TRST, petek 20. februarja 1959
Leto XV. . Št. 44 (4198)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Goric* 33-82 Poštnin* platana v gotovini
N „ ®Jv°: UL, MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON 93-»8* IN SMS« — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 Ur. eeloiet.ua.4W0 ftr — NedeljSta ilLevilka	račun- Založništvo
OOUcnJ*338 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15. do 18 — Tel. 37-338	-	CENE	FLRJ:	v	tednu	10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din rosmi ic ue	.
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami Daniti v t-juou ni /
V Londonu so se dokončno sporazumeli o neodvisni republiki na otoku Cipru
Makarios je umaknil svoje ugovore ter je sprejel zueriški sporazum in angleške pogoje o suverenosti nad vojaškima oporiščema - Prehodna doba se bo verjetno končala ob koncu leta - Izjave Karamanlisa in Makariosa - V ponedeljek bo objavljena vsebina sporazuma
-19- — Na današnji popoldanski seji kon-"^niis ° ^Pru’ katere sta se udeležila tudi Karala..5 m Mac Millan, so se končno sporazumeli o
Sta
položaju otoka. Predsednika turške vlade Iet®nci * zastopal zunanji minister Zorlu. Na kon-5t, {ru-sj'a	navzoča	tudi nadškof Makarios in
Sporazum določa, da bo Ciper postal ne-tCJ. rePUblika.
Zotlu . .zunanji minister legli ni6 Rjavil, da so dole ;.r°Poln sporazum in da
Je. k°nf'
•Jai :	erenca	zaključila.
KatJe,da so Mac Millan, fatoisor ^ in vsi drugi že le »**,.• Pripomnil je, da Napisal tudi Makarios. Msc Mili,
takoj
Jan in Karamdnlis
ki'JJ “ato odšla v kliniki On,! i ' Menderes ki je »iko 7P1Sal »Porazum. V kli-***kario odae' tudi nadškof fojpj s- Pri Menderesovem Jttsn v° d'" navzoči Mac lorlu ’t arainanlis, Averof, „er, Srški in turški po-
Cd °ndonu-
^ Mih ^ britanske vlade 'Sli*; an nocoj v spodnji Š ‘ sP°ročil, da je bil do-H .sporazum o Cipru. Iz-? bo britanska vla-? izie^1 krajšem času ukini-V^n°, sjanje na otoku. "Ml p- ,s ?bila izpustitev za. l*’tltstiiePrcanov’ razglasitev > v i ln Povratek izgnan-\ “otnovino.
jKkbu8 .P°Sajanji je Mac k'ii « 7 • da so Grčiji in 2*anjL ooili. ta je Velika c suvl Pripravljena odsto-? Se ;. renost nad otokom, °Pori'Pfei>Usd suverenost
lii*0 izjav80, ie dalje izjavil, ii ‘iskiv, britanske vlade o k*'* kar m,'eresih na Cipru, bosta Se l,*e dveh oporišč, suv P0<t popolno britan-fcu ^Postjo, ter zuenške fteds*. odobrile tri vlade vniki obeh skup.io-
i<iil
•Mj
t'<urntem' f3 je..ZUerl'
v “lin ^ med Clrčiin in
- v (ned Grčijo in I tiDr.u	upošteval pra-
Rij g.	nrphi	ua	1 ct \r a
s\
nekega prebivalstva t,?.kom. en>. «pošten in ča-i|. 'le in ~°mi5 med interesi C ibijat.i- C1ie> ki vzpostav. Z 'i*d lJStvo i" zavezni-;Wi ki fma dvema drža-nnSta ta^o važni za
i e VSeh’'-k:i btitan4P°r0t4 da vsebu-, *Prejeti po6°i>, ki so Li.bve — ’ naslednje točke: ►J Pod	ji,	ki bosta o-
!tw'I'0stioPOFOln° britansko •Ki- ■U H. . kraji, ki so
V ialik,*1 ta ti dve pod-1 ^tišči u4'nkovito služili
jamstva Gr-
VS t*l«UhliLn clPrs*e neod-1 n» o celovitosti
C skuDn človeških pravic S it P ostl. pravic do po-
V *
prevzema
C %iTVornost ki JO u %	Unela	britanska
^ M
V0 VnF j” 2atem izjavil, Sii,v cL k vključitve
Sl0(il0ČUwOnWeu‘th pre'
'Vit. hVa . ciprskega pre-
«!> ^ da bo Velika
•». 4 0 Pna n° sprejela mo-
'Cbri,^‘tev. Poudaril
"li>onwJeP 0 priključitvi
iVrbrska Hi morala spre-kNi*11 vlada.
V^el vfu?iciie Gaitskell f*t>s raz\iJ ° zadovoljstvo
»»Ss« *.r- «'■*>■ -
Po5lu-"; da je vlada M>aia zdravo pa-
TPrašanja glede cGJto*. 0 sledil doseže-
obeh ciprskih skupnosti ustanovili dva ustavna odbora. Velika Britanija bo sodelovala glede nekaterih vprašanj in bo obveščena o drugih. Eden od teh odborov ima nalogo sestaviti ustavo. Velika Britanija ne bo zastopana v njem. Drugi o4bor ima nalogo pripraviti prenos suverenosti. Sestal se bo «okoli ciprskega guvernerja Foota».
Karamanlis je dejal, da bo doseženi sporazum o Cipru o-mogočil »poživitev« balkanskega pakta med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. S tem v zvezi je omenil, da se bo 1. marca razgovarjal v Atenah z maršalom Titom.
Nadškof Makarios pa je na tiskovni konferenci med drugim izjavil: »Danes se za ciprsko ljudstvo začenja novo poglavje, doba miru in blaginje. Ciprsko vprašanje je u-stvarjalo številne težave: vsi prizadeti so pokazali medsebojno razumevanje pri ncpo-rih, da pride do sporazuma. Iz tega sledi, da je prevladalo pozitivno stališče enotnosti in sodelovanja nad negativnim stališčem delitve in nasprotij. Prepričan sem, da bosta obe skupnost; otoka s tesnim sodelovanjem s pomočjo boga lahko zagotovili razvoj otoka za skupni blagor prebivalcev.. Namesto da bi bil vzrok spora, bo Ciper postal odslej vez, močna vez med Grčijo in Turčijo in činitelj stabilnosti, miru in napredka na Srednjem vzhodu. _ Tudi zame je veliko zadoščenje, da bo tradicionalno angleško-grško prijateljstvo znova cvetelo,«
Ko so ga vprašali, ali bo on prvi predsednik Cipra, se je Makarios samo nasmehnil in ni odgovoril
Makarios je izjavil, da se bo čez nekaj dni in vsekakor še prej kakor v enem tednu vrnil iz Londona naravnost na Ciper.
Dr. Kučuk pa je izjavil: »Zelo sem zadovoljen, da je zdrav razum prevladal, in da se je pokazala dobra volja. Upam, da bosta odslej obe ciprski skupnosti tesno sodelovati za blagor otoka in da bosta od tega sodelovanja Turčija in Grčija imeli samo korist.«
Ciprski radio je prekinil oddajanje običajnih poročil in prebral poročilo o podpisu sporazuma. V mnogih mestih so začeli zvoniti zvonovi, da pozdravijo sporazum.
Grški časopisi so popoldne z-šli v izrednih izdajah z vestjo o sporazumu. Prebivalstvo je mirno sprejelo to vest, ker šo jo pričakovali že od poldne, ko so iz Londona poročali, da se bliža sporazum.
Ko so vest o sporazumu sporočili v grškem parlamentu, so predstavniki opozicije izjavili, da bodo predložili resolucijo proti vladi, zaradi načina, kako je obravnavala ciprsko vprašanje.
Nadškof Kiprianos, ki se od-očno zavzema za priključitev otoka h Grčiji, pa ni hotel komentirati sporazuma.
Iz angleških virov se je zvedelo, da so dokumenti, ki so jih danes podpisali ali parafirali, prvotni teksti zueri-škega sporazuma in britanskih
predlogov brez sleherne spremembe, ker je Makarios u-maknil vse svoje ugovore. V omenjenih krogih pripominjajo, da bodo britanska oporišča ostala za vedno britansko czemlje. Vendar pripominjajo, da vprašanje državljanstva ne bo važno, če bo nova ciprska republika vstopila v Commonvvealth.
Dalje se je zvedelo, da sporazum določa, da bo predsednik ciprski Grk, podpredsednik pa ciprski Turk Oba bosta imela pravico veta o vprašanjih, ki so temeljne važnosti, kakor sta na primer zunanja politika in obramba. Sporazum določa dalje:
1. Ločene občinske svete za Grke in Turke v petih večjih mestih na otoku, ki so: Nikozija, Famagusta, Larnaka, Limasol in Pafos.	i
2. Na otoku bodo grške in | bosta obe skupnosti zastopani
turške čete. Grčija bo imela približno 900 mož, Turčija pa 600 mož s skupnim poveljstvom. Poveljstvo bo izmenoma grško in turško s trajanjem enega leta.
3. Neodvisnost otoka bodo jamčile, Velika Britanija, Grčija in Turčija.
4. Obe giavni skupnosti bosta imeli vsaka svojo občinsko skupščino. Poleg tega bo tudi parlamentarna skupščina s predstavništvom, v katerem bo 70 odstotkov ciprskih Grkov, 30 odstotkov pa ciprskih Turkov.
5. V ministrskem svetu ciprske vlade bo sedem ciprskih Grkov in trije ciprski Turki. Vsaj eno od najvažnejših ministrskih mest bo dobil ciprski Turk.
6. V birokratskem aparatu
v enakem razmerju kakor v parlamentu. Britanski parlament bo moral odobriti zakon za prenos suverenosti nad o-tokom. Ni še znano, kdaj bo ta zakon odobren. Vprašanje položaja Ciprčanov, ki živijo v Angliji, bo odločal parlament.
Zatem bo podpisana pogodba med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo, s katero bodo te spremembe postale uradne
Prav tako mora angleška vlada določiti dan, ko se bo Makarios lahko vrnil na otok.
Ko b° razglašena amnestija, jo bo moral guverner Foot u-veljaviti. Foot bo verjetno odpotoval na Ciper v soboto, tako da bo v ponedeljek popoldne sporočil ciprskemu prebivalstvu vsebino sporazuma.
Protipostavni proces v Florenci
Novi dokazi razbremenilnih izpodbijajo obtožnico
• v
pne
Milanski industrijec Levi Mario pripoveduje, kako je ob fašističnem in nacističnem požigu vasice Kosta neki starec živ zgorel
(Od našega posebnega dopisnika)
FLORENCA, 19. — Na današnji razpravi pred porotnim sodiščem so zaslišali 11 pric v korist naslednjih obtožencev: Boninija (priče: Levi Mario Davide, Bla-sutig Luciano, Oviszach Luciano in Canalaz Luigil, Obita (priča: Vogrig Giuseppe), Baita Lojza (priče:
I.esizza Olivo, Claus Mario, Cosson Lino in Snidarsig Ottilio) in Flaibani Silvia (župnik Crainich Giuseppe in Passon Giuseppina).
Levi Mario Davide je industrijec iz Milana, ki se je zaradi fašistično-rasistične politike in preganjanja Zidov zatekel v Zgornji Barnas, ker je njegova žena iz teh krajev in ker ima tam tudi majhno vilo. Povedal je, da ga je po februarju 1944 prišel iskat neki otrok, j da naj bi šel v edino vaško
    ...................
Segni bo moral še poiskati dva nova podtajnika
Vladna podtajnika
sta odklonila sodelo v
V odsotnosti Nennija, ki je šel na debato v organizaciji «Expressa» v Pariz, je sejo vodstva PSI vodil De Martino - Na tej seji se je ponovno poudarilo, da je za socialiste mesto v CGIL
(Od našega dopisnika)
RIM, 19. — Veliko delo, ki ga je opravil ministrski predsednik Segni z ministri pri imenovanju 38 podtajnikov, se je izkazalo za nekoliko nepopolno. Sicer so podtajniki danes zvečer že prisegli, vendar ne vseh 38, kajti dva sta že podala ostavko; pravzaprav imenovanja nista sprejela. To sta znatni predstavnik «baze» Sullo in Zanibelli, Id se kot sindikalist v ekviru CISL ukvarja predvsem z vprašanji kmečkih delavcev.
Zanibelli je že takoj časnikarjem izjavil, da njego-
. je Mac Mil-
s«?-,
s. rr;
JV Josu .^avijeni doku-dok,?eli- da so ■-vC nashdet'tl ,urejaj0
It C. Dr-. .dnjo fazo in Cii i*1" um ' določbe. v,\ 8 tia ^eaiti podrobno-v'i V1*de i tevo KrSke in tA; *v0j "> morata obli. -*bor-,, ,)arbimentarce.
j* Podpisal C*« • Oh- Predsednik
Kc b&kal K“
ih ^rzavljsnstva JA	Mii. “ritancev na
Kuj	?n.ie	odgovo-
«S rt m0rVl!Zno zadevo kV	J,Ll Pripraviti
St' ki *®il v ato J« MllC SA* bile r',Uns-'ce za'
i, 'h .* “Prejete na jSVuvic govorijo o 2* i	r o 4, Posameznih
Kv	^or\RtPru*'*aniu rH/*‘
riev-Mac Mi‘-“ UP‘L da bo
Cn.1 sklenilo,
ik griln'°nweaUhu.
S1 kal'	vlade Ka-
\S v(rt.ncinoaoJšnjl ti-
tr'°ral ra?u' vC 1«,	' neodvis-
V iA lfl59ni4Ti,f Pll'd «VV, »o b.javil je (SNi	"tlele
"st’	rt„	konference
v*Vn	_	bi morali
CV0 »i tl
P 'Praviti
prrd
pove-ezhi nred-
s Turčije
va odklonitev podtajniške-ga mesta nima političnega ozadja, pač pa, da je že preveč vezan na sindikalno organizacijo.
Isto je povedal v pismu ki ga je pisal Segnijj in v katerem sporoča, da je včeraj pozno zvečer v Cremom izvedel, da je bil imenovan za podtajnika v ministrstvu za delo in socialno skrbstvo. Na koncu pisma izraža željo, r.aj predsednik takoj sprejme njegovo odpoved, da se t. tem prepreči, da bi ta njegov primer dobil večjo važnost, ko je najbolje, da kar najhitreje izgine iz kronike. Zanibelli najbrž računa na mesto tajnika v CISL, ki bo kmalu i-meia kongres.
Nekoliko drugačna je stvar s Sullom. V svojem pismu Se-gniju se sicer zahvaljuje nje*-mu in drugim ministrom za spoštovanje, ki so mu ga pokazali, ko so ga imenovali za podtajnika v ministrstvu za državne udeležbe, potem pa le pove, da so še veljavni razlogi, zaradi katerih na sestanku poslanske skupine KD ni glasoval za Segnijev program in enobarvno vlado. Zaradi tega bi ne bilo korektno, če bi sedaj sprejel funkcijo v vladi Vendnr Sullo Segmjii obljublja podporo svojega discipliniranega razumevanja. Njegovo sodelovanje v par-
mi De Gasperija in Vanonija pa je bolj koristno od njegove vloge podtajnika v ministrstvu za državne udeležbe.
Sklicevanje na De Gasperija in Vanonija pojasnjuje prave vzroke Sullove odklonitve mesta v vladi. S lem je Sullo poudaril mnenje »baze«, da je enobarvna vlada umik od socialnih skrbi, Tei sta jih kazala državnika. Zvečer je bil Sullo tudi pri Segniju ter je v razgovoru zahteval, naj bi Segni v svojem govoru pred parlamentom izjavil, da ne sprejema misinskih glasov in se obvezuje da bo nadaljeval Fanfanijev program. Segni takih obljub ni dal in tako je ostalo pri Sullovi o-stavki.
. Brez Sulla in Zanibellija pa v vladi še vedno ni vse tako soglasno in enotno, kot bi se smelo pričakovati. Minister Pastore je n. pr. napisal za neki list članek, v katerem je na račun vlade same dokaj piker.
Vodilni organi tako monarhistov kot misinov so imeli sestanke, na katerih so potr^ dili, da bodo enobarvni vladi naklonjeni.
Sestalo se je tudi vodstvo PSI in v odsotnosti Nennija, ki je šel v Pariz na debato, ki jo je organiziral Expres, je sestanek vodil namestnik tajnika poslanec De Martino Poudarjeno je bilo, da bo
vi vladi. In ker se je v teh dneh sprožilo vprašanje o vobodnem pristopu v razne indikate, je vodstvo poudarilo, kar je bilo sklenjeno že na kongiesu v Neaplju, da je mesto socialistov v CGlL.
PSDI si predvsem prizadeva, da bi vse vesti, ki priha-_ajo iz raznih federacij, prikrojila tako, da bi se zdelo, da izstopajo iz PSDI samo neznatne manjšine.
A. P.
lamentu v »kladu s tradicija-1 PSI v opoziciji proti Segnije-              ••••>••••
Nacionalizacijo rudnikov zahtevajo sindikati Belgije
Socialintivni pnrlnnwnlarci botlo predložili sakonitki načrt za nacionalizacijo ■ Kljub zaupnici vladi bo borba trajala naprej
BRUSELJ, 19. — Ob zaključku interpelacij o stanju v belgijskih premogovnikih
je poslanska zbornica dane* -----------------------
glasovala o zaupnici vladi. | ki je obenem sugerirala skh' Zaupnica je bila izglasovana
lizacija rudnikov. Za nacionalizacijo rudnikov pa se je prav tako izrazila delegacija krščansko-socialnih sindikatov
s 118 proti 78 glasovom, medtem ko so se trije poslanci vzdržali.
Čeprav izid glasovanja ne predstavlja nobenega presenečenja, ker se je vedelo, da bodo za vlado glasovali kr ščanski secialcj .n liberalci, so rudarji v Borinageu ven-dar razočarani. Sindikalni de' legati iz tega področja so izjavili, da bodo borbo nadaljevali.
Ministrski predsednik Je ločeno sprejel sindikalne predstavnike socialistov ln krščanskih socialcev. Socialistična sindikalna zveza je ponovi’a, da nima več zaupanjn v delodajalce, ki niso dodeljene pomoči premogovni industriji uporabilj za potrebne refor me Po mnenju zveze mora iti z zaprtjem premogovnikov vzporedno ustanovitev tloVih delovnih mest in pa naciona-
canje konference delodnjalcev ter sindikalnih predstavnikov, ki naj bi skušal) skupno najti neko rešitev problema.
Socialistični parlamentarci so še sklenili, da bodo v kratkem predložili več zakonskih načrtov za nacionalizacijo rudnikov in za preprečenje nedovoljenega zapiranja tovarn.
Od 137.000 rudarjev, kolikor, jih je v Belgiji, jih je dane* 100.000 stavkalo. Splošna stavka v Borinageu je bila uspešna, le v mestu Mons stavka ni bila popolna; stavkali so uradniki socialnega skrbstva ter mestni uslužbenci.
Belgijski minister za delo je danes sprejel italijanskega veleposlanika. Obisk spada v okvir stalnih stikov italijanskih diplomatskih oblasti z belgijskimi oblastmi; ti stiki se nanašajo predvsem na po-
ložaj italijanskih delavcev premogovnikih, zlasti ob se danih dogodkih v Borinageu
Francozi v Maroku za sporazum z Aižirci
PARIZ, 19.	—• Francoska
vlada je odredila disciplinsko kazen proti nekaterim francoskim funkcionarjem, ki služi jo v Maroku in ki so 14. februarja objavil, v maroškem tedniku »Al Istiklal« resolucijo, ki poziva predsednika francoske republike, naj začne pogajanja z alžirsko vlado, ki je prava predstavnica Alžirije. Resolucijo je podpisalo 481 Francozov,, ki živijo v Maroku. Med temi je več francoskih učiteljev Francoska vlada je sklenila glavne »krivce« odpoklicati v Pariz in u-vestj proti njim disciplinsko preiskavo.
Mac Millan o obisku v Moskvi
LONDON, 19. — Ob zaključku nocojšnje razprave o zunanji politiki v spodnji zbornici je Mac Millan napovedal, da bo po cbisku v Parizu in Bonnu morda marca odpotoval v Washington.
Glede razgovorov, ki jih bo imel v Moskvi, je Mac Millan izjavil: »Ni težko pripravit; načrte, o katerih bi se lahko sporazumeli. Težko pa je doseči, da bi na obeh straneh bila volja za sporazum. Pravo vprašanje, s katerim bomo imeli opravka, je: Ali se strašna razdeljenost med obema blokoma lahko premaga? Ali lahko začnemo njeno premagovanje?« Zatem je Mac Millan izjavil, da so vzroki za veliko razočaranje govorih sovjetskih vodi'e-ljpv. »Obisk, kakršen bo naš, ne more biti nobeno zlo in lahko koristi. Voditelji dveh zavezniških držav so istega mnenja in ob povratku se bo mo posvetovali.«
Dodal je. da mora Zahod zavzeti elastično stališče pri pogajanjih s SZ, toda ne sme privoliti v umik ameriških m kanadskih čet iz Evrope. Na vsak način se mora ohraniti atlantsko zavezništvo.
Državni minister za zunanje zadeve Ormsby-Gore je izjavil, da le Hruščev imel včeraj «bojevit govor«. Dodal je, da se posvetovanja med zavezniki o konferenci med Vzhodom in Zahodom zadovoljivo nadaljujejo in da je bistvo angleške politike v tem, da mora Zahodna Nemčija deliti breme *pri obrambi Zahodne Evrope proti Sovjetski zvezi. Glede Nemčije je izjavil, da bi njena nevtralizacija bila »razočaranje« ker bi povečala napetost v Evropi. Vendar pa je vlada naklonjena ustanovitvi področja z omejeno oborožitvijo pod primernim nadzorstvom.
Voditelj opozicije Gaitskel je med razpravo o Nemčiji izjavil, da tudi laburistična stranka zavrača sovjetski predlog o zahodnoberlinskem svobodnem mestu. Pripomnil je, da se berlinsko vprašanje ne bo moglo rešiti brez obravnavanja celotnega nemškega vprašanja in evropske varnosti.
da, če bo odklonil podpis sporazuma, bo ta podpisan tudi brez njega.«
•----«»—L-
Eisenhower v Mehiki
ACAPULCO, 19.	— Pred-
sednik Eisenhower je prišel davi z letalom v Acapulco v Mehiki. Na letališču ga je sprejel mehiški predsednik Adolfo Lopez Mateos. Po od-sviranju obeh drž. himen sta predsednika v kratkih govorih poudarjala prijateljstvo med obema državama. Eisen-hower bo ostal v Mehiki dva dni in se bo razgovarjal s predsednikom Mateosom.
Kulturno sodelovanje med Poljsko in FLRJ
BEOGRAD 19. V Beogra du so danes podpisali načrt sporazuma o kulturnem sodelovanju s Poljsko. Načrt predvideva ustanovitev lektoratov za poljski jezik na univerzi v Skoplju in za srbohrvaški jezik na univerzi v Krakovu ter ustanovitev lektorata za srbohrvaščino oziroma za poljščino na univerzah v Varšavi in Beogradu. Načrt predvideva nadalje izmenjavo univerzitetnih profesorjev, umetniških ansamblov, solistov, organiziranje razstav ter sodelovanje na področju filma, radia in televizije.
■---»«—L-
LONDON, 19. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je Velika Britanija odobrila številne zahteve iraške vlade za dobavo orožja. Predstavnik je izjavil, da gre predvsem za nadomestne dele in za strelivo za orožje, ki ga Irak že ima. Na vprašanje, a-li so se o dobavah sporazumeli v okviru bagdadskega pakta, je predstavnik izjavil, da sta se o zadevi neposredno razgovarjah obe vladi.
gostilno, ker sta bila tam dva slovenska partizana, ki sta ljudem dajala v izpolnitev neke obrazce in so ljudje hoteli, da bi jim on pojasnil, za kaj gre in svetoval. Pojasnil je, da je v teh krajih še precej razširjena nepismenost in da so zato ljudje hoteli, da bi jim pomagal pri tem delu. Obrazci so bili v slovenščini in v italijanščini in šlo je za popis škode, ki so jo u-trpel; prebivalci vasi Kosta, ki so jo požgali : fašisti in Nemci. Ob tej priliki je čisto slučajno izvedel, da je b:l eden od partizanov Bonini Giuseppe, ker je Boninija nekdo poklical in ga vprašal, če bo dal za pijačo. Tako je dokazano, da je bil Bonini pri komisij) za ugotavljanje zločinov okupatorja
Ko so fašisti in Nemci zažgali vas Kosta, so se yršili tudi prizori nečloveške grozote. Levi je navedel primer starega mrtvoudnega Korena, ki se ni mogel umakniti iz hiše in so ga fašisti zažgali s hišo vred.
Hkrati je Levi omenil še neko drugo okoliščino, ki bi nekoliko manj naglušnemu sodišču prav gotovo koristila pri oceni celotnega položaja na tem narodnostno mešanem obmejnem področju. Levi pozna naše kraje, ker je bil v teh krajih že v prvi svetov ni vojni, v knter; je bil dvakrat ranjen in je preirl kar tri srebrne kol- ine za- bra | brost. Spričo okoliščine, da j se je osebno spoznal z vpra- j šanjem slovenske manjšine v | Italiji in je poznal posledice j fašistične raznarodovalne politike, je o tem vprašanju napisal poročilo in ga je že ja-1 nuarju 1945 poslal poznejšemu socialdemokratskemu poslancu Bonfantiniju, ki ga je Levi spoznal, ko je bil Bonfnn-tinj komandant garibaldinrk» brigade Matteotti. V tem poročilu je Levi utemeljeval potrebo po načelni rešitvi slovenskega narodnostnega vprašanja, v najslabšem primeru pa potrebo najširše avtonomi-ie za slovensko narodno manjšino. Tega sicer nismo izvedeli neposredno od Levija, ker naglušno sodišče ni smatralo za potrebno izvedeti od priče karkoli v zvezi s tem njegovim poročilom, niti zakaj je Levi to svoje poročilo sploh omenil.
Blasutig Luciano je pričal v zvezi z okoliščino, da obtožnica bremeni Boninija, da je bil tudi on med partizani, ki so aretirali Vogrigeve. Izjavil je, da je partizane pred Vogričevo hišo sam vrdel. in da med niimi ni bilo Boninija. Isto okoliščino je potrdil tudi Oviszach Luciano, ker je takrat, ko so aretirali Vogrigeve, videl Boninija v nie-govi gostilni. Tudi ko naj bi riartizani Chiuch Luigi. poročeni Scaunich, odnesli nekaj kosov obleke njenih sinov, ki se niso hotel; odzvati pozivu v vois.ko, je priča izključna, da bi pri tem sodeloval Bonini, ker so isti partizani iste ga dne odvedli tudi njega, ker se tudi on ni bil javil.
Canalaz Luigi je pričal v zvezi z okoliščino, da so partizani povabili vaščane, naj si 'ogledajo predmete v Vogri-gevi hiši. če je med njimi kateri, ki jim je bil ukraden Tudi on je bil . tam, na šel je sod, ki mu je bil ukraden in partizan mu ie do. volil, da ga odnese. Med partizani ni bilo Boninija; to more trditi ker ga pozna. Na vprašanje predsednika, če so tudi drugi ljudje našli v Vo-grigevi hiši kakšno svojo
stvar, je Canalaz to potrdil.
V korist Obita je pričal Vogrig Giuseppe. Dejal je, da je bil tam tudi Zdravljič, ki naj bi bil eden od komandantov. Obita da tam ni bilo, ker je bil vedno v Skruto-vem. oni pa da so bili v Plat-eu. Ne ve, če je bil pri gospodarski komisiji, niti ne ve, kaj je delal v Skrutovem. Tude ne more povedati, če je bil pri Narodni zaščiti. Videl je le. da so ga aretirali kozaki, odvedli v Sent Lenart, nekaj dni pred osyoboditvijjp pa v Gorico. Takoj po osvoboditvi pa je že prišel domov.
Na vprašanje javnega tožilca, kako se je imenoval bataljon, je Vogrig dejal, da je bil slovenski bataljon, da so mu prebival#!' rekli tildi beneška četa. Na vprašanje kdaj je vstopil i V ta bataljon, je dejal, da jle bno to I J7. 'avgusta 1944.
Lesizza Olivo, Claus Mario, Cosson Lino in Snidarsig Atti-lio so le potrdili, da je bil Bait Lojze (Napolijtv spolovinar), vddno doma pr: delu in da ni bil nikoli partizan, da si ni prilastil Napolijevega dela pridelka, pač pa da ga je oddal v skladišče, iz katerega so blago odnesli partizani.
Crainich Giuseppe, župnik v Ažli in Passon Giuseppina sta potrdila, da je bil Flaibani Silvio vedno doma, da ni bil nikoli partizan. Da so ga sicer partizani dvakrat mobilizirali, da pa se je vedno vrnil po kakih desetih dneh. Ne moreta reči, če je Flaibani dajal informacije Celoni-lu :n Durliju.
Ob zaključku razprav« j* odvetnik Kukanja dal javnemu tožilcu in sodišču v vednost, da se bo obramoa po-služila v diskusiji tudi brošure »Allied Airmen and Priso-r.ers of War resued by th* Slovene Partisans« («Zavezni_ ški vojaki in ujetniki, ki so jih rešili slovenski partizani«), ki je izila v Ljubljani leta 1946 in da bo predložila sodišču italijanski prevod o-beh uvodov (uvod izdajatelja in pismo, s katerim se v juliju 1944 kapetan J. Goodwin, šef angloameriške vojaške misije pri glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, zahvaljuje temu štabu za pomoč. ki jo partizansko gibanje nudi zavezniški stvari in ranjenim ameriškim letalcem, ki so jih sestrelila nemška letala. Gre za poimenski seznam 303 ameriških letalcev, 389 angleških letalcev in vojnih u-jetnikov ter 120 francoskih in drugih vojnih ujetnikov).
Hkrati je odvetnik Kukanja napovedal, da bo obrambni kolegij, ki mu načeluje odv. Della Pergola na jutrišnji razpravi ponovno sestavil zahtevo, da se čitajo nekateri dokumenti iz dokaznega gradiva, ki ga je obramba predložila in ki je bilo sprejeto že na začetni razpravi preteklega 23. decembra. Javni tožilec je n« zahtevo pristal in od odvetnika Kukanje zahteval številke dokumentov, ki naj bi jih prečitali.
Nato je bila razprava preložena na. jutrišnji dan.
DUŠAN HREŠČAK
m.........i.ih......... .................................... 1.1....n... n.......................... m«..«... m«
IV. zasedanje mešanega odbora
Pred objavo sklepov
Obe vladi sta odobrili zapisnik III. zasedanja
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItiilllllllllllllllllllllllllll llllll lllllllllllllllllillllll«
V Brazzavlllu 76 mrtvih
Francosko vojaštvo proti domačemu prebivalstvu
Tass o Cipru
MOSKVA, 19. — Agengija Tass poudarja danes, da vsebuje sporazum o Cipru »hude omejitve« glede prihodnosti Cipra. Agencija dodaja, da so Velika Britanija, Turčija in Grčija izvajale zelo močan pritisk na Makariosa, da je sprejel sporazum.
#Makarioš je bil obveščen brez ovinkov, pravi agencija,
BRAZZAVILLE, 19.	— V
Brazzavillu v Francoskem Kongu se spopadi nadaljujejo. V zadnjih štirih dneh je bilo pri spopadih ubitih 76 ljudi. Bojijo se da se bo to število še povečalo. Nad 200 ljudi je ranjenih.
Francoske čete so zgradile barikade in začele preiskovati vse črnsko prebivalstvo. Fran. coska policija je aretirala nekatere nasprotnike Francije in med temi tudi nekatere poslance.
Kakor poroča belgijska a-gencija, 'e včeraj prišlo do incidentov tudi v Elisabeth-ville v belgijskem Kongu. Zaradi aretacije nekega črnca je večja množica demonstrirala pred policijskim poveljstvom. Aretirali so štiri črnce.
V Leopoldville pa so belgijske oblasti začele racije med prebivalstvom. Zato je nad 10.000 ljudi zbežalo iz mesia. 3.500 domačinov je zapustilo Leopoldville v spremstvu svojih drUžinških članov. Kakor je znano, trdijo bel-
gijske oblasti, da so se mnogi protilegalno vselili v Leo poldville in da jih hočejo se daj poslati spet v rodne kraje
Maroški kralj na Korziki
BAbTIA, 19.	— Maroški
kralj Mohamed V. je prišel danes popoldne z letalom v Bastio na Korziki. Z njim je prišlo tudi številno spremstvo. Mohamed je pripeljal s seboj francoskega podčastnika Iz Ajaccia po imenu Cac-ciaguerra, ki so ga pred dvema letoma ujeli vojaki maroške osvobodilne vojske in ki od tedaj niso nič več vedeli o njem. Za osvoboditev podčastnika se je maroška vlada dolgo pogajala 7. obmejnim prebivalstvom, kjer je bil u-jet.
Mohamed no s Korzike odpotoval na Madagaskar, kjeV je bil leta 1953 interniran.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — V pričakovanju konkretnih rezultatov uradne ocenitve četrtega zaseda-nj* jugoslo-vansko-italijijnskega odbora, ki iih bosta verjetno soboto ob podpisu protokola sporočila voditelja obeh delegacij, smo zvedeli, da sta vladi Jugoslavije in Italije odobrili zapisnik III. zasedanja odbora v Rimu. Ta vest, ki e na prvi pogled za tiste, ki niso podrobneje obveščeni o dosedanji praksi, samo formalna, je nasprotna zelo pomembna, če se upošteva, da je to prvi podoben akt obeh vlad. Obojestranska odobritev zapisnika rimskega zasedanja, ki predstavlja kpnec zače)-. ne faze za delo odbora, v kateri je odbor obravnaval bolj ali manj načelna vprašanja in tudi celo vprašanje pristojnosti 'in nepristojnosti odbora, dokazuje važnost, ki jo obe vlfcdi dajeta delu odbora in njegovim predlogom.
Za sedanje četrto zasedanje odbora je značilno, da je odbor začel, kot smo ze poročali, konkretno reševati posamezna vprašanja, to je delo, zaradi katerega je bil odbor ustanovljen. Mislimo, da nismo daleč od resnice, če sodimo, da sta tokrat obe delegaciji zastavili resne napore ne le za konkretno obravnavanje vprašanj dnevnega reda, temveč — kar je bistveno — da sta napovedali konkretne ukrepe, posebno o tretji točki dnevnega reda, t. j o šolstvu, katerih izpolnitev bo omogočila ne le zadovoljitev upravičenih zahtev predstavnikov etničnih skupin, temveč bo hkrati pomenila pozitiven prispevek k medsebojnim odnosom.
člani in strokovnjaki odbora so se danes lotili precej napornega in delikatnega dela, t. j sestavljanja zapisnika. S tem bodo nadaljevali tudi jutri Nocoj je vodja italijanske delegacije veleposlanik Oonfalonieri priredil večerjo na čast jugoslovanski delegaciji v hotelu »Me-iropol*.
»I	B	B.
noosvobodilnega sveta v Črnomlju, prvega svobodnega slovenskega parlamenta, so danes proslavili z otvoritvijo nove stavbe ljudske skupščine LR Slovenije. Slovesnosti so se udeležili predsednik ljudske skupščine Miha Marinko, pod. predsednik skupščine Franc Leskošek, predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Krai. gher, člani izvršnega sveta, poslanci obeh svetov, zastopniki okrajnih ljudskih odborov, delovnih kolektivov in druge osebnosti.
Javorški pri Pelli
RIM, 19. — Halijanski zunanji minister G. Pella je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Mihaj* la Javorškega, s katerim se je dalj časa razgovarjal o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, in o jugoslovansko-itali* jans’kih odnosih.
^—«»—
| |
AlfS Bfbler o XXI. kongresu KP SZ
BEOGRAD, 18. — Predsednik zunanjepolitičnega odbor* skupščine dr. AJeš, Bebler analizira v članku v »Mednarodni politiki« zunanjepolitična vprašanja, ki so bila obravnavana na XXI. kongresu KP Sovjetske zveze. Bebler ugotavlja, da je v obravnavi mednarodnega vprašanja na kongresu prišlo do izraza protislovje med koncepcijo koeksistenc« in blokovskimi koncepcijami. Napad, na Jugoslavijo so v nasprotju z načelom mirne koeksistence, posebno pa še z načelom enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Odnos do Jugoslavije jasno kaže, kako ozke so meje politike koeksistence, če se ta kombinira z blokovsko politiko. Koeksi-s eni a se v tem pT Imeru »krč: na koeksistenco med velikimi silami. To kaže tudi razliko v pogledih ki so bili prikazani na XXI. kongresu, med poudarjeno željo o zboljšanju odnosov Sovjetske zveze z drugimi velikim' silam; in napadi na Jugoslavijo m s tem na izvenblokovsko politiko sploh. »Kajti, zaključuje Bebler, kdor napada to politiko, se dejansko izreka proti načelom mirne koeks.stence vseh narodov«.
Ob petnaptletnici SNOS otvoritev ljudske skupščine Slovenije
LJUBLJANA, 19.
PARIZ, 19. — Brigitte Bardot bo 18. junija odpotovala v Moskvo in bo navzoča pri predvajanju njenega filma »Babette s'en va-t-en guerre«, ki ga vodi Christian Jacque. V filmu igra poleg Brigitte Bardott tudi Jacques Charrier.
Igralka je izjavila, da bo obiskala Stalinovo grobnico , dg bo Hruščeva klicala »Kru-Petnaj-jKru« in da bo v moskovskih sto obletnico zgodovinskega magazinih kupila na rok« v«-zasedanja Slovenskega narod-1 zeno georgijsko bluzo,
PRIMORSKI DNEVNIK
V rt me včeraj: Najvlij* temperatura 9,8, najnižja 4,1, zračni tlak 1011,3 p*da, veter zahodnik 4 km, vlaga 75 odst., nebo dve desetini poobiačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 2». februarja
Leon	nh
Sonce vzide ob 1 dl in za‘° , 17.38 Dolžina dneva i0 J,'u j»r vzkle ob 14.44 in zaton« od *. • jutri, SOBOTA. 21. februar]* Irena	_
Sindikalne organizacije imajo polne roke dela
Ravnateljstvo ladjedelnice Felszegy
z dela še 129 delavcev
Zaradi Rdečega križa sestanek na Uradu za delo ■ Danes na-
daljevanje pogajanj e načinujzplačevanja plač v obratih CRDA
Včeraj do p <u dri *Je‘ nJa- fttmesse bodo na Uridu za teljstvo ladjedelnice Felszegy delo ponovno sestali predstav, suspendiral« e dela nadaljnjih ndri ravnateljstva CRDA in
sindikalni predstavniki in bodo nadaljevali pogajanja
12« delavcev, medtem ko so su»p«0dir*ll U- februarja že
70 delavcev. Suspenzija for-malnp sicer še ne pomeni odpusta, toda razlika je v bistvu res samo formalna, saj podjetje na ta način v praksi izvaja odpuste skoro točno po programu, ki ga je sporočilo pred dvema tednoma. Takrat so napovedali odpust 280 delavcev in pojasnili da jih nameravajo izvesti v treh »obrokih«. Po daljših pogajanjih na sedežu Zveze industrijcev so sklenili, da bodo razpravo o teh odpustih začasno odložili do 25. februarja, ko se bodo ponovno sestali. Med tem časom pa je ravnateljstvo ladjedelnice obljubilo, da bo uporabilo odvečne delavce za notranja dela, odnosno da bodo že sedaj nekatere po-•lali na dopuste.
To se ni zgodilo in je ravnateljstvo, čeprav v drugačni obliki, delavce poslalo z dela. Tako stališče daje kaj malo upanja, da bo prišlo na bližnjih pogajanjih do ugodnejših rezultatov in potrjuje bojazen, da podjetju ni uspelo dobiti nova naročila in da namerava izvesti vseh 280
predvidenih odpustov.
* * *
Včeraj dopoldne je prišlo na pobudo ravnatelja Urada za delo do sestanka glede položaja pri Rdečem križu. Vendar pa niso mogli ničesar u-rediti, ker na ta sestanek ni prišel komisar Rdečega 'križa dr. Galantino in je poslal tja le svojega predstavnika, Gre pa za vrsto zelo perečih vprašanj, glede katerih lahko odloča izključno komisar tako da se je sestanek zaključil s sklepom ravnatelja Urada za delo, da se preloži razprava o celotnem vprašanju za 24 ur in je že včeraj poklical na razgovor komisarja RKl.
Do spora j« prišlo zaradi dolge vrste razlogaV, vendar pa je zavzel ostrejšo obliko v zadnjih dneh, ki^ je^ komisar
odpustil, šest o*eb;.'2 šoferjem
4 bolničarke. To pa j . začetek, ker namerava znižati
število osebja pri rešilnih avtomobilih (samo en bolničar namesto sedanjih dveh) in število osebja, ki,j* v ambulantah.	,
Uslužbenci RK pa upravičeno postavljajo na dnevni red pogajanj tudi vrsto notranjih vprašanj saj je znano, da še vedno niso stalno zaposleni, da plačujejo za njih prenizko socialno zavarovanje in so v veljavi še številne druge nepravilnosti.
Tudi na včerajšnjem sestanku na Uradu za delo so tako sindikalni predstavniki Delavske zbornice kot sam ravnatelj Urada za delo ugotovili, da je zmanjšanje števila oseb. ja, zaposlenega pri RK privedlo do izrazito negativnih posledic, saj morajo bolniki čakati celo v nujnih primerih dolgo časa na rešilni avto. Zato »o tudi Sindikalni predstavniki postavili kot prvi pogoj za vsaka razpravljanja da RK ponovno sprejme na delo
novem ridčihži izplačevanja plač, ki ga je jivedlo ravnateljstvo ORDA. Kot smo že poročali, sedaj narede samo enkrat mesečno obračun in prej izplačujejo predujme, kar je privedlo do prave zmešnjave. Pogajanja so prekinili, ker jih bodo raztegnili tudi na Tržič, saj obstaja v tamkajšnjih obratih CRDA isto vprašanje.
Sindikalne organizacije sporočajo, da so v preteklih dneh uredile vse formalnosti v zvezi s premestitvijo ladjedelnice Sv. Roka v okvir Tržaškega arzenala. Osebje, ki bo ostalo uslužbeno pri CRDA so že
premestili v ladjedelnico Sv. Marka. Ostanejo pa še vedno nerešena vprašanja glede plačevanja delavcev ladjedelnice Sv. Roka, ki so jih premestili v Arzenal, ker bodo tam izgubili približno 25 lir na uro. O tem vprašanju se bodo v kratkem nadaljevala pogajanja.
Zidarji, včlanjeni v Novi delavski zbornici CGIL, so se sestali na sedežu in so razpravljali o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Sklenili so ustanoviti svoj odbor, kot so to že naredili tesarji in železokTivci. Odbor se bo sestajal vsak četrtek ob 18. uri in poziva vse zidarje, da se na ta dan oglasijo na sedežu, kjer bodo razpravljali o skupnih vprašanjih.
Zasedenih že 70 odstotkov
velesejemskega prostora
Tiskovni urad velesejma sporoča, da je že sedaj zasedeno okoli 70 odstotkov prostora, s katerim bo razpolagal letošnji U. tržaški mednarodni velesejem. Q velesejmu bo imel predsednik ing. Sospisio v Milanu v soboto 28. februarja že nekako tradicionalno tiskovno konferenco. Tudi letos bo velesejem urejen po tra-dičionalnih kriterijih in bo razdeljen na razne oddelke, med katerimi pričakujejo da bo zlasti zanimiva posebna razstava lesa.
—*—«»-----
Drevi seja občinskega sveta
Drevi ob 19. uri se bo sestal tržaški občinski svet. Na dnevnem redu so še nekatere reso-lucije in razna upravna vprašanja, o katerih morajo svetovalci razpravljati.
Sinoči pa se je pod pred-sedstvom podžupana prof. Cumbata sestal občinski odbor, ki je razpravljal o navadnih upravnih zadevah in sprejel nekatere sklepe, ki so v njegovi pristojnosti.
Socialdemokratski prvak Preti prispel v Trst
MUIS najavlja bivšega ministra VigoreUija
Poročilo izvršnega odbora socialdemokratske mladinske organizacije - Zaključena skupščina tržaških liberalcev
Sinoči je prispel v Trst biv-1 rem bo_ govoril o sedanji vlad-šf minister Preti, ki se je [ni^ krizi*, takoj sestal s skupinico, ki je
ostala zvesta Saragatovi PSDT. Drevi se Ijodo saragatovci sestali na začasnem sedežu PSDI pri Sv. Soboti in razpravljali o nastalem položaju po ustanovitvi Enotnega gibanja socialistične iniciative, ki že sedaj združuje veliko večino bivših voditeljev in članov tržaške PSDI. Poleg tega se bo Preti sestal tudi z voditelji novega socialdemokratskega gibanja in z njimi razpravljal o vprašanju imovine PSDI.
Tiskovni urad Enotnega gr ganja socialistične iniciative je včeraj objavil poročilo, v katerem pravi, da bo v prihodnjih dneh prišel v Trst bivši minister Vigorelli, član osrednjega vodstva novega gibanja, ki bo sodeloval na javnem zborovanju, na kate-
S sinočnje seje dolinskega občinskega sveta
Otroška vrtca v Ricmanjih in Nlačkoljah naj se ustanovita že v tem šolskem letu
Občinski svet je glede tega soglasno sprejel posebno resolucijo Odobreni občinski proračun predvideva 29,900.000 lir primanjkljaja
Sinoči je bila v Dolini redna seja občinskega sveta, ki je soglasno odobril nekaj u-pravnih sklepov občinskega odbora občinski proračun za leto 1959 ter tri resolucije, ki jih je predlagal občinski odbor.
Po odobritvi zapisnika zadnje seje so prišli na vrsto razni sklepi občinskega odbora. Zupan je sporočil, da je po sklepu občinskega odbora dolinska občinska uprava poverila inž, Scicchiju sestavo urbanističnega načrta, ki bo stal 2.231.000 Ur. Obenem pa je občinska uprava zaprosila pristojno mmisttttvo, naj podaljša rok za predložitev omenjenega načrta vsaj za dve le.
ti tObdJnski odbor je sprejel »ielep glede nakupa opreme za
novo šolsko poslopje v Borštu v skupneni zn#*fcu 591.10D lii** nakup zemljišča za borštansko srenjo od Antonije Petaros za skupno vsoto -630*720 Ur; po-daljšanje pogodbe za izterjevanje trošarinskega davka; nakup klopi in drugih potreb ščin za strokovno šolo v Dolini v skupnem znesku 327.000 lir; postavitev treh žarnic za javno razsvetljavo na trgu pred županstvom za skupno 190.800 lir ter gradnjo male avtobusne čakalnice v Borštu za skupni znesek 211.500 lir.
Sledila je razprava o občin-skem proračunu za letošnje leto, ki predvideva skupno z upravo občinskih vodovodov, rednih, izrednih, obveznih in neobveznih stroškov z žiro postavkami skupno 158.548.228 h,- izdatkov; za kritje prora čuna bodo potrebovali državni prispevek v znesku 29 mi lijonov 900.000 lir.
Dejanskih dohodkov bo imela občina v »kupnem znesku 32.548.8*1 lir; rednih obveznih stroškov 47.897.998 lir; izrednih obveznih stroškov 18 mili-
odpuščeno osebje   o  .......................................................
S področja tocialncg* »krbttv«
Za podporo nezakonskim otrokom dala pokrajina 138 milijonov lir
Za letos pa predvidevajo, da *e bodo itroiki za vzdrževanje in podpore dvignili n* 165 milijonov lir
V današnjih socialnih pogo- I trok, za katere pokrajinska u-ilh se mora družba ukvarjati > prava plačuje povprečno 92
z najrazličnejšimi socialnimi podporami, skrbeti mora za revne starce, brezposelne, za bolne ter defektne otroke, za sirote in za nezakonske otroke V kakšni meri so razdeljene te podpore in kako skrbijo razne ustanove za reveže Jn za revne bolnike, bi bilo treba marsikaj pripomniti, saj ae dnevno zasledujejo primeri skrajne zanemarjenosti na najrazličnejših področjih socialnega skrbstva. Kljub vsemu pa porabijo razne podporne, socialne in upravne ustanove več milijard lir letno za najrazličnejše podpore. Vse to dokazuje, koliko je še vedno pri nas revežev, ki se ne morejo preživljati ki ne morejo preživljati svojih otrok, ki jih ne morejo zadostno hraniti in
jih zdraviti. Med raznimi u-stanovami, ki se ukvarjajo s
socialno podporo, je tudi pokrajinska uprava, ki porabi večji del svojega denarja za socialno skrbstvo.
O tem smo že večkrat pisali, Toda zanimivo je tudi vedeti, koliko je v našem mestu nezakonskih otrok, fcl dobivajo podporo od pokrajinske u-nrave. Pri tem gre samo za tv ste nezakonske otroke, ki imajo potrebo podpore in ki Jih mati, svojci ali drugi •orodni. ki ne morejo sami rediti.
Ob koncu lanskega leta je pokrajinska uprava neP°"r«£ no skrbela za 310 nezakonskih • otrok, ki živijo v raznih zavodih. Za te nezakonske otroke je pokrajina P<>«M.a' **UP
en 80.580 000 lir ali 100.000 Ur
tisoč lir letno za vsakega m je lani za tovrstno oskrbovanje plačala skupno 22,707.000 lir. Poleg tega so v lanskem letu dobivali manjšo podporo še nadaljnji 704 nezakonski o-troci, za katere je pokrajina dala povprečno 41.000 lir na otroka, ali skupno 38,724.000 lir. Za razna darila in druge podpore je pokrajina porabila še okrog 8,500.000 lir. To pomeni, da je pokrajinska uprava v lanskem letu izdala za vzdrževanje in podpore nezakonskih otrok skupno 138 milijonov 435.000 lir.
To je precejšnja vsota denarja ki pa je kljub temu še vedno prenizka, če upoštevamo veliko število nezakonskih otrok, ki še vedno živijo v neustreznih razmerah. Sicer pa je treba priznati, da se pokrajinska uprava zelo zanima, da gre ves denar, ki je določen za nezakonske otroke, v njihovo korist. Zato je mnogo odvisno tudi od družin, ki sprejmejo v rejo nezakonske otroke, kako z njimi ravnajo in v kakšnem okolju ti malčki živijo.
■  *» —
jonov 252.786 lir. Proračun u-prave občinskih vodovodov v skupnem znesku 15.564.614 lir pa kaže primanjkljaj v zne sku 3.834.957 lir.
Največji dohodek bo prinesel trošarinski davek (10 milijonov 100.000 lir); najemnina občinskih stavb (131.800 lir); najemnina občinskih kamnolo mov (200.000 lir); dohodki od javne kopalnice (440.000 lir) Med stroški pa so največje postavke za plače občinskih u-sluibencev (7.574.935 lir); stroški za izterjevanje trošarinske-ga davka (2.276.000 lir); stro ški za javno razsvetljavo (4 milijone 564.430 lir); plače o-sebja občinskega tehničnega urada (3.236.471 lir).
Novi sta letos postavki za plačo oskrbnika občinskih po. kopališč (3.995.993 lir) ter nakup pogrebnega avtomobila (1 milijon 650.000 lir)
V utemeljitvi in obrazložitvi občinskega proračuna je župan omenil, da so predvideni stroški skoraj enaki kot lani in da ni nobenih novih o-bremenitev. Glede novih postavk je poudaril, da so mnoga pokopališča preveč zanemarjena, zaradi česar je potrebno, da nekdo skrbi zanje. Nekateri kraji v dolinski občini so precej oddaljeni od svojih pokopališč (n. pr, Do-mjo, Gročana itd ), zaradi česar je potrebno, da si občina nabavi pogrebni avtomobil. Na vprašanje glede urejevanja pokopališč je župan po. jasnil, da bodo imeli samo e-nega oskrbnika za vseh šest pokopališč v občini, ker pač mora imeti ta redno plačo m mora biti socialno zavarovan.
Občinski svet je nato odobril seznam občinskih cest, ki imajo skupno dolžino 35 km, pravilnik za dodelitev delovnih oblek občinskim delavcem ter sklep glede izboljšanja pašnikov dolinske srenje v «Brdu». Izboljševalna dela za skupni znesek 9,5 milijona lir bodo oddali na dražbi, toda pod pogojem, da se zaposli predvsem domača delovna sila. Kakor je znano, je pred časom dolinska srenja prodala pri Domju zemljišče industrijskemu pristanišču in je izkupiček namenila za izboljšanje svojih pašnikov.
Zupan je obvestil občinski svet o raznih delih v okviru gospodarskih načrtov, ki so v teku ali načrtovanju, ter dela, ki jih je občinska uprava predlagala za prihodnji gospodarski načrt, in sicer v skupnem znesku 95 milijonov lir Nazadnje pa je občinski svet soglasno odobril predla gane resolucije. V prvi resoluciji občinski svet obravnava vprašanje večje avtonomije in demokratizacije občinskih uprav ter se pridružuje zadevnim zahtevam glavnega sveta Zveze italijanskih občin V drugi resoluciji občinski svet izraža svojo zavkrblje-
nov otroški vrtec, ki jih je odobrila višja šolska oblast;
da je to občinska uprava pravočasno sporočila general-
n-emu vladnemu komisarju z zahtevo, da čimprej poskrbi
za ustanovitev nove ga otro- cje p* ko mu je zmanj-
nh« ^.«• Dt«m nnših tor -> a  ________________:  J;U	mtešil na
škega vrtca v Ricmanjih, ter' poslala seznam otrok, ki se
želijo vpisati v ta vrtec, tudi upravi otroških vrtcev v Trstu, na njeno zahtevo (dopis 2. 9. J .957 št. 1059);,
da je končno, na ponovni protest občinske uprave, generalni vladni komisar s poročil dne l4. novembra preteklega leta, da se zadeva ie vedno proučuje; to je dal Sporočiti pred kratkim tudi ric-manjskim materam, ki so se ponovno pritožile glede vrtca.
Zato občinski svet SKLENE po tako dolgem obotavljanju generalnega vladnega komisarja glede življenjsko vatnega vprašanja vzgoje mladine
____l a. 1 ..inža „ n r\ rn O »1 io H n A
tatvine. Najraje je kradel v središču mesta v U.l, Ginna-stica, Petrarca, Rossetti in v okolici. ' Vozila je s«mo preizkušal in užival zaradi hitrosti. Ko se je naveličal vož-
kalo goriva, jih je pustil na cesti in se odpravil peš dalje.
Huda nesreča v novem pristanišču
Izvršni odbor federacije socialdemokratske mladiriske organizacije, ki je v celoti zapustila Saragata, sporoča, da se je član mednarodnega urada socialistične mlgdine in elan vodstva federacije italijanske Socialistične mladine' Caracciolo sestal na Dunaju s podpredsednikom in tajnikom 'te mednai-Odne socialistične mladinske organizacije. Poročal jima je o položaju, ki je nastal v Italiji po razkolu v PSDI. Zagotovila sta mu, da bo od sedaj naprej član za Italijo te mednarodne mladinske organizacije samo federacija socialistične mladine, ki je pristopila v Enotno gibanje socialistične iniciatve.
Včeraj zvečer se je zaključila skupščina tržaških liberalcev. V razpravi, ki se je razvila po poročilu predsednika in podpredsednika tržaške sekcije, so predvsem govorili o političnem položaju v Trstu, ki je nastal po sestavi Segnijeve vlade. Ob zaključku je skupščina sprejela sklep, da je treba čimprej priti do razčiščenja tudi v trž. obč. svetu, zlasti še zaradi novega stališča, ki so ga zavzeli tržaški socialdemokrati. Kot torej vidimo, se je akcija liberalcev že začela in bodo skušali na vsak način povzročiti ragdor v občipski upravi (ped demokristjani in socialdemokrati ter usmeriti KD na sestavo desničarskega odbora z njihovo podporo in s podporo misovcev.	*	§
» POBOtlu)
Predavanje dr. Avčina ob prelepih slikah
sonet
Ploskanje se kar ni hotelo
poleči, tako so bili zadovoljni tisti, ki so se včeraj zvečer u-deleztli predavanja univ. prof. dr. ing. Franceta Avčina v Gregorčičevi dvorani. Predavatelj, ki ga je občiustru predstavil predsednik Planinskega društvu prof. Zorko Jelinčič, je ob skioptičmh slikah povedel poslušalce po vsej lepi slovenski deželi in še k moVju in Plitvičkim jezerom. Ob prekrasnih slikah gora, cvetja, snega in bisernih voda je pač, vsakdo rad verjel zatrjevanjem predavatelja — ki je kot alpinist, turist in znanstvenik prebredel veliko sveta in ki n. pr. »pozna Švico kot svoj žep«, kot je sam dejal — da ni gora, ki bi se mogle kosati s slovenskimi gorami po lepoti. Predavatelj je pokazal Alpe in manjša gorovja, videli smo dolenjske gradove ih naš Kras, jezera in morje ter krasoto barv ob sončnih vzhodih in zahodih na planinah.
Poskus samomora
Žalost da se, bo moral v. kratkem sodno ločiti od žepe
je gnala 24 let starega Roma-
izraziti svoje ogorčenje nad nerazumljivim ravnanjem od. govornih oblasti ter ponovno zahtevati, da se takoj ustanovita oba otroška vrtca, v Ricmanjih in v Mačkovljah in to še pred zaključkom tekočega šolskega leta«. _____
Pričetek gradnje in splavitev v CRDA
n ost, zaradi krize v ladjedel-r jški industriji ter vabi pri |
V soboto bodo v ladjedelnici Sv. Marka postavili gredelj 47.600-tonskg turbocisterne, ka-te*o bodo gradili za pomorsko družbo »SicUla oceamca« iz Palerma. Ladja bo dolga 214.88 m, široka 31,89 m in visoka do prvega mostu 15,24 m. O premljena bo s turbino CRDA-Laval z močjo 17.300 konjskih sil.
V nedeljo pa bodo v Trzicu splavili 36.120-tonsko turboci-sterno »Esso Switzerland», ki bo deveta enaka turbocisterna, ki jo grade za družbo »Panama Transport Company«. V krafkem pa bodo dokončali in izročili isti družbi turbocister-no «Esso Puerto Rico« ki ima 32,817 ton in ki je največja ladja na svetu za prevoz utekočinjenih plinov.
Zadnja pot Ferdinanda Maverja
Včeraj zjutraj malo pred e-najsto uro se je pripetila v novem pristanišču, in sicer na pofnolu VI., kjer je zasidran turški parnik «Hopa», zelo huda nesreča na delu. Sicer vzroki še niso točno znani, ker je še preiskava v teku, vendar je skoraj gotovo, da je popustil kavelj žerjava, zaradi česar je nekaj sodov padlo prav delavcu, ki je bil zaposlen pri razkladanju, na gla. vo.
Delavec. 42 let stari Franc Vatovec od Gornjega Sv. I-vana, je skupno z drugimi kolegi čgkal na pomolu, da odveže po stot težke sode s karbidom ki jih je žerjav prenašal iz ladijskega skladišča.
Ko sO bili sodi tri metre nad Vatovčevo glavo, je nastala okvara, zaradi česar je breme priletelo na tla. Zal jo je Vatovec pri tem izkupil in je moral v spremstvu 51-let-nega Pietra Ciccha v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na kirurškem oddelku. Zdravniki so mu namreč ugotovili zlom lobanjskega dna, možganski pretres in razne druge poškodbe po ramenih in hrbtu.
na Uvo od Sv. M. M. Sp. v
obup in ker je menil, da življenje brez žene ne bo mogoče, ,je hotel v grob. V svoji kuhinji je včeraj odprl plin in zaužil nekaj uspavalnih pra. škov, a na srečo so njegovo nezdravo dejanje še pravočas-* no odkrili in ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. Na srečo zastrupitev ni huda in tako bo Uva v nekaj dneh zopet zdrav.
Gregorčičeva dvorana je bila kar majhna za vse udeležence in zelo prav je da bo dr, Avčin predavanje danes zvečer ponovil tudi v okviru P. d. »Ivan Cankar» v Ul. Montecchi. Obisk predavanja moramo samo najbolj toplo priporočiti.
Najdeni predmeti
Županstvo sporoča, da na ekoitomatu, v III. nadstropju občinske palače, soba št. 108, hranijo sledeče predmete, ki so jih našli na ulicah v januarju in ki jih lastniki lahko dvignejo vsak dan od 9. do 12. ure; zlat prstan z draguljem, mala čepica (baško), lutka, aktovka, ročna torbica z robci, jjenska torbica z osebno izkaznico in jugoslovanskim denarjem, črna torbica z valu-to. zapestnica iz bele kovine, slamnat košek, par ženskih nogavic ključi, krzneni ovrat-.nik, dežna čepica, moški klobuk, zlati in polzlati prstani, razni robci, škarje, rokavice. Zložljiv meter, dva posamezna uhana, ženska ura iz kovine, naočniki, ženski in moški dežniki razne denarnice z in brez valute, televizijski stabilizator, zvezki not, valuta, skleda in kozarci.
SNG
v TRSTU
DANES 20. t.m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU
MADEŽI NA SONCU
DANES 20. t.m. ob 20.30
v Prosvetni dvorani na OPČINAH
G IG I
igra
v dveh dejanjih, dramatizirala ANITA LOOS po novelli pisateljice COLETTE
V soboto 21. t.m. ob 18.30 na KONTOVELU
Marija Holkova
PEPELKA
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v Trstu
Olajšajmo si delo .
Pojeta Danica Fillpltč » Koren; 12.40 Španija v i* ,3||
ct .7
v kuhinj1^
'ttf
plesu; 13.30 Šopek narodmlv^ zabavnim orkestrom (|t| 5 Baritonist
Mueller; 14.35
W a r r e n v opor n i'h
t- nn	ir	*	dCj	'	7	u	*
trna Figara iz . ■. brivec (G.
viljski brivec tu.	ir,-
Prizor in arija Rigole“a ' Vif dejanja opere Rigoleno ■ £ di) — Arija Renata iz V(rji o-pere Ples v ma-skab j,
— Barkarola in arija, n^jli* opere la Gioconda * lij- 15.40 Iz svetovneJ™ r, sti — Franz Hiesel: ObisK0 ^ si; 16.00 Petkovo gIast3i,ij<)e dne; 17.10 Kotiček » bitelje glasbe; 17-25 A Radii* zabavnih melodij; 1«-J™ slov(, leksikon; 18.10 Pole zbor ^ ske filharmonije P.f,. Ren>«*
<G:
nitij a; 20 00 Poje'
2T30 Mojstrska" dela
literature — 17. oddajai"" ertf
n c l Rrahfn.1' DvOWl KU njltf
nes Brahms: Dvojni *	^
violino. č«k> In	J
mo, ceio in u,,'^:r^rTier. 1 lu (violinist Jean
iišt Antonio Janigro in dunajske Opere, d'r g EB)j!j mann Seherchen); 213» dumrif- Svatovske; 22.i?	>
damoč: Svatovske; “'on„,vk<' plesna glasba;, 2?-35^l0rI1i V>
vršijo; 23.10 Nočni korn^ cent - Pave! Sivic: rinet — L M. Škerjanc, kvintet.	„
TELEVIZIJAjo 0,t5*i
14.00 Šolska ura; oddaja; 18,30_ Poročila. w
JCOaja; lO.JU rmvv..-.	Klulft
n drugi: 19.30 L)u2jfpn»jia; % 19.45 Vabilo; 20,30 Poro*«' j,-
«Carosello»: 21.00 Drami dejanjih; «Proces v « koncu poročila.
vabi vse rojake iz mesta in okolice na
Prešernovo
proslavo
ki bj v nedeljo, 22. februarja ob 16. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«.
Vstopnina 190 in 50 lir.
Sodelovala bodo prosvetna društva «Albert Sirk« iz Križa. »Prosek-Kontovel«, »Slovan« iz Paidrič, »Lipa« iz Bazovice, «Lonjer-Katinara», «Slovenec» iz Boršta, «V. Vodnik« iz Doline, «Ivan Cankar od Sv. Jakoba, «Rado Pregare« iz Skork-lje in »S. Škamperle« od Sv. Ivana z recitacijami, pevskimi, tambura-škimi jn folklornimi točkami.
Vlom v stanovanje
 .......... um..........................................nuni
Izpred kazenskega sodišča
Čeprav je pomagal uloviti tatu je tudi sam prišel pred sodnika
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKARa priredi danes 20. t. m. ob 20. uri v svojih prostorih v Ul. Montecchi S/IV PREDAVANJE o lepotah Slovenije in Hrvat-skega Primorja, čez Plit-vička jezera do Dubrovnika. Predaval bo univerzitetni prof. DR. AVČIN ob spremljavi krasnih barvnih diapozitivov.
Razpravo so odložili, da bodo lahko zaslišali policiste letečega oddelka . Že devetič odlo-	I «-
žena razprava zaradi nesreče v pristanišču	I v«
R X D I O
PETEK, 21. februarja 1SM RADIO TRST A
Točno ob 3. uri ponoči med I z zakonom	je zadevo	prijavil
12. in 13. decembrom 1957. le-	brigadirju	letečega	oddelka	i	y 00 jutranja glasba; 11.30 Brez-
ta so policijski agenti prišli v	Ventriceju,	ki ga je	peljal k	obvezno, drobiž od	vsepovsod In...
■ ’	poveljniku	dr. Manganu. Tu	I	predavanje; «Zena	v današnji In.
le obrazložil, da ga je Repich d#ji«; 12.10 Za vsakogar nekaj zaradi brezposelnosti stalno 12.45 V svetu kulture; 12,55 Pa
hujskal, da bi skupaj vlam-	žrtjs^^D^^lesna gl£b?
ljala. V načrtu je imel vlom v 1B 00 Radijska univerza: Ivan Arhar v Ul. Flavia, ker je menil, l (aj. 2ivjjenJe starih Egipčanov da je v «juke boxu» precej (13) «javni uslužbenci«; 18.10 Pa. denarja. Dr. Mangano se mu I ganini: Koncert št, 1 v D-duru je tedaj zahvalil in ga prosil, za violino in orkester; 18.40 Sa da bi sledil Repichu in da bi ™®!*™ slovenskih skladateljev;
Ul. Flavia, kjer je prav tedaj 21-letni Mario Repich od Sv. M. M. Sp. skušal vlomiti v bar, last Albina Kobca iz Ul. Follatoio. Na kraju je bil tudi 23-letni Alfredo Lui-smo z Jeričljevega trga in tega so nemudoma spravili v policijski avto, tat pa je zbežal. Toda kaj 'kmalu so ga ujeli in ga
odpeljali na zasliševanje, med Verjetno so bili tatovi ob- 1 katerim je prišlo na dan, da veščeni, da bo stanovanje | je Repich skupno z Luisinom
Včeraj popoldne so pokopali pok. Ferdinanda Maverja. Na dvorišču mrtvašnice v Ul. Pieta se je zbralo mnogo ljudi, ki so se poslovili od nesrečneža, potem pa je pogrebni sprevod krenil na pokopališče k Sv. Ani, kjer s0 ga pokopali v grobnico na prostoru, ki je označen s št. 11.
 «1» ----
Clare Minelli vd. Rolli v Ul F. Severo 142 v popoldanskih urah prazno. Zato so razbili okno v kopalnici in vlomili v notranjost, kjer so v spalnici ukradli vse, 'kar jim je prišlo pod roko.
Okradena ženska je tatvino prijavila in navedla, da ji je zmanjkalo poleg zlate zapestnice in zlatih novcev tudi 30 tisoč lir v gotovini. Po njenem mnenju je utrpela 100.000 lir škode, Preiskava za identifikacijo tatov je v teku.
Devetnajsta tatvina se mu je ponesrečila
stojne oblasti, da	»ptejnujo	Osemnajsfkral	jo	tomaj	18-
konkratn« ukrepe,	in ie pri-	)etn.	fr.umt	r	BtHnujo<3	ne-
druiuje pobudi za ustanovitev	......
posebne komisije,	ki bi mo-
rala proučiti razna vpraša-rja In predložin	'vlad! kon
kretne načrte, da	se prepre-
Nezgoda na delu
Pri nakladanju velikih kamnitih bjzgeuv na «e»U, ki pelje v Campore, j* eden izmed teh padel 4Srt»,tw:Jnu Guerrinu Millu iz ozullkgga taborišča pri Orehu nft nogo, tako da je motal v bolnišnico.
Ni izključeno, da Ima Millo tudi razo* kostne poškodbe in ker brez nege ne bo |lo »o
no toAiO.OOO lir * i •	I sprejeli s prognoVd Mcrbva-
n. vsakeg. otroka V tem c, 8	dneh	na	orto-
mvI p«**- odd*iku-
či kriza tržaškega gospodar-
Končno pa je občinski svet še soglasno odobril resolucijo, Vi jo objavljamo v celoti;
»Občinski svet nn svoj i seji dne 19. februarja 1959 IIOOTAVIJA, da je občinsko uprava zahtevala ustanovitev otroškega vrtca v Rio manjih n« ptoihjo staršev že dne IS novembra J954 (vi. it 4191-54) in *udi ustanovitev otroškega ortea , » , j jati (dne 19 oktobra 1955, vi. H 4651-55);
da je generalni oladni komisar na ponovne doptse obč-uprave ter po dolgem prou-čevnnju odbil prošnjo f/lede o-(roškega nrtca v Mačkovljah dne 25 septembra 1957. leta (vi. it. 5-6-7942-57), češ da v tozadevnem finančnem letu ni na razpolago denarnih
sredstev;
da je bilo med tem časom t j. konec leta 1957, sezidano v breme državnega prora-Ičuna nouo šolsko pns'npje
kje pri č»v. Alojeiju, »rečno
izvedel svoje nafrte. Devet-najstič pa »n mu je ponesrečilo in je moral v zapor ter bo moral pred sodnike pod obtožbo tatvine številnih skuterjev.
Številne tatvine vseh vrst motornih vozil so prisilile policijske oblasti, da so ojačile nočne patrulje in pazljivost In tako se je neki patrulji posrečilo zasačiti Franca B. v trenutku, ko je zajahal vespo last Michela Gnida iz Ul. Gin nastica. Vedenje fanta se jina je namreč zdelo sumljivo in tako so ga odpeljali na zasliševanje. Fant še nikoli m i-mel opravka ne s policijo ne s sodnimi organi. Prav zalo je lahko nemoteno deloval ker ni nihče sumil vanj. Toda sreča, ki mu je bila mila pre-cej časa, ga je naenkrat za^ pustila. V žepu je fant imel nič manj kot tri ključe za prižiganje raznih vrst motornih koles. En ključ pa mu j« služil za odpiranje naprave proti tatvinam na vespah Na policiji je Franco B. takoj priznal ne le noskusno
l&rh%Tro?to?r5«Xz;iUtvino, temveč tudi ostal*
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
ukradel rezervno kolo vespe Josipa Klima, katero je Repich prodal za borih 500 lir Adrianu Signorettu iz Istrske ulice. Ta pa je nekaj mesecev kasneje prodal isto kolo za trikrat večjo vsoto 18-letnemu Aldu P. od Sv. M. M. Sp.
Včeraj so morali vsi štirje pred sodnika. Tu pa se je Lui-sino oglasil in odločno zavrnil obtožbo sklicujoč se, da je on prijavil tatvino, ker jo je hotel preprečiti. Repich mu je predložil načrt in mu predlagal, da bi mu pomagal. Njegova naloga je bila paziti na morebitno nevarnost.
Ker ni hotel priti navzkriž
u.....,.,,...,,,,........................
L
[od včeraj do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19 februarja se Je v Trstu rodilo 3 otrok (1 mrtvorojen), umglo j« 12 oseb, porok pa je bilo 3,
POROČILI SO SE: šofer Gno. rondo Narder in gospodinja Gu-glielma Hrvatin, jtroimk berglo Raguslni in prodajalka Maria Luisa Paliotta, kovač Beniamino Skergat In gospodinja Maria Co-rclli, delavec Coslmo Žagana In gospodinja Sabina Diaferlo, mizar Mario Gradara in gospodinja Ema Čermelj.
UMRLI SO: 77-letnl Giuseppe Torelll, 89-letna Gtovanna Beacco vd. Czerny, 55-letnl Nello Ru/°i 48-letr*i Ferdinand Maver, 56-letnl Mario Sandri, 80-letna Maria Franceschinl vd. Verginella, 71-letna Maria Rasinovlch, 34-letnl Livlo Mamago J5-letnl Anton Umek, S5-letna Clemeotlna Martine! por. De Martin, 8o- etna Maria Verbas vd Pare, 90-letna M&ttM Gnib-elioh vd. Grisanlcli.
VCERAJSNJfc CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so naj-3*
nižje cene, v drugem na
višje, v 3. prevladujoče)
Valute
' Mtfan Hun
klati funt Marcngo Dolar ,
Frank franc.
Frank Ivlca.-Sterl.ng Dinar ftl"m \ Zlato I dati, r>. marka j 148.73
5 950.— 16.150 — 4 500— 4.850,— '821.-	823 —
123.—	125.—
143.75 !	145 —
i 725.'— 1.750-' 73,—	77.—
33.75 j 24 25 706 — i 708,
149.75 I
»tarocchi« , , , , ,	65	165	141
»rdeče« .......	65	135	106
»more« 			94	147	141
«svetle» 			47	71	65
limone 		 .	82	118	94
mandarini I. ...	106	153	118
manaarint II. ....	54)	94	71
jabolk«; «abbondartza» I.	rtii 29	41	35
»abbondanza)) II. , <de.’izi*u 1. .. . .	18	24	24
	82	118	|09
«delizia» II. . .	47	71	53
«imperatori« I . .	39	50	45
»mongheduft« I . .	47	82	71
hruške 		82	141	129
hruškic* . ; , .	71	82	71
artičoke (1) ....	29	53	38
zelje . ...>..	.69	71	65
cvetača z listi	24	82	59
ohrovt . . . . , ,	47	11	56
cikorij* . , . , , , , repni vršički , , ,	35	59	47
	71	94	76
čebula . 			18	41	35
koromnč ......	59	100	82
razna solata . , r ,	62 350		125
krompir	29	56	38
zeleni radi? ....	250 1200 Sl 2		
rdeči radi? ....	137	500 400	
špinača .......	62	240	125
Večina blaga se prodala po prevlad, cem (3, stolpec)..
(_or,EnA
VERDI	p
NAcoj ob 20.30 Vremca nerjeve opere «He"^.n. v A rigent Georges Sebastian, n ih vlogah nastopajo Ntidlinger,
Robert
Eugene Tobin, Fritz ^,1 lof*
Hanna Ludvvig, PaulaJ-^ jaš vierher.	n
Pernerstorfer, Kurt ^01» Otto von Rohr, Hans	^p
Schmidt, Res Fischer, pi, Katja Fiscer Dobbe«« Susanne Will.
Excelsior 16.00: »Črna ^
Sophia "Loren Anthony pnice. 16.00: «Otok Carl Mohner, A nore
Shel'ley.	.	s	jra«»*
Nazionale. 16.00: «D>
Roose, L. Movin. N(>nasitf5 Arcobaleno. 16.00: «N . pi# Fresnay, G. Fer***
vedano mladoletr.inj*
Supercinema. 15.30- * hnicol^l ) ry v 3. krogu« Tecni(Zg0jw | Filodrammatico. 15-00.. v>Jr,.
j Malonej- & 16.00:	«Vri7iii
Za>pada»,
Gratfacielo.
te«, P. Newman,
J.
rColli*
Woodward.	"‘M
CristaltO. 15.30;
dvakrat
i TecliF
živela«.
Kirn Novak in
rviili iNAfvurv	t
Capttol. 16.00:
(Sissi - tretji f“m ^
color.	-0.	#6^
Astra Roiano. ,'5' VIS^
ovinek«, C. Wild*. Technicolor.
Alabarda 16.30;_ <lZe.peci'11'
dvakrat živela«,	*.'■
Novak in J.. .Ste. «kbw
Aldebaran. i6-.00;. (-"'cfjjfV
zver«, J. Derek in ■ jdO
Arlston
v
Aurora.
it«. E. Constantine >»5. «
rora. 16.00, 18.45,	^	&
mazov«, Y. Brynh£ £ F - Bloom. IzK,“
in C Ijavne.
ijavne.	,	,^r	gi
Garibaldi. 16.00:
M. Hyer, J. Mahonef
Ideale 16.00: »Benetke. >, ti«, "A. Sordi, M.	J
Schoener.	mah*
I m pero 16.00:	«»	"	,
Moderno. 15.30. «M°^’ i« -1
fantazija«. (Ves«**, 'gi J*, jf
„	15.30:	;gl	J'
svojo 'smrt«, M- ^terp®
rali. Borba med -ponarejevalci. ^ imeti», S. Marco. 16.00: «Kn"
g a rt, J. Derek. ., Savona. 16.00: «M d(, f.
j. _	i	19.00 Sirimo obzorja: Gradovi na
se delal, kot da z njim so- TržaJkem: (2) „Miraniarski grad«;
glaša. čjeveda	mu je tudi	ob-	19 3U Pestra giasba 20.00	Športi
ljubil, da on	ne bo imel	no-	go.30 Operetna glasba; 21.00 U-
bene sitnosti. In kljub temu motnost in prireditve v Trstu; se je fant znaSel z obtožbo I 21.20 Glasbena fantazija;’ 22.00 tatvine pred sodniki.	Poslednji dnevi slovenskih knji-
l)a se fant	ni zlairal ie	tu-	ževnlkov:	»Josip Jurčič«;	22.J0
Da se fant	ni ziagai je	tu	Koncert pianistke Nini	Perno;
di v aktih dokazano; dr. Man- £>.55 Charlie Mlngus in njegov
gano je namreč sporočil tožil- orkester; 23.30 Glasba za lahko
stvu, da Luisina ni prijavil, I noč.
ker je on pripomogel, da so	TRST
tata ujeli pri dejanju	12.10	Tretja stran; 17.30 SoSta-
Sodnikom zaradi tega ni “ JiSSTiJ« iLd.M9M preostalo drugega kot odložiti	ln i^nnda trgov In
proces na 24. t. m., ko bodo u,nc zaslišali dr. Mangana in tudi	(| phogram
Ventriceja.	13.00	Pini-pong; 14.00 Gledali-
Zanimivo je, da so pri Re- šče ob dveh; 16.00 Tretja stran; pichu našli po aretaciji škar- 17.00 Revija s štirimi obrazi; je, nož in tudi zavijač, doma 18.30 Pesmi, ki so bile predstav-pa kar samokres ameriškega I	na festivalu v Sanrem,,:
izvora s sedmimi naboji. Za	radio" Kf
Koscina, A. Lua len«hi Vialc
VRtoAfveneto^f^.A^V
ženske in smola«. poie Lane, U. Tognazt' ^ dugno .. „Tišin8'
Belvedere. 15.30: « m, % Ua». Pdštotovski^^.r
Marconi. i6 00pogarde
brati«, D.
tega je Repich izjavil, da je ripadal Vbjgku Ralphu Kuče-
s
, ki- s« je poročil z njegovo* mamo, s katero »e -je nato izselil v Ameriko. On pa je o-stal v Trstu ter j« živel s
RADIO KOPEIt Poročila v italijanščini: 12.30. 17.15. 19.15. 22.30. poročila v slov.:	7.30,	13 30,
15.00
5.0041.15 In 7.00-7 15 Prenos RL. 7.15 GJasba za dobro jutro; 8.00I
12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po
staro materjo. Prebkovalni or- J	13.40	Kmetijski' nasveti,
gam so v tem primeru fantu 1345 Od melodije do melodije; verjeli in g« niso prijavili za-1 1* 30 Domače aktualnosti: »Priredi posesti orožja.	ptave na	turistično	sezono	ob
• • »	siorenslei ob»4i»; 14.40 Poje zbor
Isti sodniki so bili prisiljeni	±.v'„Slo,^°'
K J . ,1 »	tsrnhAa	„«»	I	IvTStlM,	15,10	h	^	(>»i	V'	M <1 Ji 1.1 S—
že deveti? odložiti proces pro-	^	vmes	reklame;	15.20	Igra
ti Jl-leUiemu Massimu ouspi-1 godba JLA Iz Ljubljane p.v Jožu iz Ul. Moreri, 57-letneInu	žeta	Bruna:	15	40-17.00 Prenos
Giuseppu Cresiju iz Ul. Cam-	RL;	17.00	»Mambe«	Izvaja	Ed.
panelle ki je pred tremi me- mundo Ros; 17.30 Melodije za seci umrl, in Bl-letnemu Rug- ^5e; 19'®° FojeJo Bruno Pallesl, is-	ul	r	Lina Lancia, Claudio Vlila, VII-
geru Damatu u Lorenzet n)a ^ Angells, Teddy Reno; ti, ki so obtoženi nenamerne- u.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Igra ga umora, češ da so 25. sep- »The modern Jazz ouartet«. tembra 1956. leta zakrivili ne-	SLOVENIJA
srečo, pri kateri je 22-letni 227.1 m, 2*2,1 m. 212,4 Pletro Zara iz Ul. sv. Franči- , (’“r0{,11*;-	nn60°i7 L00' 59°'
ška 40 izgubil življenje.	22 00’ 22 55	*
Nesreča se je zgodila v pri- 5 ikm oo' Dobro jutro!; 8.05 Ju. stanišču, kjer jo Suspize> ki je tranjl spored solistične glasbe — šofiral traktor za premikanje I VV, A Mozart: Turška koračnica vagonov, dovolil Zari, da je Mrnuet — R. Schumann: Roman prisedel k njemu nH vozilo. « v H;*'7 Mrereov’a^iet** — Ko je vozil preko tračnic pa M ^vet: Kaddlsh - F. Pou-so nekateri vagoni treščili v ler>c. serenada za čelo In klavir traktor pri čemer se je Zara jt. 9 — D. Kabalevski: vlvare tako ranil, da je dan kasneje Irggsro Iz «24 preludijev za kla-podlegel poškodbam.	vir«; 8.40 Revija zabavne glasbe;
Vse je kazalo, da bodo konč- 8 40 ** no le zaključlii proces, toda ,010 Lepo[f do,„ovin'J odv. Antonim se jc oprijel ne- na4)h skladateljev — M. Bravni popolnosti pozivnega lista in far: Belokranjska rapsodija — J je vztrajal pri trditvi, da je Gotovac: Dlnarka — B. Bersa zaradi te pozivnica neveljav- Sotvčne poljane, simfonična pesna. Sodniki so bili istega mne. | nitev I* cikla »Iz moje domovi
nja, zaradi česar so razpravo
odhižili za nedoločen čas. ^ j j,. 1 q	ln	gen€	n.10 Me-
Preds. Fabrio, tož. Fascoli, hodlje ž la carte; 1140 Posiujaj-zapisn. Urbani,	) mo male vokalne ansamble, 12.00
čev«, C. Walker '>) M Novo cine. 16,rynWn,
Kelly», V	pr**1	k
Odeoo. 16.00: “^fwje. j*#' Vlila in M.
Radio z 16 00: «4.
Soh ne idr r
—SM
del ek«, R. pr“ „v», v- J Verdi: «Karanv^oV e, r in M. Schell trgt»' uia- »Lažni
Volta: »Lažni In T, El g.
f .JONKA
IzvrSni
svetn« zveze v
danes, 2*. t- o1-Roma 15-11.
K
It A »NA_____
Mladinska r*V'i* *lf d
. jrtiCi	W
vabi na svoj _ M v
literarni vet*rv'"20.3w (jj. gorčičevi	' A
ma 15.	lNl
NARODNA 'NTrstu knjižnica 9 0b v t sredo 25. td^ot^ o
Gregorčičevi
Roma 15 Pffkd»V inA
.0» 5 V <
Predaval
dest Sancin
A
Urbani s
delovala bos't»	joi*
le t *■
V nedeljo 8 dskr8a
dvarl"ll- Vo govof iat^Jir '
Madonnlna
Cl
Gaggero o	d
rake»tDl	.r	tf5i
ne	,
narodi«.	r| b°. 6>J
Jutri oh	'gfrf
nem centru	v( 0
otvoritev	X
ZDA.	doti	'
v torek 24. Č , v dvorani UJ' <*> f/rM
sr.
PODI IZ kv. m — *e Gambini *•
PRIMORSKI dnevnik
s —
20. februarja 1959
vrožniki.\Ob^ rojstvu in, g goslavnem pohodu filma ..nekaterL. gledališču kratko
Zakonski predlog poslancev KPI za ureditev slovenskega šolstva
i*'"18''1 predlog
tivo
hela
na tnicia-
Poslancev Vidalija, Raf-Franc. -
|rarls 'n"«-8, Beltrameja, De-7“?' R°fBja in drugih. ^en*f^S Vuijeditev šol s slo-trtait uct>im jezikom na iki i»!m • ,0zemlJu in v gori-videmski pokrajini.
Na t - Clen Z-» loriiiti .	ozemlju in v
* se n.* V1.demski pokraji-»j Pravlial -10 državne, pri-
* oje Sni osnovne >n sred-i..:. s slovenskim učnim
L*tikom (s s.u.j.) vseh vrst, ri ‘
e, uredbe in v onem šte-
icljke „predvideval° veljavne
vilu
■u obsegu, ki ustrezata
E**?? slovenskega šolske-Na
hanil„VSak, nauin se bodo o-Otitaiji. s s.u.j., ki sedaj lj„ ;i • na. tržaškem ozem-Seda»u- goriaki pokrajini. l.Uj v j' strokovni tečaji s kovne ■ ? sPremenjeni v stro-U«t sole-
!°1 se*^,Vit®v prei omenjenih »ija ?l,.z odloki predsed-Prosvet »£!»$? na Predlog •tok zu ministra in v so* tri {p~.za ‘adnim ministrom, •leni,-; , ,.se ne smejo sprejme,, ,5 lavne norme glede a krajevnih ustanov.
Vni, . Clen 2 k hVrjjCencev v šole s s.u.j. NviH ' na načine, ki jih yP.is v šole z ita-Ucer . u^Pim jezikom, in Nttva • kategorije prebi-ba.iL ’ ,ln. 11 i vezan na itali-*° državljanstvo.
Clen 3
.~'.nn«tVe”sl!ega jezika in i?r*da J' m. od tretjega
?lii8nska»«10-vni!1 š°l Qalie ’■ ^s'i ? lezika in književ-
d»Wj	" Š°lah S
s programi, ki.
prosvetni minister ^rsniii p0 Predhodnem po-
. Pooblaščenih zajcih ur . soll-ikov. Število Nmeto '" Programi ostalih ? 'isti t- tujih jezikov, rVnih x ,veljajo v drugih s'°Pnje	enake
Clen 4
vrste
sS^L Prosvete določi ce-J naj število učnih ur.
^ Si!)tron' š [efi0 -v zvezi s
ul držaur-u .sul- Pouku o-iJezikov in mo-»Mhov, „pri'agoditvam pro-
L. **UV —	criii	piv
liL^iaščer,-0 • Posvetovanju s <ikov scen>mi zastopniki šol-
Clen 5
v osnovnih šo-
Cfnvanje
„*) učni;• se Poveri-^bUjej0. m, ki sedaj tam
1,11 ^C^ijmim za osnovali
,*U.j ’ Poučevanje v šolah
V
s ital'ianskega jezika i. Učiti"-'1, spadajo kot o-v sezname in 'ev istih šol.
' i( deevar	«
^overj. j8 v srednjih šolah
, ki sedai vam
'uti' j^Plom
jranim na univer-
S'J.1
itJ?Sol>ij'enkr.Q?r^vili dodaten (>ie svnnu11 i2P't za poU-l^nskein • . Predmetov v b2fWkv^Jeziku.
' prosvoK?e,r’ '*P'tu bo iz-
tvl *„jJno ministrstvo na
dodatnem u-
W’il' kori,! P;>set'hin izpra-*.«to7ls|l ki jih ime-
„ m‘nistrstvo Vih innski v'?en 7 itl^sti učfjo in nieKOVO
» . -j«	profesorji
2'rh”n0,jeni mS°, bil> pravilno S J Znanje ,k' ,maI° pri' S c •°lsk»o	’e'
'■na ,ar naj 5a uradnega je-s komisi!. gotovi izpraše-Ril.	•
% in u aP'e slovenskega ;» a "snovnosti se za-5 t dipl - Henost, doseže-* k. 'kgi ^ j^a univerzi in (b, Olisijg s°dbe izpraševal-
«»ifc diploma ha u-
Sbo v 'overustike, se u-
■ ir .^be ,Trf 'n Padovi k in | Op z.a sloven-
l|'!arS,vennClen 8 (. •Vai), ?0 n „
,	-	--V-	t.a	ait
^nJiževnost.
{?tit^0sebnn s-u-j- je vpisa-
felv,, n« rt njlg0 <alb0 ap-
Sol ,n u?"o osebje 'W i	i®	vpisa-
da
r?avl<> Prlnoj* Se spremeni iKIili sezn°St splošnemu
ist«! n,amu.
ijklj. s.u.j ”lb mest vsake iji-Jn v 2la..tržaškem o-
uklr.n v - . lrza.skem o-> vc0nu «*ri*k'i pokrajini
l?'V?t,dnjem Vf?,e0nim vPi_
r”Fju 19^‘
K/	h	rA	od-
U	tA *^°ni &P^oŠni ve-
i,	GSkih	skrh	s.	u
»	it.Si y°rim . krbmštvih v
NkSiK šolnikiv*dmu so iS, šol s osnovnih in N)'	''ama,'(U]' v dva po-
iapposito
s*
členom 8 londonskega sporazuma . od 5. oktobra 1854 Na šolnike v šolah s s.u.j. se raž-egnejo ugodnosti, ki jih predvidevata zakona št. 2186 od 10. 1923 in št. 1488 od 12.
12. 1WT"’"-— ........1....
Prayi rok za vlaganje prošenj, da se dosežejo prej imenovane ugodnosti, poteka od dne stopanja v veljavo tega zakona
Clen 11 Pri šolskih skrbništvih v Trstu, Gorici in Vidmu se u-stanovi oddelek za šole s s.u.j. Načelnik tega oddelka, kakor tudi oddelku pripadajoče o-sebje morata popolnoma obvladati slovenski jezik, kar u-gotovi v primeru pomanjkanja študijskih naslovov in u-sposobljenosti izpraševalna komisija.
Clen 12 Nadzorstvene in vodstvene funkcije v šolah s s.u.j. bodo Doverjene osebam, ki bodo — kakor člani komisij, ki jih predvidevajo prejšnji členi in upravno osebje — usposobljene za znanje in rabo slovenskega jezika, tako kakor šol-
sko učno osebje odgovarjajoče stopnje.
Strežno osejsje šole s s.u.j. bo moralo imeti primerno znanje slovenščine
J Clen f»
Šolniki v šolah s s.u.j. izvolijo enega člana višjega prosvetnega sveta. Norme, ki se tičejo sestave višjega sveta, bodo v tem smislu preurejene.
Clen 14 študijski naslovi, ki jih izdajajo državne šole s s.u.j., kakor tudi diplome in izpričevala o usposobljenosti za poučevanje v slovenskem jeziku bodo izdani v slovenskem in italijanskem jeziku. V vseh pogledih se jim priznava enakovrednost z ustreznimi naslovi, ki jih izdajajo šole z i-talijanskim učnim jezikom, zlasti v šolski in birokratični službi.
Clen 15 Glede tega, česar ta zakon ne določa, se uporabljajo veljavne uredbe, ki se tičejo šolstva v kolikor niso v nasprotju s tem samim
Pomanjkljivosti osnutka
Se malo in potekla bodo | kor govori o njem 7 člen, ne štiri leta, odkar je generalni vemo; v šoli poznamo pri po
qua-
Clen
tli J^Si v r,':n
>7 lSini *ko‘ah s *.u.j. ima-‘	S°'ažai	°u'sk'	‘n zava-
li 1* o^Svno Je določen
SIS
x,..y°dstveno in . "hov sprejem ’h poverjeno
k i to ‘thenn,, Poverjeno klNsSv&u* v stal-
'«l K' BremisiVnosti teKa
k '"j V°dstv' nu proS' .	*ti j„ tve,no osebje
(ruo-in
mejah
mest.
P ripa-
L 'I*
Povef®’ ki j* učilo HiSh jV,aJ n«.n°, v°dstve-Ss	l tud‘ neza-
Kt od 181 ‘U nima
Jjt5Afi
S«?^ vv ioSSta za one.
i?h s a-u.j. in •\ l!)?ilve J?°K°ce v doti šsha2 du 2!°Venakih šol iki	“Panja v ve-
i sii^v °n» Udeleževati
'kh S?Hti{Za;ad, P reg a-b, 'šS1*! krim Porodnih
vladni komisar za tržaško o-zemlje obljubil zastopnikom tedanjih sindikalnih organizacij nameščencev slovenskih šol, da bo naj kasneje z jesenjo leta 1955 slovenska šola u-zakonjena. Koliko truda je bilo med tem vloženega v delo za uzakonitev slovenske šole, koliko papirja je bilo uporabljenega za različne dopise, vloge in spomenice, da bi bil zakon za slovensko šolo tak, kakršnega si Slovenci želijo; koliko sestankov in osebnih intervencij je bilo potrebnih pri tukajšnjih oblasteh in o-nih v Rimu, da bi uspeli! A doslej vse zaman. Vse je ostalo pri dveh ponesrečenih poskusih vladnega .osnutka zakona za slovensko šolstvo, ki je obtičal nekje v pozabljenih predalih in morda čaka da bo neka italijanska vlada vsaj toliko -časa ostala, da gn bo lahko spravila skozi senat in poslansko zbornico.
Kljub temu, da še ni bilo take trdne vlade, so se poslanci KPI odločili, da sami sestavijo nov zakonski predlog za pravno sistemizacijo slovenskega šolstva pod Italijo in ga predložijo na odločujočem mestu v Rimu. To njihovo dejanje je treba pozdraviti, čeravno ni prav, da niso za dokončno besedilo posameznih členov stopili v stik bodisi z odborom Sindikatov slovenske šole v Trstu in Gorici, bgdisi z drugimi slovenskimi organizacijami. Zato so i, posameznih členih postavljanja, ki so bolj ali manj odmaknjena od načelnega stališča, ki ga zastopata imenovana sindikata. Da ne bo prišlo do neljubih nesporazumljenj in da ne bomo po tbči zvonili, smatrqmo za svojo dolžnost, da opozorimo predlagatelje na sledeče;
S 1. členom ne moremo popolnoma soglašati. Clen je pomanjkljiv v toliko, ker nikjer ne govori o morebitni ukinitvi posameznih šol. Zato predlagamo, da pristavite k temu členu sledeče,- »Slovenske šole na tržaškem ozemlju varuje čl. 4c, Priloge II londonskega sporazuma in o morebitni ukinitvi ene izmed šol sklepa mešana komisija».
Glede morebitne ukinitve slovenskih šol drugod v Italiji naj se sklepa v duhu ustave tn po zakonih, ki bodo enako veljali tako za italijanske kot za slovenske šole.
Glede 2. člena nimamo »ič pripomniti.
Člena 3 in 4 nista v skladu z našim stališčem v besedah ssentiti i rompetenti rappre-rentanti degli insegnantis. Za nas je premalo, da se zaslišijo pooblaščeni predstavniki u-čiteljev, Mi zahtevamo, da morajo sodelovati pri učnem načrtu in programih predstavniki, izbrani med učiteljstvom slovenskih šol.
Clen 5, točka b) premalo varuje pomen znanja slovan* skega jezika, ki naj ga ima v pjlni meri vsak učitelj v slo-vetuzki šoli. Mi zahtevamo, da se podeljujejo mesta na slovenskih osnovnih šolah onim, ki so dovršili slovensko učiteljišče v Trstu in Gorici. Prav tako tudi zahtevamo, da poučujejo italijanščino razredni učitelji sami.
Clen S. točka b) premalo poudarja pomen znanja slovenskega jezika, ki naj ga i-ma v polni meri vsak profesor slovenskih srednjih šol. Nimamo nič proti temu, da napravijo vsi, ki so končali Itudije na italijanskih vse uči* .iščih in dosegli normalno u-sposobljenost za poučevanje s njih predmetov v slovenskem jeziku. Zahtevamo pa, da morajo vsi ti prej normalno končati vsaj eno izmed slovenskih višjih srednjih šol.
Kar st tiče izprale valnih komisij v členu 6, zadnji odstavek, v členu T, prvi in drugi odstavek, in Členu II, pripominjamo, da morajo vse te komisije obvladati slovenski književni jezik v govoru in pisavi. Kateri slovenski jezik naj bi bil uradni ioleki, ka-
uku samo čisti knjižni jezik, katerega morajo obvladati tri, ki hočejo poučevati na slovenskih šolah, torej tudi tisti, ki hočejo poučevati italijanščino. Zato morajo bi ti vse izpraševalne komisije glede na znanje slovenskega jezika enake, kajti popolno znanje slovenskega jezika je najmanj, kar lahko zahtevamo od dobrega šolnika na slovenskih šolah.
Clen S je pomanjkljiv in se ne sklada s stališčem šolskega sindikata. Mi postavljamo sledeče; »Nadzorstveno, vodstveno in učno osebje v slovenskih šolah na tržaškem o-zemlju in v goriški in videmski pokrajini je vpisano v posebne sezname (ruoli apposi-ti organici), ki jih odobri odlok prosvetnega ministrstva v soglasju z zakladnim».
Za določitev stalnih mest (nosti di ruolo) naj se upošteva na tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini stanje, ki je bilo v slovenskem šolstvu v letih 1954-1956. Kar se tiče videmske pokrajine, naj se slovensko šolstvo prikroji po veljavnih zakonskih uredbah.
Pri šolskih skrbništvih v Trstu in goriški ter videmski pokrajini bosta ustanovljena;
a) poseben organični seznam (apposito ruolo organi-co) za učitelje slovenskih o-snovnih šol;
b) poseben organični seznam (apposito ruolo organi-io) za profesorje slovenskih srednjih šol. •
Kar se tiče napredovanja in Mesečnih prejemkov, upokojitve in usposobljenostnih izpitov, daje pripadanje k tem seznamom (ruolo apposito) i-ste pravice, kot jih daje redni seznam (ruolo ordinario). Sprejem v ta seznam se izvrši z usposobljenostnimi izpiti (concorso), ki jih razpiše proi svetno ministrstvo. V ta namen bo prosvetno ministrstvo imenovalo posebne komisije, katerih člani morajo obvladati slovenski jezik v govoru in pisavi. (O tem odstavku govori člen 9 gornjega zakonskega predloga, ki pa je premalo jasen).
Izrazi «albo apposito» in «apposito quadros kažejo na
PO NOVI LETOŠNJI PREMIERI SNG
fji tš Bil	- mil 'fž	ffg	«§£,'	.
B E B B B k i? Še	šM B	■ ■■ ir tm i
;	Madeži
1o, kot da bi nekateri hoteli odstraniti nameščence slovenskih šol od prave stalnosti, za katero je . edini ,pravi u-radni naslov «ruolo», od katerega slovenski šolniki ne odstopamo.
Člen 10 je izpustil b 2. odstavku našo zelo važno zahtevo. Mi zahtevamo sledeče:
«Nestalno osebje, ki je ob izidu tega zakona v Uradnem listu poučevalo v slovenskih šolah ali jih vodilo vsaj pet šolskih let (tudi nezavored-no) z oceno r.e manj ko «do-tro», more predložiti naslove (titoli) za vpis v poseben seznam (ruolo apposito)«.
Clen sicer govori v zadnjem odstavku, da poteka -ok za vlaganje prošenj za pridobitev gornjih ugodnosti (beneficij od dneva stopanja v veljavo tega zakona. Ker pa govorita samo dva predzadnja odstavka o’ teh ugodnostih (beneficij, se nam zdi prav, da se k drugemu odstavku pristavi naša zahteva.
V gornjem zakonskem predlogu ni nikjer poudarjeno, kaj se bo razpisalo za pridobitev stalnosti. Prej imenovana sindikata slovenskih šol zahtevata sledeče; «Za vsa učiteljska kakor tudi nadzorniška in vodstvena mesta slovenskih šol, ki se bodo ustanovila na p odlagi prejšnjih členov, se rczpiše poseben natečaj po naslovih (concorso speciale p er titoli) za vse, ki imajo zanj pravico. Po tej sistemizaciji v stalnost bodo veljali splošni veljavni predpisi za nateč-jes.
Clen 12 zopet poudarja različno znanje in različno rabo slovenskega jezika pri različnih vrstah osebja na slovenskih šolah, kakor tudi pri različnih izpraševalnih komisijah. Clen je v očitnem nasprotju s posebnim statutom londonskega sporazuma in s stališčem prej imenovanih sindikalnih organizacij, ki zahtevata; eNadzorniška in ravna-1 teljska mesta se bodo podeljevala na slovenskih šolah kot poverjena (per incarico) osebju s slovenskim maternim jezikom do dovršit Je usposobljenostnih natečajev, ki jih predvidevajo prejšnji (leni».
«Za različne komisije, ki jih predvidevajo sedanji šolski predpisi, kak or tudi za upravno in strežno osebje se zahteva popolno znanje slovenskega jezika*.
Po celotnem pregledu gornjega zakonskega predloge in po vseh pripombah k njemu ugotavljamo, da so vložiH njegovi sestavljavci sicer veliko truda vanj, da pa so se ponekod premalo ozirali na poseben značaj slovenskega šolstva in premalo mislili na to, da naj iz predloga 'postane tak zakon, ki bo zadovoljil vse Slovence. Iz tega sklepamo, da njegovi sestavljavci niso pritegnili v dopoljni meri k sodelovanju pri njem tvojih lastnih članov, ki poučujejo na slovenskih šolah. Sindikata slovenske šole v Trstu in Gorici sta danes v bor-vi s to perspektivo, da pri borita zakon, ki bo slonel na pravih demokratičnih načelih za neoviran in nemoten samostojni razvoj jezikovne in kulturne dediščine, ki so jo vsem Slovencem zapustili njihovi veliki možje in borci za pravico, in ne moreta sprejeti po toliko letih čakanja zastarelega in oguljenega rekla; Boljši slab zakon ko noben zakon!
SINDIKALIST
Bivša perzijska cesarica Sora-ya Eslandiari že nekaj časa živi v Nemčiji, od koder je tudi njena mati. V zadnjih tednih jo pogosto srečujejo v družbi z rimskim princem Rajmondom Orsinijem. S tem v zvezi se že nekaj šušlja
Veliko se govori in piše o krizi gledališča. Radio; film in televizija so njegovi so-
so in
malo prerokovali smrt. Boj med obema je neenak, saj se ne dajo primerjati tehnična sredstva, ki z njimi razpolagata. Na bojišču je doslej en tižek ranjenec: opera. Motili bi se.'če bi mislili, da gledališču preti nevarnost samo strani filma in televizije. Kriza je tudi v današnjem človeku samem, v njegovem mrzličnem življenju, v zame-tavanju, duhovnih dobrin. Raz-merno silno majhen krog ljudi se še navdušuje nad gledališčem, medtem ko vro neznanske množice v kino ali pa sedijo pri televizijskih a-paratih.
Ali se tudi na tržaškem Slovenskem narodnem gledališču poznajo znaki splošne ohromelosti? Ce primerjamo število slovenskega izobraženstva v Trstu s številom ljudi, ki zahajajo v naše gledališče, potem je tu že en simptom, kajti le majhen del tega izobraženstva zahaja v Talijino hišo SNG v Trstu opravlja poleg samega pospeševanja gledališke umetnosti tudi izrazito narodnostno dolžnost. To dejstvo — čeprav je neprecenljive važnosti — pa mu le otežuje stremljenje po čisti umetniški višini. Da materialne razmere dajo SNG, temu potujočemu gledališču,
brez lastnega dbnta komaj di- | deži na soricu» gledalca prekati, menda ni ireba omenja- scneča. zlasti po svojem na-
, ravnost igrivem ■ obvladovanju
ti.
Da se splošna kriza ne odraža globlje tudi v SNG, je treba pripisati njegovi notranji vitalnosti, brezmejni požrtvovalnosti njegovega “aktiva in kdaj pa kdaj tudi do-brohotnemv, razumevanju .njegovega občinstita. '	v
Kako je danes kriza gleda* lišča splošna, nas prepriča tudi misel, da se v povojnem času v vsej svetovni književnosti ni zablestelo eno samo veliko ime kakšnega dramatika. Ko se tu pa tam pojavi med začuda številnimi poskusi kakšno boljše dramsko de-10, napnejo režiserji vse sile, .da pridejo do njega. A današnjemu času primernih in sodobnim režiserjem všečnih del je kaj malo.
Po naključju je prišlo v roke umetniškemu vodstvu SNG eno takih dramskih del, ki ga lahko štejemo, da je nesporno na evropski ravni. Po naključju -— sicer si ne moremo misli ti. kako je prišla drama Slovaka Leopolda Lahole «Madeži na soncu» doživljat krstno predstavo v tržaško SNG mimo vseh drugih evropskih gledališč, kamor bo brez dvoma v najkrajšem času tudi zašlo. To je že drugi letošnji prvenec izven slovenskega območja, s katerim se je SNG poživilo in se postavilo ob stran kateregakoli drugega evropskega■ gledališča.
Igra Leopolda Lahole «Ma-
cdrske tehnike. Avtor je sicer še mlad, a odrska .umetnost je v njegovih rokah tako volj-t na, kakor v’ otrokovih gn etilna' m&ša. S' trefht, ‘Štirimi i-‘ gralct, z 'trto sceno skozi vso igro, ki je zopet eno samo veliko dejati jej postavi pred gle-dedca posgb.no bolesten pri-mir izza druge' svetdvni 'vojne. Igra je dramatsko napeta in skoraj bi imeli vtis, da gledamo dramatizirano detektivsko povest. A igra «Made*i na soncu» je več kot to. Vsa piekipeva v globok-h človečanskih problemih. Avtorju se v igri kar mudi; veliko hoče povedati, a pravzaprav ničesar do kraja ne izreče. Z gledalcem se še nekako poigra, češ da na koncu ne ve, za kaj gre. In v resnici, kdor bi si domišljal, da mu je vse jasno, kaj je pisatelj hotel, bi ude faeto» ničesar ne razumel, pa čeprav bi se morda dokopal do spoznanja; na soncu so madeži, ki jih je nanj vrgla zadnja svetovna vihra, m enega takih madežev imamo pred seboj; ali pa morda do spoznanja; zelo posodobljen problem zločina in kazni.
Teža vsega dogajanja slon! v glavnem na treh igralcih, precej enakomerno razpodelje-na. Teksta je sorazmerno ve-l.ko v primeri z dramatično razgibanostjo, a tekstu to pot tudi režiserjeve Škarje niso mogle blizu. Zato se je režiser
Jdu-
Goga
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiHHiiiiiiiiiimmiiuiiiHnMiiHiiiiuiiiiiiimiiiiiiin
minulimi inniitiMHiiiitimniiiiiiiiiiiiiimitniitiimiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii
ŠPEKULACIJE FARMACEVTSKE INDUSTRIJE V ZDA
Visoke cene zdravil zaradi monopola v njih proizvodnji
Zvezna komisija za trgovino je prijavila sodišču šest družb zaradi monopoliziranja industrije antibiotikov
Pri nas je bilo že mnogo polemik o špekulacijah z zdravili in v poslednjem času zla-rti z veliko špekulacijo s cepivom proti otroški paralizi. Podjetja, ki so imela monopol nad uvozom cepiva, so ga močno izkoriščala in postavljala zelo visoko ceno. Končno so 9. februarja le znižali teno' cepiva Salk na 750 lir za dozo. Podjetja, ki zaslužijo pri nas milijarde spričo svojega monopola nad -zdravili, so predvsem MontecatiAi, Farmitalia. I«i in Carlo Erha m doslej nič ne kaže, da bi skušala oblast njihov monopol omejiti.
Kot je' znano, je prihajalo cepivo Salk iz ZDA po mnogo nižji ceni, kot so ga tu Drodajali. Toda tudi v ZDA nadzorujejo vso lekarniško industrijo monopoli in ta svoj položaj	močno izkoriščajo.
Proti temu izkoriščanju pa sta odločno nastopila javno mnenje in tisk, kar je povzročilo da je Zvezna komisija za trgovino prijavila šest največjih družb, ki proizvajajo zdravila, sodišču. Komisija je te družbe obtožila, da so skušale monopolizirati ameriško industrijo antibiotikov, ki jih
Kjer zapade veliko snega ga Je treba na cestah »plužltis. Tovarna »fiat* Je izdelala
poseben aplugn za pluženje snega
proizvajajo za 3330 milijonov dolarjev na leto.
Ta komisija se 'je začela u-kvarjati z industrijo zdravil že leta 1953, toda šele leta 1956 je ukazala, naj se uvede na tem področju preiskava. Rezultate te preiskave so v lanskem poletju objavili v zelo obširni knjigi, ki služi kot podlaga za obtožbo šestih tovarn antibiotikov Obtožene družbe so American C.vana-mid (Lederle), Brntol-Myers, Bristol-Laboratories, Olin Ma-thieson (Squilb), Upjogn in Charles Pfizer. Te družbe izdelajo 68 odstotkov vseh antibiotikov in imajo popoln monopol nad proizvodnjo tetra-clina. Patent za tetraclin ima družba Pfizer, ki pa oddaja svojo licenco ostalim petim družbam. Vsaka družba proizvaja razne vrste, ki ustrezajo raznim kemičnim spojinam tetraclina ali zmesem z drugimi zdravili, kot so aureomi-cln, acromicin, aerostatin, a-crocidin (Lederle), telrabon, tetracidin itd.
Družbe obtožujejo, da postavljajo za svoja zdravila visoke in samovoljne cene. ki niso v skladu z načeli konkurence; da sklepajo nezakonite sporazume za ohranitev visokih cen; da preprečujejo konkurenco v proizvodnji in prodaji tetracielina. Akcija omenjene komisije pa ni ločena, marveč spada v okvir odkritij v zvezi s politiko cen, patentov in prodaje, ki jo izvaja velika ameriška industrija zdravil.
e«x let« 1958	■ je poslanec
Fountain izjavil, da je industrija zdravil imela nedopustne dobičke v škodo prebivalstva in vlade v kampanji za cepljenje prot'i pollomielitisu in je pri tem obtožil pet tovarn, ki proizvajajo cepivo. Posebni parlamentarni odbor, ki ga vodi Fountain, je izjavil, da ni ministrstvo za zdravstvo skušalo kupiti cepiva na podlagi konkurenčne cene, zaradi česar je potrošilo 53 milijonov dolarjev v izključne korist omenjenih družb. Razen tega so pa tudi krajevne ustanove, ki so se udeležile vsedržavne kampanje za brezplačno cepljenje proti poliomielitisu, izplačale pretirane vsote proizvajalcem cepiva. Odbor je grajal tudi ministrstvo za sodstvo, ki bi moralo poskrbeti za izvajanje protimonopolističnih zakonov in ki v tem primeru ni interveniralo.
Ministrstvo za sodstvo se je zganilo šele maja 1958 in je prijavilo pet tovarn, ki izdelujejo cepivo, na podlagi členov I in 3 zakona Sherman Act, ker ao družbe določile cene med seboj in preprečile svobodno konkurenco. Industrija zdravil je bila spričo tega zelo zaskrbljena, ker bi utegnile postati hude posledice zanjo.
Kmalu zatem je neki odbor potrošnikov objavil poročilo, ki so ga izdelali nekateri zdravniki in socialnoskrbstve->.i delavci pod naslovom »mo-
derna zdravila in njihovo breme v družinskem proračunu«.
Ta študija je priklicala pozornost javnega mnenja na"d-i činek, ki ga imajo visoke cene zdravil na družine s srednjimi ali nizkimi dohodki. Z njo se je omajal sloves zdravstvene industrije zdravil, češ da jo vodijo nekaki ,človeko-ijubi, ki jim je pri srcu samo blaginja človeštva. Indu-strijci se namreč vedno izgovarjajo, da so cene zdravil visoke, ker potrošijo velike vsote za raziskovanje v laboratorijih, za kar naj bi šlo nad sto milijonov dolarjev na leto. Industrijci izdajajo tudi posebne publikacije, ki pišejo, da se raziskovanje raznih zdravil vrši naravnost v mrzličnem tempu ter da se v njihovih laboratorijih mnogi znartstveniki požrtvovalno trudijo, da bi premagali raka, srčne bolezni in artritis.
Toda resnica je drugačna in mnogo od teh sto milijonov, ki naj bi bili namenjeni za znanstveno raziskovanje, gre v respici za reklamo. Z raznimi preiskavami so ug'otovili, da razni farmacevtski laboratoriji ne posvečajo svojih naporov borbi proti nekaterim boleznim, ki tako hudo prizadevajo človeštvo. Tako je dr. Kenneth M. Endicott, načelnik vsedržavnega centra za kemično terapijo raka izjavil, da je kemična terapija raka za razna podjetja zelo tvegana in neproduktivna panoga. Zato nič kaj radi ne pospešujejo raziskovanj v tej »meri, ker tudi menije, d« bo podjetje, ki bi kaj novega od^-krilo, prisiljeno, da seznani s tem odkritjem vse svoj^ konkurente in da bo imelo za ta odkritja le malo dobičlla.
Raziskovanje v zvezi t z rakom opravljajo v labijratirii
jih in v klinikah s sotjelov,- janku mIš»ču7 razto'”tega fa njem zdravnikov. V zdravili- fše nekaj kratkometražnih s
podobno tematiko.
nosti s temi sredstvi je tudi eden izmed vzrokov draginje zdravil.
Kadar gre za zdravila, ki se lahko kupujejo le na podlagi zdravniških receptov, se družbe obračajo predvsem na zdravnike in jih skušajo z reklamo prepričati o dobrih zdravilnih lastnostih svojih izdelkov. Ta reklama se pošilja najbolj po pošti. Računajo, da dobi vsak zdravnik v ZDA povprečno okrog 4000 poštnih pošiljk farmacevtskih družb na leto. Razen tega gre ogromno milijonov dolarjev vsako leto za reklamo v časopisih in po televiziji. Družbe objavljajo tudi »znanstvene« publikacije, s katerimi skušajo prepričati zdravnike o dobrih učinkih svojih zdravil. Najbolj pa vpliva na porast cen zdravil velika trgovinska organizacija, saj imajo nekatere družbe tudi ■ do 900 zastopnikov, ki talno trkajo na vrata zdravnikov, upravnikov bolnišnic in lekarn. Računajo, da pride v ZDA na 150.000 zdravnikov od 10 do 12 tisoč zastopnikov teh družb. Razen tega pa so velike družbe ustanovile tudi posebne «urade» za zdravniške informacije, agencije za zdravniške vesti in podobne urade, ki obveščajo javnost o «čudežih» v medicini.
prapjlno zavedal, da mora gibati sleherni stavek. Igro Rada N a kj-s ta (T omy)'-je bilo
občutiti kot popolnoma naravno, prepričljivo, njegova ar mifjenost je grozotnost stopnjevala, Ta hladne$t pride
iti do veljave, ko T e rezi poveduje; zakaj ie iz napravil eločinca, ,
(Jogo Julija Guština je Ml
popoln teddy-boy, zelo duševno komplmtrln. Takega nam ja igralec pokazal. Po svojem !>► stvu in kot nasprotje Hakr-stovemu Tomyju je moral biti kajpak živahnejši, a vendar je njegova razgibanost včasih prešla meje potrebnosti. V množici vseh mogočih kretenj so se ene zdele naravne in doživete, ene pa bolj zavestno narejene. Se malo, pa bi kje utegnilo priti do komičnosti.
Lika Tomyja in Goga sta v drami močno karakterizirana, medtem ko je lik Tereze že v delu samem nekoliko ble-dejši. E tem je vse kaže, glavna težava, ki se je morala z njo boriti Štefka Drolče-va kot Tereza. Od nje smo vajeni prepričljivejše igre. Kot zvezna oseba med obema junakoma igre je bila njena podoba v igri manj ostro začrtana in zato za igralko, ki ji je hotela dati vso polnokrvnost, temu primerno zahtevnejša.
Mndest Sancin je podal lik policaja in je moral zelo paziti, da se je gibal med s krajnima mejama komičnosti in bedne domišljavosti svojega junaka. Njegova igra je bila živa in prepričljiva.
Iznajdljiva jn zelo okusna ;e bila inscenacija Nika Matula.
Glede prevoda bi bilo . pripomniti, da te ni vztrajne držal vsakdanje meščanske po-
govornosti, kakor je tu pa tam kazaloZato so nejcatera mesta, ki so hotelti v tekstu biti krepka, nekam čudno izzvenela. (Tak je bil na priliko Tomyjev »hudič« in «kri-cifiksi), ali pa Gogov izraz «zadrsati se», ki je bil interpretiran v pomenu podrsati se. Tudi toleranca predloga z nedoločnikom se je iz Gogo-vih ust zdela narejena. Napačna raba dovršnikov je bila pa naravnost v škodo vsakdanji pogovornosti).
Pravica do krstne predstave igre «Madeži na soncu«, ki se ji obeta lepa bodočnost po evropskih odrih, je Za SNG vsekakor sijajna pridobitev. Odrska obdelava režiserja Jožeta Babiča je s tem prevzela iekmo z najvidnejšimi režiserji sodobne dramske umetnosti, SNG je še močneje potrdilo, da že zdavnaj ni več le periferno slovensko narodno gledališče Tržaški Slonen-ci smo pa lahko vonosni nh režiserja in na igralce.
IVAN SAVLI
ških krogih vedno bolj} ostro kritizirajo klinična raziskovanja, za katera dajejo pBbudb industrijske družbe. Te družbe se malo brigajo za to, ali imajo zdravila, ki jih toliko opevajo, kak koristen 'učinek. Glavno je zanje reklama, kateri sledi pravj, val naročil. Znanstveniki, ki delajo za farmacevtske družbe, skušajo najti predvsem razne »specialitete« (tako imenujejo industrijci patentirana zdravila). Tako je predsednik družbe Pfizer izjavil: «S stališča dobička je edina stvarna rešitev spričo padanja cen penicilina v tem, da najdemo nove izključne specialitete antibiotikov. To laziskavanje stane mnogo, toda družbe, ki proizvajajo antibiotike, so šle na to pot.«
Drugo poglavje je reklama, s katero skušajo razpečevati zdravila kakor katerokoli zobno pasto, avtomobile, hladilnike itd. &aradi te reklame o-staja v zalogi na tisoče vrst zdravil in vitaminskih preparatov, medtem ko jih kroži na tisoče drugih vrst, čeprav gre za ista zdravila, le z drugačnim imenom. Izkoriščanje jav-
npon v jug. filmu
Zagrebško^ filmsko pgdjejje «jadran-film» bo ietos zvečine snemalo filme o znanih revolucionarjih, med njimi film z naslovom »Zločin« o Djuri Djakoviču in fililt z naslovom «Tijša na gam*m»’ o sekretar-j.ih _ SKOJ-_ Miji Oreškem
Podjetje p« bo snemalo tudi izjemno zahteven film o kmečkih uporih in Matiji Gubcu. Gradivo pripravljata vse-učiliški profesor Vasa Bogdanov in režiser Hanžekovič, -ki bo režiral ta doslej najbogatejši jugoslovanski igrani film. Snemanje bo trajalo okrog dve leti. Zanjmivo je, da bo pri filmu sodelovalo več znanih umetnikov in znanstvenikov, ki doslej niso imeli o-pravka s filmom.
HOROSKOP
.ZA DANES_
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte ugotoviti najprej, kje so temelji vašega uspeha in šele nato začnite z delom.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.1 Ne načenjajte preveč zahtevnih in tveganih poslov, ker ni dan za to.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce s; boste nadeli pretež-
ko nalpgo, veBli in to
bost« slafe^ iz-b škodo velo vašemu slovesi*
RAK (ofl 23. < 6. d° 22- 2.)
Dober navdih vam bo omogočil upirati se podtikanjem in zapletljajetn.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zelo primeren dan in odlični pogoji za vsestranske uspehe.
DEVICA (od 23. E. do 22. 9.) Materialni uspehi sodelovanja ne bodo tolikšni, kot ste od njega pričakovali. Z zdravjem vse v najboljšem redu.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neki nesporazum, ki 'fta niste pravočasno opazili, bo danes prišel do veliave.
ŠKORPIJON (53 24. IH do 22 11.) Vtš nemir n* bo (dolge dobe. Ne bodite prtveč vnetljivi
STRELEC (od'28.^1. dO 20. 123 llod|te prtpravjjerri. <udi n» grde v«sti, %e, bttdc pa tako’ temne? kot bi lahko kile. Zdravje kar dobro.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Edino popustljivost vas lahko ponovrio uvede v normalno življenje. Izkoristite današnji dan.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Razuttmo ukrepajte in ne bodite preveč občutljivi, če se vsi ne klanjajo pred vami.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Več previdnosti, ker bo sicer šlo marsikaj narobe. Drznost se včasih hudo maščuje.
■m  ................................................-.......................................        II
Brez besed
**UE
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
Gorlško-benešbi dnevnik
V sredo popoldne v restavraciji «Pri zvezdi»
Tretji občni zbor sindikata slovenskih šolnikov na Goriškem
Poziv šolnikom, ki še niso člani, naj se vpišejo v svojo stanovsko organizacijo ■ Novi odkorniki
V sredo ob 17. uri je bil v prostorih restavracije Pri zvezdi v Gorici tretji občni zbor sindikata slovenskih šolnikov, katerega se je udeležilo kakih 60 profesorjev in učiteljev. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Rado Bednarik, ki je najprej pozdravil vse navzoče, in se spomnil pokojnega dr, Devetaka, ki je bil član sindikata. Predsednik je nato poročal o lanskoletnem delovanju.
Poudaril je veliko važnost sindikalne organizacije tako za obstoj in razvoj slovenskega jolslva na Goriškem kakor tudi za stanovske koristi šolnikov. Zaradi svoje reprezentativnosti ima sindikalna organizacija že sedaj važno vlogo, toliko večja pa bo v prihodnosti. Organizacija se mora spoprijeti s številnimi zaprekami, ki'so subjektivnega in objektivnega značaja. Velika ovira za njen razvoj je dejstvo, da številni slovenski šol-
niki še niso člani te zgolj stanovske organizacije v kateri morajo člani podrediti svoje osebne interese skupnosti.
Prav tako povzroča velike neprilike pomanjkanje sedeža in dvorane, kjer bi se člani lahko sestajali.
Govornik je nato navedel vse dosedanje ukrepe, ki so bili storjeni, da bi se slovenska šola uzakonila, ter naglasil, da je treba iskati oporo pri dobromislečih predstavnikih vseh strank ne glede na razlike. Delovanje sindikata ni samo stvar šolnikov, ampak tudi staršev ter predstavnikov vseh skupin na Goriškem.
Zatem je tajnik prof. Hum-bert Močnik poročal o notranjem delovanju sindikata in navedel nekaj številk s področja šolstva. Blagajničarka u-čiteljica Anka Fajgel je med drugim dejala, da je dobil sindikat tudi nekaj podpornih članov. O vseh poročilih je
miiHmmfiiimmiMiiiMiHtiniiiiiiiniiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiifiitiiiiiiiiitiiMiiiiiiiniiHiniimtiHn
Iz sodnih dvoran
«S teboj ni mogoče živeti ker se	ti pozna,da si norec»
Trikrat je bila žena oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, tokrat pa so jo obsodili
49-letna Josipina Nardin, por. Lassig, rojena v Standre-žu in bivajoča sedaj v Gorici, v Drevoredu D’Annunzio 8, je lani napravila potrebne korake, da bi se ločila od svojega moža Paola Lassiga. Dne 32. novembra 1958 sta se oba zakonca javila, skupno s svojima odvetnikoma, na goriški sodniji, kjer sta pred sodnikom pričela postopek za ločitev. Ko so šli iz sodne palače, je Paolo Lassig dejal odvetniku žene, naj jo prepriča, da bi se odpovedala nadaljnjemu sodnemu postopku. Josipina Nardin pa je dejala, ♦da se ne . čuti, da bi že nadalje živela s človekom, s katerim se ni mogoče več sporazumevati in ki je bil že štirikrat v norišnici*.
Paolo Lassig pa se je nekaj dni pozneje javil na kvesturi in prijavil ženo zaradi žaljenja. Dejal je, da mu je žena dejala, da je norec in da mora iti zaradi tega v norišnico.
Včeraj zjutraj je Nardinova pred sodnikom izjavila, da ni rekla teh besed, a sodnik dr. Fabiani ji očividno ni verjel (Nardinova je bila že trikrat sojena zaradi žaljenja, a se je vedno izmazala zaradi pomanjkanja dokazov) in jo cbsodil na plačilo pet tisoč lir kazni, pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Plačajte pristojbino za vozove z živinsko vprego
Pokrajinska uprava sporoča vsem županom ter sindikalnim organizacijam, naj sporočijo vsem lastnikom vozov na Živinsko vprego, ki vozijo po javnih cestah, da morajo i-meti od 1. marca dalje kovinsko znamkico, ki služi kot potrdilo, da so plačali pristojbino za kroženje v letu 1959.
Prvega marca izgubi veljavo znamkica, ki je bila izdana leta 1958. Pristojbina znaša za vozove še vedno po 1000, 2000 in 4000 lir.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 16,6 stopinje ob 16.30, najnižjo pa —3,8 stopinje ob 7. uri.
nastala živahna diskusija, v katero so posegli številni govorniki. Potem so odboru izrekli pohvalo za njegovo delo. vanje ter ga razrešili dolžnosti. Sledile so volitve, ki jih je spretno vodil dr. Andrej Makuc. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči odborniki:
dr. Rado Bednarik dr. Kazimir Humar, učiteljica Lidija Boškin, dr. Nežica Kocjančič, prof. Ivo Bolčina, dr. Albin Sirk in prof. Mirko Fi-lej.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Andrej Makuc, dr. Franc Močnik in dr. Rafko Premrl.
V razsodišče so bili izvoljeni dr. Boris Mašera, prof Vik. t'or Vižintin in dr. Mirko Re-i.er.
Na prvi seji odbora sindikata slovenskih šolnikov na Goriškem si bodo odborniki razdelili delo.
Volitve v CRDA v Tržiču
Danes so v CRDA v Tržiču volitve novih članov notranje komisije. Volišča odprejo ob 7. ^uri, zaprejo pa ob 18. uri. Predvidevajo, da bodo volilni izidi znani danes okoli 24. ure.
’	*	'	i
Od včeraj ponoči v goričkih bolnišnicah
Motociklista podlegla poškodbam na glavi
Pazzagii se je prevrnil v Ul. Catterini, Bernasconi pa v Koprivi
Včeraj ponoči sta umrla v goriških bolnišnicah 60-letni Amerigo Pazzagii iz Moše ter 55-letni Giovanni Bernasconi iz Ul. Michelstaedter 3, ki sta se pred dnevi ponesrečila z motocikli v Gorici.
Pazzagii je umrl včeraj ponoči ob 5. pri po dvodnevni nezavesti. Kakor smo že pisali, si je trgovec Pezzagli pri padcu na križišču Ul. Catterini in Ul. sv. Gabrijela zaradi zloma prednjih vilic zlomil lobanjo in si povzročil na glavi zelo hudo rano, zaradi katere je izgubil precej krvi. Od torka dopoldne pa do včeraj ponoči se njegovo zdravstveno stanje ni hotelo izboljšati, kar je treba delno pripisati tudi njegovi starosti.
Bernasconi je v nedeljo z motociklom podrl v Koprivi neko žensko, ki mu je prečkala pot. Pri trčenju je padel na glavo in si zlomil lobanjo ter dobil poleg tega še hud možganski pretres. Z zasebnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico sv. Justa, kjer se mu zdravje ni povrnilo kljub vsej zdravniški pomoči. Včeraj zjutraj je podlegel poškodbam. Tudi Bernasco-ni se od nesreče do nastopa smrti ni osvestil, i TrupJi obeh ponesrečenih motociklistov so prenesli v mrtvašnico, od koder jih bodo
V nedeljo 22. februarja gostuje Slovensko na-rodpo .gledališče v Prosvetni dvorani v Gorici, Kor-
zo Verdi 1, s pravljično igro v štirih dejanjih
PEPELKA
pisateljice Marije Holkcie; prevedel Joiko Luk el.
Predstavi bosta ob 16. in ob 20. uri. Cene vstopnic   za odrasle: sedeži po 300 in po 200 lir, stojišča 150 lir; za otroke: sedeži po 200 in po 100 lir, stojišča 50 lir. -r 'Prodaja' vstopnic' na, sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, v kavarni Bratuš ter pri blagajni dvorane pred pričetkom predstav.
HMfllllllHIMMIIIIIIIHINIIIIIIIIIINHHHIIIIIIflllHIIIItINMIMHIIMIMIIIIIinillllllMIIIIIIIIIIIIIMIIINHIIIIHMIlIMNIIMMIIHIIIHIUIIIinillllllHIlintllN«
Tako je bilo pred 30 leti
Zgornja slika je bila napravljena točno pred 30 leti, to se pravi sredi najhujše zime 1929. leta, ki jo imajo vremenoslovci za najhujšo v tem stoletju. Prikazuje skupino ljudi na ledu pod starim pevm-skim mostom čez Sočo. Tov. Milan Pavlin, ki nam je sliko prinesel v objavo, nam je povedal, da je bila pred tridesetimi leti Soča zamrznjena čez in čez in da je bil led tako debel, da so po njem šli
konji z vozovi. Soča je »potem it nekajkrat zamrznila, toda nikoli po vsej širini. Ce primerjamo 20. februar leta 1929 7. današnjim, bomo videli, da še štejemo lahko med srečne, ko se sprehajamo po opoldan, rkem soncu s 15 stopinjami nad ničlo in ko pri vsej koledarski zimi letos zime z vsemi njenimi lastnostmi nismo piti dobro okusili. Morda nas še vse to čaka, toda hudega ne bo več, ker smo že na pra-
gu meseca marca.
Tudi na Goriškem je zima leta 1929 napravila velfko škodo. Mraz je pobral vse oljke, ki so bile poleg vinske trte glavni dohodek v St. Mavru pa tudi na Oslavju. Danes i-mamo v teh krajih le nekaj dreves, ki nas spominjajo na bogate oljčne nasade pod Sabotinom. Od tistega leta dalje se je spremenilo tudi podnebje. Postalo je preveč ostro za južno sadje.
danes pokopali na domači pokopališči.
■ <»---------
Imena kandidatov za usposobljenosti izpit
Kakor smo že včeraj objavili, so na oglasni deski šolskega skrbništva imena profe. sorjev, ki so na podlagi dobro opravljenega nadzorstva pri* puščeni k ustnemu izpitu. Na slovenskih srednjih šolah so pripuščeni k ustnemu izpitu sledeči profesorji; dr. Andrej Makuc, dr. Frane Močnik, prof. Ema Marija Saurin ter prof. Martin Kramer.
 <»--------
Ukinjen sodni postopek
Včeraj zjutraj bi morali soditi 39-letnemu Josipu Bizjaku iz Trsta, Ul. Milano 3, ki so ga agenti prometne policije našli lani 12. oktobra v bližini Krmina, ko mu ni svetila desna luč na avtomobilu. Ker pa je Bizjak globo medtem že poravnal, so sodni akt spravili V arhiv.
— «»j—
Udarila sc je v nogo
V desno nogo se je udarila včeraj popoldne v svojem stanovanju 67-letna Elisabetta Ta-gliente iz Ul. Brass 34. Obvezali so jo v bolnišnici Brigata Pavia.
 «»-------
Požar povzročil 5 milijonov Kr škode
Požar, ki je Zajel zelo .obsežne predele gozda na hribu Polizza (Policaj pri Pontebi so pogasili. Skoda je zelo velika; cenijo jo na 5 milijonov lir. ’
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	»Grešniki v
blue jeansu; P. Petit in J. Carre. Mladoletnim prepovedan vstop.
VERDI. 16.30:	»Pariš Palače
Hotel* in varietejska predstava.
VITTORIA. 17.15: »Tiger*, S. Granger in B. Rush, cine-mascope v barvah.
CENTRALE. 16.30: »Dober dan, prva ljubezen*, C. Villa.
MODERNO n.00:	»Najlepši
trenutek*.
20. februarje
S
Na začetku kolesarske sezone
Etapna dirka po Sardiniji prva letošnja preizkušnja
55 kolesarjev, med katerimi tudi Baldini, Van Looy, Poblet, Louison Bobet itd.
CAGLIARI, 19.
— Organizacijski del' 2. kolesarske dirke po Sardiniji, prve večje e-tapne dirke v letošnji sezoni, je zaključen.
Njeni glavni obrisi so: 6 e-tap v skupni dolžini 939 km,
55 dirkačev, 7 milijonov lir nagrad itd.
Med 55 udeleženci dirke iz šestih držav bodo tudi številni z zvenečimi imeni kot na primer svetovni prvak Ercole Baldini,
Van L o o y,
Vannitsen,
Louison Bobet,
Poblet, Defilip-pis, Vito Fave-ro, Nencini, Ba-hamontes, Mo-ser, Fornara,
Rolland in drugi, ki- jamčijo, da borba za prva; mesta in za končno zmago ne bo lahka.
Organizatorji so ustanovili tudi gorsko nagrado za prve tri plasirane kolesarje na prelazih:	Nibbio (1. etapa, 855
m), Campeda (3. etapa, 659 m) in Sorogno (5. etapa, 905 m).
Formula za točkovanje bo naslednja: za vsak cilj prvi 5 točk, drugi 3 točke, tretji 2 točki, četrti 1 točko, v denarju pa prvi 100.000 lir, drugi 60.000 lir, tretji 40.000 lir.
Zmagovalec vsake etape bo dobil 30’* odbitka na času. dru-goplasirani pa 15” odbitka za končno klasifikacijo. Prvi v splošni klasifikacij; bo nosil belo majico z rdeče-plavim trakom in vsak nositelj bo dobil zanjo po 25.000 lir na dan.
•AJPUB
.ViTlSBO
<w.w>*
mfr r6*a
150 kolesarjev za Genova - Nica
GENOVA, 19. — Število prijavljenih kolesarjev za dirko Genova-Nica, ki bo v nedeljo se je dvignilo na 150. Moštvo »Campari* je prijavilo kar 13 kolesarjev, med kate-
NIHHMIIItllHIIIItMlimilllimMllltlHIIIIIIIIIIItMIIIIIMHIIIIIIIIHIIIM
Avstralski plavalci ne poznajo mej
Nov svetovni rekord Konradsove na 880 yardov in 800 m prosto
rimi so: Maule, Conterno, Co-letto, Cainero, Zancanaro, Martini in Brandolini, Belgijci Derijcke, Plankaert, Van Aerde, Schepens Proost in De Pauwe. Za #Ignis» bodo tekmovali; Fallarini, Falaschi, Bruni, Bartolozzi, Bonariva, Accordi, Dante, Girardini, Mi-lesi in Avstrijec Christian. Za «Bianchi» so se prijavili tudi Ronchini, Germano Barale in Guglielmoni za «Torpado» Zamboni, Tosato, Scudellaro, za «Coppi-Tricofilina» pa štirje kolesarji, katerih imena niso znana.
Močno bodo zastopani Francozi, med katerimi bodo tudi Geminiani, Forestier, Dotto, Bauvin, Privat, Dupont, Sta-blinski. Scodeller in francoski prvak Huot.
2.
HORBAT, 19. — M-letna avstralska plavalka lisa Konrads je danes v okviru avstralskega plavalnega prvenstva postavila nov svetovni rekord na 880 yardov in 800 m prosto s časom 10’11”4. Stari rekord je imela sama od 13. junija 1958 z rezultatom 10’H"8.
Druga je bila, Američanka Sylvia Ruuska s časom 10'20”.
Vmesni ča^i Konradsove na 880 yardov so bili naslednji: 110 y:	ril"8
2‘29"9 3’47”9 5 04”3 6'20”0 7’36"1 8'53”6
ši od njegovega lastnega svetovnega rekorda (8’59”6), je vendarle izjavil, da je zadovoljen, da je osvojil letošnje prvenstvo na tej progi.
SABLJANJE
Floretistke treh držav na troboju v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 19.	Na
y:
y:
y:
y:
y:
y:
220 330 440
550 660 770
Elsin brat Jon Konrads je zmagal na 220, 440 in 880 yar-dov prosto s časom 9’29”7. Drugi je bil John Kissane s časom 9’35”0, tretji pa John Rigby s časom 9'37”4. Čeprav je Konradsov čas znatno slab-
ženskem sabljaškem troboju v floretu med Madžarsko, Italijo in Romunijo, ki bo v soboto v športni palači v Budimpešti, bodo nastopile naslednje sabljačice:
Madžarska: Zekely, Kovacs, Rejtoe in Dolmoki; rezervi: Mardis in Szabo.
Italija:	Colombetti, Sangui-
netti, Ragno in Macsiotta; rezerva; Pasini.
Romunija: Orban, Taitis, Orb in Caramboiu; rezerva: Grib.
SVETOVNO PRVENSTVO
Zbiranje moštev za moderni biathlon
CCURMAYEUR, 19.	— V
Courmayeur so danes prispela moštva Norveške, SZ, ZDA in Švedske, ki bodo v nedeljo nastopila na 2. svetovnem prvenstvu v modernem biathlonu. Italijansko moštvo je v Cour-mayeurju že od prejšnjega tedna, do konca tega tedna pa je predviden še prihod finskega, avstrijskega, francoskega, angleškega in vzhodnonemškega moštva. Skupno se bo prvenstva udeležilo 32 atletov. Presmučati bodo morali 20 km dolgo progo, vmes pa na štirih improviziranih streliščih izvesti določeno število strelov "V tarčo. Za vsak zgrešeni cilj bodo kaznovani z odbitkom dveh minut na doseženem času.
jal iz telovadnih in atletskih vaj, iz podajanj z žogo ter strelov na vrata.
Danes popoldne bodo igralci Triestine imeli zadnji trening, po katerem bo trener Trevisan sestavil formacijo. Ze sedaj pa je izključeno, da bi bil v njej Szoke, medtem ko je tudi vključitev Tulissi-ja zelo negotova.
KOŠARKA
Košarkarji odpotovali sinoči v Budimpešto
Člani državne košarkarske reprezentance so danes v Vidmu zaključili svoje priprave za' nedeljsko srečanje z Madžarsko v Budimpešti, kamor
so odpotovali z vlakom ob 21. uri. V zadnjem trenutku je
Milančana Bertinija zamenjal Conti iz Bologne.
NOGOMET
Tudi Jugoslavija na olimpijskem tuf*1
RIM, 19. - S pr>iav“ivj glije, Nemčije in JM®* , se je število udeleže«^f limpijskega nogometa s
nirja povečalo na 30.	^
79 nriiaVO
Rok za prijavo P' 20. februarja.
* * *
Glede prijave
jugo>W
piše včerajšnja	1
«Ljudska pravica»,	“	je-
malo manjkalo, da Jug ^ ne bi bila prijttvl]en°m d nepoučenosti
ze Jugoslavije glede rokov in da je le P ^ nekaterih inozemski ^ (najbrž prav v nasemir^ vilo zvezne organe L, so zadevo še P?"^'
da
uredili. Rok za n°čeln
vo je bil namreč do ■ ^ 1958 in to je JuB°’\a vočasno poslala v Iti - M dokončno potrditev P > ( je do 20. t. m. in P™* pri jugoslovanski 2 bili poučeni.
I
0
J*
tenis
Tudi Olmedo Kramerjev pl*1',
SAN FRANCISCO,^ p
Znani organizator
Ji(K
todli
ritie
*!S«t
mer je izjavil, da upa. lahko vključil v s sionalno skupino tudi ,(((-. če bo tudi v letošnji uspešen.
Svetovno smučarsko prvenstvo študentih
tih
^ja
ie
Her
Mueller zmagal v smol Schenone deli 2. me*
Danes slalom za ženske in štafeta zb t®0'
ZELL AM SEE 19. — Nemec Hans Horst Mueller je zmagal v smuku na svetovnem študentskem smučarskem prvenstvu v Zeli am See. Mueller, ki je včeraj zmagal tudi v veleslalomu, je tako potrdil, da je nedvomno najboljši smučar tega prvenstva in da je od lani, ko ga je v tekmovanju za «Pokal Alp* premagal Vigliani, znatno napredoval. Nemci že računajo, da ga bodo vključili v svojo državno reprezentanco.
V smuku so se Italijani oddolžili za slabe plasmaje v veleslalomu. Carlo Schenone je delil drugo mesto z Avstrijcem Seltenhammerjem, ki je specialist za smuk in tudi fizično precej močnejši od Italijana. Sneg na progi je ostal ves čas enak zaradi severne strani pobočja. Vigliani je dosegel zadovoljivo četrto mesto, vendar pa bi njegov plasma bil lahko še boljši, če ne bi prehitro vozil v prvem delu
proge in zašel na me
pri čemer je iz
setink sekunde.
se je uvrstil na D- ^ je pustil za seboj P,nUni*®U \
gih tudi Reya m ki sta s sirala zelo dobro.
■ttsli
gubil
ki sta se v veleSgertol»i,<
  ker
stil vratca, dotlej P* med najhitrejšimi. ^ ^
bil diskvalificiran, jt J
Jutri dopoldne se i*1 1 stvo nadaljevalo s s«10£ fd '*kl,
sivo naaaijevaiu „ -e ■
ženske, med katerim jaVo(i* J
Schenone velika
Popoldne pa je na štafetni tek 4x8 km Za Italijo bodo
limberti, Paolo ®ec7tl\>-Luigi De Lorenzi »n <jSj
Smuk (1170 m, 420' *V|S .
ske razlike); 1.	(J a j
24"8,	2. Seltenhamm (I , J
;rija) in C. Scheno« ,	4
1
atrij
!0\
/C*u. -
1'27”7,	4.	Grunder	I	,
Leis (Nem.) 1’27”8, gjeflF I/
(It.) 1'27”9, 14. V*
(It.) 1’31”8.
•miMiiiimuiiMtiHiiiiiiittiiiHmiiiitiiiiiiiiiiiitiittMMiiiiii.iiiiiiiiiiiiniiti
IMU""""' Ji
tS
n
Trening Triestine
Triesiina je včeraj popoldne nadaljevala s svojimi pripravami za nedeljsko tekmo s Fiorentino v Florenci. Treninga na stadionu so se udeležili vsi titularci razen Szo-keja, katerega zdravstveno stanje se ni izboljšalo. Pač pa je treniral Tulissi, vendar manj kot ostali. Isto velja za Bresolina, ki je predvčeraj odigral trening tekmo s kandidati za «mlado» reprezentanco. Trening ostalih je bil precej intenziven in je obsta-
I ANDREJ BUDAL
Zupan Žagar
♦Ali se sončiš, Tinkatonka?* je vprašal župan.
Sedečemu je desnica omahnila navzdol in navzen, kakor U se mu bila v ramenu izvinila, obraz se mu je dvignil in spačil ter se obenem krčevito povesil proti levemu ramenu, usta so zazijala in iz njih je svistnllo skozi zobe.
«In-an».
Zupanu se je zdelo, da je hotel oni odgovoriti: »Šivam*.
Hromeč srednjih let, ki so mu bili otroci po enakomernem, bingljajočem premetavanju ob bergli vzdeli Tinka-tonka, je bil občinska sirota, od rojstva pohabljen, z desno nogo zvito v kolenu in krajšo od leve, z božjastnim obrazom in nepokornim jezikom, ki se mu je rajši zapletal v živalske glasove nego v človeške. Vaščani so bili njegovega lajanja vajeni in so iz njega precej razločno slišali besede, ki bi jih drugi ne bili razumeli.
Izza vrbovja se je svetlikala voda. Zupan je odmaknil veje in stopil na izpodjedeno grivo. Z nje se je spustil v kamnito strugo, ki je bila za dobro koleno nižja in več ko do polovice suha. Njegovi hreščeči koraki so begali najmlajše ribice po plitvih tolmunčkih ob strani. V ravnih rojih so švigale iz obrobnih, v soncu ugretih plitvin v temnejše, zelenkaste osrednje valove, žuželke so brnele po grmovju, ki se je tu in tam sklanjalo nad vodo. Veliki rumeni metulji, manjši teli in še manjši modrikasti so priletali s travnikov in polj se poigravali s snopi žarkov nad vodo ter se neslišno izgubljali na drugi breg. Iz lapuhovja se Je priplazil kuščar pomigal z repom in z glavo po belkasti skalici ter se zaril v visoko travo pod nizko brežino.
»Dosti nas Je še, ki ne bežimo*, je pomislil župan, »več nego tistih, ki » odšli*.
Po shojenem travnatem koncu med njivami in potokom je krenil proti vasi. Od tiste strani se je videlo bolj ozadje vasi. Strehe so se spuščale z visokih slemen nizko dol do hlevov in staj, prizidanih h glavnim poslopjem. Izza trhlih ograj so štrleli gornji konci prislonjenih, različno dolgih lat in nepožaganih kolov, sršele so visoko zložene butare, plezali so slakovi m se prepletali s srobotjem. Ob njih so zeleneli latnlki in še niže so do pasu segajoče vrtne ograje tonile v živem zelenju vrtnih zelišč in domačega cvetja.
Zupan Je bil vajen tega pogleda. A še nikoli niso objemale njegove oči vseh podrobnosti s takim ugodjem kakor tisto Jutro, še nikoli ga ni napolnilo tako živo občutje, da je vasica podobna najlepšim jaselcam in bi bilo greh motiti to ubrano ubornost in rušiti tiho srečo, zapredajočo neznatne krove čarobneje nego slakovi in trte, cvetje in srobot.
Na prvem križišču je zagledal gospoda župniza, prihajajočega iz vasi. Odkril se je od daleč in mu šel naproti.
»Cerkev je še	cela?* je vprašal.
»Danes še. Kaj bo jutri, kdo ve?»	Je	skrbljivo	potožil
dušni pastir.
»Ljudje odhajajo. Glavna cesta Jih je polna. Tudi naši so odšli*, je povedal Žagar.
»In vi ostanete?* ga je bolestno motrilo sobesednikovo Ilce.
»Kakor vi*.
»Jaz čakam, kaj mi sporočijo iz škofije*.
»Z glavarstva so nam poslali, naj še ostanemo in županimo*.
»Dokler je kaj	ljudi, Je seveda bolje,	da	smo	tu.	Drugač«
nam pod bombami	in sredi vojaštva podivjajo*.
»Poveljstvo so mi dali v hišo. Nevarno bo*.
»Tudi v župnišču Je nekaj častnikov. Vse prvo nadstropje so zasedli. Pravijo, da ni še nevarnosti*.
»če je res. Moji tudi v zmago trdno verujejo*.
»Morajo. Vse leto že molimo zanjo — primolili pa smo si le več nasprotnikov.*
»Zdi se, da tam gori poslušajo rajši molitve z one strani.* Zupan je komaj vidno pomigal z glavo proti zapadu. >
»Mislim,* je podvomil župnik, »da molitev za zmago sploh ne poslušajo. Prosim vas: zmaga pomeni v tem primeru prelivanje krvi, pobijanje človeških teles, ki so posode neumrjočih duš, rušenje m uničevanje vseh gmotnih in duševnih zakla-
dov, ter še bolj ko onih. Bog pa ni krut in krvoločen malik. Kako bi mogel on, najvišje usmiljenje in največja dobrota, vse to divjanje hoteti? Kako bi mogel poslušati molitve za tako zmago? Molimo rajši za srečen konec.*
»Ne pravite tega gospodom, ki jih imate pod streho,* je svetoval župan z rahlim nasmehom.
»Ti sploh ne molijo in nič ne verujejo. Strežnico mi zalezujejo. Sam greh jih Je. Sodomo in Gomoro mi vlačijo v hišo.*
»Pritožite se kam više.*
«Nimam rad ohodkov. Ne vem, koliko bi opravil. Tudi zoper to Je edini pomoček molitev, Ce se nebo nesrečnežev ne usmili, bodo vse pritožbe zaman.*
»Uboga vas in ubogi mi!»
»Ne obupujmo! Zaupajmo v božjo pravičnost in vršimo mirno svojo dolžnost, naj pride karzoli.*
»Seveda, seveda,* je kimal žagar.
Moža sta si segla v roko in se razšla.
Tesnoba, ki se Je vse jutro nabirala in gostila v županovih prsih, je ob zadnjih župnikovih besedah malo uplahnila. Vzravnal se Je in stopal odločneje, čvrsteje skozi vas.
Z desne so se razlegli težki udarci kopače. Gruča ljudi je stala na kmetskem dvorišču in se živahno menila.
»Kaj zborujete, ljudje božji?* je vprašal župan, stopi vši bliže.
Gruča Je obmolknila in se razmaknila. V praznini Je župan zagledal golorokega moža, ki je stal do pasu v Jami in metal z lopato zemljo iz nje.
»Kaj delaš. Sulec?* se Je župan nagnil z roba nad jamo.
Goloroki je pritegnil lopato k sebi in se naslonil na topo-rišče, da bi odgovoril Prehitel ga Je suh, starikav možiček s tankim, rezkim glasom:
»Sulec se zakoplje, živ gre v krtovo deželo. Ko bo nam plesal svinec po strehah in podih in bodo stene padale na nas, se bo on tiščal pod rušo kakor krt in mirno čakal konca.*
Sulec Je v Jami stoje hladno, skoro prezirljivo poslušal. Ko je zgovorni zabavljivec končal, je tehtno in resno prikimal:
»Tako Je, Žagar. Dobro ti je razložil.*
»Tak ti ostaneš?* je še vprašal župan.
Za dvojno srečanje s Italijo
Španski nogomet* za obe reprezenta^
V A reprezentanci bodo igrali *antl l^'
preizkušeni igralci
(Nadaljevanje sledi)
MADRID, 19.	— Španska
nogometna zveza je odobrila naslednja seznama nogometašev, ki so bili določeni za sestavo A in »mlade« reprezentance, ki se bosta 28. t. m. in J. marca srečah z odgovarjajočima reprezentancama Italije:
A REPREZENTANCA:
Vratarja: Alonso (Real Madrid) in Carmelo (Atletico Bilbao).
Branilci: Quincices (Valencia), Santamaria (Real Madrid), Šegami (Barcellona) in Gracia (Barcellona).
Krilci:	Santisteban (Rea1.
Madrid), Gensana (Barcellona), Zarrada (Real Madrid).
Napadalci: Tejada (Barcellona), Kubala (Barcellona), Di Stefano (Real Madrid), Suarez (Barcellona), Gento (Rea! Madrid), Miguel (Atletico Madrid). Tercero (Valencia).
♦ MLADA): REPREZENTANCA:
Vratarja:	Araquistam	Real
Sociedad), Cobo (Siviglia).
Hranilci:	Sestre (Espanol),
Bartoli (Espanol), Irulegui (Real Sociedad), Pachin (O-sastina).
Krilci: Isidro (Betis). Rivil-la (Atletico Madrid), Ruiz (Real Madrid).
Napadalci:	Herrera	(Real
Madrid), Bimpica (Real Gl ), Peiro (Atletico Madrid), Sol (Beliš), Campos (F. spanol), Agiure (Atletico Bilbao) in Josč Luis (Saragoz-za).
tudi zve^pi
enajstorico
ria (Milan), potem	(
v napadalni vrsti	fltu
memb.	j iJ1*
isv i;1'
VOJAŠKO NOG. PH
Italija - Belgii3 ,jj 4. marca v Ci**",
W
k
CATANIA, 19. " V bo v Cataniji tekm ,)( , nogometnih reprez* _ ,e
bJ
lije in Belgije,	W
za prvenstvo L	(itPjA
narodnega vojaškega reptyj Prihod italijanske !■
tance je predviden‘ p« A i rec, prihod belg>js*j,,,
 » r 	------,	\)0
marec, medtem kp ,
Gollascht marca.
(Avstri)*
jon)
Del
PRED TEKMO V VERONI
Zadnji trening jun. reprezentance
FLORENCA. 19.	— 15 iz-
branih igralcev za sestavo ju nlorske nogometne reprezentance, ki bo 21. februarja t-grala v Veroni proti juniorski reprezentanci Avatrije, je imelo danes dopoldne zadnji kondicijski trening na osnovi te-lovudnih vaj in podajanja z žogo na igrišču tehničnega centra v Covercianu pod vodstvom zveznega trenerja Gal-luzzija.
Sestav juntorske reprezentance bo v glavnem naslednji:
Cassani (Legnano); Noletti (Milan), Magazzit (Messina), Galeoni (C. Monza). Bercel lino (Juventus). Vtgnoll (La zlo); Mascalaito (Inter) Cera (Verona). Volpi (S. Monza). Cella (Torino). Nivelli (Spal).
Ce bo mogoče vključiti v
Nova imena wo<*
za reprezenta^
MOSKVA, 19.	^	t
nerjev Sž je *e*l_. 0fi'
Iri P IrfF
42 nogometašev, 15 poštev za sestavo
nogometne repr*z£" 5,&’) letošnjo sezono.	tIiS J *l,
katerega je nogo^%
SZ že potrdila.
pomenu besed.	»JA rS
ren«. saj je	0
raj polovica k» j o a 'I province, medtem	in«,, ^
bili vedno in	^ isj.t!
moskovskih^klub^, ^
mu pa nnmo tudi letDS
M
igralcev za repr,I.fjh
'o/ri
vseh kandidatov _ reč 12 iz Spartak • f jjf nama, 13 iz raz"1 skih klubov in	zjj
klubov.	stsr*	,	tj
Med njimi *°
Imena kot Jašin *	(M*
nov in
‘Maslenki" 'id«'!;
Netto (krilec). jsBj«v
muninu, Iljtn i" „ H* ), !* dalci). Poleg teh	1
mu Maslačenko t v (%J i stiakov in DergamggjrjIO, Matreveh, Meki. k* jjjju
Asuhtln (napadal • jn večkrat bili čljnl/in0 r prezentance
Gavaki"
mladimi
n % -i
Spartaka iz UJŠ^lIbjLl A rov (branilec i*	J	A
riančik (krilec
Ujgoroda) in
nap*1
kler (Moldava
i* M'
IVICI ( ITIUIUO »	,	*	JI	J
Strehnij (CDNA pr / Mosalev (Rostnv’\ (rij*./, med knndidati tu«Lh » /
"s
ci iz nižjerazre"
•s&M
Tiska tiskarski z*'0*
Odgovorni “ugNj. , »TANiSLAV^V*