Edini slovenski dnevnik -s ▼ Zedinjenih državah m m m
Velja aa vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA

The only Slovenian Daily -: in the United States, s-
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Cla« Blatter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Issued every day except snndays —: and Legal Holidays. 2— 50.000 Readers.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 64. — ŠTEV. 64.
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 17, 1916. — PETEK, 17. MARCA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Vroči artilerijski boji pri Douaumontu se nadaljujejo.
POLOŽAJ PRI HRIBU LE MORT HOMME. — FRAN COZI DEMENTIRAJO POROČILO. — TRETJA BITKA PRI VERDUNU, KI SE JE ZAČELA V TOREK, SE SE NI POSEBNO RAZVILA. — NEMŠKO OFEN ZIVNO PRODIRANJE JE USTAVLJENO. — SMRT POLKOVNIKA DRIANTA. — NEMCI PRAVIJO, DA BO VERDUN V NAJKRAJŠEM ČASU PADEL. — NEMŠKI USPEHI V KAMPANJI.
Napetost narašča.
Angleži so obstreljevali mesto, v katerem stanuje veliko število Grkov. — Veliko razburjenje.
Berlin, Nemčija. 16. marca. — ---,Uau«. —
Zavezniki bodo uajbrže v kratkem Prvikrat odkrat je izbruhnila voj-prekinili z Grško vse diplomatiene aa se je pojavilo nesoglasje med zveze, ker se Grška noee ukloniti raznimi njihovim pretiranim -zahtevam. — lz Aten poročajo, da so angleške bojne ladje danes obstreljevale tur
zastopniki Reielistagu.
Ko se je sestal včeraj parlament
- ------- - seji, se je videlo takoj, da soei-
ško mesto Vurli pri Smirni, v ka- jalisti. ki so edini doslej nasproto-I terem prebiva veliko število Gr- vali vladi, niso edini nezadovoljiv. Kakih dvajset grških žena in neži, temveč, da se je pojavilo ve-
Pari*, Francija, IG. marca. — Vojno ministrstvo je izdalo nocoj sledeče nradno poročilo:
Po obstreljevanju Bethineourta in Cumieres so Nem-ci z vso silo navalili na hrib Le Mort Homnie. Lahko se reče, da se je udeležilo napada več tisoč vojakov, ki pa niso ničesar opravili. Zavzeli niso niti ene naše postojanke. Naša artilerija se je izborilo obnašala.
Na desnem bregu reke Maas, vzhodno in zapadno od Douaumonta, kakor tudi pri vasi Vaux, se vrše vroči artilerijski spopadi. V tem odseku infanterija sploh še ni stopila v akcijo.
V	Argonih smo obstreljevali ceste, po katerih dova-žajo Nemci vojni materijal.
Washington, D. C.. 16. marca. — Tukajšnje francosko poslaništvo je obelodanilo brzojavko, katero je dobilo \i. francoskega glavnega stana. Brzojavka se glasi:
- Veliki nemški generalni štab je bil izdal 15. mar-ea poročilo, v katerem zatrjuje, da so se nemške čete približale višini Hort Hounne in zavzele nekaj postojank. Resnica je, da smo mi odbili vse nemške napade in pognali sovražnika na 50 kilometrov dolgi fronti v beg. Na hribu Mort Homme ni bilo v sedanji vojni še nobenega nemškega vojaka. Poročila nemškega generalnega štaba so zelo nepopolna, v gotovih ozirih pa tudi popolnoma neresnična. I'me v 110 je, da se sovražniku ne godi prav dobro, ker noče poročati resnice.
London, Anglija, 16. marca. — O bojih na zapadni fronti je bilo danes sledeče razglašeno:
Včeraj zvečer so se vršili pri Hohenzollern reduti vroči boji. Pri Loosu smo razstrelili par min. V splošnem je položaj neizpreuienjeu.
Pariz, Francija, Iti. marca. — Tretja bitka, ki se je /.acela v torek pred Verdunom, se še ni razvila. To znači, da so Nemci bodisi popolnoma izčrpani, bodisi, da kaj drugega nameravajo. Najbolj značilno je to, da Nemci niso izkoristili svojih uspehov, katere so si pridobili na za-padnem bregu reke Maas.
V	sredo so prišle na fronto francoske rezerve, ki so bile dozdaj v Verdunu oziroma južno od tega mesta. Vse prizadevanje nemške armade bo ostalo brezuspešno. Mi imamo na razpolago dovolj vojaštva in dovolj vojnega materiala.
Tukajšnji vojaški strokovnjaki pravijo, da je nemško ofenzivno prodiranje enkrat za vselej ustavljeno. _
Nemški vojak ni več tako navdušen, kakor je bil začetkom vojne, poleg tega pa tudi nima nobene stvari več, ki bi ga mogla navduševati. Nemci že več mesecev niso dosegli nikakega uspeha.
Barlin, Nemčija, 16. marca. — Severno od Verduna je padel podpolkovnik Driant. zet generala Boulangera. Francosko časopisje je pred kratkim poročalo, da se nahaja podpolkovnik Driant, ki je bil pred nekaj leti izdal neko znamenito knjigo o bodoči vojni, v nemškem jetni-štvu.
Berlin, Nemčija, 16. marca. — Strašna bitka pri Verdunu divja nočindan. Mesto se ne bo moglo več dolgo časa vzdržati. V torek so zavzeli šlezijski polki višino Le Mort Homme. Francozi so vprizorili par protinapadov, pa so se morali umakniti.
To je ena najvažnejših strategičnih postojank pred V erdunom.
Vzhodno od trdnjave je nemška artilerija neprestano v akciji. Mestne utrdbe so že popolnoma razdejane.
Kakorliitro se bodo začeli Francozi umikati, bo mesto v naših rokah.
Artilerijska bitka v Kampanji še vedno ni končana. Dozdaj smo si priborili že več lepih uspehov. Južno od St. Soupleta smo odbili vse sovražniške napade. Pri zavzetju neke postojanke smo vjeli 250 francoskih vojakov m zaplenili dve strojni puški.
Južno od Aspaha v Alzaeiji se vrše spopadi med na-frallcoskin,i predstražami in poizvedovalnimi
oddelki.
Paril, Francija, Iti. mavca. — Naša artilerija je razstrelila pri Nieuportu nekaj nemških strelnih jarkov Severno od Verduna ni bilo zadnjo noč nikakih infanterii-
spopadov. Obstreljevanje je bilo veliko hujše na desnem kakor pa na levem bregu reke Maas.	(
Francozi so obstreljevali nemške obrambne postojanke pri Douaumontu in povzročili precejšnjo škodo. V Vo-gezih se anduje dni situacija ni posebno izpremenila
otrok je bilo mrtvih.
V Atenah izhajajoči vladni
liko nasprotovanje proti vladi tu ca- di med narodnimi.liberalci in kon-
«— ------------vuiijiiii iii/i.ian.1 lil auu-
sopis "Neo Nasty" piše sledeče o	servativci, ki so bili dosihdob naj-
obstreljevanju v Vurle:	zvestejši privrženei vlade ter vseh
Angleži zatrjujejo, da so obstre-	njenih podjetij.
Ijevali turši vojaški tabor pri Vur-	Dva vzroka navajajo za to neza-
li. Kljub temu, da so prav dobro	dovoljstvo: prvič resnigneija veli-
vedeli. da je oddaljen tabor par	ke<?a admirala pl. Tirpitza iz mor-
milj od Vurle. so streljali narav-	nariškega ministrsava in pa splo-
nost v mesto. Sami ne vemo. kaj	šen utis, da je nemška vlada po
jim je storilo —v*	-prebivalstvo
V	-----7--* »J	—«T *UUU jJV
miroljubno Krško polnoma popustila Združenim državam z ozirom na vojevanje s Ministrski predsednik Skudulis podmorskimi čolni, ki so bili do-je naročil grškemu poslaniku v slej najuspešnejše bojno sredstvo Londonu, da naj odločno protesti- proti zaveznikom
ra proti temu zločinskemu početju. Atensko prebivalstvo je silno razburjeno.
Nemci v južni Afriki.
London, Anglija, 16. marca. — General Jan Christian Smuts, ki stoji na čelu angleških čet v južni Afriki, je sporočil, da je zavzel mesto Mushi v nemški vzliodnji Afriki. Njegovo poročilo nadaljuje, da Angleži hitro napredujejo proti Arushi. kateri kraj so Nemci baje že izpraznili.
Nemci se umikajo proti jugu pred prodiraj očimi Angleži. Tri strojne puške, ki so jih pustili Nemci pri Kitovu. so Angleži zaplenili.
Vojno ministrstvo je izdalo sledeče uradno poročilo:
Vzhodnja Afrika : general Smuts
poroča:
— Zavzeli smo Mushi v pondc-Ijek in zdaj napredujemo proti A-rusha, odkoder so se Nemci že oči-vidno umaknili. Nemci se hitro u-mikajo, pri čemur jim dobro služi Tanga železnica, ker mnoge reke o-virajo umikanje.
Nadaljne dokaze, da &o sovražniki mnogo trpeli, smo našli, ko smo pri Kitovu našli mnogo mrtvih Nemcev in v neki dolini tri strojne puške, ki smo jih zaplenili.
Inozemcem na Nemškem grozi vojaška, obveznost.
London, Anglija, 16. marca. — Neko poročilo iz Amsterdama na Nizozemskem naznanja, da so bile vse okrožne oblasti obveščene, naj takoj začno s štetjem inozemcev iz nevtralnih držav, ki se nahajajo v vsakem mestu že nad pet let. Moški inozemei, ki so živeli na Nemškem nepretrgoma več kakor pet let, bodo smatrani od nemških o-blasti za nemške državljane ter bodo podvrženi vojaški službi, kakor vsak v Nemčiji rojen Nemec.
Take moške bodo sicer uvrstili v armado, a jih ne bodo poslali na fronto. Poslali jih bodo v razne vo jaške urade, kjer bodo zamenjal črnovojnike, ki bodo odšli poten na fronto. Baje je kakih 30.000 ta kili inozemcev v Nemčiji, ki so i vojaških letih.
Srbski prestolonaslednik v Rimu
Rim, Italija, 16. marca. — Da nes je dospel sem srbski prestolo naslednik Aleksander. Sprejeli s< ga s kraljevskimi častmi. Izjavi je, da so se Srbi v redu umaknil v Albanijo. Srbi se morajo edino le Italijanom zahvaliti, da jim j« ostalo 150,000 vojakov.
Prestolonaslednika sta sprejelž v avdienci italijanska kraljica He lena in vojvoda Aosta. — Dozda; se še ne ve, Če bo ostal v Rimu, ali če se bo podal v Francijo.
POZOK BO JAKI!
Kdor še nima Slovensko-Amexi škega Koledarja n leto 1916, na; ga nemudoma naroči. V zalogi gi imamo samo se nekaj izvodov. — Stane * poštnino vred 86 cento? Naročite g* takoj!
Stovenie.PaUisUikc Cfo,
8* Oortlai*	*
Kriza na Nemškem.
V Reichstagn se je pojavilo nesoglasje radi Združenih držav. — Re signacija Tirpitza.
Berlin, Nemčija, 16. marca. —
v nemškem
Ker so se nepričakovano pojavile te tešoče, se je odločila nemška vlada, da bo dovolila v parlamentu obravnavanje zunanje politike, ki jo bo prej razložil in utemeljil državni kancler Bethmann-Hollweg. Seja. na kateri bodo obravnavali o teh vprašanjih je določena na prihodnji petek. Vlada je mislila, da je dobro, če t>oteče en teden časa, da se duhovi nekoliko pomire za tako javno sejo o zunanji politiki, ki je prva te vrste izza začetka vojne.
Vlada tudi upa, da se bo bitka pri Verdunu do takrat že tako u-godno razvila za nemško vojsko, da bo ugodno uplivala na poslanee in na ljudstvo sploh. Drugič pa upa vlada tudi na to, da se bo v enem tednu pokazalo, da je bilo postopanje z ameriškimi zadevami tako prav, kakor je storila nem-ša vlada.
Belgijski škof upa na zmago. Berlin, Nemčija, 16. marca. — Nemški uradniki v Bruslju v Belgiji poročajo, da je izdal škof Mer-cier o svojem povratku iz Kima pastirsko pismo, kjer se je pečal z najnovejšimi političnimi vprašanji. VT tem pastirskem pismu je rekel, da če je kdaj dvomil nad zmago, se mu je upanje v končno zmago zopet povrnilo, ko je govoril z mnogimi severnimi in južnimi Ameri-kanei, ki so mu vlili trdno zaupanje s svojimi besedami.
"En vzrok", pravi nemško poročilo, "je po Mercierju ta, da more Bog poslati veliko epidemijo, ki niore streti tudi najboljše organizirano in najuspešnejšo armado. Kardinal ne imenuje v svojem pismu Nemčije. Pravi tudi, da je Belgija že dosegla moralno zmago, ker se je žrtvovala za Anglijo, Francijo in Kusijo."
Nov narodni kabinet na Portugalskem.
Lizbona, Portugalsko, 16. marca- — Ustanovljen je bil nov narodni kabinet, ki sestoji iz sledečih: Ministrski predsednik in ko-lonijski minister Antonio Almeida, mornariški minister kapitan Aze-vedo Countinho. finančni minister dr. Alfonso Costa, vojni minister major Norton Matt os, zunanji minister dr. An gusto Soares. justič-ni minister Mesquita Carvalho, minister za javna dela Senhor Silva, minister naučnih del Pedro Martins in notranji minister Pereira Reis. — Delavsko ministrstvo pa bo sklenil parlament.
Požar v tovarni Troy, N. Y., 16. marea. — Sinoči so pogorele naprave American Collar Company v tem mestu. Ogenj je izbruhnil v strojniei ter je grozil dve uri, da uniči tudi neko bližnje bančno poslopje ter policijsko postajo. Škodo cenijo na $100.000 do «125,000._
Brezplačno
dobe vsi diH naročniki v Pumayl vaaijijmjiiieo- "Vova poatam «a
mjV Bpieal^to^SeTEtii
ffmktertL vtmtmSk.
Turki in Angleži.
Turške čete se nahajajo v neposredni bližini Sueškega prekopa. Splošen napad na Trapezunt.
Berlin, Nemčija, 16. marca. — Angleži so še pred kratkim zatrjevali, da ni v bližini Sueškega prekopa nobenega turškega vojaka, Včeraj je pa izdal turški generalni štab poročilo, ki se glasi:
Turške čete se nahajajo samo dve milji vzhodno od Sueškega prekopa. Včeraj so izstrelili neki angleški zrakoplov, ki je rekogni-seiral okolico.
Angleške križarke so v torek obstreljevale Teke Burnu na polotoku Galipolis.
V	Kavkazu in v Mezopotamiji se situacija ni posebno izpremenila.
London, Anglija, 16. marca. — Poročila turškega generalnega štaba o bojih v Mezopotamiji so zelo razburila angleško javnost.
Neki liberalni poslanec je prosil danes v poslanski zbornici, da naj mu pojasnijo, koliko so izgubili Angleži pri reki Tigris. Municij-ski minister Lloyd George mu je odvrnil, da vlada zaenkrat še ne more dati potrebnih informacij.
To je dokaz, da so bile angleške izgube veliko večje kakor se je začetkoma mislilo.
London, Anglija, 16. marca. — "Daily Telegraph?? je dobil iz Rima poročilo, da so začeli Rusi napadati Trapezunt s suhega in z morja. Ruske transportne ladije so izkrcale vzhodno od mesta velika ojaeenja.
V	Perziji so prodrli Rusi do go-rovja, ki se nahaja jugozapadno od Kermanšaha. Zdaj jim samo še to gorovje zapira pot v Mezopotamijo in v Bagdad.
Nemški in francoski jetniki v Švici.
Berlin, Nemčija, 16. marea. — Nemška in francoska vlada sta se sporazumeli, da bosta pošiljali težko ranjene vojne jetnike v Švico. Papež Benedikt si je toliko časa prizadeval, da je pripravil obe vladi k temu koraku. Dozdaj je v Švici preko sedemsto nemških in fran-cosih jetnikov.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali bra nilnlram, posojilnicam ter posa meznlnt osebam na KRANJSKO
ftTAJERSKO, ISTBUO, KOSO ftKO, HRVATSKO, in druge kra 1« v AVSTBO-OQRSKI blizo 7 ml lijonov kron. Vse te poSilja tve so dospele v roke prejemnikov ne teko hitro kakor prej v mirnem čara, toda zanesljivo. Od tukaj ec vojakom ne more denarja pošilja ti, ker j£h vedno prestavljajo, lab ko pa se polije sorodnikom al snanoem, ki ga od tam poiljejf
rojaku, ako vedo za njegov nadov Denar nam poiljjte po "Dome stie Postal Money Order" ter pri ložite Val natanden naslov in na slov oeebe, kateri m ima isplačatl Gene :
K.	9	K.	f
5____	.85	120____	16.20
10....	1.50 J	130----	17.55
15....	2.20 j	140....	18.00
20____	2.85 |	150....	20.25
25____	3.55 |	160____	21.60
30____	4.20 j	170....	22.95
35____	4.90 j	180....	24.30
40____	5.55 |	190....	25.65
45____	6.25 |	200....	27.00
50____	«90	250....	83.75
55....	7.60 |	300....	40.50
00____	8.25	350....	47.25
65____	8.95 j	400....	54.00
70____	9.60 !	450....	60.75
75____	10.80 {	500....	67.50
80____	10.95	600....	KLOO
85....	11.65 !	700....	MJS0
80....	12.30 j	800....	106.00
100....	13.50	W0« • • 9	121JS0
110____	1485 !	1000....	132.00
Ker se sdaj cena denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi na. slovnik kaj več. včarih pa tadi kaj manj. Ust dospe aa sapad ponavadi par dal kasno j« in med tet, ko dobi naslovnik Ust ▼ reke, se
tvkpka raitnr*«TT.
Amerikanci na sledu Ville. Prodiranja nihče ne ovira.
AMERIKANSKE ČETE ŽE 25 MILJ ČEZ MEJO. — PRODIRAJO PROTI JUGU. — VESTI O STRELJANJU IZ ZASEDE. — MUNICIJA ZA CARRANZOVE ČETE. — MNENJE MEHIŠKEGA KONZULA. — VELIKA NAGRADA ZA UJETJE VILLE. — VZNEMIRLJIVA POROČILA IZ MEHIŠKE MEJE. — ZAGOTOVILO CARRANZE. — AMERIŠKA BOJNA LADJA ODPLUJE V MEHIKO. — VILLOVI NAČRTI.
Columbus, X. M., 16. marea. — Polkovnik Dodd se nahaja z 2,500 ameriškimi vojaki že precej daleč na me-hiškem ozemlju na sledu Francisca Ville.
Amerikanci so opremljeni prav lahko ter jezdijo zelo hitro proti pokrajini pri Casas Grandes. če se nameravajo Villovi vojaki upirati, je pričakovati spopada vsak hip. Čete, ki jih sestavljata sedmi in deseti polk, poskuša-ja zajeti roparje od strani.
Na mehiška tla so stopile te čete blizu Hacliite, N. M. samo kakih 85 milj od Casas Grandes ter se prav hitro pomikajo proti jugu. Vodijo jih vešči poznavalci tamkajšnjih pokrajin.
Kolikor se je moglo doznati, niso naletele ameriške čete na nikak odpor pri svojem pohodu, vendar pa so tudi krožile vesti, da so posamezni Mehikanci streljali na Amerikance.
Columbus, N. M., 16. marca. — Večina neuradnih poročil, ki so dospela semkaj, zatrjuje, da ameriški vojaki nemoteno prodirajo. Nekatere vesti pa trdijo nasprotno, češ, ua so se pojavili nekateri slučaji, ko so Mehikanci napadli ameriške vojake ter iz zasede streljali nanje. Baje je bilo ranjenih šest ali sedem ameriških vojakov.
Douglas, Ariz., 16. marca. — Krajevni carinski uradniki bodo izl očili jutri prvi del pošiljatve 300,000 patron generalu P. Ellias Calles, vojaškemu governerju v provinci ji Sonori. Oela pošiljatev obstoji iz 700,000 patron ter je namenjena za Carranzove čete pod polkovnikom Dato Campbell, prejšnjim poveljnikom mehiške posadke v Agua Prieta, ki bo sodeloval z ameriškimi ekspedicij-skimi četami pri zasledovanju Ville.
Streljivo. ki je bilo zadržano od carinskih uradnikov zadnjo nedeljo, bo izročeno na povelje iz Washingtona. Po mnenju tukajšnjega mehiškega konzula, Ives G. Lele-vierja. bo to dejanje ameriške vlade mnogim prebivalcem v provinciji Sonori v zagotovilo, da Združene države ivc nameravajo nikakega Mehiki sovražnega dejanja.
Poleg tega tudi dokazuje, da imajo Združene države res dobro voljo in namen sodelovati s Carranzovimi četami, ker so mnogi Mehikanci mislili, da bo strelivo zadržano še dolgo časa.
Coliuiibus, N. M., 16. marca. — Polkovnik Slocum od tri?iajstega kavalerijskega regimenta je baje ponudil $50,000 nagrade za Villovo glavo. Ta nagrada je ponude-Tia vsakemu, Amerikancu ali pa Mehikancu.
Tukaj mislijo, da bi za $50,000 celo Villovi lastni tovariši tvegali svoje glave, da bi dobili Villovt) in z njo obljubljeno nagrado.
Polkovnik je toliko premožen, da je lahko razpisal tnko nagrado, ker je nečak bogate gospe Russell Sage. Rekel je menda, da je Villova glavna vsekakor vredna toliko denarja.
Washington, D. C.. 16. marca. — Nocoj se je zvedelo iz višjih uradnih krogov, da so dospela v vojni in državni department nekatera vznemirljiva poročila iz mehiške meie, kljub temu, da so više mehiške vojaške oblasti v državi Chihuahua obljubile sodelovanje. Poročila pravijo, da na meji precej vre med mehiškim prebivalstvom in da precej ogroža stališče ameriških čet.
Sicer niso znane javnosti vse podrobnosti teh poročil. domnevajo pa. da so v zvezi z dogodki, ki kažejo, da se ne strinjajo vse čete Carranze s tem, da so Amerikanci prekoračili mejo ter začeli prodirati v Mehiko.
Uradni krogi v Washingtonu nočejo preveč vrjeti takim poročilom ter upajo, da bodo Carranzove oblasti pomagale Amerikancem, ker so dobile od Združenih držav popolno zagotovilo, da je njihov edini cilj ujeti Villo in njegove privržence in da nimajo nikakih neiskrenih namenov.
General Pershing, ki je na čelu ameriške ekspedieije je dobil stroga navodila, da mora vedno to jasno pokazati vsem Mehikancem brez razlike strank, kadar pride z nji-iui v dotiko.
Washington, D. C., 16. marca. — Mornariški tajnik Daniels je dal povelje, da mora bojna ladja Kentuckv, ki se nahaja zdaj v pristanišču v New Orleans, takoj odpluti proti Vera Cruzu v Mehiki
I Douglas, Ariz., 16. marca. — Ellias Calles, vojaški guverner v Sonori, je naznanil mehiškemu vojnemu ministru Alvaro Obregonu, da so njegovi vojaki ujeli nekega Villovega vojaka, ki je izdal skrivališče Ville in njegove načrte za naprej.	_
— • — ... .
Glas nahoda, 17. marca, i 916.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily ")
OwtmmI and Published by the SLOVENIC PUBLISHING CO.
(a corporation.) FRANK SAKSFJt President. LOriH BEXEDIK. Treasurer,
Flare of Business of the corporation
aa<l addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko In
Cauado .................... $3.00
w |»ol leta.................... 1.50
„ celo lpto za mesto New York. „ 4.00 „ p«»I leta za mesto New York.. 2.00
„ Evropo za vse leto.......... 4.30
„ „ I»oI leta..........
f-etrt leta........ 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan Izvzemšt netlelj ln praznikov.
"GLAS NAHODA"
("Voice of the People") Iaaned every day except Sundays and
Holidays.
_Subscription yearly <3.00._
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti sc ne
prlobčujejo. Denar naj se blagovoli i**Uljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da se nam tudi prejAnje bi-tmališre naznani, da hitreje naj-_ demo naslovnika.
Dopisom ln pošiljat vam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA"
rv>rtlan«!t St.._New York City.
Telefon 4087 Cortlandt.
I Zato je tudi zelo zanimivo opaziti, da se je ncwyorška Inter-borongb Company obrnila do pristojnih oblasti s protestom proti raznim prednostim, ki jih uživajo nekatere avtomobilne družbe, ki vozijo .občinstvo po mesrtnih ulicah. Ta družba trdi, da napredek
•	in razširjenje avtuniobilnih mest-1 nil; zvez ^rozi s polomom družbi.
ki ima v rokali mestne nadulicne in podnliene železnice.
Podobno so se pritožile tudi j družbe električnih železnic v dru-, gih mestih, kjer so se naenkrat ) pojavili razni avtomobili, ki so za > malo odškodnino prevažali potni-| ke iz enega v drug del mesta. J Imenovali so jih "jitneys". Taki . slučaji pa pričajo, kako zelo važno mesto je zavzel avtomobil v . prav kratkem č-asu in kako zelo »e je razvila avtomobilska industrija.
Spodaj navedene številke kažejo približno napredek avtomobil-
•	ske industrije.
V letu do 30. juiiija 1915 je bilo >amo v Združenih državah postavljenih na trg 708.527 avtorno-bilov. Ker pa so zdaj vse avtomobilske tovarne silno zaposlene, moremo sklepati, da bo do 30. junija leta 191G. že nadaljnih mi-ljon avtomobilov na trgu. ne da bi pri tem všteli še 40,000 avtomobilov. ki jih odpravljajo v Evropo raznim bojujočim se drža-. vam, da jih rabijo na bojiščih v vojni in bolniški službi.
Samoposcbi je umevno, da je razvoj avtomobilske industrije tudi uplival na druge stroke obrti, ki so s tem v zvezi in na pridobi-' vanje gasolina.
Ce opazujemo, koliko denarja se porabi za nakup avtomobilov in kake velikanske dobičke prinaša avtomobilska industrija, pridemo do zaključka, da bogastva in sredstva Združenih držav še daleč niso izčrpana. In ta dežela drzne iznajdljivosti bo dala človeštvu še morda mnogo koristnih , iznajdb.
Kako je z delom po naših naselbinah.
Canonsburg, Pa. — Nekateri i rovi obratujejo vsak dan. samo to je slabo, da je po rovih precej vode. Vozov nam zazdaj še ne primanjkuje. Sem zaenkrat ne svetujem nikomur hoditi. — B. B.
New Alexandria, Pa. — Delav-, ske razmere niso posebno dobre. . Vozov primanjkuje, tisti, ki so pa. so tako visoki, da jih človek, ki ni vis>ok šest čevljev, težko napolni. — J. K.
j Heilwcod, Pa. — Dela se vsak dan. samo včasih primanjkuje železniških voz. Slovencev je samo . par družin in nekaj peclarjev. — I A. S.
! Homing, Pa. _ Dela se bolj sredno; vozov primanjkuje. Sem naj nikdo ne hodi. — Martin Jev-nikar.
( Youngstown, Ohio. — Po zadnjem štrajku je tukaj vse mirno. Družba .S, T. Co. je plačala 5. t., m. delavcem bonus" po 5 odstotkov. Vpoštev so prišli samo oni, ki so bili Kaposi jeni zadnjih 6 me-' secev. Družba je obljubila, da bo tudi zanaprej kaj dala. ker se boji stavke. Sam ne vem, kako bo. Veliko delavcev je pripravljenih zopet zastavkati za unijo in osem-urno delo. V žicami se po nekaterih oddelkih bolj slabo dela, po drugih tovarnah pa večinoma s polno paro. Slovencev je malo tu-I kaj. — I. Č.
Leadville, Golo. — Tukaj so za-st a v kali delavci pri A. W. S. Co. i Kakor kaže, stav k ar j i ne bodo ve-. liko dosegli, ker je veliko skebov. Sem naj zaenkrat Se nikdo ne hodi. — John Stariha.
Dopisi.
Youngstown, O. — Pred kratkim je umrl tukaj rojak Janez (Glavič. Zapušča ženo. tri otroke in več sorodnikov. Društvo sv. Antona št. 108 J. S. K. J. mu je priredilo prav lep pogreb. — Ivan Čopič.
Sheboygan, Wis. — Tukaj je 10. marca po dolgi in mučni bo-lezni za večno zaspala gospa 31a-I rija Volovšek. Tukaj zapušča ža-j lujočega moža. doiaslega sina in omoženo hčer. Rojena je bila v župniji Bočna na Sp. Štajerskem, v Ameriki je pa bivala nekaj nad j 7 let. Pokopali so jo na tukajšnjem katoliškem pokopališču. Naj v miru počiva! — F. RomŠak.
Willard, Wis. — Zimo imamo prav mrzlo. 13. novembra je padel sneg. pa se še prav nič ne zmeni, da bi se začel kaj tajati, ampak ravno nasprotno, vedno več ga je. Poletje jo zelo kratko, i V tr»d» mesecih ne moremo tolika pridelati, da bi devet mesecev preživljali sebe in svojo družino. Veliko rojakov se je že izselilo. Kdor hoče dandanašnji kupiti kmetijo, naj dobro premisli, kje jo bo kupil. Pozdrav! — Naročnik.
Mali junak.
!z spominov neznanca.
Ruski spisal P. M. Dostojevskij.
(Nadaljevanje).
I Zvedavo sem se napotil v gošču in narvdivši par korakov sem zaslišal glasove, ki so govorili hitro, Toda tih o. Stopil sem bliže, skrbm razmaknil veje zadnjih grmov, ki so obdajali preseko, in se takoj o-potekel nazaj silno začuden: pred očmi mi je zamigala znana mi bela obleka in tih ženski glas je odjeknil v mojem srcu kot godba To je bila gospa M-x. Stala je poleg jezdeca, ki ji je hitel govoriti raz konja in, v moje začudenje sem spoznal v njem N—ga. onega mladeniča, ki nas je zapustil šel« včeraj zjutraj in za katerega jt tako skrbel gospod M-x. Ker sc tedaj pravili, da odhaja nekair zelo daleč, na jug Rusije, sem sc zelo začudil, ko sem ga zagleda pri nas tako rano m samega z gospo 31-x.
| Ta je bila razvn^ta in razburjena, kakor je še nikdar nisem vi del. in na licih so ji bleščale solze. ( Mladi mož jo je držal za roko, j jo polju bo v al. nagibajoč so s sedla. Prišel sem ravno k slovesu Moralo se je jrma muditi. Napo-( sled je potegnil iz žepa zapečaten ( zavoj, ga oddal gospe M-x, jo objel z eno roko. ne tla bi stopil s konja, ter jo poljubil krepko in dolgo. Čez trenutek jo udaril po konju in oddirjal mimo mene kot puščica. Gospa M-x ga je spremljala par sekund z očmi. potem pa J se zamišljena in otožna napotila proti domu. Toda napravivši par korakov po preseki, se je hipoma nečesa domislila, z naglico raz-t maknila grmovje in odšla skozi goščo.
Sledil sem ji zmeden in začuden I po tem, kar sem videl. Srce mi je j silno utripalo, kakor prestrašeno, j Bil sem kakor okamenel, kakor v omotici; misli s/> mi"bile razbite in raztresene: pomnim pa, da me j«' nekaj silno žalostilo. Sempat-am i se mi je pokazovala skozi vejevje njena bela obleka. Kot stroj sem ji sledil, ne da bi jo izpustil iz-pred oči. toda ves trepetajoč, da bi me ne zapazila. Naposled je stopila na .stezico, vodečo na vrt. Cez pol minute sem stopil tudi jaz. Toda kako sem ostrmel. ko sem naenkrat zapazil na rdečem pesku stezice zapečaten zavoj, ki ga spoznal na prvi pogled — ravno tistega, ki je bil pred desetimi minutami izročen gospe M-x.
Pobral sem ga: z vseh strani bel papir brez napisa; na pogled maj-i hen, toda nabit in težak, kakor da vsebuje kake tri ali še več pol pi-I semskega papirja.
Kaj znači ta zavoj i Brez dvoma bi pojasnil vso skrivnost. Zna-biti je bilo povedano v njem to, česar se ni upal povedati N. vsled kratkotrajnega svidenja. Niti s konja ni stopil... Ali je hitel, ali pa se bal, da nc vzdrži v trenutku slovesa, — Bog vedi.
Postal sem, ne da bi stopil na slezijo, vrgel nanjo zavoj na najbolj viden prostor in ga ne spustil z oči, ker sem mislil, da gospa M-x opazi izgubo in se vrne, da ga poišče.
Toda po Štirih minutah čakanja nisem več vzdržal, pobral zopet svojo najdbo, jo položil v žep in »kulal dateS gospo H-x, Do^td
nikak dezerter; dezerter je le oni, j Rad bi izvedel za naslov svojih ki je dczertiral. to je zapustil (u- dveh sester FRANČIŠKE UK-bežal) vojaščini, ki ji je bil že! MAR in FILIPE GERDANC. podvržen, bodisi, da je bil potr-
JTJBELEJ.
Danes praznuje v Ely, Minn.. Rt. Rev. Monsgr. J. F. Buh svoj S3, rojstni dan. Rojen je bil 17. 1 marca leta 1833. v Lučnah na Gorenjskem. V masnika je bil posvečen 25. julija 1838, leta 1864. je pa prišel v Ameriko. Buh je i bil poleg Pirca in Tomazina prvi slovenski misijonar v severni Minnesota. L. 1889. mu je podelil škof •J. McGolrich službo generalnega vikarja, kafero se vedno opravlja. ■ Ve 1 ez asi u ž nem u možu naše na j-Jiskrenejše čestitke!
i
. JajO*
prodaja mestna aprovizacija v Zagrebu po 10 vinarjev.
Za žaitnogf nmif tiia
je izvolilo mesto Varaždin hrvatskega bana barona - Skerleca.
jen. ali pa že vojak. — Sicer je pa teško l gotovostjo govoriti o takih vprašanjih, ker Združene države še niso bile nikdar v podobnem položaju.
Nekdo. — Ako hočete iti k vojakom v Združenih državah, morate imeti vsaj prvi papir ter se izraziti, da mislite postati državljan Združenih držav, kadar izpolnite vse pogoje za naturalizacijo. t. j., da ste dovolj časa tukaj (pet let' in da imate prvi papir najmanj že dve leti. Posebnega znanstva ravno ni treba imeti, angleško pa morate govoriti in tudi vsaj nekaj malega pisati. Razume se. da Vam ni treba vprašati nobenega konzula za dovoljenje, ker ste svoboden človek in se itak morate pod prisego odpovedati vseui princem, kraljem in cesarjem, če hočete sploh postati državljan Združenih držav. Zi*lasiti «*e Vam j«- v najbližjem naboru« m uradu in če boste sprejeti po zdravniški preiskavi. Vas odpošljejo na določano ;nr>to; vožnje Vam naravno ni treba plačevati, kadar Vas pošljejo k določenemu polku. Kdaj novinci odidejo na svoje mesto, nam ni znano, zdi se pa nam, da takoj.
POZOR, ROJAKI!
Imam še nekoliko kosov po •">. 10 in akrav najboljše zemlje blizu premoj»arovov. tovarn, žag ni iiu a sa prodaj. Prejšuja cena je bila od £.-»0.4h > do $70.«H) po akni. sedanja, in sicer do konca aprila, j.* od >20.00 do .š:;r».00 po akru. Pomislite, pri nas ni zime in ne hude vročine in za takšno ceno jo ne bost v dobili nikdar vee pozneje. Zatorej pišite takoj na:
J. Potoshnik, 1035 E. 71. St., Seattle. Wash.
(17-18—3)
Doma sta iz Podplanine štev. 1 pri Čabru. Lansko leto sta bili v Clevelandu. O., in sedaj ne vem za nju naslov. Rojake, ki vedo. prosim, da mi javijo, ali naj se sami oglasita. — Joseph K nans. P. O. Coatopa, Ala. (17-20—3)	_
IŠČE SE
."»O mož za ceglarno "Fire Brick Factory" v Pennsylvaniji. Stalno delo, dobra plača, brez štrajka. Vožnjo plačamo. Vprašajte na G7 Clarkson St.. blizu Pier 14 North River. New York Citv.
ZAHVALA.
Spodaj podpisani se najsrčnejše zahvaljujem vsem. kateri so mi bili na pomoč v žalostnem položaju smrti mojo žene. kakor tudi vsem društvenim odbornicam društva sv. Neže \\\ C. O. F. v Chi-cagi. posebno predsednici in tajnici. ter vsem. ki so mi več ali manj v čem pripomogli."
Frank Sadar. žalujoči soprog.
Chicago. 111.. 14. marca 1916.
_ 117-20—3)
EDINI SLOVENSKI SAI.OON v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, •a se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni 'trani W. Michigan St. štev. 413
Za obilen posest se priporočam.
J OS. SCII ARA BON
Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA KOCJAN. Doma je iz vasi Žirje pri Sežani} na Primorskem. Pred enim letom se je nahajal na Davis, AV. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sam oglasi. — August Kocjan. 172 Center St.. Barberton, O.
(3 7.20—3)
Kje se nahaja moj svak JOSIP BERSA ? Doma je iz občine lierje, pošta Rihenburg na Primorskem. Zadnje pismo sem prejel iz West Virginije in sedaj ne vem, kj« sc nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se sam oglasi. — Anton Ličen, Box 111). Ely, Minn.	(17-20—3)
Iščem svojega prijatelja AVGUSTA FE1UANC in njegovo družino. Doma je iz okraja Vransko. Spodnje Štajersko. Pred več leti se je nahajal nekje v West Virginiji, odkoder mi je pisal še v staro domovino. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga. mi javi. ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju, ki mu ima poročati važne stvari iz stare domovine. — Frank Praznik. Box 782. Ilibbing. .Minn. *
(17-20—3)
Pavla lie rojena Pa j nič v Goriči vasi pri Ribnici išče svojega brata LOJ ZA PAJNIC, podo-rnače Jernejčkov. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naJ ga pošlje, ali pa naj se sam javi upravništvu Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York. (15-17—3)
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA MATKO. Doma je iz Gaberka hšt. 6 na Primorskem. Prosim cenjen© rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja. — Frank Ludvik, P. O. Box o 17, Glassport, Pa. (15-17—3)
POZOR, Slovenci v La Salle, 111., in okolici!
Kadar potrebujete kočije za pogrebe, ali krste, voznika za prevažanje pohištva, ali potrebujete premoga, pokličite telefon štev. 418 W in jaz vam takoj postrežem. Se vam vljudno priporočam
JOHN ŠETINA, 1142 —5th St., La Salle, 111.
(9-24—3) __ ^
Kje sta moja dva brata MARTIN in LOVRENC POKORN? Doma sta iz Stare Loke na Gorenjskem. Prosim cenjene rojake, če je komu znan nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita svojemu bratu: Peter Pokorn. 1256 E. 55. St., Cleveland. Ohio.	(15-17—3)
IŠČE SE
delavce za delati v usnjarni. Dobra plača in stalno delo.
C. Moench Sons Company, (32-2 v d)	G o wan da, N. V.
1 DR." BUKKFS" MEDICAL INSTITUTE
407 East 58th St. NEW YORK,	N. Y.
Starokrajski slovanski zdravnik.
Zdravi uspešno bolezni želodoa. pljuč, jeter, mehurja in vse notranje bolezni, kakor slabokrvnost. revm»t«z>-m. tajne bolezni. bofjast. bolezni na maternici, kožne
bolezni in otroške bolezni.
Zdravnik sam govori slovanski.
Odprto ievtak dan (tudi v nedeljo) od devetih zjutraj do »edmih zvec-er Med prvo Ave in	A. Btiz 1. Ave. 1*1-
iite ali pridite osebno.
Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
Edino domače vinarsko podjetje i velikim skladi&em v mestu New Yorkn Nade vina, kakor tudi žganje so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Delamo jih po domačem načinu. Prodajamo jih po sledečih nizkih ccnah: V zalogi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje.
CENE ZA SOI> VINA: (Claret)) 52 galon samo (Zenfandel) 52 galon samo.. $28.01
(Barbera) 52 galon samo____$32.00
(Ourgendjr) 52 galon samo.. $35.04
BELO VINO (Riesling) 52 galon samo.... $35.0«
(Hoek) 52 galon samo......$35.00
(Sauterne) 52 galon samo.. $31.00
VINSKO ŽGANJE Sod 25 do 28 galon.... $2.15 galooa
Sod 50 do 52 galon____$2.10 galooa
ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO POSlLJATEV JAMČIMO. Samo n GOTOV DENAR. Pošljite po Money Orderu ali v priporočilnem pismu na sledeči naslov:
DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 1*0 Liberty Street, Ap. A. New York, H. Y.
Avtomobilska industrija v Ameriki.
Izdelovanje avtomobilov je ]>rav mlado, ne samo v Ameriki, temveč po celem svetil. Skoro vsak more brez posebnih težav povedati v splošnih potezah razvoj te industrije.
Človeštvo je še v starejših ea->ih težilo za tem, da izumi kakršnakoli vozove, ki bi se "sami premikali". Na take vozove že celo na m i ga v a stari grški pesnik Homer v svoji Ilijadi in omenjeni so že tu<li na nekaterih mestih v svetopisemskih zgodbah.
Vendar pa je ostala v starejših •'■asih zgodovine želja samo želja in človeštvo je potrebovalo mno-časa neprestanega dela, da se je umu posrečilo res iznajti tak<^
vozove, ki ae sami premikajo" in ki jih vidimo na tisoče dandanes v vsakdanjem življenju in brez kat«Tih si skoro ne moremo predstavljati današnjega velikanskega napredka.
Do 1845. 1 eta je moral človek rabiti konja, da je mogel potovati na take daljave, kamor ni mogel peš. In šele 1845. leta, torej pred kakimi sedemdesetimi leti, so za-e< > železnice izpodrivati konjske vozove kot sredstvo za prejuika-nje in potovanje iz kraja v kraj.
V	sedanjem času pa znaša kapital, ki je naložen v železniška podjetja po celem svetu, že velikanske sv »te, ki dosegajo po računih štatistikov $58,695,209.664. Xa vseh železniških progah na svetu se vozi dandanes dnevno iz enega kraja v drugega 3,047,818,483 potnikov in tovorov v množini 1.880,218,118 ton. pri čemer zaslužijo železnice po približnih računih $600,000,000.
Toda kmalu so opustili gradnjo novih cest in začel se je nov razvoj železnic, ki so popolnoma stopile v ospredje kot sredstvo za premikanje iz kraja v kraj.
Vendar se človeški uin ni zadovoljil s tem uspehom, temveč je v svojem neprestanem stremljenju za nadgospodstvo nad naravo in v želji napraviti življenje1 udobnejše in prijetnejše, izumil nova sredstva za medsebojno ob^ čevanje in pre.mikanje ter se je pojavila nova industrija avtomobilov.
V	poslednjih časih je avtomobilska industrija tako silno napredovala in dosegla tako velikanske uspehe, da so začela uvide vat i nekatera železniška pod-1 jetja, da imajo v tej industriji silno nevarnega tekmeca, ki za-j iobiva vedno več tal.
Glavni predsednik Southern Pacific železnice je izjavil y svojem letnem poročilu, da se je zni-:al dobiček pri prodaji voznih istkov v preteklem letu za celih, itirideset odstotkov ter je odkrito »riznal, da je pripisati to "žalost-io dejstvo" edino-le silnemu raz-Lojg avtomobilskih zvez.___
sem Jo že na vrtu v velikem dre-! voredu; šla je naravnost domov, hitro in naglo, toda zamišljeno in z v zemljo uprtimi očmi. Nisem vedel, kaj naj storim. Pristopiti i in oddati? To bi pomenilo, da vse I vem. da s«'in videl vse. Izdal bi se I pri prvi besedi. In kako naj ji I gleda m v oči.' Kako ine ona pi>-' I gledaSe vedno sem čakal, da se I spomni izgube, da se vrne. Tedaj i bi jaz mogel neopaženo vreči zavoj na pot in našla bi ga. Toda ne! Že sva bila blizu liišf. že so jo
zapazili...
. i .
To jutro \>i kot nalašč vstali
zelo rano, ker so Še včeraj radi
ponesrečenega Izleta zamislili no-
I vega. o katerem jaz niti vedel ni-
j >em. Vsi so se odpravljali k odho-
I tlu in so zajutrkovali na terasi.
J Počakal sem kakih deset minut.
Ida bi me ne videli skupaj z gospo
|M-x. in obkroživši vrt. sem vsto-
I pil v hišo precej pozneje kot ona.
( Hodila je senitertja po terasi, ble-
I du in vznemirjena, s prekrižani-
! mi na pisih rokami in očividno t *
I zatajuje in zadržuje mučečo, ob-i ujnio skrb. ki >e .ji .]<• jasno zrca-,:lila v očeh, v hoji in v vsaki kret-j nji. Včasih jo stopila s ti-rase ter iiiaudila par korakov med gredicami v smeri proti vrtu; oči so ji nestrpno, hrepeneče, celo neprevidno iskale nečesa po pesku stezic in po terasi. Urezdvomno je zapazila izgubo in misli, da je izgubila zavoj kje tukaj okoli hiše, da. to ji moralo biti tako. in prepričana je bila, da jc tako.
v
Italijani ob Soči.
Berlin, Nemčija. 16. marcu.
>	Avstrijski generalni štab poroča: J ltaljaui neprestano napadajo našo
fronto ob JSoči. Italijanski letalei ( so obstreljevali Trst. pa niso po-i, vzročili nobene posebne škode, J Rim, Italija, .16. marca. — Vr-I liovno poveljstvo italijanske anua-' de razglaša:
J Artilerijski spopadi v Lagarina dolini so se za nas uspešno konča-"j li. — Na Krasu se vrši vroča bitka ; za hrib sv. Martina. :i
Bančni rop v Štokholmu. J Štokholm, Švedsko. 16. marca. . V neko tukajšnjo banko so vlomi-
>	li roparji, ustrelili blagajnika in i neko stenografko, pobrali 160.000
>	kron in neznan o kam pobegnili.
I j Dozdaj nima policija o njih še . i nobenega sledu.
Potopljen angleški parnik.
Pariz, Francija. 16. marca. — I Angleški parnik "Mansouda"' se ; je potopil. Kolikor je omenil een-. J zor, se je moštvo, obstoječe iz 33 /članov, rešilo ter je bilo izkrcano . v nekem neimenovanem mestu, t
Novi portugalski sovražniki.
Berlin, Nemčija. 16. marca. — . Semkaj so prišla poročila, da bo-. sta Turčija in Bulgarska v nekaj dneh pretrgali diplomatične zve-. ze s Portugalsko, kakor je storila tudi Avstrija.
General Gallieni odstopil.
Pariz, Francija, 16. marca. — Francoski vojni minister general Gallieni je odstopil. Njegov na-I slednik je postal general Roques. j Gallieni je pred par dnevi zelo nevarno zbolel. — Pred vojno je bil (vojaški governer glavnega mesta
j Francije.
Novi naborni uradi.
Washington, D. C.. 16. marca. Vsled sklepa kongresa za zvišanje ameriške armade je bilo po naročilu vojnega departluenta danes odprtih 170 nabornih uradov po Združenih državah. Ti uradi so bili zaprti že več kakor eno leto.
z Nov jetniški nadzornik.
Albany, X. Y., 16. marca. — Governed države New York, Whitman. je imenoval danes novega jet-niškega nadzornika, James M. Carterja iz Buffalo, N. Y. On bo naslednik John Rileya. ki je bil pozvan. naj odstopi, ker je obdolžil Osborna. jetniškega upravnika v Sing Singu.
Samomor častnika.
San Antonio, Texas. 16. marca. Danes se je zvedelo, da se je u-strelil nadporočnik 11. kavalerij-skega regimenta, Edward M. Zeli v Columbus, N. M. — Za vzrok navaja melanholijo.
Zapata bo pomagal Villi.
Washington, D. C., 16. marca. Poročila, -ki prihajajo iz osrednje Mehike, zatrjujejo, da se zbirajo čete generala Za pate blizu glavnega mesta Mexico Citj' ter ga ogrožajo. Menda se bodo pridružile Vil-lovini silam. Tudi general Palaez, ki ima v oblast okrožje pri Tampi-co in Toxpem, se je baje pridružil
Villi. _ _________________
»
I- -	----
Panama prekop.
Washington, D. C., 15. marca. Vojni department je danes naznanil, da bo Panamski prekop 15. aprila odprt za splošen promet.
Slovenec in Hrvat na Podgori in Oslavju.
Zagrebške *'Novine".poročajo z italijanskega bojišča:
Evo ga med nami! Kakor da bi ga bila prinesla vila. Ravno tedaj so Italijani najljutejše naskakoval i. Pomešali so se levi proti Italijanu. To je bilo ravno na Podgori in Oslavju. Naskakovali so Italijani kakor besni, a naleteli so še na besnejše. Padal je laški bataljon za bataljonom. Padlo je. žal. tudi dosti naših, a ljutejšega se-
■	kanja in klanja si tudi ni mogoče
•	niti pomisliti! Groza se polašča > človeka, kadar pomisli na ono silno
klanje. Tu se je uresničila tudi
•	tista slovenska : "NV umaknemo se.
■	dokler jc le eden živ!" Najslav-
-	liejše strani v zgodovini človeške-» ga rodu ostanejo dnevi, ko so se
•	ti Janezi borili skupaj z dalmatin-
•	skimi Hrvati na Podgori in Oslavju. Najljutejše bitke, a tudi najsi-jiijinjši uspehi. Nekoliko bataljo-
; nov obeh bratskih narodov: Ilrva-i tov in Slovencev, jc uničilo več
-	brigad Italijanov. To junaštvo je
-	bilo do onega časa nevideno in ' neslišano. Take čudeže dela samo
-	ljubezen k rodni grudi, nadahnje-. Dokler sjj^ žarko solnee. ostane
-	na s polnim zaupanjem v Boga. — vam večna slava, naši Janezi, sku-
: paj z brati Hrvati iz Dalmacije. — Vem, da vas bo Italija vedno črtila ker ste ji tu poklali sinove. Toda
-	krivi niste vi nego sama je kriva.
: Vsakemu izdajalcu se zgodi tako! )
i Tržiški dekan ustreljen.
Župniku v Tržiču. Krennna, ki je rojen Furlan, so osumili, da je
-	pod cerkijo uporabljal skrit tele-
-	fon. Krenna so ustrelili. Prej so pa privezali župnika na osla. ki so ga
» toliko časa gonili po cerkvenem tr-
-	gu. dokler župnik ni omedlel. 1 '|
Poštni promet na Poljskem.
Kurver Polskie" izve iz me-rodajne strani, da se že koncem . tekočega meseca otvori poštni
-	promet na Poljskem, in sicer — i medsebojni poštni promet med ) kraji, ki jih imata zasedene Av-
stroogrska in Nemčija, in pa z
•	nevtralnim inozemstvom.
Poljski slikar umrl.
V svojem rojstnem mestu Kra-kovu je umrl v 64 letu slikar Ta-? dej Ajdukiewicz.
» Nakaznice po poštni hranilnici
} v Nemčijo in Švico: v Nemčijo: 100 mark je 146 kron, v Švico: 100 frankov je 150 kron.
Doktorski diplomi
" izroči akademski senat lirvatske-' ga vseučilišča nadvojvodi Evge-nu in generalu Boroeviču v gl. 1 armad nem stanu.
Civilni kruh za vojaške osebe.
Nemške novine poročajo: Za-I loge moke in kruha v prodajalni-. call so namenjene za civilno pre-bivalstvo. ker vojnožitni zavod v prvi vrsti iu obili meri preskrbu-| je vojaški erar z žitom in moko.' t Za vojake bi moralo biti torej v vojašnicah dovolj kruha. — Če kljub temu vojaške osebe kupujejo kruh v prodajalnah, je temu vzrok to, da pri raznih četah ali zavodih moštvo ne dobi kruha.; marveč denar zanj. To je sicer ; zelo lagodno, toda iz različnih vz- i rokov bi bilo želeti, da se omeji j samo na izredne slučaje kakor j preje. Vojaki naj dobivajo kruli • v vojašnici, potem se ne bo pri-trgovalo od zalog za civilno pre-' bivalstvo. Saj je vojaški komis prav dober, ker so nekateri še le v vojni prav spoznali.
LISTNICA UREDNIŠTVA. I
M. P. P^ Port Sili, Okla. —'
Vrjetno je, da bi v slučaju vojne' med Združenimi državami in NeSnčijo in Avstro-Ogrsko internirali vse Nemce in Avstrijce v tej deželi, ki niso naturalizirani. Naravno bi bilo kaj takega zelo teško, če »e pomisli, koliko milj ono v nenaturaliziranih Nemcev in Avstrijcev je v Združenih državah. V tem slučaju bi bil pač brezdvomno velike koristi prvi papir. Ako ste vojak ter imate prvi papir in ste obljubili postati ameriški državljan, bi Vas po našem mnenju poslali z druginu vred na fronto. Mislimo, da bi Vas Avstrijci, če bi Vas kako ujeli. ne mogli kaznovati kot "izdajalca", ker niste nikdar prisegli zvestobe avstrijski armadi, pač pa ste jo ameriški. — Če še niste bili stari sedemnajst let, ko ste zapustili Avstrijo, potem sploh, niste
DENARJA
oste zasl>iži!i. če lx>stf stritfl" !a60 svojemu prija elju. Prav lahko je in s pouočjo škarij. KLavnka. n maši ne hokto stritrli pmv li*po in glarikn. Po kurite.
POSEBNA PRODAJA.
Briv»ke škarje, glavnik in maSina (t»4 Jk ff* za striženje, popolna zbirka, vred- ^K I £L
no $5.00 za........................ Y A •
N'e čakajte, temveč priložite 20 centov ( v znam-
Uali ali iiroliižu) v pi<tmu ter nam takoj pafelj ie. nakar vam bomo takoj odpoelaii popolno zbirko na vai naslov. Ostanek boste plačali, kadar Loate prejeli *tvari. Naslovite Tako:
HAMMOND SALES CO., Dep. C 9. __St. Louis, Mo.
glas naroda, i7. marca, i9i6.
Slovens ko katoliiko
B	BI .
pod®, društvo	svete Barbare
M-ia
za zedinjene države severne amerike.
Sedež: FOREST CITY, PA.
inkorponrano da« 21. januarja 1902 v dritri Puuuylruii.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETEItNEL, Bor 05, WWock, P«.
I	[>«»1 predsednik t KABOL ZALAB, Box 547, Forest City, Pa.
II	;xk1 pretilnlk: LOUIS TADCHAR, Bo* 835, Bock Springs, Wjo. Tajnik.: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City. Pa
II L«;uik JOHN OSOLIN, Bol 402, Forest City, Pa.
Blagajn ■ k MABTIN Ml'HlC. Bos 637. Forest City, Pa
•• - -•».	JOSIP ZALuili. 1004 North Chicago St. Joliet. m
VRHOVNI ZDRAVNIK:
W Ali TIN IVBO. »00 Chicago St., JollBt. BI
NADZORNI ODBOR:
»•redoma IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield SL, Pittsburgh Pa.
I	nadzornik: JOHN TOBNIČ, Bov C22, Forest City, Pa.
ti mlzornik: FRANK PAVLOVOlČ. Bol 705, Conemaagli. Pa. • 11 'i*i!iornlk: ANDREJ bJLAEL 7713 Isaler Are., Cleveland. Oblo.
POROTNI ODBOR:
PrXife-d.ilk: MARTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral. Kana. L iK'rotnlk: MARTIN šTEFANClC, Box 78, Franklin, Kani.
II	; r. tnlk. AllHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Are.. R. F. D. 1, Greea
fl?ld, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOB:
Pr»<jv.;n1k ANTON HOČEVAR, R F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport O. I Lfra*aik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. D nyravnlk: PAVEL OBREGAB. Box 402, Witt. I1L
Dopisi naj se pofilljajo L tajniku Ivan Telimo. P. O. Box 707, Forest
Olt> IVnna
DruRtveno glasilo: "O L A S NARODA"
Grobar Jakeš.
2e je izkopal grob za en rod pod-vinski: zdaj ji* pa tudi sam dozo-i. l z;!ii.i. Ves sluk je in trhel, brez miiie, brez moči.
I', j- /•■ prav. da je tako. Utru-n ži\ Ijotija in počitka potreben. Zato naj le pride smrt; čim prej. tem bolje. Saj si že tako težko bluži kruhu. In kaj bo, ko si ga ve ne bo mogel!
Nekdaj je bilo pač drugače. Krepak je bil ko hrast in raven ko jHka. Taras je z rovnieo zamaha-vul, da je j«-k letel po grobišču, in ^opato je zasajal v prst, da so se rezale grude ko vosek.
Moj Bog! Turobno je opravilo, ki ga opravlja eno naj turobne j-m1: u;. i)«»ijem sv»-tu. Jokati bi »se moral človek pri njem. jokati se in žalosten biti. Pa sčasoma se mu je tako privadil kakor okopava-•u rt (>>■ iti korenja. Kopal je in '1 »val, misl« \ na bogvekaj, izpoza-bil ne ee!o, da -«i j«k zažvižgal in zaprl, dokler ga ni opomnil napol tr-i 1 «tsTan< k človeškega trupla. do katerega j'' dokopal, da tukaj ni kraj ve,s -Ija. Potem pa j«- kopal daljt vsaj navidez resnega obraza. dokler ni bila ob zadnjem main ko »o drugi plakali ob grobu i! al o da e on ni veselil. Saj mi je < < o prineslo srebrn goldinar in na sedmini mu je tudi kaj odpad h i !ovek je že tako sebičen, da bi /l-<»!j i/ dobička privoičil svojemi b /i j d. i največje zlo. In tako tu-' >'' mu odpukL* in « Mo ni bil neza-d--i.. i j --n. d.i -i imeli mrliča v Potika krvavo potreboval! Pod nerodovitne remije okoli lesene koče P*1* »i moylo rediti njejra in nje mm.tr- Nt. vilne rodbin«*. Zat« je bilo tr. ha delati, trdo delati «la m revvina potrkala na duri P.^iini liiu je pomagala *mrt, ko je «• j, lit med nj«*j»ovr sos>e de. p«»let i pa. ko so ljudje manj] inrli. j« dobival zaslužek v Zovne-
I>a. tam v graščini je >p«»/.na! tudi svojo rajno ženo Marjeto. — Dninariea je bila. kakor je bil on dninar, pa mlada in lepa. kakor je bil on mlad in lep.
Hoj, kako lep<» je bilo. ko jc t1' peljal k poroki! Oua je imela \en«-e na glavi, on pa »opek na pr-■»lh. N j« j je sreče in stida žarel obraz. on je pa vriskal, da je odmevalo po polju. Na hišne prag ] prihajali sosedje, ju gledali in j govorili: "tirobar Jakež »e ženi.i Lep par je to.*T	j
l'u to je bilo pred davnim časom.
Potem pa je prišlo resno življe-| nje. trud in *krh. Kabina se je1 množila od leta do leta. kruh slu-' žiti pa so mogle samo štiri roke; pa še te ne dolgo. Ker podnevi ni mogla, je Marjeta delala ponoči, ko so otroei spali. In kaj je žela zato? fsirovoKt in grdo ravnanje moževo, ki se je ponavljalo tem češce, čim bolj ji je ginevala sve-žost 2 obraza. Pa bila je je sama potrpežljivost in tihost. Molčala j« in trpela, kakor da bi moralo
.......11 il ismiiliimin lir, mi	.....- ■
tako biti. Se solza ji je le redko ! kdaj pritekla po velem licu. Todi mnogi porodi, trpljenje in pomanjkanje .so ji črpali življenski sok ter ji izsesavali mozeg. One mogla je slednjič, da je morali leči v postelj, ki iz nje ni več vsta
la.---
Uboga Marjeta! Kavno o sve tem Martinu bo dvajset let, kar ji ostavila njega iu devet otročičev Kako težko je bilo slovo! Z orja ško silo je zbrala zadnje moči, dr je, vzravnavži se v postelji, reklt z medlim glasom:
"Jukež, težko zapuščam male o tročiee!"
Potem pa jen agnila trudno glu i vo k večnemu spanju. In ko so o ' troei klieali mamo. meneč je vzdra miti, je stal Jakež z najinanjšin ! detetom v naročju ob ujenen I zglavju z uabuljeuimi očmi kakor j pribit. Strašno ga je tiščalo v pr-' sib. da ni mogel ne govoriti,.ne jo | kati. Le ko je umirajočo streslo ob zadnjem vzdihijaju, da so za-jeeale posteljne straniee, ter so j prilczh* smrtne srage iz vdrtih o či, tedaj je zatulil, kakor obstre Ijeni volk zatuli v bosti.
In to je bilo delo, ko je kopa1 grob za Marjeto. Ravnica je bilr težka, kakor da bi bila iz svinca rrude pa trde. kakor da bi bil« i; I cremena. Na srečo so prišli gospo« j upnik mimo. ki so rekli, videč kako se trudi:
"Jakež. ti ne boi danes z gro j bom gotov Pošljem ti hlapca, dr i bo pomagal." In prav tako težka, kakor je bi j'a takrat. j»- rovniea danes, pra^ j tako nerada kakor takrat se za j naja dane% lopata v grude.
(iospod župnik so le vedeli, dr j ik> tako. Poklicali »o ga davi k se I bi in mu rekli:
Jak* / . »o dejali, "s,tari Boltt | le tnarl. Jutri bo pogreb. Prišla
pa je vrsta do groba, kjer je i»o j kopana tvoja rajnea Marjeta. Zda; (o bo pa treba prekopati. To bo za e gotovo prehudo delo: saj veš dovica na našem pokopališču sla prebavlja. Ali naj pošljem po Lukama, da on namesto tebe izkoplje jamo?'*
Jakež je lu-kaj ča*a |K»mišijal. I nato pa rekel, otrši si solzo:
"Ni tr^ba pošiljati; bom že sami izkopal. V koči ni bo/^ka. ne so li. Srebrn goldinar bo zelo prav j prišel I"
Tako delo mu'kar noče iti odi rok. Rovniea je težka, kakor da bi j bila iz svinca, prst pa trda, kakor ia bi bila sam kremen. Le počasi j odgrinja grtido za grudo in pri i I vsakem mahljaju mu je treba seči j i po sapo.
Moj Bog. čas bi bil, da bi že tu-j li njemu izkopali. Tako rad bi u-mrl. tako rad bi se združil z ranj-ko Marjeto. Osamljen je, zapu-j sčen. Mlajši otroci so mu pomrli, < starejši se pa razkropili po svetu.; Pomožili so se iu poženili, imajo svoje otroke in svoje skrbi. Nje-i ga pa se le redkokdaj kdo spominja.
In čim globlje je prikopal, s tem večjo težavo je zamahoval, s tem večjim naporom je metal grude iz jame. Ko se je pa dnu približeval, si kar ni več upal zamah-'
Frank Moran, ki se bo 25. marca boksal z Willardom za svetovno __šampijonstvo.
mri z rovnieo in zasaaiti lopato. Bal se je. da ne bi pohodil morebitnih ostankov, Pa tudi mogel ni. ko bi tudi hotel. Mrzličavost se ga ie lotila in mu vzela še zadnje mo-
i
Pocenil je in začel s svojimi ko- ( ičeninii prsti odgrebati zemljo. Ta-' co vsaj ne bo ničesar poškodil in ;e nad Marjetinim spominom pre-j ?resal. In čepeč, je grebel. pred očmi pa mu je postajalo motilo, j
Slednjič se je začela redčiti prst n pod njim je zahreščala prepere la deska. Vedel je. da je prikopal lo krste. Pri drugih prilikah si ni Jolgo pomišljal. Saj človek se sčasoma vsemu privadi. Krepko za-imahnivši, je druge krati razbil krasto ter ravnodušno pometal ne-trohle kosee iz jame. da je tako pripravil zadnjemu mrliču sveže ležišče.
Danes pa tie more in ne more.' Cisto je opešal. Duši ga iu roke se mu tresejo, kakor se trese bilje olj f vodi. Malo počiti bo treba. Počit'.k mu bo dal novih moči. da bo mo gel grob kopati. Mudi se že, kci dan se nagiblje. Boltetov pogrel j
bo pa jutri zarana.
* • •
Proti večeru se .ie stan Župnik >odvinski, kakor je bila njegova .'sakdanja navada, izprebajal pr. tezi sredi pokopališča ter moli' i jrevir. In k«» >e jt- mimo gred<»'* ! »zrl ]»o novoizkopanem grobu, j< '.ajrlcda! v njem crobarja .Takeži i mrtvega. Opel je na lopat: v ko j 'u. njegove steklene oči pa so štr ' lele v trobijad. k; je lt-žala križen: ;x» «rrobu.
Parabola.
Bogsivedi kaj je bilo vzrok napetosti, ki je vladala v mojem ča j su med nami nižjegimnazijei in , med učenci nižje realke. Menda nič drugega kakor različnost zavodov, j ki smo ju pohajali. Pa bodisi že { karkoli, resniea je. da smo si bili j sovražni. In svojemu sovraštvu j -mo dajali duška s hudimi pogle-i di, s priličnimi sunki in z različ-! nimi psovkami. Izmed teh najna-■ vadnejša je bila za realee priimek ! kozel, medtem ko so oni nas trim-' uazijee imenovali kostrune. In ti j psovki sta se tako udomačili, da i sta bili naša stalna pridevka. , Dočim pa se je omenjeno sovraštvo omejevalo večji del leta le na ! hude poglede, sunke in psovke, je vzkipevalo. čim bliže je prihajala : pomlad. Naifireč tedaj smo začeli j lest i iz svojih dijaških stanovanj kakor murni iz lukenj ter se zbi-; rali na plauoti ljubljanskega gra- . du. Ondi smo se igrali Indijance in i bili žogo. Ker so si pa ta prostori za svoje torišče prisojevali tudi ko- i zli, je prišlo med nami in njimi i često do burnih prizorov. Najprej so začele leteti psovke, potem je 1 padla kaka osamljena bunka, sled- • njič pa smo se s strašnim vriščem i spoprijeli, ter ruvaje se. drug drn-
keniu izpodbijali noge. Vendar pa, ker smo bili junaki tu in tam. je zmaga omahovala zdaj na to, zdaj na ono stran, ker smo se kmalu naveličali biti obenem nakovalo j in kladivo in pa. ker je navadno, , ko je bojna vihra najbolj divjala, ' posegla tudi višja sila med nas bori ve e.
I Ko smo bili namreč v najhujšem , ognju ter so kozli iu koštruni ce-Ipali po tleli kakor muhe jeseni, se je prikazal v podobi stražnika Jup-piter tonans. Ta pa je bil naš skupni strah in sovražnik. Zato. komaj jes prednja straža zavpila: Politi! so se naše vrste razklenile, ranjenci in mrtveci so se hipno pobrali ter spustili smo se v najhujši dir navzdol po rebri, v najlepši slogi prijatelji in s o vragi. In strah pred i polipom nam je tako prešinil u-| de, da smo se ozrli nazaj šele, ko >mo zaloputnili za seboj vrata svojih dijaških lukenj.
Drugi dan pa so so pričela mi-•ovna pogajanja. In ker smo stali pred vtiskom strahu, ki smo ga j prejšnji dan prestali, so tekla mir-• no in uspešno. Zaključek je bil, da j -mo si pravično razdelili svet in pravice. Vsaki stranki se je pri-loznala ena polovica planote. In la bi že zanaprej odstranili vsaka-teri povod za morebitne pritožbe (in boje. smo ukrenili, da se lastni-: ia vsak teden menjaje. En teden iaj bi kozli imeli pravico se igrati j na onem delu. ki gh-da proti K<»ž-lik u in je lep?>i. koštruni pa na o-nem delu. ki gleda proti Rožniku in je lepši, koštruni pa na onem. »i je obrnjen proti Golovcu in je zrAi. d ruši teden pa narobe in ta-1 co dalje.
Vendar pa navzlic natančni šti-; 'izaciji pogodbe sprava le ni dolgo držala. In to zaraditega ne, ker sta posrojena prostora bila vsak '.ase premajhna za iirrišče. Še ka-lar smo bili žo?o. se vkljub vsej previdnosti ni moglo preprečiti, da ne bi zletela kaka mečka na sosedno lastnino. Indijanski boji se pa sploh niso mogli y potrebnem obsegu razviti na tej pedi prosto-1 a. In tako je umevno, da je pri-ilo kmalu zopet do medsebojnih »rask. katerih nasledek je K;1 1 v ji krik in ravs, konec pa skupni beg pred polipom.	^
Da tako ne more iti dalje, je bilo uvidno vsakemu, če nismo hoteli potratiti za igranje dragocenega pomladanskega časa v ne-■ plodnem medsebojnem ravsu in kavsu. Toda kako si odpomoči? I
K sreči so bodrejši izmed nas či-f ^ali včasih odlomek iz kakega političnega lista, v katerem je bil zavit roksdrops ali pa safalada, ki si jo je kot priboljsek kosila kupil ta ali oni o postnih dneh, ko se je I kadil z mize le običajni fižol. In ti so se začeli oglašati s svojimi nasveti. Češ, da posnemajmo 1 'te velike*' in se organizujemo: "Dobro prganizovani bomo mogočni, da za vedno izpodrinemi kozle s planote." Takim modrim nasvetom bi bilo1
seveda nespametno zapirati srcaJ In zato jim jih nismo, temuč smo se začeli takoj igrati "te velike", ter se lotili organi zo van j a.	i
Pred vsem nam je bilo treba vojvode, ki ne bi le preudarno razpolagal z našimi močmi in nas po premišljenem načrtu vodil v boj, ampak ki bi. in to jc bilo pri nasili razmerah še nujnejše, znal krotiti in v strah prijemati uepokorne našince; zakar mu je bilo zlasti potreba močnega glasu in trdnih pe-sti.
Toda tu smo zadeli ob prve tež-koče. Ne sicer, dn bi nam nedosta-jalo sposobnih "mož". Bilo jih je med nami dovolj, ki so imeli pljuča ko kovaške mehove in roke velike ko lopate. Še manj je tičala težava v tem. da bi nihče ne bil hotel prevzeti vojvodstva. Kaj še! Ravno nasprotno je bilo res. Vojvoda je mogel biti samo eden, postali bi bili pa vsi radi.
K temu se je pridružila še razlika v načelih, in sicer v važnih načelih: Nekateri izmed nas so se pri molitvi pred poukom in po pouku križali po kmetsko, drugi pa tako, kakor večina naših profesorjev, namreč da so se samo s ka-zaveera narahlo pobezali po čelu in prsih, torej po gosposko. In ta različnost križanja nas je cepila v dve stranki, kmetsko in gosposko. Sieer križanje ni imelo nič o-praviti z vojvodstvom, ker naš namen je bil le si izvojevati planoto, kar je pa bilo mogoče samo z bojem, ne pa s križanjem; vendar pa je vsaka stranka zahtevala, da se izvoli vojvoda iz njene srede. In ker ni hotela nobena odnehati, temnile je vsaka postavila svojega kandidata, se je začela divja gonja.
Kandidatu kmetske stranke se je očitalo, da nima niti žepne ure ^ iu se mora pod nosom brisati z rokavom; da ima zadaj na hlačah ^ špeglje; da je tat, ker je tresel ne koč jabolka na sosedovem vrtu. In " vzklikalo se je: "Tak falot naj bi ' bil naš vojvoda! Nikdar ne!" ^ Nad kandidatom gosposke stranka pa so se spotikali, češ da, no-: seč suknjo, na škrie, bi kot povelj-? nik gledal boju le na to, da bi si je ne zamazal: da je samogoltnež, ker si je služil z inštrukeijo tri 1 goldinarje na mesec; da je slepar,
•	ker se je "nekeoč peljal na vrtilja-5 ku, ne da bi plačal. "In tak lopov
naj bi bil vojvoda nas kmetov či-" stih rok! Nikdar ne!" ■i In to je šlo tako dalje prav ka-
•	kor pri "teh velikih".
" Medtem pa. ko smo se mi med 1 seboj prepirali, koga bi postavili r za vojvodo, so se kozli polastili tu-i di našega dela planote in se pridno ^ igrali Indijance ter bili žogo. Zato nas je strah, da bi ne šla za vedno } v izgubo naša posest, končno le iz-treznil toliko, da sta se začeli stran-j ki pogajati. In po dolgem ukrepa-
-	nju sta se slednjič zedinili za kom-i protnisnega kandidata v moji oso-a bi. —
"j Sicer sem imel jaz izmed vseh a najmanj sposobnosti za vojvodo. 1 Prvič, ker sem kot tesnoprsnik " imel preslab glas in vrhutega tudi a.prenežne pesti, da bi krotil upor-i nike v lastnih vrstah; drugič pa e tudi, ker pogumnost ni bila ravno " i najsvetlejša stran mojega bitja. — | Ldrihal sem že rad. ne trdim, da 1 bi ne; toda najrajši iz kakega varčnega zavetja, iz kake zasede. Ka-"jdar smo pa merili svoje moči na 1 j planetu, pr^i proti prsim. tt daj
•	sem se pa držal zadnjega krdela.
ki je v boju najmanj trpelo in imelo za beg pot najbolj odprto. In če se je pokazal polip, sem bil jaz
-	gotovo prvi. ki sem. zagledavši ga. > udri navzdol. Torej za vojvodo me r te lastnosti niso mogle priporočati, c kveeemu za diplomata.
Vkljub temu pa sem bil jaz ti-' sti srečnik, ki so se nanj obrnile 1 oči pristašev obeh strank. Iu to zaraditega, ker sem stal nad stran-: kama. Jaz se namreč uisem držal 'j nit i izključno kmetsko, niti izključno gosposko, ampak vedno tako kakor dotični profesor, ki je l(bil navzoč pri molitvi. Torej ka-; dar je molil katehet. ki se je kri-1 žal po kmetsko, sem se tako križal j tudi jaz; kadar pa kak drug procesor. ki se je samo narahlo pobe-zal s kazaveem po čelu in prsih, ■ sem se pobezal tudi jaz samo s ka-
-	zavcem. Sploh sem bil že tedaj 1 zdravega mnenja, da sc vozi naj-
Jlaglje in privozi najdalje, ako se J v vsem posnemajo predstojniki in se ima vrhutega še nekaj hofrat-
•	stva pod srajco.
i In da sem imel prav, evo dokaza moja izvolitev za vojvodo!
Poveljnika smo torej imeli ali pravzaprav, so imeli, namreč mene. Toda zdaj pa je nastal punt med prostaki, ker navzlic kompromisu v resnici ni bil nihče z menoj , zadovoljen. Eden ne, ker mu ni-i sem dajal nalog prepisovat; drugi J ne, ker sem ga nekoč zatožil, ko ' me ie- z -srrako slovnioo tako shr.
fnil po nosu, da se mi je kri poce-| dila; tretji se je jezil name, da i ,sem jaz tisti izvoljenec, ki nosim [profesorjem zvezke domov; vsem se je pa zdelo zamalo, da sem ravno jaz izbran za vojvodo, ko bi bil vendar vsak izmed njih rad poveljnik. In med njimi je tako močno vrelo, da je malo manjkalo, pa bi bil ostal poveljnik brez armade že pri Florijanski cerkvi, kjer smo se zbirali.
| Da sc to ni zgodilo, je povzroči-| la bojazen, da ne bi naše igrišče za vedno zapadlo nasprotnikom. Nekaj je izdalo pa moje vpitje, med katerim se je izgubil tupatam tudi kak sunek pod rebra puntar-jev. Tem okolnostim torej pripisujem, da mi je ostalo še vedno precejšnje krdelo, ki sem se z njim začel pomikati po rebri navzgor in bi sigurno tudi zadostovalo, da bi z njim kozle porazil. Toda hudir je bil to, da se je pri vsakem koraku zmanjševalo, ker je za enim voglom smuknil ta bojevnik iz vrste, za drugim pa oni. Tako se je Janez Podbregar šele sedaj spomnil. da ga čaka doma kava na mizi : Karel Loputnik pa sc je domislil, da je pozabil obesiti torbo na klin, zaradi česar bi gospodinja ves večer godrnjala, ko bi jo našla na stolu. In pod sličnimi pretvezami je popihalo tudi mnogo drugih, vrste pa so se vedno bolj redčile, čim bliže smo prihajali vrhu.
Ko smo pa, dospe vši pod piano to. ugledali, kako se kozli na na-
šem igrišču nemoteni igrajo, sc je polastila zadnjih oddelkov neukrotljiva besnost in bojazeljnost. Kar strpeti niso mogli, da bi se le po v redu "mož tik moža", približali nasprotniku. Temuč v svoji slepi strasti so se burno pognali naprej, ne meneč se. da so v tej vihri stopili sprednjim na pete. Ne-rahlih drgljajev njihovih podko vanih čevljev pa ti kajpada niso mogli prenesti. Kakor na povelje, so se obrnili in začeli srdito zmerjati zadnje. Ker pa tudi ti zdso molčali, vnela se j«1 najprej viharna debata : nato so si pa skočili v lase ter se suvali iu ruvali v veselje in za smeh skupnih nasprotnikov. ki so. pometavši žoge in tar-5e nastran. krohot a jc gledali ta bratomorni prizor za bogove.
Na srečo se je v pravem trenutku, ko še niso bili vsi lasje poru-/ani in hrbti od bnnk vsi sivi, pri-tazal stražnik. Na krik: Polip! pa so se namab vrste razkropile, na-iar so se bratomorniki v najlepši •logi in divjem diru, s svojim vojvodom na čelu. spustili po rebri navzdol ter se ozrli nazaj šele. ko ■;o zaloputnili za seboj vrata svojih dijaških lukenj.
Vprašanje pa, čigava da jo pla-lota, je ostalo nerešeno tedaj, iu je se ne motim, je nerešeno še tudi landanes.
Rojaki, naročite se na "Glas Naroda", edini slovenski daev-nik v Ameriki I
SjjCENIK KNJIG«]
katere ima v zalogi	V^S
( SLOVENIC PUBLISHING CO. y
j) 82 CORTLANDT ST NEW YORK, N. Y. ^
MOLITVENIKI:	. Pod Turškim Jarmom —.25
Skrbi za dušo, v platno vez. —.50 i Pregovori, prilike, reki _,25
Marija Varhinja, v platno	j Revolucija na Portugalskem —.20
vezano	—.50 j Roparsko življenje	_.20
Marija Varhinja. v usnje vez. $1.20! Srečolovec	_.20
Sveta LTra, v usnje vezano $1.20 ■ Strelec	—20
Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 jSv- Genovefa	—.25
I Sv. Notburga	__20
POUČNE KNJIGE:	Titanik	_.30
Abecednik nemški	—.25 Trojak. povest	—.50
Ahnov nemško-angleški tol-	Turki pred Dunajem	—.35
mač, vezan	—.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85
Berilo prvo, vezano	—.30 Zgodovina c. in k. pešpolka
Berilo drugo, vezano	—.40 št. 17 s slikami	—.50
Cerkvena zgodovina	—.70 Zgodba o povišanju	—.30
Domači zdravnik	—.50 Zgodovina bIov. naroda 5.
Hitri računar	—.40 zvezek	—,40
Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Zlate jagode, vez.	—.30
Poljedelstvo	—.50 Življenja trnjeva pot	—.50
Popolni nauk o čebelar-	Ži vljenjc na avstr. dvoru ali
stvn, vezan	$1.00 Smrt cesarjeviča Rudolfa
Postrežba bolnikom	—.20 (Tragedija v Meverlingu) —.75
Sadjereja v pogovorih —.25
Schimpffov nemško-sloven-	SPILMANOVE POVESTI:
ski slovar $1.20 j 1. zv. Ljubite svoje sovraž-bl o vensko-angleški m angL-	J	_20
slov. slovar $1.50, 2. z v. Maron, krščanski blov.-angl in angL-slov.	deček	_"5
slovar	—.50;	4. zv. Praški judek	—.20
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20	<3. ^ Arumugan, sin indij-
Trtna uš in trtoreja	—.40 skega kneza	* _25
Lmna živmoreja	-.50	9. cv. Kraljičin nečak -.30
Lmm kmetovalec	—-50 li. zv. Rdeča in bela vrt-
Veliki slovensko-angleŠki	njca	_.^q
t?}™* .	12. zv. Prisega bnronske-a
\ oscilni listi	-.25 glavarja	-30
Velik: vsevede*	-.40	15. zv<	guŽDjt,v	__ oQ
✓'godba sv. pisma	—.60
Žirovnik, narodne pesmi,	TALIJA.
a 1 3. zvezek, vez., po —.50	. .
H	Zbirka gledaliških iger:
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE ?rI pu^avniku	—20
KNJIGE*	Idealna tašča	—.20
Božični darovi	—15
Ciganova oaveta	—.25	RAZGLEDNICE:
Don Kižot	_,20 Newyorske s cvetlicami,
Erazem Predjamski	_.20 humoristične, božične, 110-
Fabiola	_.35 voletne iu velikonočne,
Gočevski katekizem	—.25 komad po	—.03
Hedvika	_.25 ducat po	—.25
Bildegarda	_.25 z slikami mesta New Yorka
Birlanda	—.25 P°	—.25
Hubad, pripovedke, 1. in 2.	Album mesta New Torka
zvezek po	_.20 8 basnimi slikami, mali —.35
Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20	ZEMLJEVIDI; Izanami, mala Japonka	—.20 Združenih držav mali " —.10 Izdajalec domovine	—.20 veliki —.25 Jaromil	—.20 j Balkanskih držav	—.15 Jeruzalemski romar	—.45 Evrope, vezan —.50 Knez črni Jurij	—.25 Vojn astenska mapa $1.50 Krvna osveta	—.20 Zemljevidi: New York, Co-Leban, 100 beril	—.20 lorado, Illinois, Kansas, Malomestne tradicije	—.25 Montana. Ohio, Pennsyl-Mesija, 1. in 2. zvezek	—.SO vania, Minnesota, Wis-Mlinarjev Janez	—.45 consin, Wyoming in West Mrtvi gostač	—.25 Virginia in vseh drugih Na jutrovem	—.30 držav po —.25 Na različnih potih	—.20 Avstro-0 grške mali —.10 Nedolžnost preganjana in f veliki vezan —.50 poveličana	—.20 Celi svet —.25 O jetiki	—15 Velika stenska mapa V. S. Odvetniška tarifa	—.30 na drugi strani pa celi Pavliha	—.25 svet $1.50 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno Trednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah i« vračunana.
GLAS NARODA, 17. ilAiiCA, 1 i)18.
ttf
Jugislflvanska
a =

Katol. Jedneta
m
inkorporirara une ..'4. januarja 1901 v državi Minnesota
Sedež v ELY, MINNESOTA
Pr
GLAVNI URADNIKI:
GERM. ."»07 Cherrv W
iy or box ")7. Brad
•dnik: J. A. dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS H AL AKT Box 1U6, Pearl Ave.. Lorain, Ohio.	_
Glsvni tainik: G KO. L. BROZICH*. Elv. Minn, lila rajnik: JOHN fiOrŽE. Box 105, Ely. Minn. Zaupnik: LOT IŠ COSTELLO, Iio>: Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Ur MARTIN IV EC. 1*00 N. Chicago St., Jolict. 111.
NADZORNIKI:
MIKE /A MCII. 121 -THi St.. Joli« t, lii. PETER s p Kil AR. 4L"J N. 4th St.. Kansas City. Kans. .mux A US EC. .VL' T Honor Ave-. X. E. l'l. veland. O. JOHN KKŽIŠ.VtK. B<>x l:ri. P.uidine. Pa.
POROTNIKI:
FR.V\* .U sTIX. 17u> E. 2>th Si.. Lorain. O. JOSEPH PISllLAR, :tOei—Gtk sr.. Rock Springs. Wyo. <; •! P< »RENTA. Box 701, Ilia- k Diamond. Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH .MERTEL. od drnsfva w. Cirila in .Metoda, štev ] Ely. .Minn.
I-')T IS CHAMPA. od tiruštv«! sv. Srca Jezusa. Atev. 2, Ely. Minn. JOHN GRAIIEK. sr.. od društva Slovenec. št«v. 114. Ely. if inn.
\ *»i iluj'iM. iikaje.ei >•• ur:i<i-i ii zadev, kakor tudi denarne pošil jatve. naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe i>a na preds- dnika porotnega odbora.
Xa osebna. ali neuradna pi-»ma od strani članov sc ne bode oziralo.
Društveno »lasilo: "G L A S X A ROD A".
Ura št. 55,916.
• Detektivska povest.
»pisal Frank Milčinski.
Shcrlok Holmes? <ia imaiuo \ Ljubljnni! '/. -nij je in se piše -Jakob fiber! Sliši travo ra*ti. duha že danes bržole. ki s« Wlo jutri pražile. • »ei mu pa vidijo kar o-koli vog;.!a! Misli.š, da ti vljudno trl''da v obraz. v resnici pak štu dira tvojo pošvedrano obntalo ii-hkratu sklepa na praznoto tvoj--ira žepa. ki !•• ovira, da ne konzultiraš črevi jara!
Ali pa zdi se ti. dii sanjavo ZTe v »oejrleiio daljavo, v istini pa z\i-jačuik motri tvoj telovnik, i/. peg na njem sklepa, kake vrsti likerji si sitoei pil v Narodni kavarni kdo jih j«1 plačal in obkorej s I>riš*'l domov.
Tak je ta človek:
Dogodka z mojo uro še n<- veste T Dobro, povem vam tra!
Torej — kadar je semenj, greir rud < r •/. Vtulnikov tr«r mimo stoj nic. da vidim tuje ba ran tace ir njih čudno kramo in da slišiir njih zabavno reklamo. Tako tu di zadnjič.
Zaš»-! sem-pa v gmeo in ko pri dem domov in hočenj. kakor j>c navadi, naviti svojo /»pno uro — pa je ni bilo! Moje ljube stari ure, ki sva s.- na Dunaju skupaj študirala, to se pravi: včasi skupaj, v časi pa vsak v svojem za vodu — ni ji bilo. pa ne!
Kak lopov mi jo j.- moral iz raekuiti v gneči na semnju. Mo jo ljubo staro uro! številko 55, **l*j j«- imela, na pokrovu pa sv Jurja na konju, s sulieo in z — zmajem.
(panja. da jo še kdaj vidim nisriti imel sicer nič: ker *u»m pa o tem Jakobu < 'ibru že slišal to !;ko in toliko hvale. nem hotel Vendarle poizkusiti, in jo mah nem po kosilu k njemu v pisarno.
Sedel je na mi/u. bincal z tio-jranui. gledal v s.trop in pusti cigarete.
Razložim mu svoj slučaj.
On pa sedi. bin ca in puši in ne l*cče ničesar.
Ko k on earn. ga prosiva, naj mi razodene svoje mnenje.
Cibar "Vstane, stopi k oknu. za bobna na šipo kratek ritoruel ir potem izjavi, da je njegovo mne nje io. da leto* nisem. opravil ve likotKH-iir izpovedi.
Jaz *eni -ev« dn zijal. kaj tc pomeni, in m- mi je pa ljubeznivo nasmehnil in rekel:
—	Kajti. ako bi bili venten iz polnjevalec venskih dolžnosti. bi se s svojo zadevo ne bili obrnili name, ampak na mojega konku renta. sr. Antona prt Irančiška nili, ki takisto posreduje zastran ukradenih in izgubljenih stvari.
Potem sva sod La in povedal mi je svoje mnenje takole:
—	Podatkov nimate prav nobenih, — je rekel, — za sum zoper
i,A --''■»■ .	J	.-1,,-jžft, *
j določno osebo. V takih slučajih je izsleditev storilca mogoča 1«> po takozvaui Cibrovi metodi, --imenovani po meni, ki sem jo iz našel. Njena pod stava je izkuš t jn. da enaki činitelji v enakih okolnostih rode redno enake po-sletke. To načelo je tako pripro-sto, da ga pozna in uporablja žt vsak otrok. IV pade otroku novec iz rok in ga otrok ne more najti, izpusti še drugega na tla, da "«rrc i»kat'' prvega, kakor pravijo: kamor se zakotali drugi, tam leži skoraj gotovo tudi prvi. — In pa tisto o kraški burji in u klobukih ste gotovo tudi >.e slišali. Ce odnose burja popotniku klobuk, iu zmedeni popotnik ni videl kam, izroči burji še svoj robee, da mu pokaže pot v kotanjo, kamor zanaša ugrablji-»i zračni tok svoj plen. — Stvar j« jasna, kaj ne? — Z ljudmi pa i nič drugače! Instinkt vseh Iju-l je enak, ali recimo, skoraj — enak! Vidite, in po tem načelu roramo iskati vašo nro in tatu!
Pozvonil jc dvakt-ar.
— Imam pisarja, ki jc bil svoji dni zelo delaven semanji tat!
Vstopil j«- ponižen, gladko ob-\t. /i nekoliko siv možak.
Dični gospod P< rko. — mu Je rekei Ciber. — \\ ste bili svoje dni takole strokovnjak. Reci
j lio. <la ste danes med poldvauaj-| >'o i.i dvanajsto uro dopoldne na j ieiiuiju izmeknili temu gosjiodu iro — kaj bi bili storili z njo?
-— izmaknjena stvar je neva ;-en tožitelj! Hitel bi jo prodati.
Ciber je prikimal.
—	Komu?
—	Komu pač! Zaradi takele u-se ne morem jieljati na Reko
di v Videni, da jo speča m! — starinarju Jurjti bi jo nesel. — štar lisjak je. ki vse kupi. Glave nia plešasto, vest pa kosmato!
—	Dobro! Hvala! Pošljite mi letektiva Lončarja!
Det. ktiv Lončar je priš-d; bil je ž<- kar jiripravljen za odhod.
—	Gospod Lončar. —- mu veli
il—r. — gospodu Koširju tukaj
je bila danes tik pred opoldnem ikradena na sejmišču ura številka	na pokrovu je imela •v. Jurja. s sulico in z zmajem Tat je čisto neznan; toda po Ci-irovi teoriji je pač hitel uro pro lati iu sicer staremu Jurju sta-•inarju. Izsledite in zaplenite ta toj uro in tatu. Xujno! Vzemite ieboj Civlio in Jegliča ! ('rez eiu iro pričakujem vašega poročila!
Odslovil je naju oba.
Mož mi je imponiral. Ta sijrur-uost. ta predrznost njegovih sklepov, in vendar vse logično, pravzaprav samoobsebi umevno!
Tako se mi je zdelo, kakor da mam uro že zopet v repu.
Po preteku ene ure se torej zopet zgiasim pri Cibru. Pozval je Že čakajočega detektiva v sobo In det»?ktiv je poročal:
—	Preobrnili in razkopali smo tako prodajalniški kakor tudi
nju s sulico in z zmajem.. .. Res je! Glejte, glejte! Tri dni jo že
Igralčevo maščevanje.
Pariški listi poročajo: Pred zel
pokrovu, na konju, s sulico in s J zmajem. Ali moj svet je: iščite jo tam. kjer je bila moja ura! — nosim v žepu! Svojo sem dal po- četkoin neke priljubljene ljudsk* Na svidenje črez dva dni!	praviti, saj veste, in sem si za ta igre v Malem gledališču se je ne
Moje razkopavanje ni ostalo | čas izposodil tole iz tega predala ki nizozemski igralec ostro spri neopaženo. Mestni Čuvaj na Gra- j tukaj, kjer hranimo najdene in z ravnateljem. Leta mu je odpo-j du me je vohal iz zasede; prežal j policiji zročene stvari! Torej tu vedal z besedami: — Ko dovrši-'
je pač. kaj dvignem zaklad, po- je vaša ura! ............j te svojo ulogo. imate takoj zapu
tem bi bil planil name in mi ga! Stopal je po sobi od duri do st it i gledališče! — Igralec je pm | v imenu postave zaplenil. Ker se j oken in nazaj in stresal glavo. stavljal sodnika, ki mora v dru-pa njegovi sladki up ni maral u j Potem je postal in rekel : ! gcm dejanju glavnega junaka ob
resničiti, naveličal se je preža-nja in mi kratkomalo prepovedal nadaljnje delo. lzkušal sem ga pomiriti, češ. da da kopljem k-polže, ali on je trdil, da tega ne smem brez lovskega lista, in prožil mi je. da me ovadi zaradi lovske tatvine.
i Odnehati pa nisem maral. Sedaj se mi ni šlo več samo za mo--ampak tudi za Cibrovo
Vidite.
moja metoda se j« soditi na smrt, v tretjem dejanju le zopet obnesla! fvako sem vam pa izvrše smrtno obsodbo. Ko jej rekel: Kjer je bila moja ura. tam v drugem dejanju javni obtoži-l
se najde tudi vaša ! — Vidite, tako se je zprodilo! Sherlok Holmes!
Svetovni boksarski šampijon Jess Willard.
trt ure smo bili gotovi z delom. Ali o uri li i bilo sledu! Tudi sta rega Jurja ni bilo doma; odšel je bil baje na svoj običajni izpre-Lotl na Grad. Mi seveda za njim. a srečali smo ga že po Florijan ski ulici. Ustavili smo gu in hitro dognali, da tudi pri s*-bi nima u-re. Bil je pa zeio razburjen in na je primerjal s cestnimi - tolovaj: Ovadbo zaradi razžaljenja straži' bom še danes vložil.
Ciber je drobno pogledal in zažvižgal. Potem pa je segel \ desni žep telovnika, izvadil svojo uro in jo pomolil Lončarju.
— Lončar, pazite! Vi ste zdaj stari .Jur. razumete, to pa je u kradena rira. ki ste jo kupili «<•' tatu. Kupčija je bila sumnjiva in zato vi. stari J ur. sami domir v;-te, da vas poseti policija. Treb.' torij skriti uro, kaj ne! V ta na men napravite svoj običajni i:-prehod na Grad, kaj ne! Ste m<
jo nro.
teorijo, ali obvelja ali ne. in z;i to sem hotel do piČice izpolniti Cibrovo ukrepe.
Izposloval sem si torej nemtt doma pri rudarskem uradu rudo-sledno pravico, da sem jo. pomolil mestnemu čuvaju pod nos. i;ii potem sem neoviran končal svo- i je temeljito razkopavali je.
Ure ni bilo. Tudi ne upanja, da jo sploh še kdaj vidim!
Pač pa sem si pridobil svoje mnenje o Cibrovi teoriji. —
Tem uspehom primerno i-azpo j ložen sem se zglasil pri Cibru.
Ciber je z mojega obraza takoj razbral položaj. Postal je nervozen. Nič me ni vprašal, ampak kar kratko se je opravičil, da danes nima časa in jutri jra tudi n.> bo imel in takisto ne ves bodoči teden. Izvadil je iz žepa uro in mi dal znamenje za odhod, re koč:
—	Sest je, mudi se mi! Mene ja pa isti hip streslo po
vsem životu kakor električen tok.
—	Dovolite, da pogledam to uro! — sem vzkliknil in nedosta-jalo mi je sape.
Ciber mi osupel da uro v tresočo roko.
Sv. Jurij na konju s sulico in z
. . . . . . ..„„ . ,	zmajem. Odprem pokrov: števil-
tzbiranje skrivalisea m nehote sta	916!
se pač morala odločiti za tisti
Napad na Essen.
London, Anglija, 15. marca. — Zavezniški zrakoplovci so pred par dnevi vprizorili napad na mesto Essen, kjer se nahajajo velikanske Kruppove tovarno za munici-jo. Koliko škode so zrakoplovci povzročili, se dozdaj še ni dalo <lo-gnati.
Resignacija predsednika v Peru.
Paruvijanski predsednik Pardo se je odločil, da bo radi slabega zdravja resigniral prihodnji mesec v prilour sedanjega podpredsednika republike Ricarda Bentina. — Potem bo šel v New York sredi meseca aprila in potem v Evropo, da zopet okreva.
iu tel j prebral obtožbo, tedaj začne ; govoriti sodnik — obrambni go-J vor. v katerem je obtoženca sijaj-I ' no branil in ga nazadnje — opro-l stiL Med igralci je nastala bres-l upna zmeda — spustiti so morali! zastor. Občinstvo je začelo hru-j meti in zahtevati nazaj svoj de-l nar. Ravnatelj je moral to tu-lil storiti ter s.- je britko kesal svo-l je nagi ost i nasproti igralcu.
COPYRIGHT UNDERWOOD & UNOERWOOD, N. V.
— Tukaj je najbolj skriti kot gozdiča, kaj ne! — a v tem kotu ima baš ta mecesen najbolj zna "•iuio in zato za spomin najugodnejšo cbliko. Niti stari Jur, niti detektiv nista imela dosti časa za
prostor, ki ga lahko najzaneslji-veje vsak čas zopet najdeta.
— To
— Vaša ura? Ali je mogoče' i St. 55,916 ____ Sv. Juri i na kn-
Ali je mogoče' Sv. Jurij na lco-
j — ju je moja ura! Gospod ko
misar, kje ste jo dobili?
e,, , -, ... , - . I S^del sem, nogi me nista več Sklonil se je in izpod ruse iz- držali
grebel uro. Šipa in kazalnika so
bili strti, ker je bil stopil nanjo
— Nič ne de. — je rekel. -
d r. m jo popraviti in vam pošljem®
račun. To je postranska stvar: - j
Poglavitna stvar je ta: Kjer j ;
>ila ta moja ura. tam mora biti;
• udi vaša ura! Po načelu enakih j
■itiiteljev, enakih okolnosti in e-;
lakih posledkov. skratka po ta-j
vozvani Cibrovi teoriji! Saj vam J
je bila moja razlaga jasna, kaj
ne.' — Zato me poslušajte: Ok
Roosevelt se vrača domov.
Port of Spain, Trinidad, 15. marca. — Polkovnik Theodore Roosevelt in njegova žena. ki sta s«.* mudila v južnih vodah na izletu ter sta obiskala različne krije, se bosta vrnila v Združene države na krovu parnika "Matura", ki bo jutri odplul od tukaj proti New Yorku.
Nova usta j a na Haiti. Washington, D. C., 15. marca. Mornariški department je dobil danes obvestilo, da so izbruhnili v San Mihielu na llaiti novi nemiri. Upornike so razpršili ameriški mornarji, ki imajo tam kontrolno službo, ter so mnogo osfb aretirali.
Pomanjkanje papirja v Rusiji.
Papirja v Rusiji vsak dan bolj primanjkuje. Rekvirirati nameravajo nekaj papirnic in odpravili carino na finski papir.
Važna izjava rumunskega notra-j njega ministra.
*'Ziua" piše o govoru notranje ga ministra, ki je končal:
— Ce se splošni položaj ne iz-premeni. Rumuniji ne preostaja nič drugega, kakor'da se pridruži osrednjima silama. — List pravi: — Izjava se sliši kakor program. Notranjemu ministru pa to lahko rečemo, da se splošni položaj osrednjih sil ne bo izpreme-liil. kajti okolščine, iz katerih je nastal ugoden položaj teh držav, se ne morejo več izpremeniti. — Angleška bo morda še postavila milijon vojakov, toda to ne !><• armada.
Ladjedelnica v N. Sadu.
Nek konzorcij se je obrnil na mestno upravo Novega Sada s prošnjo, naj se mu ob obrežju prepusti 156 johov zemljišča za zgraditev ladjedelnice. Ta konzorcij se je zavezal zgraditi ladjedelni-o v dveh letili in pol potem, ko bo sklenjen mir ter bo pri delu trajno zaposlenih 300 delavcev.
Ustreljena radi roparstva.
"Beogradske Kovine" poročajo. da sta bila 16. decembra 191.r> vsled obsodbe vojnega sodišča ustreljena v Belgradu Srba Gjo-ka Martič in Petar Stekič, oba iz Lipe, in sicer zaradi roparstva in nedovoljenega nošenja orožj.a
poslusajte: uko-prebrskajte ti
tega mecesna
razumeli? — Idite torej in skrij j;n našli boste svojo uro! Druge-j te jo! Potem naju pričakujte m j ^a vam nimam povedati! Uspeh j "utrdbah!	; .tJj pridite javit zvečer ob osmih, j
Detektiv Lončar ni zinil bese ' Pričakoval vas bom v pisarni. — de. A'i obraz mu je zlezel v čud i "sc-daj me kličejo drugi opravki, ne gube, hrbet se mu je sklonil, j jaz sem ostal sam in po pra-s tresočo roko je spravil uro in > j viti povedano — groza me je bi-drsajočimi koraki je odšel.	;Brskal sem po tleh in kopr-
Posnema'
•u<}<
Zasvetilo ^e mi j je starega Jurja!
Kar strmel sem!
Ciber je zapazil moj nje in sc nasmehnil:
-— I>a. moji detektivi so dobre dresirani! Vidite, ljudje ena ke vnanjosti so si vobče tudi ^ duševnem oziru enaki. Ako upo števajoč to važno načelo posne mate mitniko in kretnje človeka ki ua opazujete, uganili boste tu di njegove misli in namene. Tak bo tudi s Lončarjem. Cim se vži vi v vnanjost in kretnje stareg-Jurja, rodile in razvile se mu bc do vzporedno in nehote tudi mi sli in preudarki starega Jurja i. ravnal bo tako, kakor je ravnal v enakih okolnostih njegov izvir nik — idiva!
šla sva počasi na Grad.
Na utrdbah je naju že čaka' Lončar.
—	Skrili ste uro v gozdiču, kaj ne? — ga ogovori Ciber.
_ — Da!
—	O tem ni bilo dvoma: dru god ni varnosti pred nepokliea limi očmi. Toda pokažite prostor'
Gremo v gozdič. Vodil nas pa ni detektiv, ampak Ciber sam h sicer brez obotavljanja in s pre senetljivo sigurnostjo. Na južno zapadni strani gozdiča tik ob po! suhem skrivljenem mecesnu j» obstal. Pogledal je v zrak. ome nil. da so danes na Vrhniki baš ob štirih popoldne nastavili pivo ker ima vlak deset minut zamu le, potem pa je malomarno vprašal :
—	Tukaj ste jo zakopali, ali ne?
—	Baš na njej stojite, gospod komisar!
Jaz sem osupel seveda, on mi
SL0VENSK0-AHERIKANSK1
KOLE DAR

sta nova lni prostor starega Jurja.
Baj poznate njegov brlog 5e- je pa - ljubeznivo pojasnil:
_ k-
pO
j teče sem iskal svojo ljubo star : tro. h krat u pa sem se s trepetom j hal, da m»* zadene-kap, če jo vi I resnici najdem!
• Ko se je solnce pričelo nagiba-J ti k zatonu, sem se zbal, <la me ne I cij. me mrak. in popustivši iska-nje sem jo popihal brez ure odtod, kakor dii me pode furije, in »ddehni! sem se šele, ko sem dospel v mesto med vršečo množico.
Zvečer sem se zglasil pri Ci-li bru. kakor mi je bil naročil. Lotevali so se me rahli dvomi, ali f'ibrova absolutna sigurnost jih jc zopet docela prepodila.
-— Ura mora biti tam. — je rekel. — ali je pa Cibrova teorija napačna. To pa je izključeno! — Nadaljujte jutri delo in vzemite seboj motiko! Saj vreme ostane j lepo. — je pripomnil, ozrši se na i razsvetljeni trg: — to sklepam iz j okolnosti. da gre profesor Pika z dežnikom.
Storil sem. kakor mi je velel, n prekopal sem drugi dan ves južnozapadni del gozda. Ne morem reči. da nisem imel čisto nič uspeha, kajti našel sem rdečo no-^avično zavezo, par lasnih igel, ženski glavnik, nekaj železnih lumbov. star krajcar, peto in u-bito steklenico. Le o uri ni bilo prav nič sledu. Odkritosrčno povedano. pričel sem zopet dvomiti.
BH sem nekoliko potrt, ko sem Cibru poročal o stvari. Moja ma-lodušnost ga je razvnela.
— Cibrova metoda ne vara! — je rekel. — Po logiki dejstev ne more biti vaša ura drugod, nego je bila moja. Verjemite mi to! — Sicer pa, — je nadaljeval bolj hladno, — da vas pomirim, dom vašo uro lahko v liste. Remont0-
arka št. 55,916, s sv. Jurjem na
-

za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesein.J — Običajni Koledar. — Strains HčvilSi* Krogla. — Maska. Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. —• Pri sanitetnih kolonah, na bojišču, Ekepla-sivne snovi. V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. Galipolis in Dardanele. Julija Romain. — Rmena pošast. Doživljaji f sr&ku.«— Podzemljsko mesto v Wieliczki, < Čustvena udova. —« Kovač. ~ Kolonijalna posestva Nemčije. —« Bodočnost Evrope. »—« Urednik. Pohab» ljeneo. »—« Le BetaiL »—• O vzrokih svetovne vojne. «— Petindvajset frank«v4
Kako nastane strelni jarek, « Kdo je bil! — Klasični topovi.Pe« v ni. — Belgijska armada. Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkfS.
Ljubi denar. — Srečanj«. — Mobilizacija v Venezueli. ~ fcpecialitet«. — Prvi polet iz Evrope t Ameriko. Oudne Egodbe. — Rdeči trak. — Preglasi dogodkov svetovna jo j niL —• Kitaj ski tipi — Smeinic«, — Qglajii
Slik«:
Italijanski Vodljivi zrakoplov nad BenetkamL —. Sestanek nemlkega b| avstrijskega cesarja, —i Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. —< Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpali^ ne avstrijske granate.«—• Potop angleške ladije "Majestic" ▼ Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih, — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v GalicijL « Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. —«Ita=» lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni o4 svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fro4* tL — Učinek avstrijskih granat v Zagradu. ■— Ameriški podmorski Čoln, —* Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort Itv, 1| pred Przemjrslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Ayu strijska havbična baterija v akciji. •— Pogled na del Varšave. — Bolgarski čete na gorskem prelazu ob srbski meji. —. Avstrijske prednje straže v R** siji. Italijanska poljska bolniea dve miije za fronto. —« Prizor iz Lvova. • Užinek avstrijske granate v Anconi. <— Avstrijska invazija na Poljskem, Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplox, Bovec ■ Prestrclj* nikom. — ^Triglavsk« pt&rjM,
SLOVENIC PUBLISHING CO.
-i m	7
-_i_■- - -
__
. __:_

riiriifi
GLAS NAHODA, 17. MABCA, 1916.
Gospa.
Spisal lv;in Baloli.
Bilo jt na predvečer svetega
.Jožeta. <io»pa Trdinova je sedela x verandi pred gradičem in brala ea*opi*e. Cel dan je imela obilo opravka, »ele popoldan, proti večeru *c je nekoliko odpočila. Njen soprog jt namreč na. praznik sv. Jožefa obhajal svoj godovni dau in navada j** bila, da je bilo vsako leto na predvečer gOfjKKlovega godu povabljenih več hišnik prijateljev na skupno večerjo. In gc>spod iu	pri takih prili-|
kuh nista stalila. Ni čuda. če u »e povabljeni gostje vsako leto vadi odzvali povabilu in du je niurnikdo obžaloval. da gu»pod I rdina n« obhaja dvakrat na leto
Premožna -ta bila. to je vedel eel trg. Koliko premoŽenja sta ravno imela, teya ni vedel nihče, a da je biio v gradiču vsega do-yolj, to j-- j>a vedel vsakdo. Vi .11 latiili letih -*ta imela v mestu v«-
Itoi? ji.ua pa al dal otrok, naveli-j :ila *ta se mestnega življenja, prodala ItUo iu trgovino t«'r ku-; pila v rojstnem kraju Trdinovem mali gradič. ki je bil ra\no ta-Ividt na prodaj, k-r je prejiuji
;mttiik umrl. Tako sta na tem'
.«:-., >;.-.!. ... i Vfc- sreč-i na in zadovoljna. V vsem trgu sta bila »imititvaiia. Nista imela sieer posebne izobrazbe, ali pre-J nožna, sta bila. Kadarkoli je bila' ;aka ilavnost ali kaka veselica, vselej »e je odbor obrnil najprej do go«»|K>da in gospe Trdina ter niloatiio poprosil. da bi blagovtK iila prevzeti pokroviteljstvo. In Trdinova >»ta to odlikovanje le .edkokedaj odklonila; saj sta s: štt la v čast, da so ju tržani vpo-itevali. Neštetokrat sta bila kli-eana kot botra, kjer sta se vselej pokazala, da imata, in gospod Trdina bi bil že davno izvoljen za ua-t-lnika požarne b ni m be, ko bi im»'l !«• količkaj čedno hojo; a v trgovi.ii si je tako [»okvaril noge, da ie ie težko htnlil ob palici. <io-sp;t Trdinova bi bila >iln«» rada videla svoj»-ga -opr<»ga v lepi uni-lorini s svitlo čako na glavi, tako pa >e j. morala zadovoljiti, da Ma bila b* podporna uda.
I^olne«- je že nagibalo k zatonu. ii» prijeten veter je pihal doli j »roti gradiču. <iosj»a j<» s«' vedno sedel« v verandi in prelistavala različne list«* in časopise. K'*r > je solnee uprlo v verando, bilo je v njej še precej prijetno. If-.spa je {.ogbdala na uro, ki je kazala na štiri. Ob t«m času je i avadno prišel njen soprog s spre-lio<la, kamor je šel slednji dan prav počasi s svojim velikim psom Lordom. Tedaj je morala biti pripravljena južina. Gosjui Trdinova je vstala in sla pogledat \ kuhinjo, če je že pripravljena kava za gospoda, llilo je vse gotovo. Tedaj je .šla v shrambo ter vprašala kuharieo, če je vse tako storita, kot ji je naročila. Na različnih krožnikih j»- bilo pripravljenih mnogo različnih mrzlih je li. Vse je biio tako narejeno. kol jt- ona /.elela. Komaj je že čakala, da bi nastopil večer. Sla je zopet ven in sedla v verando, pregledajoč slik"' v časopisih.
Prt&tela j<- v dulin koliko je te dni že izdala denarja za nocojšnji večer. Iz mesta j«- naročita šunko, ki je stala dvanajst kron. druga mesnina, ki se v trgu ni dobila, osem krou. za lino peeivo deset kron nov service za čaj je stal dvajset kron. za namizno vino in buteljke stoindvajset kron, soprog pa ji je naročil /a nocoj iu za jutri za službo božjo novo svileno obleko za stoinšestd« .set kron. Kar bo šlo domačega vina in ku-retnine, tega še računala ni. "Cez tristo kron bo stala ta večerja", je rekla gospa Trdinova in odložila list; 41 pa kaj zato, saj imamo!"
Gospa Trdinova je vstala in hotela iti doli po vrtni gredici pogledat. če že prihaja njen soprog domov. Tedaj pa zagleda, da prihaja gori proti gradiču kmeti-ea s košaro v roki. Ko se gospej približa, jo prijazuo pozdravi. A gospa jo osomo pogleda in reče:
"Kaj pa delate tukaj, ali ne vidite, da je tamkaj zapisano na tablici, da je tukaj prepovedana pot in <la j«* samo grajskim dovoljena
"Naj mi no zamerijo, gospa", je rekla kmetiea; "jaz. nisem tega vedela, brati pa ne znam. Prišla sem v grad in bi vas prosila, če bi kupili kaj zobotrebnikov, če jih potrebujete."
"Kaj prodajate, zobotrebcer? je vprašala gospa.
"Da. gospa, tri ure dale? sem
prišla in v mestu sem že skoro vse! prodala. Le nekaj mi jih je še o-' >talo, zato sem se pa v gradu pri* vas oglasila, če bi jih potrebovali, da bi jih ne nosila domov."
"No. pojdite z menoj v kuhinjo pogledat, morda bom kaj po- < tivbovula."	J i
<Iosp:i se je spomnila, da bi jih : utegnila potrebovati, ker na tako malenkost ni mislila. Gostov bo preeej. in ker bodo mesne jedi j uživali in eel večer jedli, bodo zo- : botr.-beev preeej potrebovali, in i -•ruuiotiio bi bilo. ko bi v gradu. 1 v tako bogati hiši take malenko- i s'i zmanjkalo. Pi isli sta v kuhi-
i
njo.
Aa. kako je prijetno zadišalo j iz nje! Takega prijetnega duha ; kmetiea še nikoli ni užila. Gospa ' je vprašala kuharico, če jc kaj ] zobotrebcev pri hiš!.	]
"Ne vein, gospa", je odgovo- i ila. "morda jih je kaj v shrambi ] ali pa v jedilni sobi."	1
.pa je šla najprej v shrambo, t potem v jedilno sobo, vse preiskala. pa bilo jih je le par.	i
Kmetica pa je odložila v kuhi-nji svojo košaro ter se pritiskala k p»či. ker ji je bilo mraz. Kuha- i riea .)•- ravno na mizi mrzle jedi 1 okusno / zelenjem in drugimi ; stvarmi krasila, kmetica pa jc iz i k«>ta gledala vse to, česar še ni ni- 1 koli videla.	j 1
"Kdo bo pa to jedel.'" j«- ko-J n- •'■no vprašala.	j 3
"Kdo?" je odgovorila kuhari- i ca >■- ui dala motiti v svojem j delil. *1 Zvečer gospoda". j'1 bil kratek odgovor.
"Pa je vendar post — ali ne.' j«' rekla kmetica.	ji
Kuharica se j.- nasmehnila, j km-tieo po stra.ii pogledala in i nič ni odgovorila.
Te laj je prišla gospa Iz jedilne i sobe ven.
"No. koliko uu hočete zanje?" j j.« nekoliko prijazno ogovorila i kmetico, ker se je tej dobro zdelo. da jc gospa tako prijazna z njo.
"Koliko." - - Po dva šopka bom: dala za en krajcar."
"Kij. po dva za en krajcar? To je vendar predrago! Koliko pa jih je v enem šopku.'"
"(►koli sto. gospa, pa ho lepi in ' čedni, s i iz češmiimvcga lesa." i
'IVtaj je gospa, vzela rdečo nitko doli z enega šopka in začela sleti posamezne zobotrebce. Kine- ' lica jo jo nekam čudno boječe i gb-dalu. Tega ji nobeden ni na- i redil, kjer koli jih je prodajala, 1 da bi vse zobotrebce prestel.
Gospa je štela iu prišla do šte- ] vilke petinsedemdeset.
"Glejte, petinsedemdeset jih . je!" je na glas zaklicala gospa 1 kmetici ter vrgla zobotrebce po : mizi. "Vi sle pa rekli, da jih je ■ sto; to je grdo, to jc nesramno!" : "Oh, gospa, saj sem le rekla, 1 da jih jo okoli sto. Saj so tako poceni. Pomislite, koliko časa se 1 moramo truditi, predno jih narc- , dinio za eno krono. Usmilite se me. saj vidite, kaka reva sem! Že c 1 dan nisem nič gorkega zaužila."
"A kuj to meni mrtri! (*e daste po Štiri š ipke za en krajcar, pa jih vzamem."
"Oh. gospa, šest otrok imam doma. mož mi je umrl, zdaj se pa s temi zobotrebci ukvarjamo vsi. Cel teden delamo štirje, saj veste, kaj otrok naredi, pa komaj zaslužimo tri do štiri krone. Kupiti moram v-»e do zadnjega, da se preživimo. K<» mala dva odrasteta, bo že. zdaj pa ne morem drugače.
"A. jaz tega ae maram poslušati. Pošteno delajte, pa, boste lahko Živeli", j : rekla osorno gospa in kmetici obrnila hrbet.
"No. gospa, po tri bom dala. če hočete za en krajcar, več pa ne morem. Kupila bi rada otrokom nekaj belega kruha za praznike iu malemu Franeku čevlje, da bo šel lahko v.cerkev."
Tedaj je priletel pes Lord v kuhinjo in ko je zagledal tujko, je močno zalajal, da sc jc kmetica vsa stresla. Kuharica mu je vrgla kos mesa iu pes jc kmetico popustil.
"Oh, gospa, naj vzamejo vse; kaj se njim pozna za en krajcar, ko imajo vsega dosti."
"Saj smo tudi pošteno delali! Kam bom z njimi i No, za pet krajcarjev mi jih dajte, da bo mir!"
In kmetica je odgruila ni t o in gospa je izbrala petnajst najlepših šopkov za pet krajcarjev. Te daj je prišel po hodniku gori gospod soprog z dišečo sinod ko v ustih.
"Kaj pa je tako vpitje?" je vprašal gospod, ko je stopil v kuhinjo.
"E, a to žensko se prepiram že četrt nw, ker jo tako tHa". mu je odgovorila soproga.
Gospod je šel v jediLno sobo. kmetica je vzela denar, zagrnila košaro in zapustila grad.
Z zadovoljnim srcem, da je zo-[►ot nekaj prodala, je šla hitro domov. Bila je še dobri dve uri do lomače koče. Bog ve, kako je že loma. Zjutraj zgodaj ob treh je ila od doma iu naročita dvanajst-etni Tončki, naj skuha južino o-' i rokom. To bodo veseli, ko jim »rinesc. belega kruha! Naročila bo '.a malega Francka čevlje. dru-fim pa za praznike kupila kaj Kdjšega. Vzela je iz košare svoj •ožui venec in po poti molila. i Nastal je mrak. Pred gradom k- je zbrala požarna bramba z ;odbo na čelu. Svetli lainpijoneki >o razsvetljevali temno noč. Gori prvem nadstropju pa so sedeli ni bogato obloženi mizi vsi hišni jrijatelji gospoda in gospe Trdila. Zadonela je godba. In vstal jc jrvi govornik ter v navdušenih jesedah napil plemenitemu gospo-lu in plemeniti njegovi gospej. j Vrstila sc jc napituica za. napit-lieo. pesem za pesmijo, le prehitro e minul prelepi večer.	j
Pozno v noč jc prikorakala ina-) i do rodne vasi. Čim bolj se je »ližala domači koči. tem bolj ji je itripalo srce. Ah, da enkrat od-! •astejo, to bo prijetno, ko bo stala iz teh vsakdanjih skrbi, ko >odo otroci že sami kaj zaslužili.
Pogledala je skozi okno domače ioee — in pri mizi je sedelo ce-vero otrok, ki so pri slabotni luči ezali zobotrebce.
Odprla so se vrata — in vsi »tirje so planili k materi in skrb-j ki vpraševali, kaj so prinesli iz' nest a. kaj temu, kaj onemu.
.Mati je položila belega kruha ia mizo -— in vsi so bili srečni.
Na jasnem nebu se je svetil lu-lin ščip — bližal se je praznik r sta jen ja.
Sramežljivi Jazon,
Spisal Rado Murnik.
Kdo da je bi! tisti junak, ki je 'omul po zlato runo v Kolhido, je rprašal nekdaj profesor grščine in lenadoma poklical Janeza Zelka. "čenec, ki ni bil pazil in je vsem r viharno veselje odgovoril, kav mu prLšepetavali poredni so-iolci: "Janez!" Posihdob so ga menovali dieni tovariši v zameno e 4 'Jazona".
Imel je vodenomodre. kakor >rccejene oči, izbuljene in plašne. Veka in obrvi so mu bile redke, kratke, belorumene, konuij vidne. :ako da v pogledu ui bilo nikdar aič izrazitega. In ponižen je bil laz on, skromen in pa tako neznansko sramežljiv, da ga je bilo •elo sram te nesrečne ponižnosti, Le nadležne skromnosti, te ne-■»tresne sramežljivosti. K-dečiea ga je oblila od vratu do vrha čela za rsak nič in nič.
Predno jc udaril šenklavški £Von trikrat pred osmo uro zju-;!-aj, je stalo že vse polno mladih učenjakov pred hramom učenosti, [»red staro gimnazijo. Osem ali devet iz Jazonovega razreda jih je bilo, ki so se zdeli vredni drug drugega, da kritizirajo absoluti-stično banovanje nekaterih nepriljubljenih gospodov in pravtako nepristransko hvalijo koristno delovanja drugih, ki so si bili znali pridobiti naklonjenost strogih mladih kajonov. Bledi Jazon seje vselej pohlevno, skoraj v za-dregi bližal temu jtrevzviŠencmu krogu in v svoji preslegasti suknjiči ponižno obstal zadaj.
Tedaj je anignil elegantni Jam-nik in vrsta se je odprla proti Ja-zonu; včasih ga je pa tudi kdo prijel za laket in ga rahlo porinil med njih sredo.
"Servus! Na zdravje!" so ga pozdravljali s posebno -prijaznostjo. Zakaj ob njegovih p reparacijah in nalogah je živelo v idealni slovanski vzajemnosti malodanc dvoje sosednih klopi kakor družina ene misli in krvi.
"Na zdravje!" je tiho odzdrav-Ijal Jazon s p ovešenimi očrni. Tu je stal prihuljen, poslušal njih modrost. Če ga je kdo pogledaL se je smehljal, zardeval in se veselil, da sme molčati; da-si je bil mnogo bolj nadarjen, nego drugi vsi skupaj, sc vendar nikdar ni predrznil nikomur oporekati najmanjše stvarce, kaj še, da bi zagovarjal drugačna načela.
Nosil je težke, podkovane škornje. pa ga vendar skoro ni bilo slišati. Kako so ropotali iu se podili drugi z odličnim zaničevanjem dolgočasnih pravil o lepem vedenju in so drevili po tistih lesenih hodnikih in izjedeaiik stop-nieaii, zlasti mimo konferenčne sobe! Tam je marsrkrat pokukala kakšna bradata glava t bleščečimi
očali izza vrat za begotnhn rojem divjih mane. ki so sc, hvala Bogu iu pa lahkim nogam, vselej zadosti hitro poskrile po razredih. Sramežljivi Jazon je pa stopical po prstih, tiho kakor pravkar penzi-joniran duh, ki namerava v paradni rjuhi obiskati Vile za vesele- praznike.
Pred poukom je stopil hudomušni Mila vec včasih za katedro in oponašal dobrodušnega razrednika: "Auf das gjegjebene Glu-okncajhu begjebn zih zeintlihe Šilr dr Auštalt aus iru Lercimrn paruvajze und niht etuva rudclu-vajze — niht lahn! — in uvirdigr Haltun-g aus dem Licjalgjcbajde. Es uvere zer angjecajt. das.. . Zi. Jamnik, uvofon habe ih zojebn gj ešproh n N u o ' li u j ig duo rt i u dr cuvajtn Bank ! Niht ajnzagn! lh ker aK s. Zen Zi, Jamnik. uvas liabn Zi dcu uvidr cu šuvecn g.je-habt ? lh uverde Zi uvegn Ruje-šteruug und Gajstesabuveznliajt ins Klasubuh ajntragn und čuvar oncuvajtrs. Stil! Zuonst uverde ih nuoli F v i drzec I ill k a j t hincu-lign! Di Folgn uverdn Zi šuon zen: Zi uverdn das Sulgjeld caln umi nnzere Auštiilt frlasn misn und uverdn Ir angjecimndes Be-neinn bald bitr berajn!"
Ilomcrski smeh jc zadonel po sobi. Vsi tovariši so prosili Milav-ea. naj doda še kaj povrhu. Jazou pa j«- tiho si-del v svoji klopi, ka-knr bi s;a bilo sram Milavčevega poceiijanju: nič ni pomislil, da je gospod razrednik svoje dni ugajal še vse hujše burke.
Komaj so preplezali Jazonovi součeuci kitajski zjiI spodnje gimnazije. že se jih je lotiia idealna petošolska ljubezen.
Idealna mlečna ljubezen! Zlate kolajne bi bil vreden mož, ki bi podal natančno psihologijo zaničevane. zasmehovane petošolske ljubezni, edino idealne bolezni na tem ueidealnem svetu! Vreden bi bil solidne zlate medalje, vsaj tako velike, kakor tista skrivnostna skleda pred Mestnim domom, in pa štirih pitanih binkoštnih volov, ki bi jo vlačili za srečnim pisateljem !
Najprvo je popadla ljubezen Jamnika. Odki-itosrčni gospode k si je moral dati takoj duška in preti šolo vsem součcncem razodel sladko tajnost, da je idealno zaljubljen.
"Kaj pa je to?" jc vprašal Jazon nekako hhistno tam pr-:-d gimnazijo.
To je bilo prvikrat, da jc vprašal tudi on kaj. In precej ga jo biio sram. Povesil jc glavo še niže.
"II'm, idealna ljubezen", je poizkušal Jamnik, junak s presunjc-nim srcem, "to je, hm. to je ljubezen. ki. ki. . . bin ..."
"Ta rec sc ne da tako lahko o-predeliti", mu je pomagal Mila-vec. "Vendar mislim, da moja razlaga ne bo preslaba."
Vsi so uprli oči v pogumnega tovariša, najdebelejo pa ga je gledal Jazon s svojimi precejenim; vodenomodrhni očmi. M ila vec pa sc je odrezal mirno:
"Idealna ljubezen je ljubezen, ki je pravzaprav za nič, pa vendar ni od muh!"
Kazen Jazon a so vsi namuzavali spričo take definicije. Vendar se ji ni protivil nihče. Jamnik p;: jim je imenoval kraljico svojega srca: Milico.
In naenkrat so čutili vsi. da se jih jc prijela epidemična bolezen kar tropoma. Zaljubili so se menda zgolj iz prijateljstva vsi d< frizure v Jainnikovo duleinejo Občudovali so jo od daloč pri pro menadnih koncertih v Zvezdi ali pod Tivoli in se ji odkrivali i strastnim občudovanjem.
Le Jazon se je držal nekak« hladno in pametno. In prav ta ču dak je bil zaljubljen najhuje! Tc so spoznali tovariši prav kmalu.
Milavcc jo je uganil prav do bro. Uživali so ljubezen, ki jt pravzaprav za nič, pa vendar 11 od muh! Raztopila sc jc kakor pi sana milna pena, ko so izvedeli da je devetkrat nezvesta ljubic; Milica zaročena s človečetom, k jo žo davno, davno izdelalo peti šolo in torej bržkone nič več m ve, kaj jo idealna ljubezen!
Edino Jazonov balonček ni lio tel razpuhteti! Vedno lepši, ved no pestrejši sc mu jc zibal po zra kovju in Jazon je gledal debelo ii sramežljivo za njim. ..
Tovariši so pozneje noreli tm m o m a ali posamezno še za marši katero krasotico. Manjka se 1 Ljubljani in sploh na Slovenskem pripravnih idealov!
Jazon pa kar ni mogel pozabit Milice.. Zvedel je, da jo je pusti njen zaročenec na cedilu in vze drugo z obilnim drobižem. In Ja zonov balonček je plul le še bol pisan in krasan po jasnih višava!
Opravil je maturo m šel z dre strmi na Dunaj. Poučeval je go
sposke adute in vztrajno prežve-j koval trdopečeni pravoslovni ko-mis. Obenem z Jamnikom in Mi-j laveem je naredil svoje preizkuš-j nje in sc ponudil sveti pravici v' službo. Onadva sta se poganjala za boljše mesto in sta ga tudi dobila. Sramežljivega Jazona pa so porinili daleč nekam v zakotno guezdeee.	;
In vendar se je čutil tako srečnega, da bi bil najrajši ukal ves dan, če bi se'spodobilo ukati sodnemu pristavu, ki je znan kot sramežljivi Jazon. Milica jc bila učiteljica v tem zapuščenem kotu. i Obedovat iu večerjat je hodila v gostilnico. Tam bi se ji bil lahko približal na lep način. Pa jc jedel rajši doma; bal se je, da Ji ne bi postal oduren. Po prvem obisku se je vedno iznova pripravljal na poset. pa se le ni mogel o-junačiti.	j
"Kaj vraga pa misliš?" ga je pograbil Jamnik, ko ga je privedla službena pot mimo tovariša. "Ali si res še fant?"
"Kajpa", je odgovoril Jazon iu zardel kakor zmerja na petnajstletna frklja.	j "A — to je predebelo!" je ren-tačil Jamnik. ".Faz in drugi, vsi smo se cdamili, samo ti žvirca nam delaš sramoto! Jazon. resnično. resnično ti povem, to mi nikakor ni všeč! Napravi se črno in potrkaj pri gospodični .Milici! Slišal se.ni, da ne bi dobil košare! Vsi ljudje te ženijo z njo. Pojdi tja — bo vsaj eden izmed n:e zvest petošolski ljubezni!"
Jazon je obljubil, da se pokaže moža. Potem pa je omecaval it. odlašal in se pripravljal in nameraval in zopet odlašal. Milica je čakala. Sramežljivega dazona pa le ni bilo odnikoder.
lil ko jc prišel nekega dne pre-j možen vlasteliu snubit Milico, je počil Jazonu idealni balonček. !
Žalostni junak se je nasmehnil bolestno, ko je zvedel bridko novico. In ta bolestni nasmeh mu je ostal na licu za vedno.
Po službenih urah sameva po gostilnicah in pije v najtemnejšem kotičku. Vsako četrtiuko plača posebej, tla ne bi videl nemara kdo izmed poznejših gostov, koliko je popil vsega. In že sega tudi po brinovčku. Tako se je oliiil iz sramežljivega idealista — sramežljiv krokarček!
POŽOK, ROJAKI!
V Wan ville. Conn., jc poceni na prodaj 200 akrov velika farma.1 Na farmi jc hiša (18 sob), hlev za 40 glav živine, konjski hlev za 8 konj, kokošnjak za GOO kur. tri šupe za seno itd. Farma je vsa ograjena. Za natančna pojasnila pišite na:
August Bach, P. O. Box 1611, New York City. _(16-1 S—3)_
Na uslugo smo vam.	I
Čc hočete boljše uspevati v svo- ^5533HBggy
ji trgovini na ta način, da si
preskrbite električna znamenja c9§
ali lepše razsvetljena izložbena gH ^ffi
okna — Če hočete znižati svoje Jj|i
stroške na ta način, da boste	^jtf-i^
rabili več ekonomične sile — če [*Hw ^vffig
hočete razsvetliti svoje stano-
vanje na. lepši in privlačnejši
način — pogovorite sc z nami.
Preskrbeli vam bomo električne sile za svetlobo, gorkoto in silo.
Zastopnik naše tvrdke vas bo na željo obiskal. Pišite ali telefonirajte takoj.
The New York Edison Company
Af Your Service <?
General Offices: Irvin- Place and 15th Street Branch i^ifice Show Rooms for the Convenience of ihe Public Broadway	I	i	-151 F. Shth Street
1^6 Deluncey Street	«124 West Street	"27 E I25th Street
10 Irvine Place	j	vy,, E M5lh Stree,
*Opcn until Midnicht
Ka«lar je kako društvo namenjeno kupili handere, zastave, reiralje, Jhene inštrumente, kai« itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, =tane itd., ne kupite prej nikjer, <l:i tudi inene za cene vprašate. Uprašanje s stane le ^c. pa si !>odete prihranili dolarje.
Cenike, vec vrst jiošiljain l»re/.pl:ično. IMšile poni.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 323.
3GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V y MDRUŽENIH DRŽAVAH — NAROČITE SE H A if J /i
Nov uzoren pisalni stroj! |
^jCTfc.	J!, ' W
*lt)e—No.	|
The StarJerd \lsibh Write fBltiS^^ ^	"vr. £
KUPITE GA SEDAJ!	1
Da, triumf na tem polju je tu!	g
Ravno je prišel — in prišel k ta, predno so ga izvedenci pričakovali, -g
Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal- S ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo S dali svetli prvi vidljivi stroj.	S
Gotovo 11 i pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sliccn jjj novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da gj j bi stopinja mačiee pritisnila tipke!	jjj
POZOR!	SVARILO! |
Najnovejše iznajdbe, ka-	Ta krasni novi Oliver pri- {§
j terc je opaziti na tem stroju,	lin ja po stari ceni. Xe sta- jc
j kontrolira vse Oliver. Celo	ne več kot zastareli v pri- S
; naši prejšni motleli — slavni	meri z novim razkritjem. Kj
i kot so bili — niso imeli dvoj-	Doeim so novi doli Oliver- tf
j nega premikača.	ja dragi, smo zcnačili večje S
! Ta daje celo kontrolo S4	stroške s tem, da smo napra- $
\	~ , - ■ . .	vili konstrukcijo bolj pri-	Jfi
i	crk in znamenj v mala prsta.	. J 1	Ir
i	i • *t , T	prosto.	g
j	leve in desne roke. In ta	Odločite se sedaj videti ta	|
j	vam pusti, da jih pišete le z	umotvor, predno izdate do- 5
;	28 tipkami, najmanjšim šte-	lar za kak drugi pisalni stroj, tf
i	vi lom na kateremkoli pisal-	Če rabite kakega drugega, S
!	nem stroju.	se Prepričajte, koliko več g
j	. .	,	.	stori ta.	S
! Pisalci na vse druge stro-	, ..	u
> ixoaxo* ii«, »o® "	(je ra|,,te Oliver, je narav- 3
1	je lahko rabijo Oliver "9" no, da si želite najfinejši g | takoj ter hitreje in lažje.	model.	g
nfFNTflV NA T)AN T Zapomnite si, da pe ta najno- § . LCLllUy liA	vejši Olivernajvečja vred- |
j nost, kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On y
j ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtoinatič- 9
! ni "spacer'*, 6 iii y> unče touch ter dodatno poljubni premikač, n
• izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.	M
2	Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po § j našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more jj j vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRIN- 9 i TYPE, ki piše kot tisk.
j Še danes pišite za vse posameznosti p^mt k^ s
j	do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se	jj
j	poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver	9
I	pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obvez-	jj
J	nostL Veselilo nas bo pojasniti vam vse.	y
! THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
! 310 BROADWAY,	NEW YORE, N. Y. S
1 ^ __ ____ __ __ _ _
POZOR ROJAKI!
Najuipešnije mazilo za ženske lame. kakor tudi z* možice brke in brado. Od tefja mazila zrastejo v Stih tednih kraBni gotti in dolgi lasje kakor tudi moškim krasni brki in brada in nebodo odpadali in oeiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah, nogah in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in (rrinte. potne noge. kurje očesa, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kedor bi moje ždravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik, knjižico in žepni Koledar in pošljite 4 tttsnte ▼ markah za poštnino.	|
JACOB WAHČI0, 1092 E. 64. St, Cleveland. O.
OGLAS.
, Cenjenim rojakom priporočam svoja
NABAVNA VINA.
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Ries-i ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče
-	vino Zinfandel 27 do 28 galon
-	$14. 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon
i $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 i proof močan tropinjevec 4^ gal. 1 $12, 10 gal, pa $25. Pri omenjenih 1 cenah je vštet tudi vojni davek
-	za vino. — Potovalni agent je ro-j jak M. Žugel.
. j S spoštovanjem
S. JA.CKBE,
-	Box 161	St Helen«, Osi.
GLAS NARODA, 17. MARCA, 1^16.

EMILE QABORIAU!
GOSPOD LECOQ
.Nadaljevanje,.
vjeli, toda kolovodja LavUcueur nam je uiel v nove. jr	preko gorovja v Piemont. — Poveljnik
Mladi baron je
Nekaj siuu Mi»lili me, da
Montaitrjac*. stari vojvoda Sairmeuse tii vedel, kaj bi počel od samo je e. — T* ko j je ra/pi.sal ^0.000 frankov /a Larheneurjevo glavo. — To je bilo zanj usode poln - Uu ni namreč pobegnil v Piemont, ampak s»> je skrival j ri nekem gostilničarju tik ob meji. — Gostilničar se je imenoval Halst&in. - Ko je slišal o veliki nagradi, si jo je hotel zaslužiti. — Laeheneur j«* sc pravočasno pobegnil, toda nesreča je hotela, da um jo prišla nasproti dragonska patrulja, kateri je poveljeval neki Olupiti.
— Chupin! — je vzkliknil Ijeeoq in planil s stola.
Tako. tako, Chupin je mrmrat oče Tabaret in si mel roke. Ali se ti zdi čudno. L«eoq. d;- slišiš to ime? — Vrjemi mi. da *■ em ga jaz pričakoval. In kaj je bilo s tern Chupinom — je vpra šal starega vojaka.
20.000 l'rank->v j. dobil v zlatu, pa se jih ni dolgo ea>a veseli. — Že pri-j so — mu v-d izogibali, odkar je pa vzel denar za svoje /nde/evo delo. gi ni hotel nikdo vrč pogledati. Posebno ga je sovražil krčmar BaUtaiu. Zahteval jc del nagrade, Chupin mu pa ni hotel l i.'esar dati. - Zaklel s« je. da bo Chupina prejkomogoče spravil poti.
- Ka y je bdo pa s Laclu-ueurom? — je vprašal Lceoq.
Ova dni zatem mu je gil^tina odsekala glavo. — Mene takrat t< ni bilo več v Montaigmn u. ker sem se začel bati za svojo lastno ko to. — Naprej so dogodki takole razvijali:
—	Mt-d ujetimi je bil tudi stari baron Eseorvul. — Pravzaprav tu bil nič kriv. ker je hotel kmete le pomiriti. — Vjeli so ga pa vse-"••no in </u i drugimi vred postavili pred vojno sodišče. — Sodišče ga je obsodilo na smrt. Za svojo usodo se je imel zahvaliti svojima dvetua sovražnikoma, namreč staremu vojvodi Sairmeuse iu markizu Courtonm-xu. — To sta bila dva najbolj ugledna gospoda v okolici. 1/ Pariza *ta bila namreč dobila polnonn»č, da se smeta po-slu/iti vseh pripomočkov, samo da zatreta revolucijo. — Ta dva moža iiif-ta bila samo prijatelja ampak tudi skoraj sorodnika, — Edini sin vojv.i.le Sa-irmeus.-. mladi marki Marcijal Sairmeuse .se jc namreč zaročil z edino hčerko markija C'ourtomieuxa.	I
Ilaron Escorval je že mislil, da je izgubljen. — .Smrtne obsodbe ponavadi izvrse 24 ur po razglasitvi. — Toda k sreči se je cela stvar preobrnila. - Marcijal, sin vojvode Sairmeuse se je dal namreč zvabiti v past in je pismo, s katerim so se zarotniki o dnevu in uri obvezali, lastnoročno podpisal. - Mislil jc. da je to povabilo za porok) m kega I.acheneurovega znanca. — Okoli Lacheneurove hiše • > namreč nepristno plazil. — Kljub temu. da je bil zaročen z Blaneho Courtomi^ux, je \>ecuo rad videl lepo Marijo Laeheneur.
v. lik" sev da ni m<igcl opravili, ker jc bila hčerka starega La-••beiiem t:ijn<» zaročena / mladim Maurice Escorvalom, sedanjim preiskovalnim sodnikom.
—	Aha* je vzkliknil Leco^ in sc zasmejal.
Korp^riil ga je začuden pogledal, toda Tabaret mu jc rekel:
—	Prosim, nadaljujte.
Tisto pismo je prinesel neki jetnik Mariji. — Marija je šla k staremu \ojvodu iu mu rekla: — Ce ne izpustite jutri zjutraj stare-gaga barona Eseorvala na prosto, bomo nesli pismo v Pariz in ga tam izročili osebam, ki vam niso posebno prijazne.
Kaj je hotel storiti stari vojvoda Sairmeuse? — Ničesar drugega mu ni kazalo, kakor izpustiti starega Eseorvala. — Njegov sin. Marcijal Sairmeuse, bo pripravil vse potrebno za beg.
k> sem sedel tisto večer v stražnici, je prišel k meni neki častnik in mi rekel:	| Korporal Bavois, nocoj boste Mražili barona Eseorvala. — Niti za trenutek ga ne smete izgubiti izpred svojih oči. —■ Ali ste razumeli t I
—	Na povelje — sem možko odvrnil.
častnik ae je pa zatem »klonil k meni in mi zacepetal na uho: — Pomagali mu bo*te, da bo prišel iz te luknje. — Ali se lahko zanesemo na vas?
—	Seveda — sem odvrnil še bolj ponosno.
—	Torej idite na svoje mesto! — Težavno delo vas čaka. — Vse potrebno boste tam našli.	j
s častnikom sem odšel v stolp. — Baron je že imel v celici dve' pili. kateri mu j* bil izročil mladi marki Marcijal Sairmeuse. — Na tleh so bile vrvi. — V teku dveh ur jc srečno prepilil debelo železno ograjo in tako dovršil najtežavnejši del svojega dela. — Okno je bilo oddaljeno štirideset čevljev od podnožja stolpa. — Okoli stolpa je bilo samo /a kakega pol metra prostora. Kdor je stal na trm prostoru, je bit lahko srečen, kdor bi sc pa le malo prestopil, bi strmoglavil v osemdeset čevljev globok prepad. — Najprej sem se jaz opustil do podnožja stolpa, za menoj pa še baron. — V zid sem pritrdil močan ielezt-u drog in nanj privezal dolgo vrv. Baron se je začel po prvi spuščati v globino. — Ko je bil kakih dvajset ali petnajst čevljev globoko, sc jc vrv naenkrat zrahljala iu zaslišal sem strašen krik.
Vrv se jc bila utrgala, baron je padci v globino. — Nekaj časa -čin stal kakor omamljen, potem sem se pa nagnil preko roba. — Za-| slišal sem pritajeno stokanje. Torej jc baron še vedno živel. — Nato sem zaslišal govorjenje. - V dnu globine so ga čakali: njegova že-1 ia. sin Maurice in abbe Midon, župuik v Moutaignacu. — Natanko' iem videl svetilke, ki so se premikale semtertja.
Jaz sem se nahajal v strašnem položaju.
—	< e me ujamejo, sem si mislil — me takoj postavijo pred vej. no sodiščs. Ni mi kazalo drugega, kakor .splaziti se v globino. — Toda kako? — Vrv sem potegnil nazaj iu v svojo grozo opazil, da je bila ob koneu pri rezana. — Natančno sem jo preiskal in opazil, še kakih pet takih zarez. — Potem sc ne spomijam več kaj se je dogajalo z menoj. V nekakem mrzličnem strahu sem začel plezati po skalovju, lovil sem se ob grmičevje in parobke ter po preteku četrt ure »»rečno dospel v globino.
K sreči ni bil stari baron Escorval na glavi popolnoma nič poškodovan. — Par reber si jc zlomil in sc zelo opraskal. — Tako je izjavil abbe Midon. ki se je v svojem prostem času veliko bavil z zdravniško vedo. — Barona je bilo treba prenesti na mesto, kjer bi bil varen pred svojimi zasledovalci. — Piemmitska meja je bila blizu, toda za težko ranjenega daleč.
K sreč, .se je spomnil abbe nekega dobrega kmeta, ki je bil oddaljen samo dobro uro od tam. — Kmet nas je zelo prijazno sprejel. — V svojem skrivališču jc že imel nekega beguuca. Ta beguuee je bil mladi Jean Laeheneur. gledališki igralec, sin onega, kateremu je odsekala gilotina glavo, iu brat lepe Marije. — Bil je težko ranjen z bodalom.
Tam smo baroua dobro obvezali in mu dali malo okrepčilne pijače. — Jaz, mladi Escorval in Marija, ki je bila medtem prišla za nami, smo so odpravili v Piemont. — V Turiuu sta se Marija in mladi Escorval poročila. — Dokler smo imeli denar, se nam je dobro godilo, toda denarja je kmalo zmanjkalo. — Mladega barona je skrbelo, kaj j« z-njegovim očetom. Marija je skrbela za svojega brata.
Poleg tega je bila še v blagoslovljenem stanu. — slednjič sklenil spraviti Marijo zopet preko meje.
Srečno smo dospeli do hiše, v kateri je ležal stan baron. — Abbe Midon nikakor ni hotel dovoliti, da bi se sin in oče videla. — Stari baron je bil namreč še vedno smrtnonevarno bolan. — Rekel je, da naj Marija ostane doma in da morava midva nazaj v Italijo.
Ko sva se odpravljala, je stopil mladi Jean Laehentur k mlademu baronu Escorvalu in mu rekel:
—	Kaj. vi hočete oditi, ne da bi se prej maščevali nad človekom, ki je hotel pahniti vašega očeta v smrt? — Ali morda ne veste, da je mladi marki Marcijal Sairmeuse narezal vrv, po kateri se je spuščal vaš oče v prepad? — Kdo je pa storil to, če ne on? — Ce bi bil jaz na vašem mestu, bi se maščeval. — Ravno danes se vam nudi ugodna prilika. V tej ri se bo poročil Marcijal Sairmeuse z gospodično Courtomieux. — Nocoj bo vse polno gostov v njegovem gradu. — Kako bi bilo. če bi stopil v dvorano in izročil Mareijalu vaše pismo, rekoč: — Tukaj, beri, če imaš pogum, daj ruču, če si možak!
Ilaron se je po dolgem obotavljanju udal. — Sestavil je pismo, v katerem je pozval Mareiala na dvoboj. — Zvečer sva se odpremila z mladim Lacheneurom v grad.
Marcijal je prebral pismo, smrtno prebledel in naju pahnil v dvorano. — Vsi gostje so utihnili, ko je začel govoriti:
—	Jaz nisem kriv, toda prav dobro vem, kdo je vse zakrivil. — Mene ni bilo tedaj celo noč doma. — Na meni ni nobenega madeža. —
(Nadaljevanje prihodnjič).
NAZNANILO,
Cenjenim naročnikom t Pm ■ylvaniji sporočamo, da jik bo v kratkem obiskal naj potovalni jia-•topnlk
dobit« "GLAS NARODA" skozi itiri mesec« dnevno, isvsemii nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na tastih straneh, tako, da dobite tedensko 38 strani berila, t mesecu 166 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaia dnevno poročila i bojiiča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo IS,0001 — Ta številka jasno govori, da Je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada ▼ strokovne unij s.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa koltnii skfli posestev vseb velesil,
Obsega 11 raznih zemljevidov
na 20tih straneh in vsaka stran je 10% pri 13% palca velika. Cena Ramo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obeega devet runih mnQsvfdov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da ne vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Kavno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c ali pa 15c. v ciamk&h lu u&taučen n&nlo. in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Siovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. 7.
MODERNO UREJENA
TISKAPA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
: DELO OKUSNO. : :
• « « «
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNLTSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Mr. ZVONKO .TAKSHB, kJ je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION'' za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oaleparj eni, oropani ali če so a njimi slabo ravnali
Brezplačna navodila in ponk t aaturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti s« državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došlo priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Newvorski urad: 130, 5th Ave., Room 2011. Odprto vsak dan od devetih, dopoldne do petih popoldne in ob sredah Cd osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne ln ob sredah cd sedme do devete ur« svečer.	(lx v t)
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasveta v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleds datuma izkrcanja ali imena paznika. Obrnite se aaupno na njega, kjer boste točno ln solidno po-
strežen!.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
csmcmmffiffiff
Kaj pravijo pisatelji, uCenjakl ln državniki e knjigi Bert* pL , Buttner.
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevli Tolstoj is pisal: Knjigo sem ■ velikim ulitkom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga Ml* vpliva na človeka ln obsega nebroj leplb misli....
Friderik pL Bodenstedft: Odkar Je umrla madame Btaal al
bilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Suttnarjeva.
Prof. dr. A Dedel: 'Doli s orožjem* Je pravo ogledalo sedanjega Sana. Ko Človek prečita to knjigo, mora nebo te pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časL Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lod. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajie poljubil, V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger pifie: Sedel sem * nekem gozda pri Grteglach ln sem bral knjigo * naslovom "Doli ■ orožjem !" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj labko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi ae prestavilo knjigo v vos kulturne Jezike, da bi Jo imela vsaka	da bo Je tudi v
Bolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razilrjajo Sveto Pismo. Ali bi oe ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razilrjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Jo najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jik kdaj bral....
C. Neumann Hefer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jib spi-aaU ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
H ana Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlina)! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemn Jo boos po-sudil. Nej bi tudi ta knjiga na&a svojo apootolje, kJ bi DI taijo krlžemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Diuajetrski Je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v pooebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI tibp*iwi1 noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta	Bata pL Suttnerjeva. Prosim Vaa, posvetite par ur temu delu. m^h«*, da oe ne bo ulkdo več navdnieval sa vojno, če bo prebral to knjigo, ONA M CENTOV.
■aroiajte jo pri:
Siovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y«
Rojaki, naročite sa na "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Ameriki,
HARMONIKE
bodisi fcakrflnekoli vrsto ladelojsas u popravljam po sajniljlh senate, a do io trpežno ln aanesljiro, V poprav j aanesljlvo vsakdo pošlje, ker sem it sad 18 let tukaj v tem poslu ia sedaj v svojem lastnem domu. 7 iropravak vsamem kranjsko kakor vse drug« harmoniko ter računam po dolu ka korino kdo aahtova Sraa asdaljalfc
vpražaaj.__
JOHN WKNZHU mi Basi fSnd 6k. Cleveland. OhU
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi 60 vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Siovenic Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bolelo pofiiljatve v sedanjem tasu 20 do 24 dni.
Torej m nobenega dvoma za pofiiljanje denarjev sorodnik bi pt"^1 v staro domovino}
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.

"GLAS NAHODA" JI EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V KDRUtEKIH DEtAVAJEL _ KAEOdlTE ti SAVI«