predsednik republike Pertini je včeraj skupaj z novinarji proslavljal 80-letnico dnevnika «11 lavoro», ki mu je bil direktor od 1947. do 1968. leta. Ob tej priložnosti je ponovil najostrejšo obsodbo »barbarstva* argentinskih generalov, ki hočejo odpisati «de-saparesidose* in potrdil, da mu ni žal, da je to storil kot edini izmed državnih poglavarjev. Poudaril je, da Italija preganja terorizem z zakonitimi sredstvi in se je zavzel za popolno nepopustljivost do razpečevalcev mamil, ki so krivi nesreče mnogih mladincev.
' senatorja. Dogovor s KPI je torej le dejanje dolžnega spošto-vanja do starega strankinega voditelja in ga ni oceniti kot politično izbiro, ker «ne bo nikakor vplival na splošno linijo PSI*. Po Craxijevem mnenju torej demokristjani izzivajo to polemiko instrumentalno, z umazanimi nameni volilne propagande.
V splošnem pa, kolikor bolj se vzdušje ogreva (danes je prva nedelja volilne kampanje), si stranke ne prihranijo vzajemnih udarcev. Med osrednjimi polemičnimi momenti je seveda dvoboj med De Mi to in Craxijem, med demokristjani in socialisti. Oba tajnika sta dala vzporedni intervju nekemu dnevniku. De Mita je predvsem poudaril »centralnost* KD in napadel socialiste, češ da so zakrivili Propad vsake konkretne možnosti izvajanja politike «strogosti» v Preteklih vladah, pač zaradi svojih vezi s sindikatom CGIL, oziroma s KPI. Nato razlaga, da Pripada v vsaki koaliciji predsedstvo vlade vsekakor stranki relativne večine, torej KD, tako na o-srednji kot na periferni ravni.
Polemiki pa sledi vabljiv poziv: De Mita malone ponuja Craxiju Predsedstvo vlade, toda s pogojem, da politično kapitulira, namreč «v točno določeni koaliciji, z dogovorjenimi programi, ki naj bi trajala vso zakonodajno dobo*. Ali v jasnejših besedah: če se socialisti «uravnajo», če sprejmejo programe in izbire KD, morejo tudi dobiti kakšno pomembno koncesijo.
Craxi vzporedno napada KD zaradi njene »občutljivosti* do je-
«Hoffmaim-La Roche» bo uničila dioksin
PARIZ — Švicarska družba «Hoffmann - La Roche», lastnica enainštiridesetih sodov dioksina, ki so jih v četrtek odkrili na francoskem ozemlju, je obvestila francosko vlado, da bo v roku osmih dneh sporočila, kako se bo znebila teh strupenih odpadkov.
PARIZ — Predsinočnjim se je s kompromisnim predlogom končala tri mesece trajajoča «vojna» med francosko vlado in študenti medicine. V kompromisu so med drugim rešili tudi vprašanje plačevanja stažističnega dela študentov v bolnišnicah.
IZRAZIT PROTEST PROTI VOJAŠKI VLADI
V Buenos Airesu velika ljudska manifestacija
Poudarjena zahteva po spoštovanju človekovih pravic
BUENOS AIRES — Nad 40.000 ljudi je včeraj uprizorilo sredi argentinske prestolnice veliko manifestacijo, najbrž doslej največjo, kar jih je uspelo organizirati številnim združenjem za obrambo človekovih pravic v Argentini.
Protestni shod je bil sklican v znak nasprotovanja nedavnemu dokumentu, ki ga je objavila vojaška hunta v zvezi z desaparecidosi in v katerem je, kot je znano, opravičevala svoja nesprejemljiva stališča s potrebo po «odločnem boju proti naraščanju političnega terorizma*. Gotovo pa je veliko udeležbo pripisati tudi splošnemu ogorčenju zaradi nedavne smrti dveh peronističnih voditeljev Osvalda Cambiasa in Eduarda Pereira Rossija, ki sta bila ubita v doslej nepojasnjenih okoliščinah.
Organizatorje pohoda po mestnih ulicah so podprle vse politične stranke, sindikati in drugi številni sektorji javnega življenja, ravno v trenutku, ko je vojaška vlada izdala sporočilo o nekem namišljenem prevratniškem načrtu, ki naj bi ga organizirali «montonerosi» skupno s peronistično levico. Po mnenju hunte naj bi prevratniki zasledovali svoje cilje z načrtovanjem številnih umorov političnih in sindikalnih voditeljev.
Vsi pomembnejši argentinski časopisi so včeraj obširno poročali o veliki manifestaciji, ki je očitno najpristnejši izraz nasprotovanja ljudi objestni vladi generalov. Pohod po mestnih ulicah se je kljub napetosti zadnjih dni zaključil brez incidentov pred sedežem parlamenta, kjer so spregovorili pobudniki manifestacije. Vsi so poudarili nujnost, da se v državi dosledno spoštujejo človekove pravice, ki jih je vojaška vlada začela v krvi zatirati potem ko je leta 1976 prevzela oblast z odstranitvijo predsednice vlade Isabelite Peron.
VČERAJ ZJUTRAJ OKROG 10. URE V PREDORU <PECORILE»
Srhljiva prometna nesreča na avtocesti Genova-Savona
| V pravem peklu je izgubilo življenje 8 oseb, okrog 20 pa jih je bilo ranjenih
dikovanja konservativne fronte.
De Mitova stranka, pravi tajnik PSI, tudi pri svojih ponudbah kaže svoj pravi »hegemonistični* duh, vezan na «bipolarno* gledanje na italijansko politiko, ki so ga socialisti vedno zavračali.
Craxi nasprotno poveličuje socialistično samostojnost, oziroma volilno krepitev svoje stranke, kot bistveni pogoj za dejansko učinkovito in demokratično politično vodenje italijanske družbe.
Toda v volilni kampanji je v teku tudi dvoboj med KD in KPI. V svojem intervjuju De Mita ne šte-di z zelo ostrimi ocenami zadnjih Berlinguerjevih izjav, ki jih označuje za «neodgovorne» in «neute-meljene*. Berlinguer pa odgovarja s poudarjanjem važnosti odločitve 26. junija: spopad med konservativno fronto, ki sloni na velikih industrijskih grupah in jo politično predstavlja KD, ter e-notnostjo, pridobitvami, življenjsko ravnijo velikih množic italijanskih delovnih ljudi. Da bi podprl to politično linijo je tajnik KPI napovedal, da bo odšel junija v obrate Fiat: točneje se bo vrnil v Fiat, kjer je imel shod ob znanem 35-dnevnem boju, kar je bilo izzvalo polemike ne le nasprotnikov, ampak v samih vrstah levice.
In nazadnje, radikalna stranka je sredi noči umaknila rezervo glede volilne izbire. Kolikor se je dalo razumeti, naj bi se Pannello-va stranka nagibala k svojstveni odločitvi: sodelovati pri volitvah, predložiti kandidate ig morebiti izvoliti parlamentarce, toda ti naj bi se nato ne udeleževali sej, razen če bi se uresničili posebni pogoji kar zadeva dejansko »demo-kratizacijo* življenja v državnih ustanovah. V drugih besedah naj bi radikalna stranka vodila svojevrstno volilno kampanjo, z »vzdržanim glasovanjem*.
R. G.
KLJUB GROŽNJAM REŽIMA IN GENERALA PINOCHETA
Čilski sindikati so se združili v boju proti vojaški diktaturi
OB NAJHJŠI TERORISTIČNI AKCIJI V ZGODOVINI JUŽNE AFRIKE
Sedemnajst mrtvih in nad 200 ranjenih obračun petkovega atentata v Pretorii
Bodeča žica med crnci in ueici: simooi «apanneiaa» v južni /umu
SANT1AGO DE CHILE - Vodja čilske vojaške diktature general Pinochet je v predsinočnjem radijskem govoru naciji obtožil Sovjetsko zvezo, da je kriva za sedanjo družbeno napetost v Čilu. To je prvi »politični* odgovor čilske vojaške hunte po valu protirežim-skih demonstracij 11. maja ob «dnevu protesta*, ki je praktično zdramil iz otopelosti 10-letne vojaške diktature vse plasti prebivalstva.
Pinochetov govor pa ni prepričal ne Čilencev, še manj pa svetovne javnosti. Protirežimske manifestacije so namreč predvsem plod težke gospodarske krize, v katero so zavozili generali s svojim monetarizmom in slepim po-
ni........Ml..■»*................»IM
Papež Janez Pavel II. z mladino in delavci
Molotovka na oder v Gallarateju
MII,AN — Papež Janez Pavel II.
• je drugi dan svojega obiska v Milanu nadaljeval po intenzivnem programu, ki je predvidel številna najrazličnejša srečanja s prebivalstvom večjih in manjših krajev v okolici Milana. Policijski helikopter ga je včeraj zjutraj odpeljal iz milanske nadškofije najprej v Brianzo, potem v Monzo, Popoldne pa še v Šesto San Gio-vanni, kjer ga je pričakala velika množica vernikov in delavcev.
V Desiu je papeža pozdravil kardinal Confalonieri, za njim pa še kardinal Colombo, nekdanji milanski nadškof Pozdrav je papežu prinesel tudi predsednik sena-' ta Vittorino Colombo. Verniki so Papeža zlasti toplo pozdravili v Se-
regnu, mestu, ki je po vojni darovalo zvonove katedrali v Krakovu in v Monzi.
Precej vznemirjenja je prejšnjo noč povzročila vest, da je požar delno uničil velik oder. ki je bil pripravljen za papeževo zborovanje ob cerkvi v milanskem predmestju Gallarate. Požar je vzplamtel takoj po polnoči in povzročil precejšnjo škodo, ki pa bo po mnenju tehnikov pravočasno popravljena. Po prvih izsledkih milanske kvesture je požar povzročil neznanec, ki je na oder odvrgel steklenico z vnetljivo tekočino. To verzijo je potrdil tudi neki očividec, ki je opazil rteznanca* kako je po eksploziji v naglici zapuščal oder.
snemanjem Reaganovih gospodarskih rešitev v ZDA. Inflacija in brezposelnost ob istočasnem pomanjkanju izgledov za izhod iz krize in vojaške diktature so o-mogočilj delavcem, urednikom in študentom, da so prvič po strmoglavljenju demokratično izvoljene Allendejeve vlade izrekli svoj o-dločen ne vojaški diktaturi.
Pinochet pa se -ni omejil samo na obtožbe proti SZ, Čilencem je tudi jasno povedal, naj si ne de lajo utvar, da bi lahko zlomili njegov režim. Nihče naj torej ne pričakuje, da bi se vrnili k parlamentarizmu in demokraciji pred rokom, ki so ga določili vojaki. Politično življenje se ne bo spremenilo vse do leta 1989. Pinochet je ob tem poudaril, »da je ljudstvo z referendumom poverilo vojski nalogo, da odloča o njegovi usodi vse do tega datuma*. Vodja čilske hunte pa seveda ni o-menil, kako je vojakom uspelo zmagati na referendumu, precej jasno pa je namignil, kaj čaka tiste, ki sedaj »rovarijo proti o-blastem*.
Poleg Sovjetske zveze je Pinochet napadel tudi druge države od Italije do ZRN, Francije in drugih, ki dajejo potuho »čilskim prevratnikom*. Ob tem je treba omeniti, da so uvedli pravo »karanteno* za uvoz vseka tujega tiska, ki objavlja režimu nenaklonjene vesti o dogajanju v Čilu.
Kot kaže pa grožnje niso obrodile zaželenega rezultata, še več, Čilenci so vedno bolj prepričani, da se režimu majajo tla pod nogami. Skoraj istočasno s Pinochetovim govorom .je 40 čilskih sindikalnih organizacij sklenilo, da u-stanovi enotno operativno vodstvo. V njem so poleg levih sindikatov tudi centristični in zmerni ter številna združenja prostih poklicev. Manever hunte, ki je pred petimi dnevi navezala dialog z zmernimi in socialdemokratskimi sindikalnimi voditelji ni uspel, saj so sedaj
vsi pristopili k novi operativni zvezi.
Medtem pa se nadaljuje nasilje nad prebivalstvom, Id se je udeležilo protirežimskih manifestacij. Policija nadaljuje s hišnimi preiskavami v najrevnejših mestnih četrtih čilskega glavnega mesta, kjer vlada vzdušje »sovraštva in strahu*. Po vesteh iz Čila pa postaja vedno bolj jasno, da čustvo sovraštva prevladuje nad strahom in to bi bilo lahko usodno za vojaško diktaturo.
Maršal Ustinov predsednik SZ?
MOSKVA — čedalje vztrajnejše so govorice, da bo vrhovni sovjet SZ izvolil na svojem zasedanju 16. junija za predsednika prezidija (državnega poglavarja) 74-letnega maršala Dmitrija Ustinova, sedanjega obrambnega ministra, ki je skupaj z Gromikom najbolj podprl Andropova, da je nasledil pokojnega Brežnjeva na mestu generalnega tajnika sovjetske partije, medtem ko je o stajo mesto državnega poglavarja še vedno odkrito.
žal sem iz predora in pustil za sabo ogenj, dim in klice na pomoč.* Voznik tovornjaka, ki naj bi po prvih podatkih povzročil tragedijo, 39-letni Jose Garcia Gonzales, je v hudem šoku pripovedoval: »Slišal sem neobičajen hrup in zdelo se mi je, da gre za verižno trčenje. Zato sem zavil v desno, da bi se izognil avtomobilom. Med tem manevrom sem trčil v nekaj ustavljenih vozil. Potem se ne spomnim ničesar, samo ognja in dima.*
Reševalne skupine so ranjence takoj prepeljale v bližnje bolnišnice, kjer so jim nudili prvo pome č in kaže, da ne bo drugih žrtev. Vsekakor pa je zaskrbljujoče, da se take nesreče tako hitro ponavljajo in da klici k varnosti v prometu nič ne zaležejo.
Hud« trčenj« avtobusov pri Riminiju
RIMINI — V bližini Riminija sta včeraj popoldne trčila dva avtobusa. V enem so bili otroci, v drugem pa zdomci. Ena ženska je pri tem izgubila življenje, 24 potnikov pa je bilo ranjenih.
NIKOZIJA - Voditelj turške skupnosti na Cipru Denktas je izjavil, da bodo v kratkem pripravili vse za poglasitev »neodvisne države ciprskih Turkov*. Napovedal je tudi, da ne bo nadaljeval dvostranskih pogovorov s ciprskimi Grki, prav tako pa se ne bo udeležil seje varnostnega sveta.
Zaradi Sudetov skaljeni odnosi med Avstrijo in ČSSR
DUNAJ — Predsednik avstrijske republike Rudolf Kirchschlae-ger je včeraj na Dunaju slovesno odprl »sudetske dneve*, manifestacijo iz Sudetov pregnanih Nemcev, ki jo je Češkoslovaška ocenila kot «nevarno vračanje revan-šizma*. Praga je v znak protesta odpoklicala svojega veleposlanika, Dunaj pa trdi, da se ČSSR vmešava v njene notranje zadeve.
SAVONA — Ni se še polegel odmev na strahovito prometno nesrečo, ko so na avtocesti Rim -Milan izgubili življenje dijaki neke neapeljske nižje srednje šole, ko je cesta včeraj spet terjala svoj krvavi davek. Dinamika včerajšnje nesreče, ki se je pripetila v predoru «Pecorile» na avtocesti Genova - Savona, je še grozljivejša od tiste pred mesecem dni. V pravem peklu je izgubilo življenje osem oseb, okrog dvajset pa jih je bilo ranjenih.
Srhljiva prometna nesreča se je pripetila včeraj okrog 10. ure zjutraj, ko je neki španski tovornjak, ki je prevažal školjke, trčil v kolono avtomobilov, ki so bili ustavljeni v predoru zaradi verižnega trčenja, do katerega je prišlo malo prej. Takoj se je vnel ogenj, iz okrog tridesetih avtomobilov in tovornjaka samega so se dvignili zublji, tako da je bil predor kmalu podoben veliki peči.
Čeprav je reševalna akcija stekla takoj in so na mesto nesreče prihiteli gasilci iz Genove in Savo-ne, ni bilo več pomoči za osem oseb, katerih trupla so popolnoma iznakažena, tako da jih še niso identificirali.
Reševalce je ob tem nemalo o-virala tudi vest, ki se je razširila takoj po trčenju, da je tovornjak prevažal plinske jeklenke, ki naj bi eksplodirale. In res je bilo slišati poke v predoru, vendar so bili le ti posledica neznosne vročine, ki jo je povzročil ogenj.
Kar šest ur je trajala reševalna akcija, obupani kriki so se razlegali v predoru smrti, dim se je valil iz njega, skratka, pravi pekel.
Neki avtomobilist iz Genove, ki je srečno ušel smrti, je pripovedoval: «Precej hitro sem vozil, ko zagledam ob vstopu v predor vrsto ustavljenih avtomobilov. Rahlo sem zavil v levo, ko me je prehitel tovornjak «TIR».
Potem pa konec sveta: videl sem ognjene zublje, ki so najprej zajeli kolesa tovornjaka, nato še druge ustavljene avtomobile. Zbe-
Jadran si priboril pravico do tretje tekme
• ‘	Nasi koiarkarji so Sinoei povsem
f j»	Jjp’ •	s°
laiKi -1 ■ppl’	jčžfefc. 'ifcTTC	ze. Vsi Jadranovi košarkarji so
GBMEkB' »lipi .	~
Diplomatska ofeaziva o libaaoaskem zapletu
BEJRUT — Libanonska vlada se nahaja v hudem precepu po podpisu sporazuma z Izraelom. Brez sporazuma s Sirci in umika sirskih čet iz Doline Bekaa se tudi Izrael bržkone ne bo umaknil. Bejrut je zato sprožil pravo diplomatsko ofenzivo prepričevanja zmernih arabskih držav predvsem pa Saudske Arabije, naj posredujejo v Damasku. Pri tem libanonski vladi aktivno pomaga ameriška. Reaganov odposlanec Habib je po obisku s Saudski Arabiji včeraj obiskal Kairo, sinoči pa je že prispel v Izrael. V dobro obveščenih krogih v Bejrutu prevladuje prepričanje, da ne bodo libanonsko - izraelskega sporazuma obsodile vse arabske države kot so campdavidskega. Saudska Arabija je baje že privolila, da bo posredovala v Damasku, podobno pobudo bosta sprejela Maroko in Tunizija. Zmerne arabske države ugotavljajo, da je bil Libanon navsezadnje prisiljen sprejeti «ameriški mir* z Izraelom, če je hotel vsaj delno preprečiti svoj razpad.
Za Damask pa je sedanji sporazum hujši od campdavidskega, kar je navsezadnje tudi razumljivo, saj je vanj neposredno vpleten. Med drugim bi lahko «pozdravil» svoje dosedanje vplivanje na libanonske razmere. Povsem drugačen in bolj zapleten je položaj za Palestince. Poleg načelnega nasprotovanja bi njihov dokončen umik prepustil palestinsko civilno prebivalstvo na milost in nemilost odločitvam libanonske vlade.
ueieioio Ar)
PRETORIA — Vsa Južna Afrika je še pod globokim vtisom močne eksplozije, ki je v petek v času prometne konice pretresla središče južnoafriške prestolnice. Število žrtev je za sedaj naraslo na sedemnajst, okrog 200 ljudi pa je teže ali laže ranjenih. Do atentata je prišlo na enem od parkirišč pred stavbo, v kateri je sedež generalnega štaba južnoafriškega vojaškega letalstva. Po pričevanju očividcev na.i bi eksplozija povzročilo vozilo, ki je bilo napolnjeno z razstrelivom.
Južnoafriški radio je včeraj sporočil, da je policija našla še eo avtomobil, v katerem naj bi bilo razstrelivo, vendar je to vest šef južnoafriške policije takoj zanikal. Predsednik južnoafriške vlade Botha je ostro obsodil atentat, ki meri ha »destabilizacijo Južne Afrike*, medtem ko je obrambni minister general Magnus Malan poudaril, da južnoafriška vojska ne bo križem rok in napovedal represalije proti «opariščem črnskega nacionalističnega gibanja v sosednjih državah, da bi v kali zatrli vsak morebiten teroristični izpad, do kakršnega je prišlo v petek v Pretorii*. Malan je tudi pojasnil, da je ta čas opaziti v Južni Afriki »polzečo revolucionarno vojno*, ki se zna spremeniti vsak trenutek v »konvencionalno vojno*.
Po teh izjavah je jasno, da bo rasistični južnoafriški režim še poostril represijo. Policija pa medtem nadaljuje preiskavo, ki še ni obrodila nobenih sadov, tudi zato, ker si nobena skupina še ni prevzela odgovornosti za atentat. Vsekakor bo treba precej časa, da bodo kraj dogodka očistili ruševin in ni rečeno, da se pod le-temi ne bi nahajalo še kako truplo, šef policije general Mike Geldenhuys je včeraj novinarjem povedal, da je v atentatu izgubilo življenje devet belcev (sedem moških in dve ženski) in osem črncev, katerih pa niso še identificirali.
Atentat je takoj obsodila opozicijska stranka Progresistična zveza, ob njej pa tudi vodje vseh črnskih gibanj v državi. Šef zvezne progresfstične stranke Slabbert je dejal, da je »mednarodni terorizem že dokazal, da se s silo ne da reševati nobenih vprašanj*. V glavnem zambijskem mestu Lusa-ki pa je afriško nacionalistično gibanje (ANC) izdalo komunike, v katerem je rečeno, da je naraščanje oboroženega odpora «posledica nepopustljivosti režima v Pretorii* in da bo gibanje osredotočilo »svoje napore na vojaška oporišča*.
PrmtorsfcTSnevmfc 2
22. maja 1983
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SVOJEM SEDEŽU V PADRIČAH
Gozdna zadruga včeraj proslavila pomembna mejnika svoje zgodovine
Predstavila je table z izvirnimi ledinskimi imeni ter idejni načrt za ovrednotenje gozdnega kompleksa Padriški hrib
DANES ZJUTRAJ
«Tek»za prvo mesto na glasovnici
Od danes zjutraj do srede bodo morale stranke predložiti volilnemu uradu tržaškega sodišča kandidatne liste za poslansko zbornico in za senat, sezname kandidatov za deželo pa bodo morale predložiti konec tedna. Točno ob 8. uri bomo torej priča že tradicionalnemu «te-ku» za prvo mesto na glasovnici, ki je v našem mestu, kot skoraj povsod po državi, vedno pripadalo KPI.
Socialisti bodo danes uradno odprli svojo volilno kampanjo in sicer v konferenčni dvorani avtomobilskega kluba (Ul. Cumano), kjer bo ob 11. uri govoril minister za državne soudeležbe De Miche-lis. Osrednji dogodek v tem tednu na krajevnem političnem prizorišču pa bo vsekakor torkova seja tržaškega občinskega sveta, ki ima na dnevnem redu izvolitev župana. Na zadnji seji ni nihče od kandidatov dosegel absolutnega števila glasov, pojutrišnjem pa je za izvolitev Ce-covinijevega naslednika dovolj relativna večina. Znimivo bo zlasti zadržanje koalicije LpT - laiki, še posebno pa listarskih zaveznikov, ki so kot znano na prejšnjem zasedanju odločno nasprotovali kandidaturi starejšega odbornika Serija (LpT). _____________
• V četrtek, 26. t.m., ob 18.30 se bo sestal dolinski občinski svet, na katerem bodo med drugim tudi predstavili proračun za finančno leto 1983.
V TOREK V GLEDALIŠČU ROSSETTI
GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME
V torek gostuje v tržaškem gledališču Rossetti Drama Slovenskega narodnega gledališča, ki se bo predstavila z delom «Gozd» A. 0-strovskega. Gostovanje ljubljanske Drame sovpada v sklop gledaliških izmenjav s tukajšnjim gledališčem Teatro stabile.
Delo, ki ga bomo lahko v torek gledali govori o temačnem svetu, kjer vladata lakomnost in hinavščina in iz katerega je zelo težko zbežati.
Delo je režiral Georgij Paro, nastopajo pa Vika Gril, Maja Blago-
vič, Dušan Skedl, Marjan Hlastec, Boris Cavazza, Zvone Hribar, Branko Grubar, Polde Bibič, Igor Samobor, Tone Homar in Majda Potokar. Sceno je pripravil Zlatko Kauzlarič - Atač.
Predstava se bo pričela ob 8.30. Za abonente Teatra stabile in SSG je predviden 50-odstotni popust pri vstopnicah, poceni bo tudi listek za mladino in študente.
V Padričah so včeraj proslavljali: slavljenka je bila Gozdna zadruga, ki letos proslavlja 85. obletnico svojega obstoja, obenem pa letos poteka tudi 150 let od vpisa izvirnih ledinskih imen v zemljiško knjigo. Kot je podčrtal predsednik zadruge Karel Grgič gre za dva pomembna zgodovinska mejnika, ki ju je zadruga hotela proslaviti ne le z običajno zgodovinsko proslavo, temveč z dejanji.
Na dvorišču sedeža zadruge se je zbralo veliko število domačinov, ki so vsi v večji ali manjši meri prispevali za vsestranski uspeh te slovesnosti: med njimi so bili tudi številni ugledni gosti, ki so slovesnosti dali še poseben pečat: med njimi so bili predsednik deželnega sveta Colli, bivši deželni odbornik Coloni. generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič, odbornik tržaške občine Jagodic in Forti, deželni svetovalec KPI Iskra, predstavnik KGS Pečenik in nato tudi predsednik Budin, predstojnik biotehniškega inštituta ljubljanske univerze Janez čop, predsednik SDG Z Svetina, tajnika KZ in ZSKD Bu-kavec in Slavec, predsednik deželnega sveta SSk Dolhar, nekateri sve-fcočalci tržaške občinč!" predsednika feahodnokraškega in vzhodnokraške-ga rajonskega sveta Štoka in Sosič ter predstavniki uprave gozdnih čuvajev, raznih zadrug in seveda domačih društev. Domači župnik se je pismeno opravičil za svojo odsotnost (zaradi obveznosti), obenem pa čestital Gozdni zadrugi z željo, da bi še naprej skrbno čuvala svojo zemljo.
Oba visoka jubileja je padriška Gozdna zadruga, kot rečeno, proslavljala s konkretnimi dejanji: dala je pripraviti okrog 150 tabel z izvirnimi ledinskimi imeni vseh pa-driških gmajn, travnikov, gozdov in cest, ki jih je deloma že razmestila po območju padriške davčne občine: drugo konkretno dejstvo pa predstavlja izdelava idejnega načrta za preureditev in ovrednotenje gozdne ga kompleksa Padriški hrib. Včerajšnja slovesnost je bila torej posvečena prav predstavitvi teh konkretnih zadružnih pobud, s katerima želi Gozdna zadruga nadaljevati po poti, ki so jo prod 80 in voc loti začrtali predniki, ki so dokazali izredno bojevitost. čut enotnosti in složnosti ter pripravljenost na žrtve, ko so sprožili pračdo s tržaško občino in v tem neenakem sodnem boju kot edina vas na Tržaškem tudi zmagali.
. V svo jem pozdravnem nagovoru je predsednik zadruge Grgič še posebej poudaril, da so vse te lastnosti dediščina, ki jo je znalo današnje članstvo v polni meri sprejeti nase. Podčrtal je tudi, kako je Gozdna zadruga v vseli teh letih znala vcepiti va-ški skupnosti zadružno zavest in obvarovati veliko vaško imetje ter da se bodo kraška zemlja in njene čudovite prirodne lepote, ki jih je znal kraški človek v preteklosti vedno in na najboljši način zaščititi in ovrednotiti, tudi v prihodnje ohranile samo če bo kraškemu človeku omogočeno, da jih bo lahko z ljubeznijo in čutom odgovornosti negoval še naprej. Grgič je tudi podčrtal, da je idejni osnutek za preureditev gozd nega kompleksa Padriški hrib zgovoren dokaz, kako ga želi kraški človek po eni strani gospodarsko o-vrednotiti, po drugi pa ga želi ponuditi v užitek vsej tržaški skupnosti.
Celotno slovesnost je povezovala Luiza Grgič, po predsednikovem govoru pa je v imenu KD Slovan spregovorila še Barbara Kalc, ki je za-
druge, o njeni skrbi za ohranitev gozda in o idejnem načrtu. Slovesnost je sklenil predsednik deželnega sveta Colli, ki je s prisrčnimi besedami — tudi v imenu deželnega sveta — pohvalil to originalno pobudo padriških zadrugarjev in izrazil željo po ponovnem srečanju na istem prostoru, ko bi bil ta načrt tudi dejansko uresničen.
Septembra na Colu odkritje spomenika žrtvam fašizma
V petek so se v zelo velikem številu zbrali v Repnu protifašisti iz repentabrske občine, ki so sklenili, da bo otvoritev spomenika vsem žrtvam fašizma septembra letos, ko slavimo 40-letnico padca fašizma.
Projekt za ureditev prostora okoli spomenika je izdelal arh. Darij Jagodic.
Na sestanku so tudi sklenili, da bo prihodnjo nedeljo, 29. t.m., ob 8. uri prva delovna fikcija ob spomeniku. Pripravljalni odbor, v katerem ■so poleg repentabrske občinske u-prave in svetovalskih skupin, zastopani tudi kulturno društvo Kraški dom, krajevna sekcija ANPI - VZPI in Društvo slovenskih lovcev, vabi vse občane in druge organizacije, da se polnoštevilno odzovejo. Zaželje. na je tudi prisotnost traktoristov z vozovi, ki naj se zberejo pri »dveh hrastih*.	B. S.
ODŠKODNINE RAZLAŠČENCEM Z VELIKO ZAMUDO
Nezadovoljstvo konzorcija NZ zaradi neizpolnjenih obvez
Odgovornosti podjetja Palmieri in dežele v dolinski občini
V četrtek se je sestal upravni odbor konzorcija razlaščencev Naša zemlja, ki je glavno pozornost posvetil trenutnemu stanju razlastitvenega postopka vzdolž avtocestne trase od Sesljana do sedmega pomola ter vprašanju protivrednosti.
Glede razlastitvenega postopka so člani upravnega odbora izrazili skrajno nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja izplačevanja odškodnin zlasti na tistem odseku, ki ga ima v zakupu podjetje Palmieri iz Rima in zajema dolinsko občino in del tržaške nad Ricmanji in pri Kati-tiari, na tem območju niša razlag ščenci še prejeli ponudbe o višini odškodnine. Poudariti je treba nadalje, da v dolinski občini nekateri razlaščenci obtožujejo podjetje, ki ima v zakupu gradbena dela, da je zasedlo določene dele nerazlašče-nih zemljišč brez nobene pravice in brez dovoljenja lastnikov.
Upravni odbor konzorcija je ugo-
del sporeda bodo izvajali kantavtor-ja Ivo Tul in Sergij Štoka ter ansambel TOZD Lopovi iz Milj.
................................................
TUDI DANES ZANIMIV IN PESTER PROGRAM
«Tabor mladih» na Opčinah v znamenju plesa in pesmi
Z množičnim kolom na že skoraj ponarodeli motiv »Jugoslavija* se je sinoči sklenil prvi del «Tabora mladih*, ki ga letos prvič prireja SKD Tabor. Na ploščadi openskega Prosvetnega doma so se predstavile številne folklorne skupine, ki so s plesom in pesmijo razveselile sicer ne številno publiko. Verjetno bo držalo, kot nam je povedal domačin, da so se Opčine sinoči izselile v Trst, na ogled Jadranove tekme.
Kdor pa se je prireditve udeležil, je lahko užival ob nastopih mladinskih folklornih skupin SKD Tabor, osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora pri Kranju in KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki je ob spremljavi tamburaškega ansambla prvič nastopila s prekmurskim plesom.
Današnji program Tabora mladih je izredno pester in bogat. Ob 18. uri bodo nastopili domači folkloristi, vokalni sekstet in folklorna skupina učiteljišča Anton Martin Slomšek iz Trsta ter otroški zbor KD Fran Venturini od Domja. Večerni
• Miljska občinska uprava sporoča, da je od torka, 24. t.m., odprto vpisovanje v občinske otroške vrtce, z italijanskim in s slovenskim učnim jezikom. Starši lahko vpišejo svoje otroke v uradu za šolstvo miljskcga županstva vsak dan med 9. in 11. uro in to vse do torka, 31. maja.
Padel je z vespe
in si zlomil ramo
Na ortopedskem oddelku so včeraj popoldne sprejeli 46-letnega Al-da Lacosegliaza iz Ul. Capodistria 5. Ko je vozil z vespo po Trgu Fo-raggi, je na ovinku izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel na a-sfalt, pri čemer si je zlomil ramo. Zdravniki menijo, da bo ozdravel v mesecu dni.
tovil, da se na tem območju ne spoštujejo sprejete obveze na različnih ravneh, za spoštovanje katerih je zajamčila tudi deželna uprava F-JK s podpisom sporazuma o razlastitvenem postopku decembra lani. Tako ravnanje je naletelo na upravičeno negodovanje prizadetih lastnikov, zaradi česar je konzorcij Naša zemlja poudaril, da morata tako podjetje Palmieri kot deželna uprava objasniti tako stanje, predvsem pa izpolniti sprejete obveze glede razlastitvenega postopka. Konzorcij bo dal pobudo, da bi čimprej prišlo do sestanka deželno uprave,- supodjet-jem, z dolinsko in s tržaško občino, kjer najdbi ta zaplet dokončno razčistili.
Nadalje je konzorcij sklenil poslati protestno pismo deželni upravi in v vednost vsem podpisnikom sporazuma o razlastitvenem postopku, v katerem bo ostro obsodil dogodke v dolinski občini, kot tudi zavlačevanje pri reševanju težkega in občutenega problema šestih hiš v Rovtah, ki jih bodo morali porušiti zaradi gradnje nove avtoceste in še zamude pri izplačevanju odškodnine na drugih prizadetih območjih ter zavlačevanja rešitve tako imenovanih »starih grehov*, oziroma glede odškodnine za razlastitve v Seslja-nu okoli leta '70.
Ko so člani upravnega odbora konzorcija razpravljali o vseh teh problemih so ugotavljali, kako so svoj čas letele na račun Slovencev razne obtežbe, češ da zaustavljajo gradbena dela, da nasprotujejo napredku itd. Danes pa je povsem jasno, da razlogi za tako zavlačevanje ne obstajajo v naših upravičenih zahtevah in protestih. Koga pa bodo sedaj oblasti krivile, da se avtocesta ne gradi?
Konzorcij Naša zemlja ob vsem tem poziva svoje člane k vse večji odločnosti in enotnosti v boju za dosego upravičenih zahtev razlaščencev in celotne skupnosti, čeprav so bili določeni sporazumi podpisani je še vedno potrebna naša budnost, da se ti sporazumi tudi dejansko uresničujejo.
Tudi glede vprašanja protivrednosti se je v upravnem odboru konzorcija razvila kratka a živahna razprava, iz katere je izhajalo, da so po razdelitvi finančnih prispevkov nekatera območja ostala nezadostno krita, za kar se bo konzorcij prizadeval v sodelovanju z zainte-
resiranimi dejavniki, da bodo tudi ti problemi rešeni.
Sestanek slovenske gobarske družine Trst
Slovenska gobarska družina Trst vabi člane na sestanek, ki bo v sredo, 25. maja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah. Pogovorili se bomo o nadaljnjem delu družine in o jesenski razstavi svežih gob. Če bo le čas dopuščal bomo predvajali tudi nekaj letošnjih diapozitivov o spomladanskih gobah. Vabimo člane, da se sestanka polnoštevilno udeležijo.	Odbor
• Dežela Furlanije - Julijske krajine je nakazala eno milijardo lir za raziskovalno dejavnost tržaškega geodetskega opazovališča.
Delegacija ANPI iz Lodija v Dolini
Včeraj je prispela v Dolino večja delegacija bivših borcev ANPI iz Lodija. V delegaciji, ki jo vodi predsednik ANPI Alboni, je okrog 150 ljudi. Niso to samo bivši partizani, temveč tudi njihovi sorodniki in prijatelji, ki so gostje štirih sekcij ANPI -VZPI dolinske občine. Najprej se je delegacija iz Lodija poklonila spominu padlim v narodnoosvobodilni borbi pred občinskim spomenikom v Dolini ter položila velik lovorov venec z napisom «partizani mesta Lo-di». Pred spomenikom je Dušan Lovriha v kratkih besedah seznanil goste o pomenu borbe naših ljudi v teh krajih proti nacifašizmu.
Nato so se podali k Domju v novi center «Anton Ukmar - Miro*, kjer so jim občani in domačini pripravili zelo prisrčen sprejem. Pevski zbor «Fran Venturini* je zapel tako v slovenščini kot v italijanščini nekaj partizanskih pesmi.
V imenu občinske uprave je pozdravil goste podžupan Marino Pečenik, ki je tudi podaril plaketo bratstva. Dušan Lovriha je pozdravil v imenu vseh sekcij VZPI dolinske občine, nakar šo si izmenjali darila.
Predsednik ANPI Alboni se je zah valil in povabil delegacijo bivših borcev dolinskč občine, naj obišče sekcijo ANPI v Lodi. Prisotna sta bila tudi pokrajinski predsednik AN Pl Arturo Calabria in tajnik Dušan Košuta. Nato je sledila družabnost in zakuska, ki so jo pripravile žene, bivše borke in aktivistke dolinske občine.	M. M.
uiiiiimiimtmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiitiiiiiimimimnuniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiniiiiiiiiiiiMiiiii
SINOČI V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
DEVETI BALETNI NASTOP UČENCEV ŠOLE SSG
...............................................................................1111111111111111111111111111111111111».mu
Boj Primorske pred kapitulacijo Italije
V Gregorčičevi dvorani v Trstu I Osvobodilne fronte v Trstu vse spo-so v petek zvečer predstavili novo | štavanje in priznanje.
knjigo znanega slovenskega zgodovinarja dr. Toneta Ferenca »Primorska pred vseljudsko vstajo 1943» posvečeno 40. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad in 40. ob-
govuruu se um	; — j - -- prvin primorsKin Dngau in w. uu
drugi čestitala za to njeno delo. ietnici vseljudske vstaje na Primor Sledil je prijeten in uspeli spored o- skem 0 knjigi gami, pa tudi o po trok otioškega vrtca, ki so se pod menu narodnoosvobodilnega gibanji
tros otioškega	— --- -- «---
vodstvom vrtnaric Miriam Stefančič in Rosane Sosič predstavili z recitacijami in pesmimi, ki so jih prisotni sprejeli z velikim navdušenjem, velik uspeh so poželi tudi učenci osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh, ki so se pod vodstvom učiteljic Savice Grgič, Nadje Škabar in Sandre Gruden predstavili z uspelim spletom recitacij in petja, katerih skupni imenovalec je bila ljubezen do narave in domače zemlje in v katerem je še posebej izstopal zelo posrečen 'dekalog (z njim v zvezi gre tudi podčrtati razstavo nsb, ki je ta dekalog tudi ponazarjala), ki se ga je treba držati za resnično zaščito narave.
Sledilo je predvajanje filma (posnel ga je Marino Kokorovec, tekst pa je pripravil Dušan Kalc) o dose danjem delovanju in zgodovini xa
SKCII1. W KUjigl	K«
menu narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem, s posebnim poudarkom na Trst in njegovo okolico je r>a večeru spregovoril avtor knjige sam, ki je med drugim dejal, da se sicer posebej ne ukvarja s proučevanjem zgodovine tega boja v Trstu, je pa trdno prepričan, da se bo motal nekdo tudi v to nalogo zagristi, saj je to ena najtežjih, je dejal pri preučevanju našega narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, kakor je bilo med tem bojem najtežje delati prav aktivistom Osvobodilne fronte v Trstu. Zato smo tudi v Trstu izgubili, je nadaljeval govornik, razmeroma največ političnega kadra ter pri tem omenil le nekatere, kot na primer Jožete Udoviča, Jaka Platišo, Franca Seguli-na, Konrada Javorška, Toneta Veluščka in druge. Nedvomno zaslu; žijo, je poudaril, vsi naši aktivisti
Nato je orisal razvoj in pomen slovenskega Primorja, še posebej Trsta za razvoj osvobodilnega boja, v katerega se je množično vključila velika večina prebivalstva ter vlogo Trsta že v letu 1941, ko je ta postal pravo središče osvobodilnega boja za vso Primorsko.
Zaustavil se je tudi pri usodi posameznih borcev in aktivistov, ki so na tem področju delali in pri tem omenil tudi pomen knjige Branka Babiča »Primorska ni klonila*. Tej knjigi se moramo zahvaliti, je dejal, da smo bolje poučeni o dogajanjih v Trstu od marca 1943 do osvoboditve. O svoji knjigi, ki daje tudi oris vojaškega in političnega dogajanja na Primorskem od decembra 1942 do septembra 1943, je dejal, da ima dve razsežnosti, m sicer politični in vojaški razvoj narodnoosvobodilnega boja od prve
pokrajinske konference Komunistične partije Slovenije za Primorsko decembra 1942, do vseljudske vsta je po kapitulaciji Italije: v drugi razsežnosti pa zamisel o ustanovitvi prvih primorskih brigad, med temi Gregorčičeve brigade.
Avtorja te pomembne knjige je številnim udeležencem večera predstavila Neva Lukeš, predsednica Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, ki je to srečanje tudi pripravilo, v imenu Založništva tržaškega tiska, ki je knjigo skupno z založbo Partizanska knjiga tudi izdalo, pa je spregovoril Ace Mermolja, ki je med drugim izrazil željo, da balo tudi mladi segli po tej knjigi, da bodo tako dodali, je dejal, svoji izobrazbi in svoji zavesti novo znanje in nove informacije, ki so nujne, če želimo kaj več vedeti o naših koreninah in če želimo bolje razumeti naš čas, ki je manj krvav, a je vseeno izjemno zapleten.
Med številnimi udeleženci večera so bilj predstavniki založbe Partizanske knjige, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mirosič, konzul Nikolič, predsednik SKGZ Boris Race, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, predsednik Zveze združenj borcev obalno-kraškega področja Bradaškja, predstavniki Zveze vojnih invalidov na-
i	rodnoosvobodilnega boja iz Trsta ter
ii	j glavni odbor Združenja jiktiristovto
Sinoči je bil v Kulturnem domu deveti baletni nastop v okviru razširjenih dejavnosti Slovenskega stalnega gledališča. Pod vodstvom Nade Križmančič in Janeza Mejača ter ob klavirski spremljavi Igorja Švare je mladež do devetega leta starosti, pa tudi starejša, z dognano spretnimi, od časa do časa pa priljubljeno nerodnimi plesnimi gibi izprosila od gledalcev zares tople aplavze.
Šlo se je za »študijski prikaz*, Boc-cherinija Menuet Du XI.iČme quin-tette in Rossinija Ulico sanj, oziroma tarantelo, mazurko, ruski ples, can - can in valček itd., s katerimi se je mladina razigrala in pokazala tisto navdušenost, ki je še kako potrebna v postopku za ohranitev slovenske in siceršnje matične kulture.
Borim se za enakopravnost vseh umetniških zvrsti, nam je dejal Mejač, ki je teko želel poudariti važnost baleta v vsesplošnem kulturnem udejstvovanju; Mejač je že 30 let baletni solist, poleg tega pa šef ljubljanskega baletnega ansambla. Kaj pa Nada Križmančič? Kot u-čiteljica in koreografinja nam je zatrdila, da ji baletni pouk najmlajših pomeni pravzaprav življenjsko nujo.
Ob sinočnji predstavi smo dobili vtis, da so naši ljudje z nikakor ne zadovoljivim odzivom, nekako zanemarili sadove dokojšnjega truda in požrtvovalnosti, ki so ju v predstavitev lastnega dela vložili mladi in tisti, ki jih vadijo.
V Lonjerju ocenili najboljša vina
Včeraj se je v Lonjerju pričela tradicionalna razstava domačih vin, ki se je je udeležilo 20 vinogradnikov iz Lonjerja in Katinare s 17 vzroci belih in 13 vzorci črnih vin. Posebna komisija, ki so jo sestavljali Ervino Gombač, Miran Kuret, Pavel Filipčič, Darko Kobal, Edi Černigoj, Nino Zudek in Oskar Kju-der je po 4-urnem ocenjevanju izbrala tri najboljša bela in tri črna vina. Delo komisije je bilo preče, naporno, saj so bila vina izredno izenačena. Lestvica najboljših vin je naslednja: bela vina:
1.	Mirko Čok - Gašperjev
2.	Gianni Čok
3.	Ernesta Gombač
črna vina:
1.	Stojan Sancin
2.	Ernesto Gombač
3.	Milan Mijot Razstava se bo v Lonjerju nadaljevala danes od 9. ure dalje, popoldne bo na sporedu kolesarska dirka za 17. pokal Lonjerja, od 17. ure dalje pa bodo prisotne zabavali Veseli godci iz Boljunca. Nagrajevanje zmagovalcev letošnje razstave vin bo ob 19. uri.
• Sekcija KPI za Kotanjo in Ško-ljet prireja jutri, 23. t.m., ob 18.30 na križišču med Ul. Severo in Ul. Cantu javno skupščino o problemu nevarnega ovinka «Mase». Srečanja se bo med drugim udeležil tudi občinski svetovalec Monfalcon.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
ALBERT PERNARČIČ
Pogreb bo jutri, 23. maja, ob 13. uri iz hiše žalosti na mavhinjsko pokopališče.
Žalujoči: žena Vera, sin Darko z družino, hčeri Nadja in Lidija z družinama, brat Franjo z družino in ostalo sorodstvo
Mavhinje, Trst, Ottawa, Portorož, 22. maja 1983
S potrtim srcem sporočamo, da nas je po dolgi in težki bolezni zapustila v 62. letu starosti naša draga
JUSTINA CAHARUA por. GUŠTIN
UDELEŽENKA NOB
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 23. maja 1983, ob 17. uri na pokopališču v Kopru.
Žalujoči: mož Dušan, sinova Ladi in Silvo z družinama, sestre, brat ter drugo sorodstvo
Koper, Zgonik, 22. maja 1983
ZAHVALA
Moj preljubi in edini sin
EDI VECCHIET
počiva v Gospodu.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga v izredno velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala duhovnikom Jakominu, Gerdolu, Germeku župniku župnije sv. Marka, pevskemu zboru PD Mačkolje, dekliškemu zboru Slovenski šopek, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, skavtski družini in Marjanu za poslovilne besede ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste mi ob strani v teh težkih dneh.
Žalujoča mama
Natalija Starman vd. Vecchiet
Trst, 22. maja 1983
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
ROMANA REBULE
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru Vesna, vaškim organizacijam in gospe Fani.
SVOJCI
Križ, 22. maja 1983
ZAHVALA
Sestre, brat in drugo sorodstvo se ob smrti
KARLE ŠPANGER
zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Prisrčna zahvala gre g. župniku in duhovščini ter cerkvenemu pevskemu zboru.
Prosek, 22. maja 1983.
24. 5. 1983
24. 5. 1943 Ob 40. obletnici smrti drage
IVANKE in DUŠANKE BERDON
se ju vedno z ljubeznijo spominjajo
oče, brat in sestri
Domjo, 22. maja 1983
Mlada Švicarka
tihotapila hašiš
Na železniški postaji pri Opčinah so finančni stražniki aretirali prejšnje dni mlado švicarsko državljanko Arianne Pict, ki je tihotapila 69 gramov hašiša. Skrivala ga je v dvojnem dnu male lesene skrinjice, ki jo je kupila v Pakistanu.
Z vespo v mercedes
Petnajst dni se bo morala zdraviti 18-letna študentka Cristina Tri-bel iz Ul. Sticotti 2, ki se je udarila v nogo, ko je padla z vespe, katero je upravljala njena prijateljica Monica Modugno. Dekleti sta se peljali proti Trgu Čampo Marzio, ko je Modugneva trčila v mercedes avstrijske registracije.
SK Devin izreka družini in svojcem iskreno sožalje ob izgubi Stanka Lovrečiča.
Ob težki izgubi Stanka Lovrečiča izreka svojcem globoko sožalje družina Male.
Ob nenadni izgubi očeta In nono-ta Stanka Lovrečiča izreka svojcem najiskrenejše sožalje družina Škrk.
24. 5. 1980 Ob 3. obletnici smrti
24. 5. 1983
MARIJE JERIČ roj. OREL
se-je z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjajo
hčere, sin ter drugo sorodstvo
Opčine, 22. maja 1983
23. 5. 1973
23. 5. 1983
Ob deseti obletnici smrti našega dragega očeta in nonota
FRANCA ŠKRKA
se ga z ljubeznijo spominjajo
hčerke Danila, Lučana in Marta z družinami
Salež, Križ, Sesljan, Trst,
22. 5. 1983
Upravni odbor in člani Zadružnega hleva v Praprotu Izražajo globoko sožalje uslužbencu Ivanu Lovrečiču ob izgubi dragega očeta.
2«. 5. 1981	20. 5. 1983
Ob drugi obletnici smrti naše drage
EME C0UA por. TOMAŽIČ
se je hvaležno spominjajo
SVOJCI
Trst, 22. maja 1983
Prunorškl^dnovKik:
3
22. maja 1903
V MARTimCCU PRI VIDMU
Uspelo srečanje gledaliških skupin manjšin in narodnostnih skupnosti
Slovence v Italiji je zastopala skupina KD Vesna iz Križa z igro «Vaje v slogu» ■ Kriški amaterji tudi na tekmovanju Naša beseda
V petek zvečer se je v Marti-gnaccu pri Vidmu zbralo sedem gledaliških skupin, katerih skupni imenovalec je predstavljati manjšine oziroma narodnosti, ki živijo v Italiji. Srečanje in dvodnevni seminar o furlanskem ljudskem gledališču je organiziral «Radio onde Furlane* pod pokroviteljstvom videmske pokrajine. V dvorani so se zvrstili Sardinci, Ladinci, prebivalci doline Aosta, Slovenci in seveda Furlani. Slovence v Italiji je predstavljala mladinska gledališka skupina kulturnega društva Vesna iz Križa, bili pa so prisotni tudi rezijanski godci, ki so igrali ®ed nastopi posameznih skupin.
Nastopajoče skupine so imele na razpolago približno 20 minut časa, vsaka se je sama predstavila in Podala '.udi nekaj podatkov o svoji narodnostni pripadnosti. Po usmeritvi in izbiri gledaliških tekstov
V PRIREDBI SSk
Proslava obletnice padca fašizma
Slovenska skupnost prireja danes ob 17. uri na strelišču na Opčinah proslavo 40-letnice padca fašizma. Po polaganju vencev k spominski plošči drugega tržaškega procesa in u-bitim talcem in pozdravu prirediteljev, bodo nastopili recitatorji in domači mešani pevski zbor, slavnostni govornik pa bo deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
doline Aosta je prikazala odlomek z maskami in lutkami. Iz Sardinije je bil prisoten del profesionalne skupine, ki se ukvarja z narečnim gledališčem.
Spored je zaključila mladinska skupina iz Križa z odlomkom igre «Vaje v slogu* v režiji Marka Sosiča. ■ S svojo živahnostjo in svežim načinom podajanja je navdušila občinstvo, saj je predstavljala prijetno novost in poživitev večera. Za kriško skupino moramo tudi omeniti, da se je uvrstila na zaključno tekmovanje Naše besede, ki bo potekalo v začetku junija v Beli Krajini. Poleg tega ima v začetku junija še na sporedu nastop v Ljubljani, (nak)
Mladi pevci v Gročani
V soboto, 14. maja, je bil v srenj-ski hiši v Gročani glasbeni večer, ki so ga priredili gojenci podružnice Glasbene matice v Boljuncu in pevci mladinskega pevskega zbora France Prešeren iz Boljunca, ki ga vodi Giorgio Guštinčič. Prireditev
je lepo uspela, saj e je je udeležilo veliko število vaščanov. V pozdravnem nagovoru je Miriam Grgič dejala, da je kulturno življenje v Gročani povsem mrtvo, medtem ko. v drugih vaseh dolinske občine društva delujejo polno in organizirano. Toda z negativno tradicijo želi prekiniti najmlajši rod, ki bi se rad posvetil glasbeni dejavnosti in zato so prišli v Gročano njihovi vrstniki, ki se učijo v Boljuncu, da jim dajo poguma in posredujejo svoje izkušnje. V tem smislu je po prireditvi potekal tudi razgovor med starši, ki nameravajo svoje male Gročance u-smeriti v glasbeno dejavnost. Na glasbenem večeru so igrali: harmo-nikarka Laura Mauri, kitarist Edvard Žerjal, flavtistki Barbara Mauri in Jadranka Santi, na električne orgle Max elementi, v harmonikarskem duu pa Aleks Mahnič in Nency Filipac, ki sta še prej nastopila tudi s posamezno točko. Večer je s šestitni pesmimi zaključil mladinski pevski .-bor France Prešeren iz Boljunca. Nastopajoče so pripravili Samo Južnič, Aleksej Kalc in Giorgio Guštinčič. (ris)
V KRIŽU
Zadnji pozdrav Romanu Rebuli
Po kratki bolezni je prejšnjo soboto v tržaški bolnišnici v 47. letu starosti umrl Romano Rebula, po rodu iz Nabrežine, ki pa je po poroki z družino živel v Križu, kjer so ga domačini imeli za svojega. Bil je dolgo let član vaškega moškega zbora Vesna, aktivist sekcije KPI «J. Verginella* ter sodelavec upravnega odbora krajevnega Ljudskega doma. Kako je bil priljubljen in cenjen med vaščani priča tudi velika množica ljudi, ki ga je v torek pospremila k zadnjemu počitku..
Ob odprtem grobu mu je v poslednje slovo ganljivo zapel moški zbor, kratke pozdravne besede pa mu je posvetil v imenu zbora in kriških komunistov prijatelj Edi Ukmar.
Dragi Romano, naj ti bo lahka domača zemlja, mami, ženi Irmi ter o-trokoma Sandri in Franku pa izkre-no sožalje.
MlllllllllllllllIllllUllllllI||||||||lllll|||IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIITIIIIIlllllllll|llirmrlllllllll|||||||||||||||||f||||||||||||||iimii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||m„|||
JUSTA IN MIRO COLJA S PROSEKA STA V PETEK SLAVILA ZLATO POROKO
bile skupine medseboj zelo različne. Domačini Furlani so za za-talek prebrali nekaj Pasolinijevih Poezij, seveda v furlanščini. Druga furlanska skupina iz S. Danieleja ie s kostumi iz prejšnjega stoletja prikazala farso na način, ki je hiorda na'bolj tipičen za amaterske skupine. Skupina Ladincev iz okolice Bočna je podala prizor ljudske komedije. Mladinci iz Grigiona so Podali daljši prikaz «ljudskega teatra*. S prisrčnim nastopom in u-branimi pevskimi točkami so uspeli biti kljub težko razumljivemu Jeziku izredno prijetni. Skupina iz
V petek je bilo na Proseku pri Miru . šušterju, kot mu pravijo domačini — veliko slavje. Jušta in Miro Colja sta slavila zlato poroko in ob tem doživela dobrosrčnost svojcev, znancev in prijateljev, ki so jima voščili in čestitali ob njunem prazniku.
Jušta Furlan se je rodila v Gabrovcu leta 1911 v zavedni slovenski kmečko-delavski družini. Ko je bila stara nekaj nad dve leti, ji je umrla mati, očeta pa sploh ni poznala, ker so ga poklicali v vojsko in ga nato poslali v vojno od koder se ni več vrnil. Malo siroto sta prevzela in zanjo skrbela, kot bi bila njuna hčerka, teta Ivana in stric Franc Kralj iz Gabrovca. Ko
t
ismo uredništvu
**■
Vprašanje učbenikov
Spoštovano uredništvo!
V	tem mesecu smo v šolah izbirali Učbenike za prihodnje šolsko leto. U-'edli naj bi tudi novo zemljepisno knjigo za drugi razred nižjih srednjih šol — prevod Torrejeve knjige Opazujmo in spoznavajmo svet. Toda kakšna je ta knjiga! Na prvi pogled je privlačna, saj ima zelo dosti lepih fotografij, a je neuporabna! Knjige nihče ni pregledal, ko je bila v tisku, zato mrgoli tiskarskih škratov. Najhuje pa je to, da so zemljevidi in skice pol v slovenščini pol v italijanščini, včasih pa so krajevna imena kar neznane tvorbe. Nekaj primerov. Edini zemljevid Jugoslavije je na str. 260 in je le površna skica rudnikov in glavnih industrij. Na obali najdemo mesti Sebenico in Spalato, z Madžarske priteka Danubio in dobiva tri pritoke, Dravo, Savo in ■Moravo Meridionale, nato ista reka Teče v Romunijo pod imenom Dona-va. Ista zmeda vlada v vseh drugih zemljevidih: na jezeru Skadar je toesto Scutari, med poljskimi mesti So Stettino, Breslavia, Lublirio in Craeovia itd., itd.
Sama sem bila član komisije, ki je Pred štirimi leti knjigo pregledala n> pristala na tiskanje le pod pogo-Jem, da se popravi ves ilustrativni Material. O knjigi ni bilo nato nobenega glasu, dokler se ni pojavila Zdaj na trgu brez vsakega popravka. Sklepam tudi, da na enak način hskajo zemljepisno knjigo za tretji
razred.
Na nabrežinski srednji šoli so razredni sveti knjigo odklonili in v rabi bo ostal še naprej učbenik iz Slovenije. Upam, da so enako previdno ravnali tudi na drugih srednjih Šolah!
Ob tem primeru pa se mi vsiljuje hešteto vprašanj v zvezi s tem, kako Vavna Deželno skrbništvo z denar-JeiT>, ki je namenjen za naše učbe-dike. Kako sklepa pogodbe s prevajalci in sestavljalci? Kako in kdaj Jih plačuje? So te špekulacije krive, da se tiskanje tako zavlačuje? Kdo Je zadolžen, da zadnji popravi krtač-nc odtise? Zakaj ni v omenje-dčbenikov? Zakaj ni v omenjenem učbeniku natisnjeno prevajalčevo ime? Zakaj ni nikoli navedena strokovna komisija, ki pregleda učbenik?
, Pa še nekaj o novi zemljepisni knjigi. Jugoslaviji je odmerjenih 8 strani, Zapadni Nemčiji 24. Učno Vzgojni smotri knjige so razvidni že tz tega podatka. Ali bi ne bilo bolje, 5-*-' bi slovenska komisija, ki izbira knjige za prevod, prej vprašala Za mnenje praktike, ki uporabljamo died vsemi učnimi pripomočki še "Vedno predvsem knjigo?
S spoštovanjem
Vera Tuta Ban
V	Sesljanju, 18. maja 1893
Junijski glasbeni in likovni večeri v Dolini
KD Valentin Vodnik iz Doline pripravlja tudi letos serijo koncertov in razstav v okviru Junijskih glasbenih » likovnih večerov.
V	cerkvi pri Sv. Martinu bodo lč-tos nastopili: mladinski mešani zbor pedagoške in naravoslovno-matema-tične šole iz Kopra. Pihalni orkester Breg s slavnostnim koncertom ob podelitvi Gallusovih značk dolgoletnim članom, ženski nonet Vitra iz Ribnice na Dolenjskem in duo Črtomir šiškovič in Janez Šetinc.
V	galeriji Torkla pa bodo v prvi polovici junija razstavljali dijaki srednje šole Simon Gregorčič iz Doline, v drugi polovici junija pa njihov mentor prof. Boris Zuljan.
Prvi concert bo v sredo, 1. junija, nastopil bo mladinski zbor iz Kopra.
(ris)
je odrasla je mala Justina vsak dan ob slabem ali lepem vremenu pešačila v šolo na Prošek.
Začasa fašizma je bil stric Franc, ki je bSLJfetezpjčar, kot nešteto naših slovenskih železničarjev, premeščen v Italijo z vso družino in seveda je z njimi odšla tudi Justina. Čez nekaj let pa se je vrnila v rojstni Gabrovec ter delala doma in v tobačni tovarni v Trstu. Spoznala se je z Mirom Coljo in se 20. maja 1933 z njim poročila. Rodila je tri otroke, ki jih je vzgojila v zavedne napredne delovne ljudi. Če je Jušta pred poroko mnogo delala, je po njej morala delati še več in z večjim veseljem za svojo lastno družino.
Miro Colja ni doma s Proseka. Rodil se je leta 1906 v Svetem pri Komnu. Prosečani pa ga imajo za
..................................milil
NA VSEDRŽAVNEM TEKMOVANJU GLASBIL
Velik uspeh harmonikašev GM s Proseka in Kontovela
Tekmovanje je bilo 8. in 9. maja v Turinu
Harmonikaši podružnice GM Prosek - KontoVel s6 se 8. in 9. maja udeležili 9. vsedržavnega tekmovanja glasbil in v kategoriji harmonikašev želi izreden uspeh, tako med posamezniki kot skupinsko.
Med posamezniki sta v kategoriji do 12 let dosegla Marko Debelju in Damjan Štolfa prvo oziroma drugo mesto. V kategoriji do 15 let sta se do drugega mesta priborila Igor Kante in Aleksander Ipavec, medtem ko je Lara Puntar zasedla 4. mesto. V kategoriji, kjer ni bila predvidena starostna doba, pa se je uveljavil Zdenko Vidau, ki se je uvrstil na tretje mesto.
V kategoriji kvartetov pa je skupina, ki šo jo sestavljali Andrej Kalc, Boris Doljak, Marko Pisani in Aleksander Ipavec v hudi konkurenci qdnesla prvo mesto.
Do prvega mesta se je povspel tudi harmonikaški ansambel, v katerem je nastopilo 16 vajencev podružnice GM Prosek . Kontovel, ki jih vodi Lorcdana Kočevar.
Podatki jasno dokazujejo, da je bil uspeh, ki so ga dosegli harmo-nikaši na letošnjem tekmovanju v Turinu, res izreden, za kar jim seveda gre tudi vsa pohvala, kot tudi požrtvovalni Loredani Kočevar, ki vadi harmonikaše že več let in s katerimi je dosegla že več uspehov.
Enoletni trud je s takimi dosežki povsem poplačan, saj kot dobro vemo, se harmonikaši podružnice GM Prosek - Kontovel skoraj vsako leto udeležijo podobnih tekmo-
27., 28. in 29. maja bo v Mačkoiiah tradicionalni
praznik češenj
Vabljeni!
vanj in žanjejo dobre uspehe, ne glede, da to terja tudi mnogo finančnih sredstev, ki jih morajo v glavnem kriti sami.
Še en dokaz torej, da z dobro voljo in vztrajnim delom lahko tudi mi kot manjšina pridemo do uspeha tudi v vsedržavnem merilu.
B. R.
svojega, saj je v tej vasi že od mladih let. Prišel je namreč v Trst, kjer se je izučil za čevljarja, nato je šel v Milan, kjer se je izpopolnil v poklicu ter dohil tudi dve di-pldmi kot "mojster-čevljar. Več let je bil zaposlen v znani trgovini Rosini. Pozneje je na Proseku odprl svojo delavnico in prodajalno čevljev, kjer je še dandanes.
Za časa NOB je bila vsa družina angažirana za našo stvar. Očeta Mira so deportirali v Nemčijo. Iz taborišča ga je rešil prijatelj Jože iz Gorice, ki je kot deportiranec delal pri kmetih, kamor je šel tudi Miro in ostal do konca vojne in se srečno vrnil.
Tako Jušta kot Miro sta čitate-lja našega dnevnika in se skoraj vsako leto udeležita izletov, ki jih organizira naš dnevnik.
Čestitkam otrok, sedmih vnukov iti drugih sorodnikov ter prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik.
M. M.
*55», SLOVENSKO
VSr&STALNC)
GLEDALIŠČE V TRSTU
PIERO CHIARA
DELITEV
Jutri. 23. maja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu — ABONMA H in I
FEDOR M. DOSTOJEVSKI
Sanje smešnega človeka
fantastična povest
Igra Andrej Kurent, član Drame SNG iz Ljubljane
Jutri, 23. maja, ob 10. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu; ob 20.30 v Peterlinovi dvorani
V soboto, 28. maja, ob 12.15 na Trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois» v Trstu
f Čestitke
Jutri praznuje v Trebčah svoj 50. rojstni dan ELIO ČUK. Vse najboljše mu želijo Marija, Bruno, Majda, Livio, Romina in Michele.
V torek, 24. t.m., praznujeta srebrno poroko
AVGUSTA in PEPI MALALAN (od Banov)
Vse najboljše ter še naprej tako dobrega razumevanja jima iz srca želijo vsi, ki ju imajo radi.
Danes praznuje 50. rojstni dan LADI KOCJAN
Vse najboljše mu želijo žena in otroka z družinama ter vsi, ki ga imajo radi.
Včeraj sta se vzela
DANIJELA in MAURO
Veliko sreče in razumevanja jima želi
Mladinski odbor SKGZ
Izleti
Letalsko nadzorstvo nad snažnostjo morja
Na pristojnem deželnem ravnateljstvu je bil včeraj tehnično - operativni sestanek za uskladitev dejavnosti deželnega centra za hidrometeorološka poizvedovanja na področju protionesnaževalne službe, kar zadeva morsko gladino in kopno vodovje v naši deželi. Služba se odvija, kot znano, z letali, ki so doslej opravila že kakih sto poletov nad vso obalo od Milj do Lignana, nad Gradeško laguno in Maranom ter nad spodnjimi tokovi rek.
SD Primorje organizira 28. in 29 maja, izlet na Plitvička jezera. Cena izleta ie 47.000 lir, vključeno prenočišče, kosilo in zajtrk. Vpisovanje vsak dan v društveni gostilni na Pro-sektugd. 18., ifo,preklel., 225-008.
Tržaška federacija KPI prireja od 12. db 21. avgusti izlet v SZ (Moskva, Kijev in Leningrad). Informacije na št. 74 40-46 ali v ve černih urah na št. 22-02-13 (za mo rebitne interesente na zahodnem Krasu).
Gledališča
Razstave
V	galeriji Romani v Ul. U. Fosco-lo 40/a je odprta razstava skulptur in grafik Sergia Cerrija in Maria Tavolarellija, ki bosta razstavljala do konca maja.
Danes, 22. in jutri, 23. t.m., bo na osnovni šoli F. S. Finžgar v Barkov-ljah razstava ročnih del in risb od
8.30	do 12.30. Nekaj risb bodo razstavili tudi malčki iz vrtca.
V	tržaški galeriji «11 Tribbio* na Piazza Vecchia razstavlja tržaški u-metnik Livio Rosignano.
V	Finžgarjevem domu na Opčinah je v pevski sobi na ogled razstava, na kateri je prikazano petletno delovanje MMLPZ Vesela pomlad v sliki in besedi. Razstava bo odprta danes od 10.00 do 12.30.
V	tržaški občinski galeriji razstavlja tržaški likovnik Cerni-Goj. Razstava bo odprta še danes.
V	Repnu se v Kraški hiši in kra škem muzeju nadaljuje razstava Tržaški Kras, narava in človek. Razstava je odprta ob sobotah od 15. do 17. ure ter ob nedeljah od
10.30	do 12.30 in od 15. do 18.30.
SSG
Matjaž Kmecl: «Mutasti bratje*, v torek, 24. t.m., ob 19.30. v Subotici; v sredo, 25. t.m., ob 20. uri na Ste-rijinem pozorju v Novem Sadu.
Victor Lanoux: «Odpirač», v soboto, 28. t.m., ob 17. uri v Divači.
Alojz Rebula:	«Hribi, pokrijte
nas», v nedeljo, 29. t.m., ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Piero Chiara: «Delitev», v ponedeljek, 30. t.m., ob 19.30 v Varaždinu; v torek, 31. t.m., ob 19.30, v Zagrebu.
VERDI
V	petek, ob 20.30 sedmi koncert simfonične sezone, red A. Dirigent P. Bellugi.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 22. t.m., ob 19. uri D. Rupel ^Pošljite za naslovnikom*. Gostovanje PDG v Drami Slovenskega narodnega gled. v Mariboru.
I. Brešan; Predstava Hamleta v Spodnjem Grabonšu ob 20. uri. Gostovanje Drame Slov. narodn. gled. iz Maribora, v Desklah.
Jutri, 23. t.m., ob 19.30 D. Rupel: «Pošljite za naslovnikom*, Gostovanje PDG v Drami SNG v Mariboru. I. Brešan: Predstava Hamleta v Spodnjem Grabonošu, ob 11.30 za srednjo šolo za zdravstvo in družboslovje. Gostovanje Drame SNG iz Maribora v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Velika dvorana
V	torek, 24. t.m., ob 19.30: Akademski zbor Tone Tomšič.
Srednja dvorana
Jutri, 23. t.m., ob 20. uri: B. Lju-bimovič - Zuba «Ruzzante». Kamer -ni teatar 55, Sarajevo.
Razstave
Še danes, 22. maja: razstava Trg revolucije — nekoč in danes, sprejemna dvorana.
Še danes, 22. maja: monografska razstava ital. slikarja R. Leomporri-ja (slike in risbe v Moderni galeriji, grafike v I. preddverju).
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
TEATRO STABILE
Furlanije - Julijske krajine
V gledališču Rossetti bo v torek, 24. t.m., ob 20.30 gostovala Drama SNG iz Ljubljane z delom
« G O Z D »
A. N. OSTROVSKEGA
To bo edina predstava. Za abonente Teatra Stabile in Slovenskega stalnega gledališča 50-odst. popust. Študenti 3.000 lir. Rezervacije in informacije '■prr glavni blagajni.—*
	
	BKHPM
Cappella Underground Zaprto.
Ariston 17.00—22.00 «Rolling Stones*.
Eden 16.30 «1 guerrieri della palu-de silenziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri isti film ob 17.00.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 «Perversion». Dvorana št. 2 ob 15.00 «Amjtivvle posession*. Oba prepovedana mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.00 «Cin-que giorni e un'estate*.
Grattaeielo 16.00 «1 nuovi barbari*. Barvni film za vsakogar. Jutri isti film ob 17.30.
Fenice 16.00 «Tootsie». D. Hoffman in J. Lange. Jutri isti film ob 18.00
Mignon 15.00 «L’ultima vergine ame-ricana*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 16.30.
Aurora 16.00 «1 paraculissimi*. Jutri isti film ob 16.30.
Capitol 16.30 «La storia di Piera*. Prepovedan mladini po-1 18. letom. Jutri isti film ob 18.00.
Cristallo 16.00 «Bambi». Jutri isti film ob 17 00.
Moderno 16.30 «Tu mi turbi*.
Radio 15.30 «Ultra porno sexy par-ty». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 15.30 «Sesso e volen-tieri*. G. Guida, J. Dorelli, L. An-tonelli. Jutri isti film ob 16.30.
Lumiere 16.00 «Fitzcarraldo».
lillllilliiiiliiiliiliiimiiiiiiiiiiiiiHiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,fliiiiiiiiililiiii'fioiiMiiiiilliitiiiiiiiiiiiiiiiliillliiiiiHiiiiMii'iiiiii|ii'i|inllllin,,l>,>,,l,ll>.i im n ml" m ii 11 n111 m n'	i' *11111111111 **
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul.
Danes, NEDELJA, 22. maja MILAN, BINKOŠTI Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.36 — Dolžina dneva 15.09 — Luna vzide ob 15.46 in zatone ob 3.41.
Jutri, PONEDELJEK, 23. maja ŽELJKO
Vreme včeraj: naj višja temperatura 25,2 stopinje, najnižja 17,5, ob 18. uri 24,6 stopinje, zračni tlak 1008 mb pada, veter 7 km na uro zahodnik, vlaga 55-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Maria Delise, Martina Cusma, Evelina Marin, Lu-ca Cozzarini, Antonio Valcovich, Mariacristina Gallo.
UMRLI SO: 63-letni Valerio Cuc-cigiani, 82-letna Giuseppina Steiner vd. Agostini, 62-letna Anna Gabelli vd. Turco, 70-letna Libera Stefani por. Trevisan, 3 mesece stara Ca-terina Di Fresco, 72-letni Miroslavo Fabjan, 57-letni Giorgio Lascovich, 77-letna Bianca Sapla por. Gabdrus, 84-letna Alma Purin vd. Mersini, 72-letni Augusto Passera, 69-letna Giorgia Švara por. Padovan, 77-letna Anna Grando por. D’Ambra si, 68-letna Erminia Pacori vd. Schaefler, 85-letni Giovanni Tomba, 69-letna Greti Toši vd. Nodus.
OKLICI: uradnik Maurizio Orsini in študentka Clara Pitich, uradnik Aleksander Peternel in trg. pomočnica Ornella Ipavec, čuvaj Roberto Amato in trg. pomočnica Elena Guglia, zemljemerec Fabio Germa-
Včeraj-danes
ni in zdravstvena pomočnica Marina Periovizza, slaščičar Fabio Mag-gi in gospodinja Sandra Scuccimar-ra, inženir Gioacchino Nardin in uradnica Luciana Micoli, mehanik Paolo Bellia in vrtnarica Rita Buz-zotta, gledališki tehnik Alberto Severi in socialna operaterka Maria-luisa Gallo, uradnik Alois Brand-mayr in študentka Raffaella de Mircovich, elektricist Roberto Car-cangiu in internistka Tiziana Puz-
nprijatelj
fotoamaterjev"
ul MAZZINI St
zer, tehnični risar Alessandro Pa stogna in socialna delavka Claudia Feroce, avtoprevoznik Bruno Spena in trg. pomočnica Patrizia Furlan, mehanik Adriano Legovich in uradnica Isabella Marchi, uradnik Renato Dotteschini in gospodinja Elena Fantasia, profesor nižje srednje šole Edoardo Angelo Petelin in profesorica nižje srednje šole Laura Acone, pilot Pierfrancesco Persi in babica Edda Macovaz, čuvaj Da-rio Belic in uradnica Stelvia Cotu-gno Ciani, učitelj Franco Piccoli in učiteljica Luisella Suberni, trgovec papirja Glauco Angeli in uradnica Antonella Behar, tehnična pomočnik Giorgio Menon in uradnica Tiziana Bruna, nepremičninski a-gent Alberto Liggieri in trgovka Fabiana Cernaz, agent javne varnosti Beniamino Lezzi in uradniška vajenka Susanna Bandi, uradnik Walter Bastiani in učiteljica Linda Tavani, kemik Luciano Renni in kemik Cynthia Ebert, trgovec Gian-ni Vittorelli in gospodinja Elisabeth Anna Mayer, delavec Maurizio Bel-lian in delavka Marina Gallone, delavec Bruno Fonda in uradnica Lo-rella Zanellato, točaj Fulvio Scar-cia in uradnica Loriana Carini, u-radnik Galcedonio Vaceari in študentka Laura Gonan, uradnik Fa-brizio Paoletti in študentka Paola Gavina Occhioni, uradnik Mauro Flora in uradnica Orietta Perini.
L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Zgonik, Boljunec, Žavlje.
(od 8.30 dt 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Zgonik, Boljunec in Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
LOTERIJA
BARI	17	88	39	76	48
CAGLIARI	54	67	18	4	59
FIRENCE	65	88	64	43	44
GENOVA	75	59	10	53	2
MILAN	73	4	84	22	41
NEAPELJ	86	57	64	89	55
PALERMO	74	50	10	88	32
RIM	77	83	89	82	7
TURIN	9	39	82	14	70
BENETKE	43	66	56	62	71
1 X 2
ENALOTTO 2 2 2 2 2 1 X X 2
KVOTE
12 — 52.408.000 H —	883.200
10 —	49.000
lir
lir
lir
ra
IVAN
GRBEC
ŠHKDBNJ
priredi jutri, 23, t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih
KULTURNI VEČER
možnosti včlanjevanja
Kulturni program je' pripravil društveni ženski pevski zbor.
KD IVAN GRBEC SKEDENJ
obvešča, da razstavlja v društvenih prostorih svoje slike
ATILU KRALJ
Razstava bo odprta do 27. t.m. s sledečim umikom: ob delavnikih od 17.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 10.00 do 12. ure
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
priredi v Nabrežini na travniku Sokola
VAŠKI PRAZNIK
Danes, 22. t.m., ob 18. uri koncert godbe «Ongia» iz Milj.
Zabaval vas bo ansambel ARIES
SLOVENSKA SKUPNOST priredi
danes, 22. maja, ob 17. uri na strelišču na Opčinah
proslavo 40-letnice padca fašizma
Vljudno vabljeni !
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
16. REDNI OBČNI ZBOR
bo v četrtek, 26. maja 1983, ob 17.30 v prvem in 18. uri v drugim sklicanju v čitalnici Primož Trubar Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1.
KULTURNO DRUŠTVO VESNA
»	Mtisnnctmvi«« oaino r
vabi v soboto, 28. t.m., ob 20.30 azviDom^VSiries v"Križ'to gostovanje dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki bo uprizorila farso
KROKODIL
(po Fjodru Dostojevskem)
Dramatizacija in režija: Drago Gorup
Šolske vesti
SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST
SPDT prireja v nedeljo, 29. maja, avtobusni
IZLET
NA MALE GOLAKE
v Trnovskem gozdu. Vpisovanje izletnikov je do srede, 25. maja, na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767-304). Izlet je primeren za vse, pa sebno družine. Hoje bo kaki dve uri, ob povratku pa si bodo izletniki ogledali jamo cParada-no». Vabljeni! ■
SLOVENSKO
_____ PLANINSKO
/SPDT\ DRUŠTVO TRST
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT
vabi na filma
ogled najnovejšega
Aljoše Žerjala
•TRIGLAV.
ki bo v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani -Ul. sv. Frančiška 20
Vaški odbor šempalaj se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu
2. VAŠKE ŠAGRE
Ob dobro uspeli operaciji našega očeta STANISLAVA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu na katerikoli način pa magali.
Posebna zahvala vaščanom, sorodnikom, prijateljem in da lovnim kolegom, ki so darovali kri.
Družina PETAROS
Iskreno se zahvaljujemo vsem (od miličnikov do tukajšnjih krajevnih organov), ki so nam na katerikoli način pomagali, da smo po dveh tednih iska-.končna našli našega ARNA.	I-
»Jelš
Celodnevna osnovna šola Ivan Triiiko - Zamejski iz Ricmanj in Mara Samsa od Domja priredita razstavo ročnih del, risb in fotografij danes, 22. t.m., v šolskih pra storili pri Domju; Svoje izdelke bodo razstavljali tudi malčki ricmanj-skega vrtca in vrtca od Domja. Urnik od 9. do 12. in od 16. do 20 ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko vabi na «Večer narava slovnih filmov*. Filme bo prikazal Rado Smerdu, samostojni svetovalec pri republiškem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine -Ljubljana, v petek, 27. maja. v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20. Začetek ob 20.30.
PD Igo Gruden in ŠD Sokol sklicujeta člane v sredo 25. t.m., ob 20.30 na sestanek za pripravo društvenega praznika. Sestanek bo v društvenih prostorih.
DRUŠTVO
SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
sklicuje
IZREDNI OBČNI ZBOR
društva, ki bo v sredo, 25. maja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: 1. otvoritev, 2. sprememba pravil, 3. dopolnitev upravnega odbora, 4. izvolitev članov razsodišča, 5. razno
Vse naročnike in bralce, ki so se prijavili za izleta v Turčijo in na Gradiščansko, obveščamo, da lahko dvignejo programe in navodila v četrtek, 26. in v petek, 27. t.m., pri vratarju Primorskega dnevnika - Ul. Mon-tecchi 6, med 8. in 20. uro.
Uredništvo
Razna obvestila
Na Pečah v Dolini Glinščice bo danes, 22. maja, ob 16. uri v pra novljeni cerkvi zopet po več letih maša.
Bivši borci 30. divizije, ki se nameravajo udeležiti slavnostne proslave 9. korpusa, ki bo 11.9. v Novi Gorici, naj čimprej stopijo v stik s predsednikom kriške sekcije VZPI - ANPI Ferdinandom Bogatcem (tel. 220-175).
sr
PROSVETNI DOM
TABOR
MLADIH
Danes, 22. maja, ob 18. url: Ansambel Zvezde z Opčin — Vokalni sekstet in folklora učiteljišča A. M. Slomšek — Otroški zbor KD F. Venturini od Domja — Folklora SKD Tabor
Ob 20.30 Kantavtorja Ivo Tul in Sergij Stoka — Ansambel TOZD Lopovi iz Milj.
Kioski bodo delovali danes od 17. ure.
ŠD BREG
PRIREDI DANES, 22. IN JUTRI, 23. MAJA
PRAZNIK BREGA
Danes, 22. t.m., ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18. uri nastop otroškega pevskega zbora KD Slovenec iz.Boršta.
Oba večera bo od 20. ure dalje prosta zabava ob zvokih ansambla Pomlad.
GORIŠKI DNEVNIK
22. ma|a 1983
POTREBNIH JE BILO VELIKO KANDIDA TOV
Stranke so v glavnem brez težav sestavile razne kandidatne liste
Niso še uradno znani kandidati KPI za deželni svet * Socialistični senator Lepre izključen iz liste za parlament - Negodovanja na bazi SSk v zvezi s Ferletičevo • KD upa dobiti poslanca
Stranke, ki se bodo predstavile na p ihodnjih parlamentarnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih volitvah, so dokončno sestavile liste kandidatov. Le v nekaterih primerih se še ukvarjajo s tem vprašanjem. Na Goriškem bodo tokrat poleg tradicionalnih list predstavljeni ponekod tudi listi zelenih in tržaških melonarjev, ki so se tokrat vrgli s še večjo vnemo kot že enkrat prej na lov na goriške glasove. Prav teh dveh list se najbolj boje republikanci in demokristjani, drugim strankam ne bi to smelo delati preglavic.
Melonarji so prišli predstavit *voj program in listo s celim svojim tržaškim štabom s Cecovinijem na čelu. Listi melonarjev na Goriškem predseduje Formentini iz Šte-verjana, z njim je drug pomemben kandidat trgovec z avtomobili No-vati iz Tržiča, ki upa vsaj da pride v tamkajšnji občinski svet. To najbrž ne bo niti tako težko, kajti v Tržiču se je število svetovalcev povečalo od trideset na štirideset in dovolj je petsto glasov, da dobiš e-nega svetovalca. Melonarji so se že enkrat predstavili pri nas vendar brez vsakega uspeha. Najbrž tudi tokrat ne bodo dobili veliko glasov, bodo pa s temi vsaj delno nadoknadili izgube, ki jih bodo imeli v Trstu.
Zeleni se delijo v dve skupini. V Gradežu in v Tržiču bosta dve skupini kandidirali, vendar z manjšim upanjem za uspeh v Gradežu, kjer se je zgodilo, v nasprotju s Tržičem, da se je število svetovalcev zmanjšalo od trideset na dvajset. Težko bodo torej dobili svojega svetovalca. Na uspeh pa upajo tržiški zeleni, pa čeprav so se razne ekološke organizacije, kot npr. WWF, o-drekle podpiranju kakršnekoli politično - volivne formacije.
Demokristjani so rešili vprašanja svojih kandidatur. Svoje kandidate bodo uradno predstavili tisku v torek zvečer. Za poslansko zbornico kandidira pokrajinski tajnik Rebul-la, doma iz Tržiča, ki je, tako vsaj trdijo v demokristjanskih krogih, dobil oporo v Vidmu in njegova izvolitev naj bi bila zato zagotovljena. V deželni svet pa bodo izvoljeni sedanji svetovalec Bsancati, ki bo v prihodnji deželni vladi dobil tudi od-bočmško mesto, sedanji deželni podtajnik Longo in kot tretji prof. Pa-gura. Do precejšnjih zamenjav pride tudi v pokrajinskem svetu.
Komunisti niso v Gorici uradno objavili svojih list. vseeno smo izvedeli, da bo kandidat KPI za senat odvetnik Nereo Battello, ki je bil do-doslej v deželnem svetu. Prav gotovo bo Battello edini goriški parlamen-
it;
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRSTU
v Gorici, eno uro
ALOJZ REBULA
HRIBI, POKRIJTE NAS
farsa v 3 dejanjih - dveh delih
Režija: JOŽE BABIČ Krstna uprizoritev
Danes, 22. maja, ob 17. uri v Katoliškem domu Prodaja vstopnic pred pričetkom.
----•----
F. M. DOSTOJEVSKI
Sanje smešnega človeka fantastična povest
Igra Andrej Kurent, član Drame SNG iz Ljubljane.
V	sredo, 25. maja, ob 9.10 na trgovskem teh. zavodu «Žiga Zois*; ob 12. uri na liceju «Primož Trubar*
V	četriek. 26. maja, ob 8.30 na učiteljišču «Simon Gregorčič* in ob 12. uri v Kulturnem domu v Gorici
---•----
Produkcija baletne šole
1.	STUDIJSKI PRIKAZ
2.	L. Boccherini: MENUET
3.	G. Rossini: ULICA SANJ
Koreografa: Nada Križmančič
in Janez Mejač
V	petek. 27. maja. ob 10. in ob 11.30 v Kulturnem domu v Gorici.
tarec in bo v Rimu branil goriške zahteve. Na listi KPI za poslansko zbornico za goriško-videmsko-porde-nonsko okrožje kandidirajo tudi do-berdobski župan dr. Mario Lavrenčič, profesorica Gianna Pirella in nekdanji sindikalist iz Tržiča Ser-gio Parezan.
V deželni svet pa kandidirajo komunisti Slovenca prof. Ivana Bratina in tržiškega podžupana Paola Pa-dovana, ki sta nosilca liste, ter še drugih pet kandidatov, med katerimi je tudi Aleksandra Devetak. Ta, ki je uradnica v občini Zagraj, bo kandidirala tudi v pokrajinski svet.
Pri socialistih so listo kandidatov za deželni svet objavili že pred petnajstimi dnevi, včeraj smo dobili še listo za pokrajinski svet. Na listi za deželni svet so kandidati postavljeni po abecednem redu, na njej sta tudi tržiški župan Blasig in kot predstavnik Slovencev časnikar Marko Waltritsch. Na listi za pokrajinske volitve pa imamo tri slovenske kandidate in sicer arhitekta Jožeta Ceja v okrožju Sovodnje - Doberdob - Zagraj, Walterja Reščiča v o-krožju Gorica VI (to je okrožje, ki zajema tudi Štandrež) in odvetnika Petra Sanzina v okrožju Gorica II (to je severni del mesta). Predsednik pokrajine Cumpeta kandidira v enem ronških in v dveh tržiških okrožjih.
Socialisti so tudi objavili listo za parlament. Nosilec liste v našem okrožju (Gorica, Videm, Pordenon, Belluno) je minister Loris Fortuna, na drugem mestu je dosedanji podpredsednik deželne vlade De Carli. Na listi je tudi Benečan, župan v Špetru Slovenov Marinig. Goriško zastopata dva kandidata: Slovenec dr. Vladimir Nanut, profesor na tržaški univerzi in podpredsednik deželne družbe Friulia, ter Sergio Me-deot, delavec v tržiški tovarni An-saldo in podpredsednik IACP. Kandidatura Fortune in De Carlija na čelu liste za poslansko zbornico in tudi v senatorskih okrožjih v Kar-niji in v Pordenonu naj bi zagotovila
njuno izvolitev v parlament. Nepredvideno pa je bil iz liste kandidatov izključen senator Lepre iz Tolmeča, kajti pokrajinska in deželna komisija PSI v Vidmu je v senatorsko okrožje Videm dala namesto Lepreja videmskega podžupana Tiburzia. V Kariiiji je zaradi tega precej negodovanja in protestov.
Negodovanje je tudi v drug«' strankah. Kraška baza Slovenske skupnosti ni namreč zadovoljna z zamenjavo kandidatke za pokrajinski svet Marije Ferletičeve z zdravnikom dr. Mirkom Spazzapanom iz Gorice, čeprav so Ferletičevi zagotovili drugo mesto po odvetniku Dragu Štoki na listi za deželni svet tako v Gorici kot v Trstu, menijo nekateri, da ne bi bilo smelo priti do zamenjave. Pravijo, da so se za to zamenjavo v pokrajinskem svetu stranke zavzemali še zlasti briški predstavniki Slovenske skupnosti. Sicer pa je treba reči, to tudi poudarjajo nekateri slovenski časopisi, da je bila Ferletičeva v pokrajinskem svetu že tri mandatne dobe in da je treba izvoljene enkrat tudi zamenjati. Pri Slovenski skupnosti so v teh dneh zavzeti z zbiranjem podpisov za predstavitev kandidatnih list. Ta stranka ni namreč v parlamentu in mora zaradi tega zbrati podpise volivcev v podporo svojim kandidatom. Niso še uradno znani kandidati SSk za poslansko zbornico in senat. Kritikam nekaterih za postavitev teh dveh kandidatnih list oporekajo prvaki Slovenske skupnosti s tem, da morajo zastaviti vse sile, da bodo ponovno izvolili tako pokrajinskega kot deželnega svetovalca.
Seveda so mirnejši drugi in njih kandidati so le prestižnega značaja, kajti nobena druga stranka nima upanja, da bi bili njeni goriški predstavniki izvoljeni v deželni svet ali v parlament. Le pri socialdemokratih sanjajo, da bi lahko Zu-calli vzletel iz Gorice na kako pomembnejše mesto.
KONCERT BO JUTRI V KULTURNEM DOMU
Nastop Slovenskega okteta na dnevu mladosti v Gorici
Mladi so si lelos ob 25. maju zamislili kvalitetno kulturno prireditev, ki bo gotovo privabila širše občinstvo
Dan mladosti — 25. maj se polagoma uveljavlja tudi med slovensko mladino v zamejstvu. V zadnjih letih namreč goriška mladina redno prireja ob tem dnevu manifestacije z dvojnim namenom, da bi spomnili na datum, ki predstavlja rojstni dan tovariša Tita, obenem pa povezali mlade med seboj. Pred dvema letoma je bilo srečanje mladih iz celotnega zamejstva v goriškem Mladinskem centru, lani pa podobno srečanje v Križu, medtem ko so mladi v Gorici priredili športni turnir. Letos so si zamislili nekaj novega. Ob zaključku maja, meseca mladosti, so namreč želeli prirediti v Kulturnem domu kvalitetnejši večer, ki naj ne bi zajel samo mladih, ampak naj bi ta praznik mladosti postal praznik širšega občinstva.
Vpis v slovenske otroške vrtce
Vpisovanje v slovenske otroške vrtce na Goriškem se bo pričelo v torek, 24. maja. Vpis bo možen v dopoldanskih urah v vseh vrtcih ali na didaktičnih ravnateljstvih. Trajal bo do 9. junija. Vpisovanja bodo v državnih otroških vrtcih na Pleši vem, v Pevmi, v Podgo-ri, v Štandrežu, v Gorici. Ulica Max Fabiani, v Sovodnjah, v Rupi, v Doberdobu in v Ron-kah.
Vpis se prične istočasno tudi v občinskem vrtcu v Gorici, na Livadi (Ulica Brolo).
Starše slovenskih otrok s tega mesta, povizamo, da vpišejo svoje otroke v te slovenske vrtce.
Za to letošnjo svečanost ob dnevu mladosti bo nastopil v Kulturnem domu svetovno znani Slovenski oktet iz Ljubljane. Oktet, ki praznuje letos 20-letndco ustanovitve, je žel že toliko uspehov v domovini in po svetu, da ne potrebuje posebnih predstavitev. Koncert bo jutri, v ponedeljek, 23. maja, ob 20.30. Poleg Mladinskega odbora SKGZ in mladinskih krožkov sodelujejo pri organizaciji te prireditve še Glasbena matica, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Zveza slovenskih kulturnih društev. Priložnostni govor bo na jutrišnjem večeru imel tajnik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško Aldo Rupel.
Vstopnice za koncert Slovenskega okteta so v predprodaji danes pri blagajni Kulturnega dana, lahko pa se kupijo tudi jutri, neposredno pred pričetkom koncerta. Omenimo naj še, da bo v okviru praznovanja 25. maja — dneva mladosti v torek, 24. t.m., na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici odbojkarsko srečanje med štandreško Juventino in Našim praporjem iz Pevme, z Oslavja in iz štmavra. (ik)
Slovensko obhajilo za otroke v Ronkah
V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah je že dalj časa po enkrat na mesec slovenska maša. Prihodnjo nedeljo, 29. maja, bo ob 11.30 v isti cerkvi tudi prvo slovensko obhajilo za tamkajšnje otroke. Slovenski verniki na Laškem pričakujejo, da se jim bodo ob tej priložnosti pridružili tudi verniki iz bližnjih krajev na Krasu.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Sv. Antona, Ul. Romana, tel. 40497.
Skoro 500 učencem bralna značka
V natrpani dvorani Katoliškega doma v Gorici so se včeraj dopoldne zbrali učenci slovenskih osnovnih šol na Goriškem, da bi sodelovali na prireditvi, ob zaključku katere so podelili bralne značke 497 učencem iz mnogih šol. Logično je, da so bralne značke dobili le tisti učenci, ki so zadostili pravilom, da so v teku leta prebrali vsaj nekaj knjig.
Letošnja prireditev je bila dopoldne, zaradi tega so nanjo prišli poleg učencev v glavnem le nekateri gostje in učiteljstvo. Lani je bila prireditev vedno v Gorici, v Kulturnem domu, popoldne, prav tako v popoldanskem času je bila predlanska prireditev v Sovodnjah, tako da so se otroci, s katerimi so takrat prišli tudi starši, nekoliko sprostili po prireditvi.
Didaktična ravnateljica doberdob-skega okoliša dr. Mirka Brajnik -Saksidova je pozdravila vse otroke in goste ter povedala nekaj o pomenu bralnih značk. Pozdravila je tudi goste, šolskega skrbnika dr.
JUTRI, V PONEDELJEK, OB 20.30	y KULWRNm D0MU v mK,
KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZSTAVA CVETJA BO ODPRTA DO NEDELJE
Vsef kar je potrebno cvetličarjem je moč videti in dobiti na Espomegu
Ena sejemska hala spremenjena v velik vrt ■ Deželni odbornik Mizzau napovedal ustanovitev rotacijskega sklada za posojila kmetijstvu
Nov visok davek na hiše jutri v občinskeriTšvetu
PRAZNIK ŠPARGLJEV v Štandrežu
Sobota, 28. 5.: ob 20. uri otvoritev In plesna zabava
Nedelja, 29. 5.: ob 15.30 slikarski ex tempore; ob 19.30 o-troška in mladinska igra ter ritmična telovadba; sledi plesna zabava
Sobota, 4. 6.: plesna zabava
Nedelja, 5. 6.: ob 19.30 nastopajo:	štandreški mladinski
zbor, zbor «Mirko File j* in štandreška dramska skupina z igro «Na stara leta*. Sledi plesna zabava.
Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača.
Na goriškem sejemskem prostoru Espomego so včeraj odprli razstavo cvetja in vrtnarstva, ki bo na ogled vse do prihodnje nedelje. Na velikem dvorišču ob vhodu so vrtnarji občin Gorica, Nova Gorica, Tržič, Gradež in Trst uredili svoje gredice s klopcami, kot da bi šlo za kak mestni park. Vsi tisti, ki jih cvetličarstvo zanima, bodo brez dvoma občudovali spretnost mestnih vrtnarjev, še posebej goriških, ki so tudi debili nagrade na tekmovanju v Meranu.
V enem dveh velikih razstavnih paviljonov pa so razna velika vrtnarska podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo dreves in cvetlic, uredili velike vrtove, da jih lahko kar samo občudujemo. V drugem poviljonu pa najdemo vse polno stojnic kjer prodajajo vse vrste sadik, stroje za obdelavo vrtov, semena in podobno.
Pravi raj torej za vse, ki se u-kvarjajo z vrtnarstvom in prireditelji so prepričani, da bo njih pobuda zanimala širši krog ljudi. Sejemski prostor bo danes, v soboto in prihodnjo nedeljo, odprt od 9. do 21. ure, med tednom pa samo od 9. do 13. ure. Na ogled bodo povabili tudi šolske otroke, kateri so že uredili nekaj gredic na sejmu.
Danes, ob 9.30, bo na sejemskem prostoru zborovanje cvetličarjev, med 10.30 in 12.30 se bodo najboljši trgovci s cvetjem pomerili v pripravi cvetličnih šopkov. To tekmovanje bo tudi popoldne med 15. in 17. uro. V torek zjutraj bo zborovanje o obvarovanju gozdov pred požari, v četrtek pa posvet o ohranitvi zelenih površin v mestih. V soboto dopoldne bodo nagradili šolarje.
Na včerajšnji otvoritvi so sprego-
vorili predsednik zbornice Lupieri, ,ke — župan Scarano, podminister Scova- | skoraj
cricchi in deželni odbornik za kme-tojstvo Mizzau. Slednji je dejal, da zavzema cvetličarstvo vedno večji gospodarski pomen v kmetijstvu na še dežele. Že sedaj gre v prodajo cvetja za 60 milijard lir letno (celotna prodajna cena vseh kmetijskih prideikov dosega eno milijardo lir). Kar je treba pozitivno oceniti, je dejal odbornik, je to, da se za cvetličarstvo zanimajo mladi ljudje s strokovno izobrazbo. Na zadnjem posvetu zveze cvetličarjev je bilo med 250 udeleženci nad 80 odstotkov ljudi mlajših od tridesetih let. Mizzau je tudi napovedal za prihodnjo mandatno dobo ustanovitev rotacijskega sklada za posojila kmetom. Tem ne bo dala dežela dosedanjih podpor, marveč le posojila. To kmetje tudi želijo, kajti mladi hočejo postati produktivni. Posojila bedo dajali predvsem tistim ki se bodo u-kvarjali s specializirano produkcijo.
Izlet tabornikov v Bistro
Bistra je bila v nedeljo cilj taborniškega avtobusnega izleta. V tri kilometre od Vrhnike oddaljenem gradu je prava zakladnica podatkov slik, reliefov, nagačenih živali, vitrin s področja gozdarstva in lova. Zakladnica snovi torej, ki je članom taborniške organizacije precej znana daje pa tudi možnost izpopolnjevanja na področju spoznavanja narave. Če k temu dodamo, da je v neposredni bližini Tehničnega muzeja Slovenije — to je namreč ustanova, ki u-porablja bistriški grad za svoje zbir-
C.C.I.A.A. — GEGO V prostorih sejma ESPOMEGO
zeleno mesto
RAZSTAVA CVETLIČARJEV IN VRTNARJEV
material za cvetličarstvo — zelišča — vsakovrstna oprema za vrtove in otroška igrišča — posode za rastline, za terase in stanovanja — tlakovanje vrtov — vodometi in drugi elementi za opremo — strokovna literatura — prodaja rastlin in cvetlic GORICA, 21. - 29. maja 1983
tudi poučna gozdna pot dolga štiri kilometre, potem je sli-
ka skoraj popolna. V Bistri si lahko izlet popestrimo še z ogledom prometnega oddelka (stara kolesa, motorna kolesa, avtomobili), oddelka tekstilnih strojev in stare kovačije.
Člani treh goriških taborniških družin so k prvotnemu načrtu dodali še ob povratku ogled izvirov Vipave, ker marsikateri mlajši 'ega kraja še ni videl. Lepo vreme je pripomoglo k uspehu izleta in možnosti, da so medvedki in čebelice dobili med vožnjo jasnejše vtise o Čavnu, Kuclju. Gradišču, Nanosu, Vremščici, Sv. Trojici, Ravberkomandi, Uncu, Ljubljanici in še o marsičem, kar bo bogatilo njihovo poznavanje zemljepisa tega dela Slovenije.
Tržiško odbomištvo za kulturo je v tem mesecu maju priredilo celo vrsto zanimivih pobud v sklopu proslavljanja 100-letnice smrti velikega skladatelja Richarda Wagnerja. Med temi bo drevi ob 21. uri v cerkvi Marcelliana koncert enega največjih sodobnili nemških organistov, Scnorra Klemensa. docenta na Mu-sikhochschule v Miinchnu.
Čez teden dni se "bo goriški'občinski svet spoprijel z letošnjim proračunom. Na županstvu so ga dokončno sestavili v teh dneh in sedaj ga bodo dali v pregled rajonskim konzultam. Še prej pa mora občinski svet odobriti vrsto drugih postavk, to je raznih tarif, ki bodo vnešene v proračun. Na prvem mestu je nov davek na stanovanja, o katerem je bilo toliko govora v vsedržavnem merilu v zadnjih mesecih. Jutri zvečer bodo na seji občinskega sveta razpravljali o tem novem občinskem davku, ki bo precej obtežil lastnike hiš.
Na seji občinskega sveta, ki bo jutri zvečer, bo na dnevnem redu še druga važna točka. Zamenjava odbornika Tacchinardija, ki je podal županu ostavko par dni po njegovi izvolitvi, ker ni hotel sprejeti ponujenega mu resorja za o-sebje. Na njegovo mesto bo prišel njegov strankarski kolega Gen-tile. Ne vemo če bo glasovanje šlo kar tako enostavno. Med demokristjani je tako ravnanje socialdemokrat vzbudilo proteste (vso krivdo valijo na odbornika Zucallija) in nekateri med njimi grozijo, da bodo, vsaj v prvem glasovanju oddali bele glasovnice. Bomo videli.
Razna obvestila
Slovenska skupnost vabi svoje somišljenike. da podpišejo predlog za predstavitev kandidatnih Ust za razne volitve. Podpisovanje bo v Katoliškem domu jutri, v ponedeljek,
iiituiiiiiminiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiititMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiniiiiiiii,mu,Hliniti
PRIZNANJE PEVCEV PAVLINI KOMELOVI
V doberdobski telovadnici je bil sinoči kraški pevski večer, na pobudo Kulturnega društva Kras iz Dola - Poljan. Posamično so nasto-piU zbori Kras iz Dola - Poljan, Jezero iz Doberdoba in Danica z Vrha. V zaključnem delu so zbori nastopili skupno. Med prireditvijo so zastopniki vseh treh društev in Zveze slovenskih kulturnih društev iz-ročiU v dar PavUni Komelovi Bev-čarjevo umetniško sUko, spominsko plaketo in še druge darove. Pavlina Komelova vodi namreč zbor Kras že 32 let, vodila pa je tudi zbore na Vrhu, v Doberdobu in tudi v Ronkah.
Uspešno gostovanje beograjskih pevcev in folkloristov
V Kulturnem domu v Gorici je v petek zvečer nastopil pevsko-plesal-ni ansambel beograjskega kulturnega društva Žikica Jovanovič Španac. Pred nastopom je goste pozdravil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev prof. Milko Rener, ki je poudaril pomembnost stikov z društvi v matični domovini. Med drugim je ugotovil, da se je leto-
šnja sezona pričela in zaključila z gostovanji beograjskih folkloristov. Zatem se je predsednik beograjskega društva Slobodan Vujovič zahvalil za topel sprejem in tudi sam poudaril važnost sodelovanja med Slovenci, ki živijo izven meja matične domovine in vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi.
Sledil je nastop pevskega zbora in plesne skupine Žikica Jovanovič Španec. Plesalci so predstavili vrsto stiliziranih ljudskih plesov raznih jugoslovanskih narodov. Folklornim prvinam so se torej pridruževale baletne, kar je ob odličnem nastopu plesalcev dalo gledalcem možnost, da so sledili privlačnemu in nenavadnemu nastopu. Mešani pevski zbor je pod vodstvom dirigenta Dušana Maksimoviča samostojno ali pa plesalcem v spremljavo zapel vrsto pesmi iz ljudske zakladnice in iz klasičnega repertoarja ter prispe val k uspehu večera.
Med obiskom v Gorici se je v petek popoldne delegacija beograjskega kulturnega društva sestala s predstavniki SKGZ in ZSKD. Tajnik kulturne zveze Rudi Pavšič jim je orisal delovanje r.a kulturnem področju, medtem ko jih je predsednik TO SKGZ Mirko Primožič seznanil s splošnim položajem Sloven cev na Goriškem.
ob 20. uri. Pedpiše^S lahko tisti, ki imajo volilno pravico. S seboj morajo imeti kak osebni dokument.
Vpisovanje za turnir Mladinskega centra je v teku na sedežu ZSŠDI v Ul. Malta 2, tel. 33029. Vpisnina 5.000 lir. Vpisovanje se zaključi v soboto, 28. t.m.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84879.
Včeraj-danes
h goričkega matičnega urada
ROJSTVA: Gianni Bog ar, Igor Valenti, Giovanni Buffa, Emiliano Fermo, Rossella Lahnus, David Battista, Igor Sore.
SMRTI: 88 letna upokojenka Pa-squa Peressut vd. Bianchet, 73-letni trgovec Giulio Marino Ollerani, 79-letna gospodinja Lidia Zucchiatti vd. Farfoglia, 63-letna upokojenka Rosaria Molinaro vd. Comelli, 78-letni upokojenec Mario Bregant, letni upokojenec Paolo Pretner, letni upokojenec Lino Rosodin, letni upokojenec Jožef Terčon, letna invalidka Laura Gardel, letni upokojenec Remo Corda, letna upokojenka Maria Batti, letna gospodinja Femanda Fogar, 75-letni upokojenec Andrej Kenda, 84-letna gospodinja Giovanna Za-nette, 75-letna gospodinja Severina Grion vd. Urizio.
OKLICI: profesor Edoardo Petelin in profesorica Laura Acone, u-službenec Giuseppe Aversa in gospodinja Paola Antonulli, radioteh-nik Claudio Guglielmetti in telefonistka Loredana Biagi, uslužbenec Agostino Muzi in gospodinja Elena Lepore, delavec Maurizio Dean in bolničarka Marialisa Birsa, delavec Benedetto Lebarile in gospodinja Loreta Basanisi, bolničar Livio Rossi in bolničarka Patrizia Bartoccioni.
POROKE: računovodja Flavio Ca-prara in uslužbenka Dan jela Dol jak, uslužbenec Tiziano Caggiula in gospodinja Marinella Jacumin, prodajalec Fabrizio Zanetti in uslužbenka Laura Brait, delavec Antonio Colo-nello in uslužbenka Maria Cristina Bernardini, geometer Gabriele Krpan in geometer Tiziana Bernardini, slaščičar Tiziano Cravos in natakarica Serena Pavisi.
Condorellija, mentorje osnovnih šol v Novi Gorici, predsednika republiške komisije za bralne značke Jožeta Zupana, književnico Berto Golob in ilustratorja slikanic Boža Kosa, Romano Vavnik iz občinske ljubljanske zveze bralnih značk.
V programu so nastopili otroci štandreške osnovne šole z lepo igrico, zatem so otroci vseh šol, kar iz dvorane skupno zapeli dve pesmi. Celotni program je povezoval učitelj Sergij Korošec.
15 let društva za pomoč subnormaluim otrokom
Ob petnajstletnici delovanja bo danes ob 10. uri v avditoriju proslava delovanja goriške sekcije združenja za pomoč subnormalnim otrokom. Na proslavo te človekoljubne organizacije pridejo tudi zastopniki iz Rima.
Cankar v italijanščini jutri v Palače hotelu
Kulturni krožek Rinascita v Gorici je pripravil, ob deseti obletnici svojega delovanja, tri večere posvečene različnim tukajšnjim kulturam, slovenski, furlanski in italijanski. Ti večeri bodo v mali dvorani Palače hotela.
Jutri, v ponedeljek, 23. maja, ob 18. uri, bo prvi tak večer posvečen
LiipMe:
sogno. Cankarjevo delo bodo orisali prof. Amaldo Bressan, ki je prevajalec več Cankarjevih del, prof. Dia-mira Fabjan Bajc, ki je prevedla to delo in pesnik Ace Mermolja. I* Cankarjevih del bodo brali člani goričkega gledališča.
1. junija bosta Tito Maniacco Luciano Morandini govorila o 'da-njih problemih furlanske kulture. 14. junija pa bo Elvio Guagnim govoril o vlogi Umberta Sabe ® kulturi tega stoletja.
Kino
C urica
VERDI 15.30-22.00 «Tu mi turbi*.
R. Benigni. Barvni film.
CORSO 15.30—22.00 «Cane e gatto*. VITTORIA 16.00-22.00 «1 Rolling Stones in concerto*. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 «State buo-ni se pote te*.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Pappa « ciccia*.
Nora Carica in okolica
SOČA 10.00 «Vragolije Lassia*. Ameriški mladinski film. 16.30 «Kuba». Ameriški avanturistični film. 18.30 20.30 «Laboratorij zločina*. Ameriška kriminalka.
SVOBODA 16.30 «Vragolije Lassia». Ameriški mladinski film. 18.30—20.30 «Lovci sužnjev*. Ameriški avanturistični film.
DESKLE 18.30 «Abba». Ameriški glasbeni film. 20.30 «PobesneH "-Maks*. Avstralski akcijski
OBVESTILO
1	I	♦ ■ trrist* \ i PEUGEOT
		TALBOT
Last. A. PERESUTTI iz Ronk
se je preselil v TRŽIČ — pristaniška ind. cona
P^utoLisert
Costruzioni Automeccaniche Industriali s.r.l
Telefon: 470504 - 470505
1®
BOLTERIARREDAMENTI
OPREMA ZA DOM — URAD — TRGOVINO SKUPNOST — ZASTEKLITVE — STOPNICE LESNE OBLOGE — OPREMA PO MERI
ULICA TRIESTE
Nasproti letališča v Gorici
TEL. 0481/20633
POGREBI JUTRI
Ob 10.20 Mila Carabaich iz splošne bolnišnice v Zagraj; ob 11. uri Daniela Balani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
V GORICI V ULICI CORSICA 7
(ob koncu Ul. sv. Gabrijela levo — ugodno parkirišče)
NOVA TRGOVINA
agraria semenarna
CUSSIGH - BAUCON
TU DOBITE: SEMENA, GNOJILA, SADIKE
IN VSE POTREBNO ZA VRTNARSTVO
ATICAR AUT0EST s p a
Zastopnik BMW
Vabi Vas, da
poskusite NOVO SERIJO 3
GORICA — Ul. Trieste 145 — Tel. 0481/87159-81147
c.r.a.g.i, v.z.z.o.j.
)) Banca Agricola Corizia 1 Kmečka banka Gorica
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci|a ljudskih bank
VAM IME MUDI SAMO DENARJA!
Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 84206/7 - Telex 460412 Agrban
KULTURA
22. majo 1983
OB 16. MEDNARODNEM SREČANJU PISATELJEV^ NA BLEDU
Popoldan posvečen Cankarju in predstavitvi italijanskega prevoda njegovih «Podob iz sanj»
Spregovorila sta prevajalka Diomira Fabjan-Bajc in Arnaldo B res san
Na kratko smo že poročali o »Cankarjevem popoldnevu* v sredo, 18. t.m., na Bledu, ko so v ^kviru XVI. mednarodnega srečanja pisateljev predstavili v italijanščino prevedeno Cankarjevo knjigo «Podobe iz sanj*.
Ciril Zlobec je najprej predstavil oba avtorja in pobudnika prevoda tega najtežjega, a morda tudi najlepšega Cankarjevega besedila, prevajalko, našo tržaško rojakinjo profesorico Diomiro Fabjan Bajc in profesorja Arnal-da Bressana, ki je doslej, poleg Fulvia Tomizze, tolikanj storil, da^ je Cankar danes zares mogočno prodrl v italijanski kulturni prostor tako na odru kot v knjigi.
Zanimivo je, da ima prevod »Podob iz sanj», ki ga je v razkošni in lepi grafični obliki (na naslovnici je reprodukcija Marca Chagalla) izdal turinski založnik Marietti, nekako kar tri uvode. Prvega je napisal naš tržaški pisatelj Alojz Rebula in skušal v njem razložiti Cankarjevo krščansko etiko, drugega Arnaldo Bressan, v katerem je poleg biografskega orisa predvsem Poskušal postaviti Cankarja v srednjeevropski kulturni prostor V začetku našega stoletja in ga Postavil enakovredno ob bok takšnim pisateljem kot so Musil in Saba, medtem ko najdemo tretji uvod zapisan na zavitku knjige, napisal pa ga je urednik založbe Claudio Magris.
V bistvu so «Podobe iz sanj* v razmeroma kratkem času že tretje Cankarjevo delo, objavljeno y italijanščini. In kar je pri tem še najbolj razveseljivo, prav «Po-dobe iz sanj* so že doslej naletele na ugoden odmev v italijanski revialni in dnevni kritiki, kar vsekakor kaže, da so začeli Italijani in s tem seveda tudi Evropa malce pozno odkrivati tega našega velikega pisatelja, ki l®a, kar smo doma že zdavnaj ugotovili, zares evropske razsežnosti tako v svoji prozi kot dramatiki.
. Po Zlobčevih uvodnih besedah je spregovorila prevajalka «Po-dob iz sanj*, tržaška rojakinja Profesorica Diomira Fabjan Bajc. Preden je podrobneje spregovorila o svojem prevodu, je povedala; da ima v rokopisu tudi; že ,v_ italijanščino preveden Rebulov roman «V Sibilinem vetru* ter izrazila upanje, da bo v kratkem našel pot na italijanski knjižni trg. O svojem prevodu «Podob iz sanj* pa je dejala:
«V čast ml je, da smem spregovoriti pred tako izbranim občinstvom o prevodu v italijanščino Cankarjevih Podob iz sanj, ki so Pravkar izšle v Turinu pri založbi Marietti.
.Prevajanje je zaradi svojih te-?av pomenilo zame od nekdaj o-carujoč izziv, čeprav ga premnogi omalovažujejo in celo prezirajo kot skrajno enostavno in lahko delo. Prevajalsko delo se Pravzaprav deli v dva momenta: najprej se mora prevajalec °drečj lastni osebnosti in lastnemu gledanju na svet, poglobiti se mora v svet, čustvovanje, mentaliteto avtorja, čigar delo Prevaja, skratka, čim pristneje mora podoživeti avtorjevo stvaritev, nakar mora to preliti v urug jezik oz. poustvariti v drugem jeziku. Prva faza zaheva od Prevajalca skromnosti, druga pa, Poleg čim boljšega poznavanja drugega jezika, tudi dobršno mero kreativnosti. Če ima prevajalec obe omenjeni lastnosti, skromnost in kreativnost, v obilni meri. lahko postane vrhunski predaleč in posrednik med različnimi kulturami. V vsakem primeru pa je prevajanje osvežujoče doživetje.
Navadno poteka prevajanje >z tujega v materin jezik. Kako Pa. da sem si jaz, Slovenka, drznila prevajati v tuj jezik? Verjetno ta pojav ni zelo pogost, je Pa v danih okoliščinah razumljiv, tržaški Slovenci smo nujnjo dvojezični, ker se na vseh naših slovenskih šolah vseh stopenj obvezno učimo italijanščine in italijanske kulture. Dana nam je možnost, da lahko prevajamo iz italijanščine v materino slovenščino, naložena pa nam je t-udi moralna dolžnost, da seznanimo naše sosede z izredno lepimi umetninami, ki jih premore Paše slovstvo. To pa zaradi tega, ker dvojezičnih Italijanov ni, m redke izjeme samo potrjujejo Pravilo.
Najsvetlejša izjema je prijatelj prof. Arnaldo Bressan. ki nu je lansko leto ponudil možnost, da namesto njega, ker je bil Prezaposlen z drugim delom, pre-Vedem Podobe iz sanj. To poslednje Cankarjevo delo mi je Pilo od nekdaj najljubše, zato sem Ponudbo sprejela z navdušenjem, "odobe iz sanj so kratke meditacije, so variacije na isto temo, n.a temo smrti. So pravzaprav tipično slovenske, saj vse naše knjige govore o smrti, so tipično človeške, saj vse knjige o življenju govore o smrti. Smrt je končno edina gotovost v našem življenju. Pri prevajanju sem jo nanovo podoživljala. Ta kruta, brezobzirna, nasilna smrt, ki kosi mlade ljudi v vojni, izzove v Cankarju najprej odpor, krik groze in obupa, ko vidi, kako si jemlje vse, kar najboljšega pre-more naš že tako maloštevilen. * ne majhen narod. A nekako v sredi teh črtic, natančneje v črtici Veselejša pesem, začuti člo-
vek v Cankarju iskanje upanja. Kostanj posebne sorte je pa sploh prispodoba življenja, ki zraste iz smrti. Biološka smrt je v naravi potrebna zato, da nastanejo nova življenja, a tudi duhovna smrt, tudi obup je potreben, zato da človek hoče upati. Kajti «... ne v plamenu, v očeh je luč ...». Upanje in pogum ne nastajata v objektivno pozitivnih situacijah; nastajata tam, kjer sta potrebna, da človek preraste, preživi, premaga žalost, obup, osamljenost. V Podobah iz sanj smo priča Cankarjevemu obupanemu iskanju upanja. Zato je nam, Slovencem, ki živimo na svoji zemlji j, a pod tujim gospodarjem, še posebno drag: saj tudi mi iščemo upanje in hočemo upati, kljub tako imenovanim «realističnim» opozorilom, da nima smisla vztrajati.
Cankar namreč išče upanje predvsem zase, a išče ga tudi za ves Kačurjev rod. Z mogočnim zagonom duha preboli strahote vojne, stopi korak naprej in nas vabi za seboj v svetlobo.
Tako sem doživljala Cankarja pri prevajanju, a ta, po mojem, glavna misel o smrti se prepleta skozi vse Podobe iz sanj z neštetimi drugimi intuicijami o človeški usodi, o medsebojnih odnosih, o še neraziskanih globinah človeškega srca.
Drobna je ta knjižica, nima niti 150 strani. «Tujec, ki gre mimo, vidi beraško bajto, še ne sluti sijaja, ki se varno zaklenjen skriva pod slamnato streho in za razpalim zidom.* Koliko tujcev, v tem primeru Italijanov, bo videlo in spoznalo bogastvo Cankarjeve misli in Cankarjeve besede? Kar se tiče slednje, je odgovornost na meni: sem znala zadovoljivo preliti Cankarja v Dantejevo govorico? Cankar je na prvi pogled relativno lahek in leksikalno preprost avtor, a to le navidez, saj je njegov jezik izredno melodiozen. In prav to melodijo prenesti v italijanščino je najtežje. Upam, da bo italijanski bralec vsaj zaslutil v prevodu izredno lepoto njegovega jezika. Težave so bile, jasno, tudi drugačne, saj je struktura romanskega jezika nekoliko različna od strukture slovanskega, vendar pa so te težave v mejah normalnega prevajanja.
Nimam pojma, kakšen je odziv na to delo med Italijani. Zaenkrat vem, da knjige v Trstu sploh ni dobiti, razen v slovenski knjigarni. Brala sem doslej eno samo oceno, sicer pa izredno navdušeno, izpod peresa Fulvia Panzerija v tedniku «11 sabato* z dne 23. aprila, ki med drugim pravi, da Cankarjeva »knjižna zapuščina sestoji iz u-
metnin take vrste, da daje človeku misliti, da se nekaj nedoumljivega dogaja v odločitvah založb .. . glede tega, kaj bi po njihovem bilo vredno izida.* Zaenkrat se je založba Marietti izkazala kot umetniško tenkočutna, saj je takoj sprejela predlog germanista prof. Claudia Ma-grisa, da uvrsti Cankarjeve Podobe iz sanj kot tretje delo svoje nove zbirke.*
Prevajalkino izvajanje so navzoči pisatelji iz petnajstih dežel toplo pozdravili, za njo pa je spregovoril še prof. Arnaldo Bressan, ki je dejal, da bodo s prevajanjem Cankarja v italijanščino nadaljevali in pri tem napovedal prevod Cankarjeve «Hiša Marije Pomočnice* v italijanščino. Povedal je tudi, da pripravlja skupaj z Jolko Miličevo izbor Kosovelove poezije v italijanščini ter bo svoja prizadevanja za uveljavljanje slovenske književnosti v Italiji dopolnil tako, da bo skušal letos redno v italijanski reviji «Uomini e libri* posamično predstaviti najpomembnejše sodobne slovenske kniževnike. Ti Bressa-novi pogovori z našimi literati naj bi izhajali v tej reviji kar vse leto. Vsekakor zanimiva, dragocena pobuda, ki vsekakor ne bo ostala brez odmeva v sosednji Italiji.
DUŠAN ŽEUEZNOV
V galeriji Tržaške knjigarne so v četrtek odprli razstavo slik Emerika Bernarda, diplomanta ljubljanske likovne akademije (rojen leta 1937 v Celju, diplomiral 1965, slikarsko specialko končal pri proj. Gabrijelu Stupici 1968). Čeprav po generacijski pripadnosti nekoliko starejši, je umetnik v temeljnem zarisu svojih likovnih preokupacij najbliže avtorjem, ki so z določenimi inovativnimi posegi opredelili profil umetnosti sedemdesetih let in nakazali smeri razvoja v osemdesetih.
Razstava njegovih novejših slik v galeriji v Ulici sv. Frančiška nas sooča z opusom, v katerem se prepričljivo povezujeta bogato teoretično znanje in prvinska izrazna moč, intuicija in energija v formalno dognane likovne organizme, katerih edini zavezujoči predznak je vprašanje «sli-karske» vsebine slikarstva kot takega. V teh slikah torej ni nikakršnega prepoznavnega motiva, predmetne aluzije ali prostorske utvare, pogojene so le z operativnostjo umetnikovih gest, z dajanjem svojega telesa telesu podobe. Procesualnost njihovega nastajanja je hkrati «navodilo» procesu gledanja, optičnim identifikacijam detajla, ki nas vselej usmeri (ali bolje rečeno, potegne, potopi) v celoto in obratno. Barvni fragment tako preneha biti element vnaprej zamišljene konstrukcije, njegova avtonomija in istovetna z avtonomijo celotne kompozicije. Medsebojno učinkovanje fragmentov je postalo medsebojno učinkovanje avtonomnih sestavin podobe, kj deluje po načelu kontinuitete videnja, leto pa predpostavlja popolno percepcijsko in doživljaj-sko angažiranost gledalca. Ne da bi bili pretirano patetični, smemo zapisati, da prav zbranost, ki jo od nas vztrajno zahtevajo Bernardove slike, omogoča vzpostavitev njenega lastnega nasprotji, prepustitve povsem čutni predanosti vizualnemu razkošju teh s tolikšno ustvarjalno zagnanostjo narejenih in z osebno občutljivostjo nabitih podob.
BRANE KOVIČ
(Na sliki z leve proti desni slikar Bernard in kritik Kovič).
Malo je pevskih zborov, ki se lahko ponašajo s tolikšno tradicijo kot pevski zbor Divača, ki beleži letos 90-letnico delovanja. A ne gre le za, čas delovanja. 60-članski pevski zbor, ki deluje v mešanem in moškem sestavu, vse do pred tremi leti pa je deloval tudi ženski sestav, je s svojo množičnostjo in pogostnostjo ter raznovrstnostjo nastopov dobesedno uresničil zamisel o po-družbljanju kulture. Sestava zbora je tudi sicer zelo pestra. Tu najdeš najstnice in starejše pevce, preproste delavce in ljudi, ki v družbi opravljajo najpomembnejše funkcije. Divaškega zbora tudi ne najdemo le v slavnostno okrašenih dvoranah in ob velikih pevskih nastopih, revijah, ampak na najrazličnejših mestih, nenapovedanega. Prisoten je ob proslavljanju velikih zgodovinskih dogodkov, delovnih jubilejev in zmag, pa tudi na obeležjih žalnega spomina, revolucionarnega boja, na krajih množičnega trpljenja in smrti naših rodoljubov doma in v zamejstvu, ob kulturnih pomnikih itd. Že leta redno zapoje ob dnevu mrtvih pri vseh spomenikih padlim v kra-. jevni skupnosti Divača in v brkinskih krajevnih skupnostih, cesto s pesmijo pospremi na zadnjo pot soseda ali znanca. Skratka, zbor opravlja svoje poslanstvo v pravem pomenu besede.
90 let že Divača neguje slovensko pesem, ki ni utihnila niti v letih najhujšega terorja. Nasprotno, takrat je bila slovenska pesem našemu človeku v največjo oporo, krepila je narodno zavest in budila upanje v resnico, v lepšo prihodnost. Pevci so skrivaj prenašali notni material, skrivaj so se sestajali, a utihnili niso. Za to gre velika zasluga in zahvala številnim zborovodjem, ki so divaški zbor skoraj stoletje vodili tako skozi sončne kot viharne dni zgodovine. Iz časov Avstro-Ogrske pa do danes so se v Divači zvrstili pevovodje: Čič, Bano, Lojze Bratuž, Peter Rijavec, Milka Sila, Ivan Kjuder, Helena Muha, Mirko Dujc, Ivan Tavčar, Bojčenka Bobnar in Edi Race, sedanji zborovodja, ki zbor nepretrgano in zelo uspešno vodi že trinajsto leto.
Družbena skupnost se v polni meri zaveda večstranskega poslanstva zbora in pjegovra priza-deva»j<r»oettMTiaktfvjae jel številka priznanja za svojč delo. Mecb drugim je v občini prejel priznanje OF in plaketo Srečka Kosovela, predsedstvo SF RJ pa mu je pred dvemi leti podelilo državno odlikovanje -red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Številna priznanja je v zadnjejm času prejel tudi neumorni zborovodja Edi Race, dolgoletnim pevcem pa so bile podeljene zlate Gallusove značke.
Seveda se zbor srečuje tudi z mnogimi težavami. Tem se je prav v zadnji pevski sezoni pridružila še ena: oteženo prihajanje na vaje. Pevci se namreč na vaje v Divačo vozijo iz kar 13 sosednjih krajev, kar jim v času, ko se zaradi energetske krize razdalje povečujejo, povzroča nemalo preglavic. Težave rešujejo delno sami, roko v pomoč pa je ponudila tudi družbena skupnost.
ZAKLJUČEK SEZONE PDG IZ NOVE GORICE
RAZSTAVA V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE
Teoretično znanje in prvinska izrazna moč Emerika Bernarda
90-LETiMCA PEVSKEGA ZBORA IZ DIVAČE
Petje-sublimirana človeška govorica
Uprizoritev «Troilusa in Kresije » v luči prodorne aktualizacije
Shakespearovo delo je režiral Dino Radojevič - Vrsta uspešnih igralskih vlog
V	četrtek, 5. maja, je Primorsko dramsko gledališče v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici uprizorilo svojo sedmo in zadnjo premiero sezone 1982 83, ko je odigralo Shakespearovo delo «Troilus in Kresida*.
Izbor tega, manj igranega Shakespearovega dela v prevodu Mateja Bora in Anuše Sodnikove je vsekakor novogoriškim gledališčnikom narekovalo dejstvo, da bi doslej številnim uprizoritvam Shakespeara v Novi Gorici poskusili dodati in odigrati tudi takšno Shakespearovo delo kot je prav Troilus in Kresida. Gre namreč za igro. ki je po besedah dramaturga predstave Lada Kralja «brez vsakršne moralne vrednostne perspektive, po osnovni intonaciji pa je bufo-nada, kar je lepo ugotovil že Kott. Vendar se nam danes zdi, da junaki ne počno svojih pogubnih oslarij zato, ker bi bil svet «okruten in nerazumen*, temveč zato, ker njih same žene neka infantilna, evforična, neodgovorna, obenem pa silna polaščevalska strast. Današnjemu bralcu se zdi, da je horizont sveta (imperija, družbene ureditve) preprosto izginil. Ostane samo še neodgovorna bufonada s pogubnimi posledicami. Zato smo si vzeli dve pravici, v mislih seveda, da nam jo daje Shakespeare sam: razširili smo igro v igri iz Ahilovega šotora na celo prizorišče in predstavo postavili v zgodovinski čas, ki nam morda pomeni to, kar je elizabe-tincem trojanska vojna: v trideseta leta*
V	tem smislu je razvil svoj režiserski koncept tudi režiser Dino
Radojevič, ki je aktualiziral «Tro-ilusa in Kresido* tako, da smo na zunaj sicer prisostvovali močno demitiziranim prizorom iz trojanske vojne, hkrati pa s kostumi tridesetih let našega stoletja (kostumi Jasne Novak) občutili v polni meri, kar je Kott označil z ugotovitvijo, češ da je »Shakespeare naš sodobnik*. Od nesmiselne trojanske vojne, ki jo je povzročila lepa Helena, pa do danes se namreč ni kaj dosti spremenilo, ljudje smo ostali natanko taki kot Homerjevi junaki, elizabetinski Angleži Shakespearovega časa ali pa naši sodobniki, ljudje tridesetih let med obema vojnama. Vse to dogajanje pa je režiser posrečeno stlačil pod šotorsko ali cirkuško «platno» (scena Draga Turine), prav tako pa je posebno pozornost, poleg tiste, namenjene igralcem, posvetil tudi orkestru «Novi lapis*, ki je z originalno glasbo Janija Kovačiča še bolj podčrtal vzdušje tridesetih let ter tako prispeval svoj pomemben delež k celovitosti režijskega koncepta tega, v bistvu nič kaj veselega »spektakla* o naših nraveh, početjih in dejanjih tako v vojni kot v miru. To pa je problem človeštva od prvega svitanja antike do današnjih, onvellovskih časov.
Režiser je k predstavi pritegnil skoraj celoten igralski zbor Primorskega dramskega gledališča, posamezni igralci pa so uspešno odigrali kar po dve, zelo različni vlogi: tako je bil Ivo Barišič najprej odličen Prolog ter tako odprl predstavo, nakar je bil obešenjaški, skoraj cinični uspešni Ter-zit. Tone Šolar je bil enako pre-
pričljiv kot Priam in kot Agamemnon, medtem ko je Sergej Ferrari odlično uprizoril tako Panadru-sa kot Calchasa. V dvojni vlogi je bil uspešen tudi Darko Komac kot Pariš in Menelaj, Sandi Krosi je bil imeniten, nehomerski Hektor, medtem ko je bil Janez Škof kot Troilus dovolj domiseln in prepričljiv. Tudi ostali «Grki in Trojanci*, Jože Mraz kot Enej, Janez Stariha kot Ahil, Karel Brišnik kot Ajaks, Stane Leban kot Odisej, Janez Lavriha kot Nestor, Matjaž Višnar kot Diomedes in Jože Hrovat kot Patroklus so v sebi posrečeno združevali like, ki so bili vsi zunaj klišeja in so hkrati igrali antične, renesančne in sodobne ljudi. Podobno velja tudi za ženski del nastopajočega igralskega zbora, tako za Nevenko Sedlarjevo kot Heleno, Dragico Kokotovo kot Andromaho, Tejo Glažarjevo kot Kasandro in Miro Lampe - Vujiči-čevo kot Kresido, saj so vse igralke svoj ženski, še kako pomemben del .odigrale v skladu z moškimi kolegi ter uspešno zakrožile predstavo v zaključeno celovitost.
Sploh je treba ob koncu zapisati, da so igralci pokazali izredno veselje in navdušenje do igranja samega, da jih je ta Shakespearova »bufonada* v resnici navdušila, spretno pa jo je popeljal od obetavnega začetka do uspešnega konca režiser Dino Radojevič. Za zadnjo letošnjo premiero lahko samo zapišemo, da se je s to predstavo Primorsko dramsko gledališče uspešno in zadovoljivo poslovilo od svoje letošnje prav tako uspešne sezone.
D. Ž.
Zbor goji tesne stike s sosednjimi pevskimi zbori, često vabi v svojo sredo slovenske skladatelje, zlasti zamejske.
V želji, da se povezanost še bolj okrepi vabi zbor vse ljubitelje slovenske pesmi na sobotno slovesnost v Divačo z lepoto Kosovelove besede:
Vrni se, čakajo te na mojem [oknu
gorečke in nageljni, čakajo te v [soncu žarečem...
Sonce je pri nas in mir. Zemlja [je pri nas,
živordeče zemlje po ogradah, [vinogradih
in vrtovih. Naš vrt je zelen in [umiri
hrepenenje bolestno. Pridi,
[ti pravim!
NELDA VOJSKA
Tretji koncert Verdijeve simfonične sezone
Briljantni Uto Ughi v Brahmsovem koncertu
Tretji koncert spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi (šesti s ponovitvami) pod vodstvom dirigenta Daniela Orena, je bil pravzaprav koncert violinskega virtuoza Uta Ughija. Osrednja točka sporeda, ki je bil sicer posvečen proslavi 150-letnice rojstva Johannesa Brahmsa, je bil namreč Koncert v D-duru za violino in orkester op. 77 v stavkih Allegro non troppo, Adagio, Allegro giocoso, ma non troppo vivace. Komaj dober mesec je, kar smo Ughija poslušali v gledališču Rossetti. Takrat nas ni prepričal, morda tudi zaradi neustrezne klavirske spremljave, tokrat smo poslušali pravega Ughija, koncertanta prefinjene tehnike in briljantne zvočnosti, violinista, ki upravičeno sodi v sam svetovni vrh. Čeprav nas igra orkestra ni mogla povsem prepričati predvsem zaradi nekaterih dirigentovih tolmačenj partiture, ki so izstopala iz celovitosti strukture in zato solist v njem ni imel ustreznega soizvajalca, je Ughi -Jnsofco- dominiral. v fži izredrUJ težki violinski skladbi, ki zahteva tako izpiljeno tehniko jjpot zvočno spevnost, pa naj že gre za prvi stavek v obliki klasične sonate, za drugega v tercinski obliki ali za tretjega v obliki rondoja z nekaterimi značilnostmi sonate z izrazito ciganskimi poudarki. Zlasti v drugem stavku je pričaral iz svoje stradivarke, zvoke izjemne topline v vseh legah.
Aplavzom, kakršnih v Verdiju ne doživi vsakdo, se je virtuoz piranskega porekla oddolžil še z Bachovo «partito» in s Paganini-jem v težko dosegljivi popolnosti dvojnih zvokov.
V drugem delu je orkester pod vidno vehementnim vodstvom Daniela Orena izvedel Brahmsovo Simfonijo št. 2 v D-duru, op. 73 v štirih stavkih, skladbo prežeto z romantičnostjo in polno genialnih harmonij. Najlepše učinke je orkester dosegel v drugem in tretjem stavku, kjer so prišle do lepe zvočne veljave skupine godal, predvsem prvih violin, (jk)
Novost na knjižni polici
Pesniški almanah mladih
Mladinska knjiga in založba Obzorja sta skupaj izdali pesniški almanah mladih. Uredniki A-leš Berger, Janez Mušič in Boris Novak so na začetku knjige (in v posebni kulturni oddaji na televiziji) pojasnili kako je prišlo do izdaje te knjige. V uredništvu založbe Mladinska knjiga se je ob sedanjih zagatah založništva nabralo precej rokopisov mladih pesnikov, obsojenih na boljše razmere za tisk. Tako naj bi almanah rešil ta problem in predstavil mlade pesnike, ki čakajo na natis. Urednikom pa je bilo jasno, da bi knjiga, ki bi vsebovala pesmi, ki po predalih uredništev čakajo na natis, vsebovala le postržek. Zato so u-redniki kot potencialne sodelavce upoštevali vse mlade pesnike, ki so se n zadnjih dveh letih pojavili in uveljavili v raznih revijah. Nekateri so bili posebej povabljeni, naj predložijo svoje izdelke. Novica o izdaji almanaha je vzbudila še druge mlade pesnike, ki so sami poslali rokopise. In tako je iz vsega tega pesniškega gradiva nastala knjiga, ki skuša predstaviti sodobni javnosti vse kar ,J® vrednega med mladimi pesniki oziroma vse tiste umetniške ustvarjalce, ki so se resno s svojimi deli pojavili v javnosti. Tako je v knjigi le en sam rokopis, ki je dalj časa ležal pri založbi. Vse drugo je novo ali novejšega izvora. In tako imamo pred seboj knjigo, ki prinaša pesmi e-najstih mladih pesniških ustvarjalcev. Ti so Damjan Jensterle, Veno Dolenc, Štefan Remic, Igor Likar, Irena Zorko - Novak, Andrej Rozman, Jure Potokar, Aldo Žerjal, Brane Mozetič, Barbara Hanuš in Aleš Debeljak.
Sl. Rn.
R. Ricambi E. Elettrodomestici T. Trieste
Nadomestni deli za elektrogospodinjske stroje vseh znamk: ZOPPAS — CANDY - REX — INDESIT - CASTOR - IGNIS - AEG - PHILIPS - RIBER - TRIPLEX - SAN GIORGIO -SIEMENS — SILTAL.
Trst — P.zza Foraggi 8 Tel. 774418
%umt 6’Hrte
TRST
Šalita di Gretta 6/a, 8/a Tel. 040/422491
—	obrtniška izdelava vseh vrst senčnikov po naročilu
—	na alagl
ves potreben material, da sami izdelate senčnike
—	predmeti za opremo In darila
ars cretaria
LONČENI IZDELKI PO NAROČILU
GABRIJELE OZBIČ Obrtniška delavnica in prodaja:
Ulica Settefontane 25/D - Trst Telefon 772731
TRST Šalita
TEKNIK “*7/l
415091
ALARMNE NAPRAVE ZA HIŠE IN STANOVANJA BREZPLAČNI PREDRAČUNI!
bogata izbira preko 600 razstavljenih preprog '™ oddelek zidnih tapet
Takojšnja dobava trst
Ul. dei Bonomo 5-A
URADNI DOBAVITELJ	(vogal Dreher)
KULTURNEGA DOMA V GORICI	Telefon 569285
Kosmina Sergij
vam nudi najboljše eleklrogospodinjske stroje
Pralni stroji:
AEG - IGNIS CASTOR-ARIST0N
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
Želite osebni kompjuter od 16 bit
za manj kot 400.000 lir?
Texas Instruments 99/4A
TRST - Ul. F. Severo 89 • Tel. 57409

PnmorškITifnevmk
6
22. maja 1983
NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV IN DOMNEV O JAMESU JOYCEU
Zakaj je sloviti irski pisatelj moral tako kmalu in na hitro zapustiti Pulj ?
Prvi je puljsko obdobje pisatelja Joycea odkril Mate Balota - Joyce je zahajal v hrvaški Narodni dom - Preveč se je družil z dvema socialistoma - Pulj gnezdo častnikov
zhammv mv ris*c James jorc
m f*o* ~<3S JAM ES JOYC£.
7fig PAMOlfS llfISH AVTUOR. TAUGHT tmUSH m THiS BUiLOINC
- • <
0	' v- " s

Plošča na hiši v Pulju, kjer je jeseni 1904 in v začetku 1905 stanoval James Joyce
V	Pulju so se pred dnevi z vrsto kulturnih prireditev spomnili bivanja v Pulju v začetku tega stoletja irskega pisatelja James Joycea, ki je prispel v Pulj v oktobru 1904. leta.
V	stari palači v Ulici Slavka Grubiše št. 1, v starem, zgodovinskem delu Pulja in sicer v bližini starega rimskega slavoloka, kjer je nekoč bil puljski sedež Berlitz Schoola, je več sob, ki spominjajo na velikega pisatelja, ki je zaslovel v vsem svetu, posebno potem, ko se je uveljavil tudi v Parizu, Ženevi in drugod.
Glavni poudarek pri letošnjih proslavah sta dala dva zgodovinarja in raziskovalca, ki se ukvarjata z življenjem in delom slovitega pisatelja. Gre za zagrebškega novinarja in publicista Vladi-mira Mirkoviča ter za domačina, Puljčana prav tako veljavnega publicista Armanda Čemjula, ki sta k že znanim podatkom iz življenjepisa Jamesa Joycea dodala še nekaj doslej neznanih in hkrati zanimivih podatke^« ,ki bodo prispevali k poglobfjcMdlu poznavanju irskega pisatelja in ki nam posredno povedo, zakaj je irski pisatelj, ko je prišel v Pulj oktobra 1904, moral iz istrskega mesta že v marcu naslednjega leta.
Raziskovalca in zgodovinarja ali če hočemo biografa Mirkovič in Čemjul, poudarjata, da je bila v Pulju ustanova Berlitz School odprta 1. oktobra 1904, to se pravi le kakih dvajset dni pred prihodom Joycea v Pulj. Iz malih o-glasov puljskega časopisa «11 gior-naletto di Pola* pa moremo sklepati, da se je pouk v tej šoli začel 7. novembra istega leta. Ta podatek je važen zato, ker nam posredno daje odgovor na vprašanje zakaj je pisatelj tako hitro zapustil istrsko mesto. Med tistimi, ki so se vpisali v to šolo, na kateri je James Joyce poučeval, so bili številni avstrijski in madžarski častniki. Med temi je bil tudi mladi Horty, to se pravi poznejši avstrijski admiral in še poznejši madžarski državnik, ki je zapustil zelo slabe spomine v zgodovini.
Ti častniki so se v tej šoli u-čili angleščine, francoščine, nemščine, hrvaščine in italijanščine. Seveda vsak po svoji izbiri.
Zanimive podatke o irskem pisatelju je zbral častnikar in publicist Vladimir Mirkovič, sin slovitega ekonomista univerzitetnega profesorja in člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Mije Mirkoviča, ki je bolj znan pod psevdonimom Mate Balota in ki spada med vrhunske čakavske pesnike. Prav oče Vladi-mira Mirkoviča, pokojni Mate Balota, je bil prvi, ki je odkril bivanje irskega pisatelja v Pulju. Dr. Mijo Mirkovič - Mate Balota omenja Jamesa Joycea v enem svojih zgodovinskih del, v romanu : «Puna je Pula*. Vladimir Mirkovič sedaj pravi, da mu je leta 1952, ko je bil urednik mladinske revije «Horizont», govoril o Joy-ceu oče, torej Mate Balota. ki je tedaj pisal svoje zgodovinsko delo «Puna je Pula*. Sin. publicist Vladimir Mirkovič, ki je očetu pomagal pri prepisovanju rokopisov, pa je tudi zvedel, da se je James Joyce lotil svojega pisateljevanja v — Pulju. Ko pa je pisal neki članek za revijo «Horizont», je Vladimir Mirkovič opazil, da je ena izmed tipkaric v uredništvu revije in sicer Dragica Globoč-nih, hčerka Amalije Globočnik, ki je bila 1905 tajnica in učiteljica hrvaščine v puljski šoli Berlitz School. Vladimir Mirkovič kot izrazit raziskovalec in »novinarsko radoveden* človek se je 1952. leta lotil iskanja Amalije Globočnik in jo je tudi v Zagrebu odkril. In od nje je zvedel veliko in prišel do točnih podatkov, celo do podrobnosti. Po pričanju Amalije Globočnik je James Joyce napisal v Pulju velik del zbirke svojih poezij »Komorna glasba*. V malo več kot štirih mesecih, kolikor je Sivel v Pulju, se je irski pisatelj kar dobro naučil italijanščine in Mtnščina.
Ko smo tako prikazali, kako so se ukvarjali z Mirkovičevim raziskovanjem «istrskih trenutkov* Jamesa Joycea, preidimo še k tistim doslej neznanim epizodam, ki jih je odkril puljski publicist Armando čemjul. Po dolgih letih raziskovanja je prišel do odkritij, ki bi mogla vsaj posredno nakazati odgovor na vprašanje, zakaj je mladi irski profesor moral po nekaj mesecih in v vsej naglici zapustiti Pulj. Glede tega je zelo dragoceno pričanje starega Puljčana Mate Božaca, ki ga je pred leti dal nekemu jugoslovanskemu
časopisu. Mate Božac je v svoji izjavi rek da se zelo dobro spominja «Angleža», to se pravi mladega Joycea, ki je pogosto prihajal v puljski Narodni dom na koncerte, ki so jih tam prirejali. Joyce je na teh koncertih tudi sam nastopil, sedel je h klavirju v veliki dvorani in ob lastni spremljavi pel v lepem toplem baritonu.
Čeprav se ta podatek zdi morda tvegan, saj je bil Joyce le malo časa v Pulju in je verjetno iskal več družbe med italijanskim prebivalstvom, ne moremo dvo-
miti v trditev, ki jo je dal Božac, kajti Mate Božac je bil tedaj star 27 let in prav v kratkem času, ko je irski pisatelj živel v Pulju, so tu odprli Narodni dom, torej kulturni sedež puljskih Hrvatov in je zato povsem logično, da je velika novost pritegnila tudi pozornost Jamesa Joycea, ki so ga Hrvati v Narodnem domu oberoč sprejeli.
In zakaj pa je James Joyce moral tako hitro zapustiti Pulj?
Leta 1905 je puljska admirali-teta avstrijske vojne mornarice zahtevala od tržaške žandarmerije podrobnejše informacije o Bertel-liju, ki je poučeval na puljski Berlitz School. Pri tem je admira-liteta »priporočala* poveljstvu tržaške žandarmerije, naj bi Ber-telli nič ne zvedel o tem. In kakšne zveze ima to z J. Joycem? Poznavalci razmer in tedanjega stanja iz tega sklepajo, naslednje: James Joyce je postal prijatelj Giuseppa Bertellija in Alberta Francinija, ki sta bila oba na glasu zaradi svojih progresistič-nih idej. Samo ob sebi se razume, da je šlo za dva prepričana socialista in v avstrijski admirali-teti so se zbali, da bi kar trije profesorji puljske šole prenašali svoje napredne misli na avstrijske in madžarske slušatelje te šole, saj je šlo za avstrijske in madžarske častnike. Pulj, kot je znano, je bil močno oporišče avstrijske vojne mornarice z velikim številom avstrijskih in madžarskih oficirjev. Če sta bila Bertelli in Francini na glasu kot socialista in se jima je pridružil še Joyce, je to bila nevarna skupina v gnezdu avstrijskih in madžarskih o-ficirjev, ki so morali biti zvesti svojemu cesarju Francu Jožefu »vse od nog pa do las na glavi*.
LJUDJE, KI ZASLUŽIJO POZORNOST
Kotlar; ki se ne zadovolji samoz.oblikovan jem bakra
Giovanni Prodan se že dolgo ukvarja z zbiranjem izrazov in terminov, ki so kakorkoli povezani z njegovim poklicem - Zanimanje jezikoslovcev
Kotlar Giovanni Prodan ob svojem osnovnem deln, klepanju bakrenih
kotlov
Giovanni Prodan je izreden človek. Tudi v svoji iskrenosti in preprostosti. Hkrati pa je tudi neke vrste simbol dobe, rekli bi določenega sveta, ki izumira. Po rodu je Prodan iz Draguča, blizu Buzeta, torej v srcu Istre. Danes je on edini kotlar vsega tega področja. Pred nedavnim je slavil svoj 71. rojstni dan, hkrati pa tudi 58 let neprestanega dela. Še danes se točno spominja ne le leta, pač pa tudi datuma, ko je stopil v delavnico v Pazinu, kjer se je začel u-čiti svojega poklica. Bil je tedaj star 12 let in bilo je to 28. februarja 1924. Pet let je ostal v Pazinu, 1929 se je preselil v Trst, kjer pa je ostal le do 1934. V Trstu ima še kakega prijatelja in sorodnika. Nato se je vrnil v Buzet, od koder se ni več premaknil.
Prodan je, kot smo rekli, kotlar. Iz bakrene pločevine dela razne predmete, nekoč je delal tudi kotle. Ob svojem preprostem a cenjenem poklicu pa neguje tudi istrsko beneški italijanski dialekt in zadevno slovstvo. Vsak trenutek, ki ga ne prebije v svoji delavnici
alj na delu nasploh, porabi za pisanje. Plod te njegove stranske dejavnosti je več desetin zgodb, ki govore o Istri. Največ teh zgodb opisuje njegovo mlado dobo, temna leta fašistične oblasti, hkrati pa skuša v lepi besedi pobratiti Hrvate, Slovence in Italijane svojega področja in to v iskanju ljubezni do ljudi, do človeka, s katerim živi. V vseh svojih delih poudarja nujnost skupnega bratskega življenja, kar edino more zagotoviti napredek tega dela sveta in sveta nasploh.
Poleg svoje osnovne surovine, torej bakra, zelo ljubi svoje narečje, istrsko-beneški dialekt. Je «sa-morastnik*. torej brez šol. In vendar mu je pisana beseda zelo pri srcu. Desetletja je porabil pri zbiranju izrazov za poseben slovar, v katerega je zbral vse istrsko beneške ter italijanske izraze ali termine, ki so v rabi v njegovem poklicu, v kleparski obrti. Zbral je na stotine in stotine teh izrazov in terminov, besednega zaklada, ki zanima tudi strokovnjake, med katerimi so tudi strokovnjaki ro-
vinjskega Raziskovalnega centra, ki ga vodi Unija Italijanov za Istro in Reko. Za njegov slovar se zanimajo tudi strokovnjaki iz pedagoške fakultete v Pulju, konkretneje prof. Nelinda Milani - Kru-ljac.
Prodan v zvezi z vsem tem pravi takole:
«Polnih 58 let se ukvarjam s svojim poklicem, hkrati sem se u-badal tudi z drugimi deli. Pri tem prihajal v stik z ljudmi, ki so govorili v najrazličnejših narečjih in jezikih. Spoštoval sem vse in vsi so me cenili, Sedaj sem edini klepar v vsej Istri in v Slovenskem primorju, saj sta zadnja leta u-mrla poslednja delovna tovariša in sicer eden v Buzetu, drugi v Razdrtem. V vsej svoji dolgi življenjski dobi pa sem se zanimal za razna narečja, Seveda predvsem za istrsko-beneški dialekt in pred nekaj leti sem začel posamezne izraze beležiti ter sestavljati slovar.*
Zanimivo je, da je za njegovo zbiranje istrsko-beneških izrazov zvedel tudi sloviti zagrebški itali-janist prof. Mirko Deanovič, ki, kot vemo, zbira vse izraze za tako imenovani sredozemski jezikoslovni slovar.
Kot smo že rekli, se Prodan u-kvarja tudi z beleženjem starih zgodb. Ko smo ga vprašali, kaj je na tem področju »ustvaril*, je rekel, da je zbral nekaj zanimivih zgodb o svojem rojstnem kraju, Malem Draguču. Glede tega je Prodan rekel:
»Bil je to moj dolg do rojstnega kraja, kjer sem preživel svoja o-troška leta. Moje zadnje zgodbe prikazujejo nekaj znanih osebnosti iz Draguča, ki so doslej ostale neznane. Moje zgodbe bodo morda zanimale strokovnjake, ki se u-kvarjajo s proučevanjem istrskih narečij, morda pa bodo zanimale tudi kakega zgodovinarja, kajti pisal sem tudi in beležil zgodovinska dogajanja preteklosti. Na največjem stolpu v Draguču na zidu, je grb družine Basadonna, ki je dala enega izmed velikih beneških dostojanstvenikov, Francesca, ki je popolnoma obnovil Draguč potem, ko so kraj in všo okolico o-pustošile vojna in kužne bolezni. Sicer pa opisujem tudi razne objekte kot na primer zvonik iz 1529. leta in freske, ki jih je naslikal mojster Antonijo da Padova. Gre za veljavne ostanke iz prve polovice 16. stoletja.*
Končno Prodan ugotavlja, da se je 1849. leta rodil v Draguču tudi sloviti kirurg Anton G rožič, ki je prvi v medicini uporabil jodovo tinkturo pri steriliziranju po operaciji. Znani kirurg je deloval se veda najprej v Avstriji in nato v Italiji, umrl pa je 1926. leta na Reki.*
E. O.
Nedelja, 22. maja 1983
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Prečudoviti cirkus morja -dok. film
10.30	Volja po glasbi
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.30	Kmetijska oddaja
13.00	Dnevnik ob 13.
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	V teku nedelje...
14.25	športne vesti
15.00	Discoring - tedenska oddaja o glasbi in ploščah
16.00	V evroviziji: Giro dltalia
16.50	športne vesti
16.55	Discoring - 2. del
18.30	90. minuta
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	«Quo vadiš* - 1. del filma
21.45	športna nedelja
22.25	Dnevnik
22.30	Športna nedelja
22.50	Koncert Pupa
23.20	Dnevnik 1 - Nočne vesti
23.25	Kolesarska dirka po Italiji
Drugi kaioal
10.00	Bolj zdravi in lepši
10.20	Dnevi Evrope
10.50	W. A. Mozart - Koncert
11.25	Kamen Marca Pola
12.00	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Blitz
14.00	Ameriška Hit Parade
14.10	Blitz - šport
Francorchamps: avtomobilizem - Velika nagrada Belgije F1
16.45	Rezultati prvih polčasov nogometnih tekem
17.00	Blitz - šport
17.45	Končni rezultati nogometnih tekem
18.00	Blitz spektakel
19.50	TV dnevnik
20.00	športne zanimivosti
20.30	Chewing gum show
21.35	TV film iz serije »I profes-sionals*
22 25 TV dnevnik - večerne vesti
22.35	Problemi današnjega časa
22.35	Tehnika in spektakel
Tretji kanal
12.30	Italijanski plesi
13.20	Tečno '82
13.50	Rockline - Hit Parade 14 40 šport - Rim: tenis
19.00	TV dnevnik
19.15	Deželni šport
19.35	Bruno Lauzi na koncertu
20.30	šport tri
21.30	Pota slave:
Giuseppe Turani o Luigiju Lucciniju
22.05	Dnevnik 3
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.50	Poročila
9.55	Živ žav
10.40	Bolnišnica na koncu mesta -nadaljevanka
11.40	Oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.55	Željoteka, zabavno - glasbena oddaja
15.55	Sladkorna koča - film Režiser filma Sladkorna koča je Karel Kachyna. V svoji tridesetletni filmski karieri je posnel nad dvajset filmov, med njimi prave mojstrovine kot so filmi Ljubezen med kapljicami dežja, Čakanje na dež. Smrt muhe, Vlak do postaje, Nebo itd. V svojih filmih se predstavlja kot izreden poznavalec sveta otrok in mladostnikov, zato so njegovi mladinski filmi še posebno cenjeni. Tudi v Sladkorni koči nam v glavni vlogi predstavlja dečka, le da gre tokrat za izrazito psihološko dramo iz leta 1945, ko se je novi družbeni red šele utrjeval in so tolpe poraženih Nemcev še vedno terorizirale podeželsko prebivalstvo
17.20	Poročila
17.25	Naš kraj: Verd
17.40	športna poročila
17.55	Sestanek v Slonu
18.55	Ne prezrite
19.22 TV in radio nocoj
19.24 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Daljno nebo - 1. del
21.00	Sfinga - dokumentarni film
21.30	Športni pregled
Koper
17.05	Kajak
18.05	Motokros
18.35	Rally champions
19.00	Prisluhnimo tišini
1QtO SHiMšrp
19.45	Mladi policaji - serijski film
20.30	Zaton Quincyjevih - celovečerni film
21.50	Sedem dni
22.00	Človekova glasba - IH. oddala
Zagreb
10.30	Igra ni samo igra
12.00	Kmetijska oddaja
14.00	Otroški zbor Kolibri
14.30	Človekova glasba - dokumentarna serija
15.30	Moja draga Klementina -film
17.05	Nedeljsko popoldne
19.30	TV dnevnik
2O00 Daleč je nebo - 1. del
21.00	Hodoljublje: Vukovar
*TRST A
8.00,	13.00, 14.00, 19.00 Poročila:
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste: 10.30 Mladinski oder: »Ptice nočnega vrta*; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.54 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Beneški kabaret; nato: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev: 15.15 Posnetek poimenovanja šole v Rupi; 17.00 Šport.
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	8.00, 15.00 Poročila; 7.15 Otvoritev jutranjega programa; Napoved programa; Radijski koledar; Za zdravje; Prometni servis; 8.10 Polje, kdo bo tebe ljubil; Napoved programa; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Eko nomska priporočila; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 17.00 Primorski dnevnik; 17.10 Glasba; 17.30 Nedelja na športnih igriščih.
KOPER
(Italijanski program)
7.15, 10.30, 12 30, 13.30, 18.30 in
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro, 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 8.45 Vsi smo v balonu;
9.30	Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba: 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Svet mladih: 12.10 Glasba po željah; 14.30 Kaj je novega?; 15.15 Stisk roke: 15.30 Glasba;
16.00	Count dovvn; 16.30 Glasbeni program; 17.45 Glasba; 18.45 in 19.40 Glasbeni program.
RADIO 1
8.00,	10.12. 11.30, 13.00, 18.02 in
19.00	Poročila; 6.00 Glasba in beseda za praznični dan; 8.30 Mir-ror: 8.50 Kmetijska oddaja; 10.18 Moj glas za tvojo nedeljo; 11.00 Permette, cavallo?; 12.30 Bel papir; 13.20 Cantitalia; 14.02 Bel
papir; 16.50 Nogometne vesti; 19.30 Četrti svet; 20.00 Melodrama; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30. 9.30. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30 in 19.30 Poročila; 6.00-7.13 Triperesna deteljica; 8.00 Radiodue - predvaja; 8.45 Zgodba dolga en milijon; 9.35 Zvezde dneva; 11.00 Danes kot danes; 12.00 Tisoč in ena pesem; 12.48 Hit parade 2; 13.41 Sound-track; 14.30 V nedeljo z nami; 21.00 Sound-track; 21.45 Glasba in feljton; 22.50 Lahko noč, Evropa.
LJUBLJANA
8.00,	9.00, 13.00,	14.00, 15.00,
17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Urs Widmer: Palčki .o v mestu; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12 00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska: G. Mi-kes: Sprehod po Budimpešti; 14.45 Z majhnimi ansambli; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 «Obala» v Cankarjevem domu 16.20 Simfonični koncert; 17.05 Operne melodije; 17.50 M. Mitrovič: Markiz de Pacquc-pot; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Iz naših sporedov; 22.20 Tribuna mladih; Skupni program JRT; 23.05 M. Carter: Pesmi; 23.15 Disko, disko; 0.05 Nočni program.
RADIO OPČINE
9.00 Za vaše želje in voščila tel. št. 212658; 11.30 Obvestila: 11.35 Prostor intervjujev; 13.00 Oddaja posvečena SKD Tabor; 13.30 Robi in glasba po željah; Do zaključka vsake oddaje pa vedno z vami glasba.
Ponedeljek, 23. maja 1983
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Knjižna oddaja
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Ljubezenska drama
15.30	»Giro dTtalia* - evrovizija
17.00	Dnevnik - Flash
17.05	Risanka
17.20	Happy magic - TV serijski film
18.20	Nabožna oddaja
18.50	Stanlio in Ollio, komični filmi
19.00	Italia sera - dogodki, 06ebe in osebnosti
19.45	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	«Quo vadiš* - film
22.10	TV dnevnik
22.20	Srečanje s kinematografijo
22.30	TV dnevnik
23.25	Zadnje vesti
Drugi kanal
12.30	Zdravstvena oddaja
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	Tandem
14.30	Risanka
14.50	V studiu
, 15.00 Blondie - serijski TV film
15.25	Prostor - morje
15.55	in 16.25 Risanka
16.30	Šola in vzgoja
17.00	Boomer pametni pes - serijski film
17.30	Dnevnik - Flash
17.35	Risanka
17.55	Komike
18.05	Dokumentar - življenje Janina David
18.40	Šport
18.50	Eddie Shoestering - detektiv Vremenske razmere
19.45	TV dnevnik
20.30	«Un pezzo di cielo* - 8. in zadnja epizoda
21.35	Problemi našega časa
22.25	Dnevnik
22.35	«Le storie di Mozziconi* - 6. epizoda
23.15	Nabožna oddaja
23.40	Šola in vzgoja
00.10 TV dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
14.30	Siena - sabljanje
16.10	Nogometno prvenstvo B lige
18.25	Glasbena oddaja
19.00	TV dnevnik
19.30	Ponedeljkov deželni šport
20.05	Šola in vzgoja
20.30	«Lo spettacolo piu grande* -2. del
21.25	TV dnevnik
21.35	Šola in vzgoja
22.10	Ponedeljkov proces
23.15	TV dnevnik
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35	- 10.35 TV v šoli
16.20	Kmetijska oddaja
17.20	Poročila
17.25	Učitelj - otroška nadaljevanka
17.55	Turizem - možnost in priložnost
18.25	Obzornik
18.45	Glasba za mlade
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Triptih Agate Schwarzkobler in Rahel stik
20.55	Studio 2
21.55	V znamenju
Koper
14.00	in 17.00 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi predvajali tudi naslednje vesti:
TRST — Volilna kampanja PADRIČE — Predstavitev pobud Gozdne zadruge
GORICA — Podelitev bralnih
zna£lt
NOVA GORICA - Srečanje občinskih uprav iz Tržiča in Nove Gorice
OPČINE — 40-letnica padca fašizma,
ob koncu pa še pregled zamejske športne dejavnosti
—■ -
17.15	TVD novice 17.35 TV šola
18.00 Film - ponovitev
19.30	TVD stičišče
19.45	Z nami pred kamero
20.30	Salut, champioon! - serijski film
21.15	Turistični vodič
21.30	TVD danes
21.45	Film ponovitev Zagreb
16.50	TV v šoli
17.45	Eričijada
18.00	Miti in legende
18.25	Kronika občine Karlovac
18.45	Podium
20.00	Marija in Ana - drama
20.50	Izbrani trenutki
20.55 Zunanjepolitična oddaja
21.25	En avtor en film
TRST A
7.00.	8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Trst in zaledje; 8.45 Glasbena matine-
niški razgledi; Beležka; 12.00 Zvezde o nas; 13.20 Gospodarska pja: blematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih; M. Šolohov; »Tihi Don*, 12. in zadnji del; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija «Primorska poje*; 18.00 N. Kuret: Ljudsko verovanje: «Kaj in kako verujemo*;
18.20	Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.00, 14.00. 15.00 Poročila;
6.00	Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved in Cestne razmere: 6.45 Prometni servis in Napoved sporedov; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev in Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev programa;
13.20	Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.10 Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14 20 Naši zbori; 14.45 Glasbene želje; 15.30 Glasba; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 V podaljšku.
KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30. 18.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00-9.30 Jutranji variete; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta in glasba; 10.35 Vetrnica; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Radijski programi prihodnjega tedna; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Kaj je novega; 15.15 Stisk roke; 15.30 Glasba in pesem tedna; 16.00 RK Count down: 16.30 Glasbeni program; 17.00 Lestvica plošč; 17.45 Glasbeni program;
19.40	Lahka glasba; 20.00 Žaklju ček programov.
RADIO 1
6.00.	7.00, 8.00, 10.00. 11.00. 12.00,
13.00	14,00, 15.00,	17.00, 19.00,
21 00, 23.00 Poročila; 6.00 9 00 Ju tranji programi; 9.02 Radio jn jaz ’83; 11.10 Mednarodna lahka glas ba; 11.34 Spomini telegrafistke -radijska priredba; 12.03 Ul. Asia-
go Tenda; 13.35 Master; 13.25 Poštna kočija; 15.03 «66. Giro dTtalia*; 16.30 II paginone; 17.30 Glo-betrotter; 18.05 Šola in vzgoja;
18.30	Mali koncert; 19.30 Jazz, glasba; 20.00 Radijska priredba; 21.03;:-Absurdne pripovedi; Poslušam in mislim; 21.52 Objektiv Evropa; 22.22 Autoradio flasn; 22.27'Audiobox; 22.50 Glasbeni premor; 23.05 Telefonski pogovori.
RADIO 2
6.30,	7.30. 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	16.30, 17.30. 18 30, 19.30 in
22.30	Poročila; 6.00-10.30 Jutranji variete; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni programi; 12.48 Zgubljeni otok; 13.41 Sound-track; 14.00 Deželni programi; 15.00 Zlati pokal;
15.30	Ekonomija: 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Festival; 17.32 Ure glasbe; 18.32 Krog sonca; 19.50 Posebna oddaja o kulturi; 19.57 Predmet pogovora; 21.00 Glasba v «Palazzo Labia*; 21.30 Izbrana proza in poezija; 22.50 Radiodue 3131.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00	12.00, 14.00,	15.00, 21.00,
23.00.	24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in
7.35	Prometne informacije: 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico: 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate... Rossinijevega »Otella*: 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije: 14.05 V gosteh pri zborih; 14.25 Vrtiljak: 15.05 Radio danes, radio jutri: 15.15 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.35	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci:
19.45	Minute z ansamblom Slovenija; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Prisluhnite, izberite; 21.05 Glasba velikanov; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja; 22 25 Iz naših sporedov: 22 30 Novosti iz našega glasbenega arhiva; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Ob domačem ognjišču; 0.05 Nočni program - glasba.
.. i
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 24. maja LJUBLJANA
9.06 - 10.35 TV v šoli; 15.55 Šolska TV; 16.55 Poročila; 17.00 Nogomet: 19.00 ZB1S; 19.15 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Vzhodno od raja. - nadaljevanka; 20.45 Titodsti pričajo - dokumentarec; 21.35 V znamenju.
KOPER
14.00	Odprta meja; 16.40 Nogomet; 18.30 TVD novice; 18.35 Sa lut, Champion - serijski film; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Film; 22.15 Turistični vodič; 22.30 TVD danes; 22.45 V naročju smrti.
SREDA, 25. maja LJUBLJANA
9.00	TV v šoli; 10.35 Glasbena družina Angel šurev; 17.25 Poročila; 17.30 Ciciban, dober dan; 17.50 Zlati in srebrni iz mednarodnega Celja; 18.25 Notranjski ob-
zornik; 18.40 Mostovi; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik: 19.50 Vreme; 19.55 Dan mladosti;
21.00	Film: 22.30 V znamenju.
KOPER
14.00 - 17.00 Odprta meja; 17.30 TVD novice; 17.35 Mladi pred mikrofonom; 18.00 Sreča na vrvici; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 19.55 Beograd: Dan mladosti; 21.00 Turistični vodič; 21.15 TVD danes; 21.30 Nogomet:
23.00	Obiskovalci serijski film.
ČETRTEK, 26. maja LJUBLJANA
9.05	10.35 TV v šoli; 16.50 šol-
ska TV; 17.50 Poročila; 17.55 Živali v gibanju; 18.25 Podravski obzornik; 18.40 čas, ki živi; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna: J9.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 21.05 Francoski šanson s Catherinc Sauvage; 21.30
Dolgo iskanje - dokumentarec; 22.20 V znamenju.
KOPER
14.00	17.00 Odprta meja; 17.30
TVD novice; 17.35 TV šola: 18.00 Obiskovalci serijski film; 19.00 Z nami pred kamero; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Visoki pritisk; 20.45 Košarka; 22.15 Turistični vodič;
22.30	TV danes; 22.45 TV drama.
PETEK, 27. maja LJUBLJANA
8.55	10.35 TV v šoli; 17.25 Po-
ročila; 17.30 Festival plesnih orkestrov: 18.00 Risanka; 18.25 Obzornik; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik; 19.25 Vreme 20.00 Rockfordovi nadaljevanka 20.55 Zrcalo tedna; 21.25 Nočni kino; 22.50 Poročila.
KOPER
14.00 in 17.00 Odprta meja; 17.30 TVD novice; 17.35 TV šola - risanka; 18.00 Visoki pritisk; 19.00
Aktualna tema; 19.30 TVD stičišče: 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Košarka; 22.00 Turistični vodič; 22.15 TVD danes.
SOBOTA, 28. maja LJUBLJANA
8.00 Poročila; 8.05 Zbds; 8.20 Ciciban; 8.40 Tarzan: 9.05 Učitelj: 9.35 Zvoki godal; 10.20 Živali v gibanju; 10 45 Tretje obdobje; 11.15 Dolgo iskanje; 12.05 Ljudje in zemlja; 13.05 in 16.35 Poročila: 16.40 Nogomet; 18.30 Galaktika; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Ljubezenska zgodba; 21,55 Večer z Matejo Koležnik in njenimi prijatelji; 22.45 Poročila.
KOPER
16.40 Nogomet; 18.30 Gimnastika; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Sobota v družini; 20.30 TV film, i* serie Mladi policaji; 21.15 1, 2, 3 -Rock; 21.30 TVD danes; 21.45 Košarka; 22.55 Film.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
22. maja 1983
košarka
SINOČI V TRSTU PRED VELIKIM ŠTEVILOM GLEDALCEV
Zaslužena zmaga jadranovcev proti Americaninu
Odlična igra Iva Starca, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja - Vsi jadranovci zaslužijo pohvalo - Dragocena pomoč navijačev - Odločitev v soboto v Vicenzi
JADRAN — AMERICANINO VICENZA
95:80 (44:32) ] drugim verjetno mislili, da jim bo- I rimamo* teden časa, da se teme-
„ JADRAN: Klavdij Starc 8 (6:9), Ivo Starc 25 (3:7), Ban 16 (4:5), sta ™pet velike težave delala pred- | Ijito pnpravirno m tekmo Oboji se y>tez 24 (2:6), Rauber 1 (1:2), Žerjal 8, Daneu 9 (1:3), Sosič 2, Gu- vsem Marko Ban in Boris Vitez, dobro poznamo, tako da m pnča-
tič. Kraus 2.
AMERICANINO VICENZA: Salmistrato 17 (11:14), Sacchetto, Mcr-““i 4 (2:4), Mora 8 (0:2), Bortoli 2, Canilli 4, Bartolazzi 16 (6:12), Mascellaro 21 (7:8), Gurtner, Buccilli 8.
SODNIKA: Piezzi in Strazzullo iz Neaplja.
PROSTI METI: Jadran 22:32; Americanino 26:40.
OSEBNE NAPAKE: Jadran 31, Americanino 24. PET OSEBNIH NAPAK: Žerjal (30), Daneu (31), Ban (32), Mora (34) GLEDALCEV: 2.500.
Jadranovcem je sinoči uspel podvig. Doma so pred velikim številom navdušenih gledalcev zasluženo Premagali moštvo Americanina iz Vicenze in tako stanje v končnici Prvenstva C-l lige z ekipo iz Vi-cenze izenačili na 1:1. Za napredovanje v višjo, B ligo bo tako odločalo sobotno srečanje, ki bo zopet v Vicenzi.
Sinočnja zmaga jadranovcev je Povsem zaslužena. Nasprotniku so
■“»n...........................
vsilili svoj hiter tempo igre in za goste je bila takoj naloga izredno težka, ali bolje znatno težja kot pred tednom dni v Vicenzi. Če dodamo še, da so naši tokrat dobili tudi skok pod košema, potem je tudi jasno, da so lahko v večji meri izkoriščali protinapad, proti kateremu so bili košarkarji Americanina brez moči.
Badinottiveji varovanci so med
AVTOMOBILIZEM
VELIKA NAGRADA BELGIJE
Poskusnih voženj ni bilo
Prekinitev zaradi dežja - Prost in Tambay danes v prvi vrsti
SPA — Zaradi dežja so morali Včeraj prekiniti poskusne vožnje za čJeliko nagrado Belgije v formuli 1. jpko bodo piloti danes startali po cas!h. ki so jih dosegli v petek.
V prvi vrsti bosta torej Alain ~'r<>st na renaultu in Patrick Tam-% na ferrariju, v drugi pa Andrea ** Cesaris na alfa. romeu in Nel-s°n Piquet na brabhamu.
Sicer pa so piloti dokaj zaskrblje-111 zaradi vremenskih napovedi. Vse namreč kaže, da bo tudi danes v •nm belgijskem mestu slabo vreme, jako da je Lauda celo izjavil: «če “° tako vreme kot danes, potem ®arsikateri pilot ne bo dokončal nirke.* Amoux pa je dodal: «Dirke Verjetno ne bo nihče dokončal.* Jako danes na startu Prva vrsta: Prost (Francija) renault 2’04”615 in Tambay (Franci-W ferrari 2’04”626 Druga vrsta: De Cesaris (Italija) *Jfa romeo 2’04”840 in Piquet (Bra-*ffla) brabham 2’05”628 Tretja vrsta: Amoux (Francija} jnrrari in Patrese (Italija) bradam 2’06”137
Četrta vrsta: Winkelhock (ZRN) brr>w 2’06”264 in Cheever (ZDA) renault 2’07”294
peta vrsta: Rosberg (Finska) wil-nams 2’07”975 in Surer (Švica) ar-fovvs 2’08”587.
Nogomet
V 1. jugoslovanski ligi
Olimpija v Splitu
. V anticipiranih srečanjih 29. kola , Jugoslovanske nogometne lige sta .Včeraj Partizan in zagrebški Dinamo ■zenačila 2:2. Radnički pa je v go-*teh z 2:1 premagal Sarajevo.
DANAŠNJI SPORED:	Crvrna
nvezda - Budučnost, Vojvodina - Slojna, Vardar . Galenika, Rijeka -, KF Beograd, Osijek - Dinamo (Vin-kovci), Velež - Željezničar, Hujduk -Dlimpija.
Solfrini (Bancoroma), Meneghin (Billy) in Costa (Cidneo). Kot vi dimo, ni Tonuta (Bic) in Riccija (Indesit), ki naj bi po mnenju Gam-be sicer pokazala napredek, vendar naj ne bi bila še dovolj zrela za mednarodna srečanja.
Italija boljša od Izraela
TURIN — Na mednarodnem ko šarkarskem turnirju v Turinu je Italija sinoči s 85:68 (47:27) premagala Izrael, selekcija «A11 Starš* pa 96:64 (50:36) grško reprezentanco.
Košarka
«Azzurri» za Francijo
TURIN — Italijanski selektor San-^r° Gamba je včeraj objavil reprezentanco, ki bo nastopila na hjižnjem evropskem prvenstvu v Franciji. To so Brunamonti, Bona-®>ico in Villalta (Sinudyne), Caglie-Ds, Sacchetti in Vecchiato (Berloni), Marzorati in Riva (Ford), Gilardi in
Me Gregor pri Italcable
PERUGIA — Novi trener peterke Italcable Perugia Basket bo Jim McGregor, ki je v svoji karieri že vodil tudi številne državne reprezentance, med katerimi tudi italijansko.
Niso pa računali na izredno razpoloženega Iva Starca, ki je verjetno igral svojo življenjsko tekmo: bil je izredno požrtvovalen v obrambi, nevaren v protinapadu in točen pri metu od daleč, s 25 točkami pa najboljši strelec srečanja. Skratka, Ivo je bil najboljši igralec tekme, čeprav za sinočnji uspeh gre pohvala vsem jadranovcem, ki so dali vse od sebe in prispevali k velikemu slavju.
Srečanje se je dokaj ugodno pričelo za naše. V 3. min. so že vodili s 7:0, v 7. min. z 20:9 in v 14. min. kar s 15 točkami razlike (30:15). Polčas pa so končali v vodstvu z 12 točkami prednosti.
V nadaljevanju je bila že v 21. min. prednost naših 16 točk (48:32). Gostje pa niso popustili in so v 26. min. zmanjšali zaostanek na samih šest točk. Kazalo je že na slabše, saj so nato od 30. do 32. min. morali zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak kar trije jadranovci (Žerjal, Daneu in Ban). Z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti pa so naši zopet prejeli pobudo v svoje roke, priigrali so si zanesljivo prednost in zasluženo zmagali.
Veselje v Jadranovem taboru pa med samimi navijači je bilo neizmerno.
«Verjetno je bila to tvoja življenjska tekma,* smo po tekmi namignili Ivu Starcu.
«Tega ne morem reči. To naj drugi sodijo. Po tej zmagi lahko rečem le to, da smo opravili le polovico svoje naloge. Najtežje nas še čaka v Vicenzi.*
«Dobili smo skok. To pa je bila bistvena razlike glede na tekmo v Vicenzi pred tednom dni. Glede odločilne tekme v Vicenzi pa lahko rečem le to, da bodo o zmagovalcu odločali minimalni činitelji,* je dejal Jadranov trener Jože Splichal.
«Slabi smo bili v skoku. Igrali smo premalo ambiciozno, da bi lahko upali na zmago. Jadranovci pa so pokazali «veliko srce* in tudi zasluženo zmagali,* je izjavil trener gostov Badinotti.
«Kaj pa v soboto v Vicenzi?»
kovati kakih novih taktičnih variant. O zmagovalcu bo odločala zbranost. Pa tudi občinstvo.*
Kdo je bil tokrat najboljši v Ja-dranovih vrstah?»
«Gotovo sijajno občinstvo.*
Naj omenimo še, da je pred sinočnjim srečanjem Jadranov predsednik Gantar izročil kapetanu moštva Ediju Krausu lično darilo za njegov zadnji domači nastop. Edi bo namreč po srečanju v Vicenzi odpotoval na delo v tujino.
Za sobotno tekmo v Vicenzi pa je že sinoči vladalo veliko zanimanje. Poleg običajnega izleta (z večjim številom avtobusov), ki ga bo priredil Jadranov odbor, bodo avtobusni izlet priredili tudi Mladinski center, Dom in Naš prapor v Gorica ter Breg iz Doline. (B. Lakovič)
OB OBISKU ŠPORTNIH DELAVCEV Z RAVEN NA KOROŠKEM
Včeraj na županstvu repentabrske občine
Delegacija telesnokultume skupnosti z Raven na Koroškem, ki so jo sestavljali predsednik ZTKO Jože Šater, podpredsednik TKS Stane Rihter, tajnica ZTKO Milena Za-gornik in podpredsednik odbora za mednarodne odnose Sejad Karadža in ki se je na povabilo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji mudila na dvodnevnem obisku pri nas, je bila včeraj na sprejemu na županstvu repentabrske občine.
Potem ko je uvodoma predsednik ZSŠDI, dr. Odo Kalan predstavil goste, je župan repentabrske občine Pavel Colja na kratko orisal zgodovino te občine, nakar je tudi podčrtal prizadevanje občinske u-prave, da bi omogočila na tem področju čim širšo športno udejstvovanje. V ta namen so tudi pred leti zgradili nogometno igrišče, lani pa telovadnico.
Predsednik ZTKO Jože Šater se je zahvalil za topel in prisrčen sprejem, dodal je, da so prijateljski in športni stiki z našimi športniki in
športnimi društvi izredno plodni in da jih gre še naprej krepiti. Zlasti pa ga je zopet presenetilo, kako globoka je naša narodna zavest.
Potem ko sta si podžupan repentabrske občine Sonja Baiss in tajnica ZTKO Milena Zagomik izmenjali priložnostna darila, so si gostje v spremstvu predstavnikov občine in ZSŠDI ogledali športne objekte v tej naši občini.
Na sliki: gostje z Raven na Koroškem med sprejemom na županstvu repentabrske občine.
NOGOMET
«Azzurri» za tekmo proti Švedski (29.5.)
RIM — V pričakovanju finalnega srečanja pokala prvakov v Atenah med Juventusom in Hamburgerjem je zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Enzo Bearzot sklical le 13 igralcev za izločilno tekmo evropskega prvenstva proti Švedski, ki bo 2. maja v Goteborgu ob 18. uri.
Na Bearzotovom spisku pa so naslednji nogometaši: Altobelli, Ber-gomi, Bordon, Collovati, Marini in Oriali (vsi Inter). Ancelotti, Conti in Vierchowod (vsi Roma), Anto-gnoni, Graziani in Massaro (vsi Fiorentina), Dossena (Torino).
Tem nogometašem se bodo skoraj gotovo priključili še naslednji Ju-ventusovi igralci: Zoff, Gentile, Ca-brini, Scirea, Tardelli in Rossi.
Simmenthal Brescia
MILAN — Italijanski košarkarski prvoligaš iz Brescie bo odslej nosil ime Simmenthal, ki je bil vrsto
let pokrovitelj slavnega milanskega. w ia*_ucjc v v .u.™;	“-j ^ -
moštva, ki je osvojilo več italijan- gral znani avstrijski branilec Bru-skih in evropskih naslovov.	I no Pezzey.
Prohaska v Avstrijo,
Pezzey v Videm?
DUNAJ — Po pisanju avstrijskih časopisov se bo verjetno Herbert Prohaska vrnil v Avstrijo, v Italiji (in točneje v Vidmu) pa naj bi 1-
........................................I.......■■■■■n..............................................■iiiiiii........................im.....................................................................................................................................................................
KOLESARSTVO
TUDI NA VČERAJŠNJI ETAPI
Saronni brez težav ubranil roza majico
MONTEFIASCONE (Viterbo) — Včerajšnja etapa je bila očitno prehodnega značaja, bodisi zaradi hude vročine, še bolj pa zato, ker ni skrivala nobenih večjih težav. Nekoliko se je razživela le na griču Poggio Nibbio, kjer je bil najhitrejši Van Impe, in pa sedem kilometrov pred ciljem, ko je glavnini u-šel Riccardo Magrini. Za njim se je spustil De Wolf, vendar ga je glavnina kmalu dohitela, nakar je poskusil Lejarreta, ki je na rahli vzpetini pred ciljem zaostal za same tri sekunde za Magrinijem. Po 9 sekundah sta prišla Argentin in Algeri, glavna skupina z roza majico Saronnijem, Moserjem, in vsemi najboljšimi pa je imela 14 sekund zaostanka.
Vrstni red
1.	Magrini, ki je 225 km od Terra-
rine do Montefiascona prevozil v
5.50’57”
2.	Lejarreta (Šp.)	po 3”

NOGOMET
V 3. ITALUANSKI LICI
Triestina v gosteh pri skromni Rondinelli
Ko do konca prvenstva manjkajo, ranja kot Carrarese pred tednom še tri kola, se Triestina poteguje dni.
samo še za osvojitev častnega pr vega mesta. Napredovanje v B ligo so si namreč Tržačani že zagotovili (proti pričakovanju) ob koncu zmagovite domače tekme s Parmo. Zato se sedaj igralci potegujejo le. da bi čimbolj uspešno zaključili to sezono, v kateri so presegli najbolj rožnata predvidevanja.
Danes bodo Tržačani gostovali v Firencah proti Rondinelli, ekipi, ki se bori za obstanek v ligi. Na' dlani je, da se bodo domačini trudili na vse kriplje, da bi dosegli prepotrebni točki. Upati je, da pri tržaški ekipi ni popustila koncentracija po praznovanjih za dosego matematičnega napredovanja tako, da bo igralcem uspelo osvojiti vsaj točko in tako obdržali svojo nepremagljivost, ki traja že 20 kol.
Edina ekipa, ki lahko odvzame Tržačanom prvo mesto, je Padova, ki bo danes gostovala v Brescii, kjer domača ekipa kljub nedeljskemu podvigu (zmaga na gostovanju v Carrari) ni še popolnoma na varnem. Zato bo morala danes Padova igrati zelo previdno, če noče okusiti istega grenkega razoča-
DANAŠNJI SPORED (ob 16.00) Brescia - Padova, Forli - Piacenza, Vicenza - Spal, Mestre - Mode-na, Parma - Treviso, Rimini - Pro Patria, Rondinella - Triestina, San-remese - Fano, Trento - Carrarese.
B LIGA
DANAŠNJI SPORED Como - Cavese, Cremonese - Bari, Foggia - Varese, Lazio - Atalanta, Lecce - Bologna, Monza - Catania, Palermo . Pistoiese, Perugia - Arez-zo, Raggiana - Milan, Sambenedette-se - Campcbasso.
KOŠARKA
Nov poraz Doma
Časa del carrozziere — Dom 99:51 (47:24)
DOM: Gruzovin 5, Corsi 5, Or-zan 4, Semolič 11, Coretti 4, Nanut, Košuta 8, Dornik 10, Cej 4.
Domovci so v zaostali tekmi zadnjega kola promocijskega prvenstva visoko izgubili proti drugouvrščeni ekipi Časa del carrozziere. Naši so
se predstavili na igrišče v zelo o-krnjeni postavi, tako da so igrali tudi trije komaj 16-letni kadeti. Končni rezultat ni bil nikoli v dvomu, saj so si nasprotniki takoj v začetku priigrali visoko prednost. Že v prvih minutah je bilo razvidno, da so belo-rdeči povsem demotivirani, saj so še posebno v obrambi igrali katastrofalno. Le v drugem polčasu, ko so stopili na igrišče mlajši igralci, smo bili priča lepši in bolj hitri igri. Zato moramo prav gotovo pohvaliti mlade Orzana, Corsija in Gruzovina. ki so brez vsake treme opravili svoj krstni nastop v članski postavi. (S.L.)
TENIS
Arias in Higueras danes v finalu
RIM — V polfinalnih srečanjih mednarodnega teniškega turnirja v Rimu je Španec Higueras prama-gal Šveda Simonssona s 6:1 in 6:0, Američan Arias pa Švicarja Gun-thardta s 6:2, 7:6 in 7:3. Jimmy Arias in Jose Higueras bosta danes odigrala finalno srečanje.
3.	Argentin	po 9”
4.	Algeri	po 9”
5.	Visentini po 11”; 6. Beccia po 11”; 7. Fraccaro po 14”; 8. Bonet (Fr.) po 14”; 9. Jones (VB) po 14”; 10. Moser po 14”.
Skupna lestvica
1. Saronni 42.54’42”; 2. Contini po 8”; 3. Panizza po 45”: 4. Lejarreta (šp.) po 47”; 5. Torau (ZRN) po 48”; 6. Battaglin po 58”; 7. Ba-ronchelli po 1’07”; 8. Chozas (Šp.) po 114”; 9. Visentin po 1’22”; 10.
Svetovno znana imena v soboto na «1. maju*
V petek, 27. t.m. ob 20. uri vabi ŠZ Bor na stadion «1. maj*, kjer bo za prijetno vzdušje in zabavo poskrbel priljubljeni animator ljubljanske televizije Mito Trefalt. Med uglednimi gosti, ki bodo na večeru, omenimo le znanega alpskega smučarja Bojana Križaja, svetovno znana plavalca Boruta in Darjana Petriča, njunega trenerja dr. Draga Petriča, nek-
tarja Krevšlja- in novinarja, športne redakcije Radia Ljubljana Staneta Ureka.
Za ljubitelje plesa bo igral priznani ansambel Galebi.
Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in dobro domačo kapljico.
Verza po 1’24”; 11. Van Impe (Bel.) po 1’30”; 21. Moser po 2’44”; 60. Polončič (Jug.) po 9'42”.
V organizaciji KK Adria
«17. pokal Lonjcrja»
Danes bo v Lonjerju na sporedu 17. izvedba kolesarske dirke ciklo-amaterjev za «pokal Lonjerja*. ki ga organizira domači kolesarski klub Adria. Nastopili bodo tekmovalci ir. Furlanije - Julijske krajine, iz Veneta in iz Slovenije. Pomerili se bodo na 55 km dolgi progi, start pa bo ob 14. uri.
Program je naslednji: Lonjer, Bazovica, Opčine, Sesljan, Mav-liinje, Gabrovec, Božje polje, Križ, Trbiška cesta. Obelisk, Faccanoni, Bazovska cesta s ciljem nad Lonjer jem.
Barve Adrie bodo branili Kunaver in Lenaršič v mlajši kategoriji ter Macarol, Poropat, Marušič, Dežman in Hafner v starejši. Med favoriti za končno zmago so tudi
lonjerski predstavniki, ki so že zmagali pred dvema letoma.
R. Pečar
BOKS
Holmes s težavo ubranil naslov
LAS VEGAS — V Las Vegasu so bila v petek ponoči kar tri boksarska srečanja, veljavna za svetovni naslov. V težki kategoriji (verzija WBC) je Larry Holmes po točkah v 15 krogih s težavo odpravil izzivalca Tima Witherspoona. Prav tako v težki kategoriji (verzija WBA) je Michael Dokes ubranil naslov proti izzivalcu Mikeu Weawerju (srečanje se je končalo neodločeno). V lahko težki kategoriji (WBA) je Portoričan Osvaldo Ocasio po točkah v 15 krogih premagal izzivalca Randya Stephensena.
NOGOMETNIH AMATERSKIH LIGAH •
V.:	...	’	-■>	.
Zgleda, da se prvenstva, vsaj kar se tiče postav, končujejo brez večjih problemov za trenerje naših ekip. Tokrat v glavnem vsi potrjujejo postave, s katerimi so igrali prejšnjo nedeljo.
1.	AMATERSKA LIGA
PIERIS (31 točk) - VESNA (25)
Verjetna postava Vesne: Bubnich, Zucca, Sodomacco, Somma. Pribaz, Candotti, Bruno, Pipan (Picchieri), Starc, Jerman, Ludwig. V prvem delu: Vesna - Pieris 1:1. Strelca: Bruno, Perissini.
2.	AMATERSKA LIGA
ZARJA (27) - GAJA (12)
Verjetna postava Zarje: Puzzer, Bencich, Grgič, Franco, Sossi, Križ-mančič, Gatta, Udovicich, D. Fonda, Ražem, Tognetti.
Verjetna postava Gaje: Kante, B. Rismondo, Kalc, Milič, Gabrielli, M. Rismondo, Salvi, B. Grgič, Pečar, M. Kralj, V prvem delu: Gaja - Zarja 1:1. Strelca: B. Grgič, Novel.
CAMPANELLE (17) - KRAS (28)
Verjetna postava Krasa: Coroni-ca, Sugan, Škrk (Klun), Puntar, Škabar, Villalta, Spataro (Samec'
r'l
:),l
Milič, Ferfoglia, Olivo, Košuta. V prvem delu: Kras - Campanelle 2:0. Strelca: Samec, Ferfoglia.
ČAMPI ELISI (31) - PRIMORJE (30)
Verjetna postava Primorja: Mi-cor, Antoni, Caharija, Štoka, Angi-leri, Samese, Zollia, W. Husu, Per-tot, Vidali, Rustja, S. Husu, Bor-tolotti, Gašperlin. V prvem delu: Primorje - Čampi Elisi 1:1. Strelca: Tonelli, Zollia.
3. AMATERSKA LIGA
BREG (26) - S. ANNA (13)
Verjetna postava Brega: Panico-ni, Pinzin, Grizonič, Perossa, Pavletič, Jež, Kraljič, Mondo, Albertini, Azzolin, Strnad, Ciacchi, M. TuL Izključen: Dazzara. V prvem deln: S. Anna - Breg 0:1. Strelec: Zonta.
S. ANDREA (25) — PRIMOREC
(41 točk)
Verjetna postava Primorca: Leone, Marko in Mauro Kralj, Bruni, Lugnan, Modesti, E. Kralj, Fines-si, Ritossa, Dettori, I. Milkovič, P. Kralj, Mannia, W. Milkovič. V prvem delu: Primorec - S. Andrea 1:1. Strelca: E. Kralj, Longo.
B. Rupel
■iiiiiiiiiiifiiiiiiniii'iiiiitiiiiiiiHiiiiu|iiiiiiiuimiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui9
V OKVIRU MANIFESTACIJ OB «25. MAJU ■ DNEVU MLADOSTI»
Tudi tekma med Juvenlino in Našim praporom
Jutri bo v goriškem Kulturnem domu osrednja manifestacija, ki jo priredi goriška mladina ob «25. maju — dnevu mladosti*. Na manifestaciji, ki se bo pričela ob 20.30, bo prvič v goriškem domu nastopil znani Slovenski oktet iz Ljubljane, priložnostni govornik pa bo Aldo Rupel.
V okviru prireditev «Dneva mladosti* pa bo letos vključena tudi športna manifestacija, oziroma želi se, da tudi telesna kultura prispeva svoj delež. Zato bodo ob tej priložnosti organizirali odbojkarsko srečanje med šesterkama Juventine Iz štan-dreža in Našega praporja (Pevma, Osla v je, Št. Maver). Prav gotovo bo ta slovenski derbi zanimiv in bo privabil precejšnje število ljubiteljev odbojke, Tekma bo v torek, 24. maja, ob 20. uri na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma v Gorici (Svetogorska ulica 84), v primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma. Poleg tega, je namen organizatorjev, da naj bi bil ta slovenski derbi nekak uvod v tradicionalni športni turnir Mladinskega centra, ki se bo pričel v naslednjih dneh.
Orzanizatorji celotne manifestacije ob «25. maju — dnevu mladosti* so Mladinski odbod SKGZ in razni
goriški mladinski krožki, Glasbena matica. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Zveza slovenskih kulturnih društev.
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina za napredovanje VIS — Kras	3:1
(15:2, 7:15, 15:11, 15:1) Libertas Capriva — Juventlna 3:1 (3, -12, 13, 13)
Naš Prapor — Torriana 3:0 (2, 14, 11)
Tolažilna skupina
Olimpya — Arici Pieris 3:0 (12, 9, 6)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Soča — Torriana	1:3
(3, 4, -13. 11)
Danes kolesarski trim
Kraška goriška društva z obeh strani meje bodo v okviru medsebojnega sodelovanja danes priredila «mednarodnj kolesarski sprehod*. Start bo ob 10.30 iz Sel na Krasu. Proga se bo nato vila preko dr-
žavne meje do Dola, Jamelj in ob Doberdobskem jezeru do Doberdoba, Poljan, Vrha in Rupe ter iz sovodenjske občine nazaj do Sel. Dolžina proge znaša približno 35 km, vpisovanje pa bo od 8. do 10. ure na startu v Selah.
OBVESTILA
V okviru tradicionalnega srečanja mladih planincev Primorske ob Dnevu mladosti, prireja mladinski odsek športnega združenja Sloga danes, 22. maja, družinski vzpon na Vremščico (1.026 m). Zbirališče članov, oziroma prijateljev ŠZ Sloga, bo ob 8. uri pred spomenikom (v vasi) v Bazovici, Od tod bo odhod z zasebnimi avtomobili proti Senožečam. Vabljena posebno mladina.
ŠŽ Gaja
obvešča, da se bo teniški tečaj za otroke in mladince od 8. do 16. leta starosti pričel 28. maja ob 17. uri na Padričah. Vpis na začetku tečaja. Do konca šolskega leta bodo vaje enkrat tedensko, med počitnicami pa vsak dan, do opravljene desete lekcije. Cena tečaja znaša 29.000 lir.

na osnovni šoli «oton Župančič* pri sv. ivanu
Šahovski tečaj za najmlajše
slovenski osnovni šoli «0. Župančič* pri Sv. Ivanu so v tem Riškem letu izvedli zanimivo in hva-|evredno pobudo, in sicer šahovski kčaj za najmlajše. V četrtem raz-fedu je namreč učitelj Mario Adamič naučil svoje učence osnovnih šahovskih vrlin, vsi učenci pa so njegovo nobro voljo poplačali z navdušenjem !,ri Požrtvovalnostjo, saj vsi že igrajo sah na, za njihova leta, zelo zadovoljivi ravni. Interni turnir, ki je "ajal nekaj časa in so se ga udele-vsi učenci, je osvojila Vesna Pa-h°r. Andrej Pavlica pa se je prav dobro uvrstil na pokrajinskem pr-yehstvu v svoji kategoriji. Ob koncu . 8a tečaja sta šahista Pino Rudež ln Duško Jelinčič odigrala vsak po ep° simultanko z 18 učenci tega šahovskega* četrtega razreda ter Zabeležila navdušenje in dobro pripravo malčkov. Šahista sta osvoji-la vse partije, najbolj žilavo pa s° se med drugimi upirali Pavel ^htonelli, Erika Drioli, Peter Rudež,
^aško Kubošek, Andrej Pavlica, Ves-ba Pahor in morda še kdo. Učitelj ''damič in pa učenci sami so bili na koncu simultanke zadovoljni s »Prireditvijo*, katere tehnični rezultat seveda ni bil važen, pomembne j-,? je bila nenapisana domena in že-i-ia, da bi se ti učenci prihodnje *°lsko leto udeležili dopolnilnega
Ob koncu šahovskega tečaja na osnovni,šoli «0. Župančič* so udeleženci z navdušenjem odigrali simultanko s Pinom Rudežem in Duškom
Jelinčičem
šahovskega tečaja, na katerem bi ti mali navdušenci izpopolnili svoje šahovsko znanje.
BALINANJE
ZAMEJSKO PRVENSTVO
Polet v vodstvu
V tretjem kolu zamejskega balinarskega prvenstva si je Polet kar v gosteh gladko privoščil Gajo in se tako sam vsidral na prvo mesto. O-penci »o bili neprimerno boljši od
padriško - gropajske četverke, ki je bila tako prvič poražena.
IZIDI 3. KOLA
Kras A - Zarja 1:1 ( 5:13, 13:7 ) Gradina . Kras B 2:0 (13:9 , 13:10) Gaja - Polet 0:2 ( 3:13, 4:13) Kraški dom - Sokol 1:1 ( 8:13, 13:10)
LESTVICA: Polet 5 točk, Sokol, Gradina in Gaja 4, Kraški dom in Zarja 3, Kras A 1 in Kras B brez točke.
PRIHODNJE KOLO (25. t.m.) Gaja - Kras A; Kras B . Polet, Zarja - Sokol, Kraški dom . Gradina.
V SOBOTO: 28. T. M., NA STADIONU «1. MAJ» V TRSTU
Velika udeležba na osnovnošolski olimpiadi
Organizira jo Športna šola Trst pod pokroviteljstvom revije Galeb
V	soboto, 28. t.m., bo na stadionu «1. maj* pravi vrvež, saj se bodo zbrali učenci desetih osnovnih šol iz Trsta in Milj na 5. osnovnošolski olimpiadi, ki jo organizira Športna šola Trst, njen pokrovitelj pa je mladinska revija Galeb.
Učenci bodo prispeli na stadion nekaj pred deveto uro v spremstvu svojih učiteljev. Ob devetih se bo pričelo tekmovanje v četveroboju, zatem pa bo finalni del tekmovanj v igri «med dvema ognjema*.
V	dopoldanskih urah bo tudi sprejem za gosto in učitelje. Učenci bodo nato prejeli kosilo, po katerem bodo zanje poskrbeli animatorji z raznimi družabnimi igrami.
Ob 15. uri bo zaključna prireditev, na kateri bodo najprej nastopili učenci osnovne šole «Karel Širok*, ki so v tem letu slavili 5. obletnico poimenovanja šole. Sledili bosta še telovadna točka in petje, nato pa bo težko pričakovano nagrajevanje. Učenci osnovnih šol «Bazoviški junaki*, «F. S. Finžgar*, «D. Kette*, «F. Milčinski*, J- Ribičič*, «K. Širok*, «M. Gregorič -
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Stepančič*, «1. Grbec*, «0. Župančič*, «žavlje - Korošci* iz Milj so namreč v letu, ki se izteka, tekmovali v igri «med dvema ognjema*, v šahu, v orientacijskem pohodu in v četveroboju. Udeležili so se tudi likovno-fotografsko-literarnega natečaja «Obrtništvo v naši soseski*, ki ga je razpisala Športna šola Trst.
Vse te dejavnosti so točkovane in zmagovalec 5. osnovnošolske olim-piade bo tista šola, ki si bo nabrala največje število točk.
MINIBASKET
«TROFEJA PLASMON* CAMB — Sokol 36:34 (20:17)
SOKOL: Tomšič 2, Legiša, Gulič 6 (2:2), Šuligoj 7 (1:4), Rebula, Sta-nissa 2, Paulina 6 (2:4), Pizziga 11 (3:6), Hmeljak.
V predzadnjem srečanju prvenstva v mirjbasketu za «Trofejo Plasmon* je mlado Sokolovo moštvo proti enakovrednemu nasprotniku doživelo tesen poraz.
Po dobrem začetku (po prvi četrtini so naši vodili z 12:9) je Sokol v nadaljevanju nekoliko popustil, tako da je nasprotnik z delnim izidom 11:5 povedel, nakar se je bil izenačen boj do konca.
V Sokolovih vrstah sta nekoliko odpovedala Stanissa in Paulina, po drugi strani pa so se izkazali «re-zervni* igralci, med katerimi naj pohvalimo Pizzigo, Šuligoja in Guliča. (M. K.)
:
DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 22. MAJA
1. AMATERSKA LIGA
16.00 v Pierisu: Pieris - Vesna.
2. AMATERSKA LIGA
16.00 v Trstu na igrišču Campanelle: Campanelle - Kras; 16.00 pri Dom ju: Čampi Elisi - Primorje: 16.00 v Bazovici: Zarja - Gaja.
Zlatama • Urama
Laurenti
nudi veliko izbiro vseh vrst ur:
ročnih, stenskih in budilk
SERVISNI CENTER
SEIKO
TRST — L.go Santorio 4 Tel.: 723-240
3. AMATERSKA LIGA
16.00	v Dolini: Breg - S. Anna; 10.30 na Opčinah: S. Andrea - Primorec: 16.00 v Gradišču: Torriana - Sovodnje: 16.00 v Vermeglianu: Romana - Mladost; 16.00 v Štandre-žu: Juventina - San Lorenzo.
ZAČETNIKI
9.00	v Dolini: Breg - Zaule; 9.30 v Trstu, na igrišču Campanelle: Montebeilo - Kras.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Repnu: Polet - Libertas; 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Gin-nastica: 11.00 v Trstu,- Ul. dello Sco-glio: Scoglietto - Bor Radenska.
KOTALKANJE
DEŽELNO PRVENSTVO
15.00	v Trstu, Ul. Giarizzole: nastopa tudi Polet.
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.00	v štandrežu: Soča - Italcan-tieri.
KOLESARSTVO
14.00	v Lonjerju: «pokal Lonjerja* za cikloamaterje.
JUTRI
PONEDELJEK, 23. MAJA
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.30 v Gradišču: Torriana - Sovodnje.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9.000 lir — celoletna 108.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|ano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 rornl
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Ju»lSK' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih de v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
22. maja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
• j . 1	^,an italijanske
Izde j a	ZTT zveze časopisnih
in tiska T ^ Trst založnikov FIEG
VČERAJ ZJUTRAJ
Prisrčna sklepna prireditev na šoli «Fran S. Finžgar»
S proslavo so se tudi spomnili prve obletnice poimenovanja šole
Kot vsako leto je v tem času na šolah vse živo in veselo ter nekaj več dela kot po navadi, kajti tako učitelji kot učenci se pripravljajo m zaključne šolske prireditve. Na osnovni šoli «F. S. Finžgar* v Barkovljah je bilo veselo že včeraj dopoldne, saj so učitelji in učenci proslavili tako prvo obletnico poimenovanja šole, kot zaključek šolskega leta.
Nekaj pred enajsto uro so se u-čenci z vzgojitelji zbrali pred Fin-žgarjevem doprsnim kipom, ki je postavljen v veži šolskega poslopja, ujer so se poklonili njegovemu spominu s šopkom cvetja in zapeli «Zdravljico», nato so odšli v dvorano prosvetnega doma, kjer so iz-vedli zelo lep in prisrčen spored. Najprej je učiteljica Vera Poljšak imela kratek nagovor, v katerem je orisala Finžgarjev lik. Kot prvi so nastopili najmlajši, ki obiskujejo otroški vrtec s petjem in rajanjem. Nato so učenci IV. razreda podali Finžgarjev življenjepis in nekatera njegova dela. Oni, ki obiskujejo V.r. so uprizorili povest Martina Krpana, medtem ko so učenci od I- do III.r. lepo izvajali razne plese ob domači pesmi.
Za zaključek je šolski zbor zelo ubrano zapel tDekle na vrtu*. «0 moj preljubi dragi dom*, «Sijaj sijaj sončece» in «Hej Slovani». Na-
vzoči starši in prijatelji mladine so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so nagradili izvajalce z burnim in dolgotrajnim aplavzom s katerim so se hoteli zahvaliti tudi učnemu osebju, ki je dobro pripravilo otroke za nastop.
M. M.
V ŠKEDNJU
Odprtje razstave Atilija Kralja
V petek so v galeriji škedenjske-ga kulturnega društva «Ivan Grbec* odprli razstavo slikarja Atilija Kralja. Kot je že tradicija tega društva. je bil ob otvoritvi tudi koncert. Tokrat sta nastopila pianist Aleksander Vodopivec in solopevka Odinea Cupin. Umetnika sta izvajala skladbe slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. Otvoritve se je udeležilo lepo število domačinov, pa tudi gostov iz mesta. Častna gosta petkovega večera pa sta bila jugoslovanski konzul v Trstu Drago Mirošič in njegova soproga.
Po uvodnem pozdravu predsednika društva Deziderija Švare je umetnika predstavil kritik Milko Bambič. Nato pa je Atilij Kralj prebral nekaj svojih ljudskih in hudomušnih pesmi v slovenskem narečju. Sledil je koncert Aleksandra Vodopivca in Odinee Cupin. Izvajanje je občinstvo naravnost prevzelo. Po prireditvi so se gostje in občinstvo zadržali pozno v noč v prijetni družabnosti. (W.M.)
Srečanje študentov iz zadnjih predvojnih let
Skoraj petdeset tržaških in go-riških slovenskih študentov in njihovih vrstnikov iz mladinskih vrst iz zadnjih predvojnih let, se je v petek pod večer zbralo v ankaranskem hotelu Adria na prvem srečanju po praktično 43 letih. Najštevilnejši so bili iz Trsta in okolice, za njimi tisti, ki živijo danes pretežno na Koprskem in drugod po Sloveniji, nekaj jih je bilo iz Gorice, prišli pa so tudi iz Rima, Milana, Ljubljane in še od kod. Med njimi so bili ljudje različnih poklicev:	zdravniki, odvetniki in
umetniki, inženirji, časnikarji, profesorji, profesorice, učitelji in učiteljice, uradniki in uradnice, ljudje iz trgovskih strok in gospodinje,
■niiiiiimiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininimnimiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiniminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
Ob prvi obletnici smrti Tiberija Rukina daruje oče Augusti 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Romana Rebule daruje Dušan Košuta
15.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
S PROSEKA
V	spomin na tov. Oskarja Vatovca darujeta Dragica in hčerka Dolores 10.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
V	spomin na Giovanno Sedmak -Sulli darujejo pokrajinski palirji
90.000	lir.
Namesto cvetja na grob Marije Vidmar daruje Lidia Gregori z družino (Bazovica 176) 10.000 lir.
* * *
Ob drugi obletnici smrti Eme Tomažič darujeta Tončka in Emil Colja 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob 2. obletnici smrti naše drage Eme Colja vd. Tomažič daruje brat Just z ženo in sestra Olga
25.000	lir za Dijaško matico, 25.000 za Glasbeno matico, 25.000 za Slovensko dobrodelno društvo in 25.000 lit za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Oskarja Godniča darujejo prijatelji Milka Švab, An gelo Stefančič in Josip Batič 15.000 lir za TPK Sirena in 15.000 lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje.
Ob 3. obletnici smrti dragega očeta in moža Josipa Vertovca darujejo žena Marija, sin Marino z ženo Grazio in sinom Markom 30.000 lir za nakup klavirja v Barkovljah.
V	počastitev spomina svojih staršev daruje Vida Gerlanc - Menuc-ci 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Angela Štoka daruje Viktorija Čuk (Trebče 85) 10 tisoč lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na Doro Pahor in Angela Štoka daruje Marija Kralj (Trebče) 10.000 br za lačne po svetu.
V	spomin na Romana Rebulo darujeta Gizela in Nandi 10.000 lir za ŠD Vesna.
V	isti namen darujeta Stanko in Vojko 20.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Romana Rebule daruje Alojz Sedmak (Gabrovec 1) 15.000 lir za moški pevski zbor Vesna.
V	spomin na brata Angela Štoka daruje sestra Mila 10.000 lir za godbo V. Parma - Trebče.
V	spomin na Angela Štoka daruje Miro Čuk 10.000 Ur za godbo V. Parma Trebče.
V	spomin na Bruna Križmanči čk daruje Tuljo Možina 15.000 lir 2a godbo V. Parma - Trebče.
Tanja Stefani daruje 10.000 lir za KD Slavec Ricmanje - Log.
Ob priliki osebne razstave v galeriji »Babna hiša* v Ricmanjih daruje Stano Žerjal 50.000 lir za KD Slavec Ricmanje - Log
V	spomin na Petra Micheiij* darujeta Dragica Husu in hčerka Dolores 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
*Db 35. obletnici smrti nepozabne hčerke Mimi Holstein daruje mati Marija 50.000 lir za MMLPŽ Vesela pomlad.
V	spomin na Mimi Holstein daruje Marija Premru 10.000 lir za MMLPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Karlo Španger daruje Vinko Furlan 10.000 lir ter Anica in Silvo (Proseška postaja)
20.000	lir za cerkveni zbor s Proseka.
Namesto cvetja na grob Edija Vecchieta darujeta Majda in Sandi Cergol 20.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
Namesto cvetja na grob nečaka Romana Rebule daruje Alojz Rebula 15.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob tov. Romana Rebule darujeta Irma in Gigi
10.000	lir za moški pevski zbor »Vesna* in 10.000 lir za vzdrževanje ljudskega doma A. Sirk v Križu.
Namesto cvetja na grob Romana Rebule darujeta Zofi in Odon Sedmak 25.000 lir za vzdrževanje ljudskega doma A. Sirk v Križu.
V	isti namen darujejo člani u-pravnega odbora Ljudskega doma iz Križa 20.000 Ur za moški pevski zbor Vesna in 20.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma A. Sirk v Križu.
Namesto cvetja na grob tov. Romana Rebule daruje Viktorja Kodrič 10.000 Ur za sklad »Dela*.
Ob priUki 80-letnice darujeta Olga in Anton Pertot 20.000 Ur za SKD Barkovlje in 20.000 Ur za TPK Sirena.
V	spomin na Cvetka Pertota daruje Olga Pangerc 10.000 Ur za SKD Barkovlje.
Ob 5. obletnici delovanja MMLPZ »Vesela pomlad* darujejo g. Viljan Žerjal 10.000 lir. cerkveni pevski zbor sv. Jerneja 100.000 ter g. Franc Štuhec 50.000 Ur za MMLPZ «Veselo pomlad*.
V	počastitev spomina Angele Štok daruje sestra Mila 20.000 Ur za MMLPZ Vesela pomlad.
Ob 5. obletnici smrti dragih staršev darujeta sinova Boris in Car-lo Kovač 40 000 Ur za MMLPZ »Vesela pomlad*.
Ob 40. obletnici smrti hčera Ivanke in Dušanke Berdon daruje oče Štefan Berdon 20.000 Ur za VZPI Dom jo in 20.000 Ur za KD F. Venturini.
V	spomin na moža Vladimira Pre-garca daruje žena Valerija 10.000 lir za pevski zbor KD Slavec Ricmanje - Log.
V	spomin na drage starše in teto Lucijo Magagna vd. Štoka daruje Viktor Puntar 50.000 Ur za godbeno društvo s Proseka in 50.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Marina Milkoviča daruje Stojan z družino
15.000	Ur za osnovno šolo K. D. Kajuh.
V	spomin na dragega Romana darujeta družini Rebula in Sirk
40.000	lir za moški pevski zbor Vesna. 40.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna, 40.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim. 40.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma in 40.000 Ur za sekcijo KPI J. Ver-gineUa.
V	spomin na Romana Rebulo darujeta Fani in Ciril Sedmak 20.000 lir za dekUški pevski zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob Edija Vecchieta darujejo Benjamin Smot-lak (Oreh) 10.000 lir, Franko Odo-ni 50.000, Alojz Tul 100.000, Otili ja Stranj 50.000, Slava Parovel 10 tisoč, Anica in Milan 10.000, Marko Deklič 10.000, Ernesta Tul 20 tisoč, Franka Smotlak 10.000, Damijan Tul 10.000 in N.N. 20.000 Ur za PD Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Romana Rebule darujeta Nevi in Danilo Tence 10.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	spomin na bratranca in prijatelja Edija Vecchieta darujejo Majda, Primož in Fabio Šturman ter Boris Artač 30.000 Ur za skavtsko organizacijo.
Namesto cvetja na grob Karle Španger daruje Marija Kalc 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Karlo španger daruje družina Fabjan 10.000 Ur za' Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Andreja Ražma daruje družina 20.000 Ur za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Karle Španger daruje Anita Metelko 15.000 lir za Dramsko skupino Jaka Štoka.
Namesto cvetja na grob Karle Španger daruje Sonja Majovski 10.000 Ur za ženski pevski zbor Prosek - Kontovel.
Družina Udovič - Sancin (Trst) daruje 70.000 lir za cerkev na Re-pentabru.
V	spomin na starše daruje Marija Semec 20.000 Ur za cerkev na Repentabru.
Ob obletnici poroke darujeta Radovan in - Danica Šemec 20.000 Ur za cerkev na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Kateri-ne Čok darujejo družini Grizonič -Guštin (Col) 30.000 lir, družina Raubar (Repen 95) 20.000, družina Čok (Repen 95) 30.000, družina Mi-Uč (Repen 93) 10,000 za cerkev na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Kristine Kariš - Bertolino daruj?jo Marija Purič 50.000 Ur, nečakinja iz Ancone 50.000, družina Šuc (Repen 171) 10.000, družina Purič (Repen 43) 10.000, družina Bizjak (Col 10) 40.000, družina Raubar 10.000, družina Raubar (Repen 21) 10.000, družina Križman (Repen 76) 10.000, družina Škabar (Repen 23) 10.000, Julija Guštin (Col 21) 10.000, družina Dol jak (Repen 11) 15.000, družina Raubar (Repen 2) 10.000, družina Raubar (Col 59) 5.C00, družina Škabar (Repen 5) 10.000, družina Škabar (Repen 135) 10.000, družina Škabar (Repen 78) 10.000, družina Škabar (Repen 45) 10.000, družina Hrovatič (Col 51) 10.000, družina Hrovatič (Col 40) 6.000, družina Milič (Col 15) 10.000, družina Canziani (Col 40) 10.000 in dr. Gruden 50.000 lir za cerkev na Repentabru.
Malka Pertot - Žnidarčič daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob plačanju članarine darujeta Polda Gruden 2.000 in Angela Škrbec 2.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
mnogi še aktivni, nekateri že upokojeni. Kaj bi skrivali, tudi precej sivih las je že bilo namesto prejšnjih črnih, kostanjevih, plavih, tudi kakšna gubica na obrazu, toda iskrivost v očeh in mladost v srcih sta vse te neizbežnosti časa potisnih daleč v leta nazaj, v katera so zavrtali svedri spominov, pa čeprav se je kakšna niansa izmuznila in jo je bilo treba s skupnimi močmi znova priklicati k življenju.
Ob omizju je zbrane kot ankaranski domačin pozdravil Mario A-bram in jim zaželel dobrodošlico po tolikih letih, v imenu pobudnikov srečanja pa je kratko spregovorila Tatjana šmuc - Korenova, ki se je spomnila tudi vseh tistih takratnih študentov, ki jih ni več, ki so padli v boju za svobodo ah umrli v teh povojnih letih.
Pozno v noč je potem teklo nevezano obujanje spominov, velikih in drobnih utrinkov iz mladosti, ki v težkih časih ni bila vedno lepa, pa je bila vseeno lepa, kot je lahko lepa samo mladost. In pred razidom ob objemih in poljubih, tudi s kakšno odpustljivo solzo vmes, sklep: do prihodnjega srečanja ne sme poteči štirideset let... (jk)
Jutri pesnik A. Pregare v Sesljanu
Na sedežu Neodvisne turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu bo jutri zvečer z začetkom ob 18.30 umetnostni večer, v okviru katerega bo pesnik Aleksij Pregare prebral nekaj svojih pesmi, italijanski prevod pa bo podal časnikar G. M. Bugatto. Sledil bo prikaz diapozitivov o delih M. Casset-tija z razstave z naslovom »Deset let slikarstva». Diapozitive bo komentiral kritik C. Milic, stvaritve pesnika pa bo predstavila prof. F. Sferco.
«NavaIe Assieurazioni» posluje uspešno
Družba »Navale Assicurazioni*, ki pripada zavarovalnici ‘»Assicurazioni Generali*, je zaključila lansko poslovanje s čistim dobičkom 2 milijardi 546 milijonov lir. V letu 1982 je družba nabrala za 21,3 milijarde lir premij. Na skorajšnjem letnem občnem zboru delničarjev bodo pred lagali izplačilo dividende v razmer ju 160 lir za vsako delnico, kar ustreza 8% nominalne vrednosti.
so jih izdale posamezne bolniške blagajne pred zdravstveno reformo.
Nova zdravstvena izkaznica vsebuje osnovne podatke dotičnega, kot izhajajo iz matičnega urada, poleg tega tudi ime splošnega zdravnika in številko Krajevne zdravstvene e-note, kateri zainteresirani pripada. Vsak posamičen prebivalec bo imel odslej lastno prepoznavno številko (kodeks). Izkaznico bo treba obvezno pokazati za sleherno zdravstveno storitev, od splošnega zdravniškega do speciahstičnega pregleda in sprejetja v bolnišnico.
Izkaznica bo za tiste, ki sicer bivajo v naši dežeh, nimajo pa stalnega bivališča, veljavna šest mesecev in jo bo treba sprotno obnavljati ter se v ta namen obrniti na KZE.
NA KATINARI
Slavnostna podelitev bralnih značk
V petek je na osnovni šoh Fran Milčinski na Katinari vladalo praznično razpoloženje. Na programu so namreč imeli podelitev bralnih značk, ki jih je otrokom, ki so jih zaslužili izročil pesnik Niko Grafenauer. Kot je v uvodnih oesedai, otrokom in staršem povedala učiteljica Mara Kalanova, so prav na katinarski osnovni soli kot prvi v zamejstvu že leta 1972 uvedi) bralno značko, ki je oostala zdaj že tradicionalna za celo vrsto naših šol. Na šoli Milčinssi so v vseh teh letih podelili značke že razni domači literati, kot tudi pe sniki in pisatelji iz Slovenije pa tudi gledališki igralci.
Kot rečeno, je bil letos gost na Katinari pesnik Niko Grafenajer, avtor znane otroške pes.iiske zbirke »Pedenjped*. Grafenauerja je najprej pozdravil šolski pevski zbor, nato se je pesnik prisrčno pogovarjal z učenci, prebral jim je nekaj svojih pesmi, na koncu pa seveda izročil težko pričakovane bronaste, srebrne ah zlate značke. Preden se je ugledni gost poslovil so mu seveda otroci dah v podpis njegove knjige, kdor pa ni imel knjige je v podpis prinesel kar priznanje, ki ga je pravkar prejel z bralno značko. (INKA)
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM prazno udobno dvosobno stanovanje v centru mesta. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 421412.
ZAMENJAM novo dvosobno opremljeno stanovanje v bližini Ljubljane (8 km) za staro hišo ali enako stanovanje v okolici Trsta. Telefon 040/213643.
ČISTILNICA »Tatjana*, Nabrežina, Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in hkanja po ugodnih cenah. Umik; vsak dan razen sobote od 8. do 13. in od 16. do 19. ure.
OSMICO je odprla Olga Grilanc -Salež 23. Toči belo in črno vino.
PRODAM staro enostanovanjsko hišo v Ronkah. Ponudbe v večernih urah. Tel. (0481) 778827.
PRODAM prazno stanovanje v okolici Sv. Justa v Trstu - 5. nadstropje, površina 50 km. m. Telefonirati na št. 745762.
PRODAM motor suzuki enduro TS 400 letnik 1979. Telefonirati na št. 574963.
PRODAM po ugodni ceni motorno kolo morini 350 kub., letnik 1982. Telefonirati v delovnem času na št. (0481) 86821 ali 87265.
PRODAM priključek za prikolico, 6 m dolg čolp z motorjem diesel 2 KS, opremljen s hladilnikom in WC ter motorni čoln (skutter ba-racuda). Mario Devetak, Ul. Za-netti 22/a - Sovodnje, tel. 0481/ 882112 okrog 13. ure.
PRODAM elektronske orgle znamke GEM. Telefonirati na št. 416150 ob uri kosila.
pam železnina
|V]	STROJ! — TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
PRODAM motorno kolo gilera cc 150 v dobrem stanju, prevoženih 9.000 km. Telefonirati ob uri kosila ah večerje na tel. 040/53874. .
OSMICO je v Sovodnjah odprl Franc Lukman (Magrin), kjer toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Emil Purič, Repen št. 15.
OSMICO je odprl Ivan Antonič Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino.
OSMICG je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika
lUki
foto-kino O1
kontaktne leče
Ul. Buonarroti s (pr. Ul. Rossetti) TRSI	Telefon 77-29-!8>
International Company Is looking for a
MARKETING COORDINATOR
to act as intermediary betmeen the Company and its Bottlers.
The appiicant must be under 35 years of age, with fluent knovvledge of English and Slovenian/Serbocroatian, prefereblv with university degree in economics or law and with absolved military Service.
Good salary, appropiate training and Company car provided. Send curriculum vitae to: Oglasni oddelek PD - «Marketing coordinator* — Ul. dei Montecchi 6 - 34137 Trst.
za industrijo, kmetijstvo in za dom
TRST (Industrijska cona)
D O M J O, 137 - Tel 324 979
PRODAM 2.000 kv. m nezazidljive površine bhzu Doline. Telefonirati na št. 228756 ob uri kosila.
OSMICO je odprl Emil Mučič v Štandrežu - Ul. S. Rutar 24. Toči belo vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek.
PRODAM fiat -500 L letnik 70 - prevoženih 87.000 km. Opravljena revizija. Telefon 228436 v večernih urah.
OSMICO je odprl danes Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico.
ŽENSKA iz Trsta nudi svojo pomoč kot šivilja in gospodinjska pomočnica. Telefonirati na št. 040/630457.
MOŠKI srednjih let išče žensko, brez obveznosti, staro od 45 do 50 let. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Pomlad».
PRODAM fiat 500 v dobrem stanju, opravljena revizija, po ugodni ceni. Telefon 213820 po 17. uri.
agromeccanica
Ul. Flavia di Aquilinia 16/A — Trst — Telefon 231736
Nudi kmetijske stroje znamk VALPADANA, PASOUALI in S.E.P.
kosilnice OLIMPIA
MM«
ORVISI
bogato
Igrač
Izbiro vsakovrstnih
FRS1 - UL PONCHIELLI 3
JUAUTISPORT
S. Frisori Ul. Pigafetta 5 - Tel. 826-846
ZA LJUBITELJE MORJA IN JADRANJA
PP Pit P^ P JI	jadrnica izdelana v Trstu
Kit: 14.950.000 Lit (brez IVA) ■ Plovna: 23.950.000 Lit (brez IVA)
V teku delitev novih zdravstvenih izkaznic
Deželni urad za informatiko je razposlal po pošti že kakih 600.000 novih zdravstvenih izkaznic od skup nega števila 1,2 mihjona, ki so namenjene prebivalcem Furlanije Julijske krajine. Razdeljevanje iz kaznic se bo končalo domnevno v prvi tretjini junija, veljati pa bodo uradno začelo 16. junija in nadome stile vse dosedanje zdravstvene knjižice, potrdila in sorodne listine, ki
BANKA
POOBLAŠČENA ZA DEVIZNO POSLOVANJE
BCIKB
NOVA AGENCIJA DOMJO
•	AVTO-BANKA
•	NEPREKINJENA BLAGAJNA
•	MENJALNICA
ŽE 25 LET VAM NA USLUGO
BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SEDEŽ: Ul. Filzi 10 - Tel. 61446 AGENCIJA DOMJO: Dotnjo 227 - Tel. 831131
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
OBRAČUN ZA POSLOVNO LETO 1982
1982:
ZAUPANJE IN UTRDITEV
NEUGODNIM GOSPODARSKIM
LETU 1982
KLJUB
RAZMERAM V
Občni zbor članov je 16. aprila 1983 odobril obračun za poslovno leto 1982, ki je dalo naslednje rezultate:
NALOŽBE: 4.706 milijonov VLOGE:	8.965 milijonov
porast 43,97%
porast 35,3 % porast z ozirom na leto 1981 za 2.340 milijonov ali +35,3% kljub konkurenci neobdavčenih državnih vrednotnic.
KMEČKA
IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
Vaša banka