QxZ&om
/rf*- ND
NO. 145
**eri$ka Domovim

m
2j22?

Arvi^. CAN IN SPIRIT POR6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING. OCTOBER 5, 1970
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
LETO LXXX — Vol. LXXX
Carter napovedal velo programi! Jarai del
Predsednik sodi, da je v Kongresu i z g 1 a s o vani program r a z m etavanje javnega de ar ja, škodljivo boju proti inflaciji.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je objavil, da bo odrekel svoj podpis v Kongresu izglasovanemu zakonskemu predlogu o javnih delih, ki predvideva v te namene 10.2 bilijonov dolarjev. Demokratski vodniki Kongresa so napovedali, da bodo predsednikov veto preglasovali, toda to Carterja ni zmotilo ali ga pripravilo k umiku.
“Važno je, da dava jaz in Kongres zgled za ves narod pri nadziranju inflaciie. Ta pro-gram javnih del je natančno napačen zgled,” je dejal Carter in nadaljeval: “To pospešuje inflacijo, je razmetavanje in trošenje javnega denarja na‘zelo neučinkovit in nepravi način.”
Carter je dejal, da izglasovani predlog zahteva tudi še 2,390 novih uslužbencev zvezne vlade s povprečno letno plačo $25,000, kar bi stalo skupno 57 milijonov dolarjev. Prav tako določa obnovo 580 milijonov dolarjev za šest vodnih načrtov, ki jih je on že preje črtal iz proračuna, dodaja pa še .27 novih v skupni ..Vsoti 1.8 bilijona ali trikrat več, kot je priporočila vlada.
“Skupno z ljudstvom naše dežele imam dovolj razmetavanja davčnega denarja in sem odlo-cen poskrbeti za to, da bo boj Proti inflaciji uspel. Zato bom Vetiral ta nespametni zakon,” je Poudaril predsednik Carter.
Zadnje vesti \
RIM, It.—Pogreba papeža Janeza Pavla 1 včeraj se je udeležilo preko 100.000 ljudi, ki so vstrajali pri dolgem opravilu
Ofsio se ie prliadeva dovolj za omejevanje stroškov v kolninioafi
WASHINGTON, D.C. — Zvez-
kljub dežju. Zastopstvo ZDA no tajništvo za zdravstvo, pro-je vodila ga. Lillian Carter, sveto in socialno skrbstvo je obujati predsednika ZDA. Kon- tožilo državo Ohio, da je kriva Ida ve za volitev novega pa- milijonov dolarjev nepotrebnih peža se bo sestal 14. oktobra, izdatkov za bolnišnice in njiho-WASHINCTON, D.C. — Vlada ve usluge- Zvezni tajnik Joseph ZDA je včeraj objavila, da je A’ Califano je sporočil Ohiu, da dovolila obisk ZDA predsed- le za 80 dni na preskušnji. Če niku vlade Rodezije lanu 116 k° v tem času ukrenila več Smithu, četudi smatra to via- za omejitev omenjenih stroškov, do za nezakonito, v upanju, da bo izgubila zvezno podporo $1.3 bo to koristilo prizadevanjem milijona za načrtovanje in ureza mirno rešitev rodezijskega ianje bolnišnic.
spora Sraitba bodo spremljali Državni zdravstveni direktor v ZDA, kjer ga pričakujejo to 0hia John H. Ackerman je o-soooto, trije crm člani ivzrš- značil Califanov ukrep za poli-nega sveča Rodezije.	Jtično dejanje. Napovedal je, da
Si...LOUIS, Mo. — FBI je obja- bo ta ukinjen 8. novembra, dan vila, da je odkrila zaroto za po volitvah. Pri teh si Stojita polastitev jedrske podmornice nasproti sedanji guv. J. A. Rho-Trepang in njene predaje na des, republikanec, in podguv. Atlantiku “neznanemu kup- R. Celeste, demokrat, cu”. Zarotniki so sestavljali
SADAT ZAMENJAL
VOJAŠKE VODNIKE
Egipt je dobil v času prehajanja od vojne v m irno dobo nove vojaške vodnike, pa tudi novo vlado.
KAIRO, Egipt. — Predsednik Anvar Sadat je po sporazumu v Camp David; ki bi naj vodil v prihodnjih tednih db sklenitve miru med Egiptoim n Izraelom, napovedal spremembo v vodstvu Egipta. Na vodilna mesta v vladi in v oboroženih silah naj bi prišli mlajši ljudje z novimi Idejami, ko prehaja država v novo razdobje svojega življenja.
V ponedeljek je Sadat sprejel odstop vlade Mohameda Salerna in poveril sestavo nove bivšemu podpredsedniku vlade Mustafi Khalilu, v ZDA izšolanemu inženirju, ki je bil nekdaj na čelu edine dovoljene politične stranke v Egiptu. Naslednji dan je Sadat objavil, da je imenoval o-brambnega ministra gen. Ga-
Iz Clevelanda in okolice
IDA BODO DOBAVLJALE JUGOSLAVIJI MOTORJE ZA MJENO LOVSKO LETALO
Tekom obiska jugoslovanskega vojnega ministra v ZDA wlte ?0/°?lla §dc Neilie Hainri-je prišlo do sporazuma o povečanem vojaškem sode- ar’ hcerka gJin ge’ John Hain'
, Poroka—
j V soboto, 7. oktobra, ob 2.30 .j pop. se bosta v cerkvi sv. F eli-
lovanju s SFR Jugoslavijo, v okviru katerega bo mogla ta v prihodnjih letih dobiti iz ZDA razne vrste novega orožja za svoje oborožene sile.
moštvo, ki bi naj prevzelo' Leta 1977 je bil° v bolnišni- .massyja in načelnika glavnega
''oh OHia rrrpik-rj R POD	’stanr*.	,wi _______
podmornico, njeno redno
Fah-
pievzeio	.
ko bi pomorili' cab	Preko 6,800 nepotreb- stana oboroženih sil gen.
rcuiio posadko, uničili nib bolniških postelj,” je trdil myja za svoja osebna svetoval-™, njeno matično ladjo in vrMi Califano- Povprečno je stal en ,ca, za novega načelnika glavne-1 orozie za ] —’ • dan v bolnišnici v Ohiu lani ga stana pa gen. Ahmeda Bada-' nar°dne °brambe;
$166, 15.2'.; več kot leto preje. ,wija, bivšega‘poveljnika 3. ar-
WASHINGTON, D.C. — Tekom obiska jugoslovanskega vojnega ministra gen. Nikole Ljubičiča v ZDA pretekli teden je prišlo do dogovora o povečanju sodelovanja med ZDA in SIR Jugoslavijo na polju narodne obrambe. Obrambno tajništvo ZDA je razkrilo, da so ZDA pristale na to, da bodo prodajale SFR Jugoslaviji jet motorje za njeno novo lovsko letalo, ki so ga zamislili in ga razvijajo v domači letalski industriji. Jugoslavija bo v okviru novega dogovora lahko v naslednjih nekaj letih kupila v ZDA orožje za potrebe svoje
Callaghan vztraja pri svojem stališču
Predsednik britanske vlade hoče omejiti poviške plač za prihodnjih 12 mesecev na 5%.
LONDON, Vel. Brit. — Dele-§ati na letnem zborovanju De-lavske stranke v Blackpoolu so Se izjavili v razmerju 2:1 proti Predlogu britanske vlade, naj °do poviški plač omejeni za Prihodnjih 12 mesecev na največ 5%, Predsednik vlade Cal-aghan trdi, da je to nujno za Uspešen boj proti inflaciji in za Utrditev britanskega gospodar-stva.
Delavski vladi je uspelo tanjšati inflacijo z letne ravni Preko 20% pred tremi leti na Uckako 8% v letošnjem letu. O-U^ejitev poviškov plač na 5% za Prihodnjh 12 mesecev naj bi in-acijo še zmanjšala in okrepila Porodno gospodarstvo Velike
Britanije.
Delavske unije so se predlogu Uprle, zahtevajo, da naj bodo i ace povišane v sorazmerju s P°rastom življenjskih stroškov. vvada vztraja pri svojem stali-cu, ker vidi v tem edino poKk Uspešnemu boju proti inflaciji, speh v tem boju je potreben ako za vso državo kot tudi za aedanjo vlado, ki mora prihod-i° pomlad pred volivce iskat ^upanja.
jedrsko bombo na eno od obalnih mest, predno bi odpluli s podmornico na odprto morje. Jedrski napad na obalno mesto naj bi preprečil zasledovanje in uničenje podmornice. FBI je v zvezi s to zaroto pri-
0en, ASsxaiiifar if&lg ssSan® na i®!ii sil iMO
made.
Obrambni tajnik Harold Brown, ki je lansko jesen obi-
Novega obrambnega ministra ’ ^ Jugoslavijo, kar je bil prvi bo imenoval predsednik vlade, °	' J,Tr'‘3ricl~>«=
ko,bo to sestavil in objavil. Sprememba vojaškega vodstva je sprožila govorice o nezadovoljstvu v oboroženih silah nad
jela v St. Louisu 24 let starega WASNTNGTON, DC. — Gen.
Edwarda J. Mendenhalla iz Alexander M- Haig Jr. bo pn-
Rochestra, N.Y., in 22~let sta- i:lodrb1 -inesee zaključil svojo predvideno mirovno pogodbo z rega Kurtisa J. Schmidta iz drUg° dveletno službeno dobo Izraelom. Vladni in vojaški kro-Kansas City, Mo. Tretjega k°^	povelimk oborože- gi v Egiptu zanikajo te govori-
člana zarote še iščejo.	^lb Sl1 ZDA in NAT0 v Evropi, ce in opozarjajo na trden polo-
CLEVELAND, O. — Operacija Na t0 mesto ga ^ imenoval še Žaj predsednika Sadata tako v srca savdskega kralja Kalida Predsednik G. R. Ford.	j javnosti kot v oboroženih silah.
Pred časom ie gen. A. M, I	-----o-----
pretekli torek je uspela in Fred časom je u
kralj se je včeraj že dvignil Haig dejal, da ne želi več ostati | Po 51 urah Omagala na postelji in govoril s svoji- na svojem mestu v Evropi, ker j FT. LAUDERDALE, Fla. — mi zdravniki. Računajo, da bo ni bil v najboljših odnosih z no- Stella Taylor, 46 let stara “pla-ostal na zdravljenju in okre- vo vlado ZDA. Obrambni tajnik (vajoča nuna”, je v torek po 51 vanju v Cleveland Glinici vsaj Harold Brown ga je sedaj pre- .urah končala’ poskus priplavati 7 tednov.	govoril, da je pristal na sprejem z Bahamov do Floride, ko je po-
obisk ameriškega obrambnega tajnika v kaki komunistični državi, se je razgovarjal z gen. Nikolo Ljubičičem o potrebah Jugoslavije za njeno obrambo Obisk jugoslovanskega obrambnega ministra v ZDA in o-menjeni razgovori so odsev lo dramatične razširitve
protitankovske izstrelke vrste Dragon, orožje proti podmornicam in celotni sistem pomorske obrambe z radarjem in izstrelki s tal proti ciljem v zraku. Prav tako bi Jugoslovani radi moderno opremo za zvezo.
Gen. Nikola Ljubičič je bil na obisku šest dni, sestal se je kongresnimi vodniki, z višjimi častniki, med drugim z namestnikom načelnika skupnih glavnih stanov gen. Bernardom W. Rogersem in z adm. I. C. Kid-dom, poveljnikom Atlantske flote. Jugoslovanski obrambni minister in njegova vojaška delegacija so bili povabljeni na' o-gled poveljstva Severno-ameri-ške letalske obrambe na letalskem oporišču Petersen v Colo-radu potem, ko so si ogledali armadno oporišče Ft. Carson.
Razgovori zelo topli in prisrčni
Zastopnik obrambnega tajništva je opisal razgovore med H. Brownom in gen. Ljubičičem za “zelo tople in prisrčne”. Gen.
rihar, 1980 Beverly Hills Dr., Richmond Hts., ter g. Tony Vitale, sin g. in ge. Vincent Vitale, Massillon, Ohio. Mladoporočenca sta graduanta University of Dayton. — Iskrene čestitke in vso srečo na skupni življenjski poti!
Sodnik ukazal konec učiteljskega štrajka—
Okrajni sodnik Harry A. Hanna je včeraj ponovno odredil konec štrajka učiteljstva in pomožnega šolskega osobja v Clevelandu, ko je to z glasovanjem odklonilo novo delovno pogodgo 8% poviška plač takoj in z dodatnimi, 6%, če bodo volivci odobrili 7. novembra dodatno šolsko davčno naklado. Vodstvo unije je pozvalo štrajkujoče, naj širajk nadaljujejo.
’’ oboje-	.	.., .	- v
stranskih odnosov po obisku N' Ljubčič je na čelu jugoslovanskih oboroženih sil kot ob-
presednika Josipa Broza v ZDA vansklb oboroženih sil kot ob-v preteklem marcu, ie iziavil rambni minister že nad 10 let in
utegne
razvoja
OAKLAND, Kalif. — William imenovanja za novi dve leti. in Emily Harris, ki sta priz- Zavezniki NATO v Evropi so nala, da sta ugrabila Patricio gen. A. M. Haiga, ko je prišel Hearst februarja 1974, sta bila prvič tja, sprejeli z dvomi in po-obsojena na dosmrtni ječo, pa misleki, ker so videli v njem utegneta biti že v nekaj letih političnega generala, ko je bil na svobodi, ker jima bo kazen nekaj časa načelnik Nixonovega v okviru novega zakona zni- glavnega stana v Beli hiši, pa so Žana na 10 let in 8 mesecev kmalu spoznali svojo zmoto in ječe.	priznali Haigove vojaške spo-
-----°------ sobnosti ter diplomatske spret-
Ne pozabite na Gallusovo nosti, ki so potrebne na tem me-ploščo “Lipa zelenela je”! stu.
stalo očitno, da ne more preko njej nasprotnega toka, ki jo je zadržal 16 milj ride.
po sodbi opazovalcev v Jugoslaviji igrati bistveno vlogo “po odhodu Tita”. SFR Jugoslavija je v letih po
v preteklem marcu, je zastopnik Pentagona.
Poleg jet motorjev tudi vrsto modernega orožja
Uradni krogi niso razkrili, ka- izključitvi z Kominforme pa do tere vrste jet motorjev so ZDA leia 1861 dobila iz ZDA vojaške pripravljene dobaviti Jugoslav!- opreme in orožja v skupni vred-ji, prav tako niso povedali, ka- nosti 1.7 bilijona, pa tudi večje -	—, — j tero orožje bi Jugoslavija rada kredite za nakup orožja po u-
pred obalo Fio-,in katero so ji ZDA pripravlje- godnih in lahkih pogojih. Dogo-'ne dobaviti. Jugoslovani bi radi vor o vojaškem sodelovanju
Spor med županom in mestnim svetom huda ovira upravljanju mesta—
Spor med županom D. J. Ku-cinichem in predsednikom mestnega sveta O. Forbesom, ki se je tako očitno pokazal na seji mestnega sveta pretekli ponedeljek, je huda ovira rednemu upravljanju in vodenju mesta. Včeraj so bili napravljeni prvi koraki k pomiritvi med županom m mestnim svetom.
CARTER UPA, DA MU BO NOV UGLED V JAVNOST! POMAGAL DOSEČI ODOBRITEV DOGOVORA 0 OMEJITVI JEDRSKEGA STRATEŠKEGA OROŽJA
bremenski prerok
2,.^?s^opna pooblačitev z dežjem v.vCer L1 ponoči. Čez dan naj-(]oJa temPeratura okoli 64' F p ° D), ponoči najnižja okoli 43
Bela hiša in Državno tajni štvo sta prepričana, da so pogajanja o novem dogovoru za omejitev jedrskega strateškega orožja s Sovjetsko zvezo že tako napredovala, da je mogoče videti njihov uspešen zaključek. Ta naj bi bil po vsej verjetnosti dosežen v Moskvi v drugi polovici tega meseca, ko bo tam na obisku državni tajnik Cyrus R. Vance.
Dogovor o omejitvi strateškega orožja med ZDA in Sovjetsko zvezo je v javnosti v razpravi dejansko vse od leta 1972, ko je prvi tak sporazum podpisal predsednik R. M. Nixon. Prenekateri so prepričani, da je šel Nixon tedaj predaleč v svojem popuščanju Moskvi v želji, da tak sporazum doseže. V tedanjem sporazumu vidijo vzrok za porast sovjetskih jedrskih strateških sil v taki meri, da so postale resna nevarnost za
našo deželo.
Nekateri vojaški strokovnjaki trdijo, da ima Sovjetska zveza sposobnost nenadnega uničujočega napada na našo deželo ali pa je blizu, tega. Tak nenaden napad naj bi uničil večji del ameriških medcelinskih raket na kopnem (Minuteman in Titan in preprečil ZDA uničujoč odgovor Sovjetski zvezi. Uradni vojaški vodniki ZDA in zvezna vlada to odločno zanikavata.
Javnost in Kongres sta v zvezi s pripravljanjem novega dogovora — SALT II polna dvomov. Če ne bodo iz njega odstranjena določila, ki so po sodbi Kongresa v škodo ZDA, je zelo verjetno, da bo Senat pogodbo, kadar mu bo predložena, odklonil.
Predsednik Carter bi rad dosegel dogovor z Moskvo in njegovo potrditev v Senatu, ker bi to po sodbi vlade in
Razdalja od Bahamov do Flo- različne vrste opreme in orož- uied ZDA n Jugoslavijo, ki je o-ride, ki jo je hotela Stella Tay- nih sistemov in ZDA so jim pri- mogočil in urejal vso to ameri-lor že drugič preplavati, znaša pravljene v večini ustreči, kot ško vojaško pomoč Jugoslaviji, 130 milj. Obakrat je obtičala v so povedali v Pentagonu.	ta leta 1961 ni obnovila, ker se
bližini obale Floride zaradi na- Beograd bi rad med drugim je med tem Tito pobotal z Mo-sprotnega toka. Trdijo, da bo v vodljive izstrelke vrste Har- skwo in se ni čutil več neposred-tretje morda poskusila plavati v poon, ki so namejeni za napade no ogroženega. Tedaj je opustil obratni smeri, od Floride - proti na ladje, izstrelke Maverick za tudi razgovore z Grčijo in Tur-Bahamskemu otočju.	napade iz letal na cilje na tleh, čijo o vojaški povezavi v Bal-
kansko zvezo.
Odvisnost od sovjetskega
orožja nevarna Po letu 1961 je Jugoslavija kupovala orožje v Sovjetski zvezi, pa leta 1968 ob vdoru sovjetskih in satelitskih čet v Češkoslovaško spoznala nevarnost take odvisnosti. Od tedaj se je začela znova ozirati proti Zahodu in skušati dobiti moderno orožje iz ZDA. Razgovori o tem so bili začeti pred leti, pa bili ponovno prekinjeni. Tokrat so izgloda zaključeni z novim dogovorom, katerega podrobnosti pa so za enkrat še uradna tajnost. Ni pa tajnost, da so ZDA zainteresirane v okrepitvi jugoslovanskih oboroženih sil, da bi se mogle učinkoviteje upirati vsakemu pritisku z vzhoda, ki ga na splošno pričakujejo “po Titovem odhodu” z vodstva SFR Jugoslavije.
Tito je v preteklem maju dopolnil 86 let. Kljub vsej skrbi, ki jo posveča ohranitvi svojega zdravja in življenja, je treba računati, da lahko vsak čas premine. Ob upoštevanju tega dejstva dobiva novi sporazum o sodelovanju med ZDA in Jugosla-i vijo še poseben pomen.
Novi grobovi
Edward A. Pike
Na svojem domu na 24340 otephen Avenue v Euclidu je umrl po dolgi bolezni 88 let stari Edward A. Pike, rojen v Clevelandu, zaposlen do upokojitve skozi 34 let pri Fisher Body Corp. kot preddelavec v oddelku za material, mož Mildred, roj. Vodnik, oče Richarda, tast Pa-tricie, 3-krat stari oče, brat Joh-na; Franka, Albina in pok. Josepha. Bil je član KSKJ št. 25, Kolumbovih vitezev št. 3164 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152. St. v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Roberta ob 10., nato na pokopališče Vernih duš.
zagovornikov novega sporazuma utrdilo razmerje vojaških sil med Vzhodom in Zahodom in s tem tudi svetovni mir; koristilo bi pa tudi gospodarstvu obeh strani in dvignilo ugled predsednika Carterja doma in v svetu.
Sovjetska zveza bi pq sodbi ameriških strokovnjakov za odnose s Sovjetsko zvezo tudi rada dosegla sporazum z ZDA. To bi zmanjšalo potrebo po pospešenem oboroževanju in razvoju ter gradnji novih jedrskih strateških sistemov v času, ko ima Sovjetska zveza obilo drugih finančnih potreb in ko vedno skrbno zasleduje razvoj v LR Kitajski, svoji nevarni sosedi in sovražnici v komunističnem revolucionarnem gibanju.
Trdijo, da bi tudi Leonid I. Brežnjev, sedanji sovjetski vodnik, ki se bliža kraju svoje oblasti, rad to zaključil z novim sporazumom z ZDA
kot nekakim svojim velikim zunanjepolitičnim uspehom.
Predsednik Carter se zaveda težav, ki ga pričakujejo v Senatu, ko mu bo predložil novi dogovor v potrditev, pa upa, da mu bo uspeh pri nar poru za pomiritev na Srednjem vzhodu, ki bi se naj še pred koncem letošnjega leta pokazal v sklenitvi mirovne pogodbe med Izraelom in E-giptom, pomagal k temu.
Stališče, ki ga bo zavzel Senat do SALT H, kadar mu bo predložen, bo zaviselo od vsebine dogovora, pa verjetno tudi od sovjetske zunanje politike v prihodnjih mesecih. Vsak nov sovjetski sunek v mednarodni politiki proti koristim ZDA in Zahoda sploh utegne biti nepremagljiva o-vira potrditvi SALT II v Senatu, pa naj bo predsednik Carter pri iskanju miru na Srednjem vzhodu še tako u-spešen.
Carterjev program boja proti inflaciji šele po koncu zasedanja Kongresa
WASHINGTON, D.C. — Novi program boja proti inflaciji je že izdelan in pripravljen za objavo ter izvajanje, vendar so v Beli hiši prišli do zaključka, da je boljše z njegovo objavo počakati, dokler ne bo Kongres končal svojega zasedanja.
Program bo tedaj vzbudil več | zanimanja, pa verjetno tudi jmanj nasprotovanja.
Peking kaže pripravljenost za sporazum z ZDA
! WASHINGTON. D.C. — Peking je v zadnjih tednih ponovno nakazal, da se je pripravljen sporazumeti z Washingto-nom o vzpostavi polnih in rednih diplomatskih stikov, ne da bi morale ZDA za to prekiniti svoje vezi z vlado nacionalne Kitajske na Tajvanu (Formo-zi).
jtaetišM' Domovmm
-■»• V'"* * */ • r- » v— »«r»Al i
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher:
^ubiisiied daily except Wed, Sat., Sun., holidays, 1st 2 week« in July
NAROČNINA*
Združene države:
§28.00 na leto; $1400 za pol leta; $8.00 za 8 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States*.
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month« Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 month« Friday "Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo
No. 145 Thursday, Oct. 5, 1978
Osimski sporazumi in nova deželna vlada
“Katoliški glas”, slovenski tednik, ki izhaja v Gorici v Italiji, je v številki 37 od 21. septembra 1978 objavil naslednji članek, ki ga zaradi pomembnosti posredujemo tu čitateljem našega lista.
V ospredju političnega delovanja naše dežele imamo v sedanjem trenutku dve stvarnosti: Osimski sporazum in sestavo nove deželne vlade. Prav v tem času je namreč prišlo do pomembnih srečanj in razgovorov o obeh temah, o katerih bomo na kratko spregovorili v naslednjih vrsticah
Prejšnji teden se je mudila v Trstu, parlamentarna komisija za izvajanje Osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, ki jo je vodil njen predsednik senator Sarti. V njej so vse politične sile ustavnega loka m posebej parlamentarci naše dežele. V Trstu je v teku dvodnevnih pogovorov s krajevnimi dejavniki zaslišala vse davne komponente političnega, upravnega in gospodarskega življenja naše dežele. Med pogovori je hotela komisija posebej zaslišati prizadete predstavnike za mnenje o zadnjih vladnih dekretih, med katerimi je tudi dekret za zaščito slovenske manjšine na Tržaškem, o katerem smo že pisali in ugotovili njegovo popolno nezadostnost in pomanjkljivost, _	.	. -i •,
Za nas pride posebej v poštev dejstvo, da je bilo na teh srečanjih s parlamentarno komisijo mnogo govora, o ’ Slovencih v deželi Furlani ji-Julijski Benečiji. Težnje m zahteve slovenske manjšine so iznesli predvsem slovenski izvoljeni predstavniki v deželnem svetu, .v obeh pokrajinskih svetih, v goriškem in tržaškem občinskem svetu, predstavniki kulturnih in drugih organizacij, med katerimi zlasti SSO in SKGZ ter predstavniki Beneške Slovenije in njenih društev.
Slovenski predstavniki so v bistvu zavrnili zakonski dekret o slovenski manjšini na Tržaškem in se izrekli za potrebo takojšnje globalne zaščite Slovencev v deželi.. Treba je dodati, da je v tem smislu nastopil tudi deželni odbor, ki je vladi priporočil, naj preuči potrebne korake za celotno zaščito Slovencev v deželi. Posebej so.vsi poudarili še važnost posebne vladne komisije v Rimu, ki mora vso zadevo preštudirati, saj npr. o sedanjem vladnem osnutku le-ta sploh ni bila obveščena. Upati je zato, da bo parlamentarna komisija vladi lahko sedaj verne je tolmačila potrebe in koristi naše dežele s posebnim ozirom na prisotnost slovenske manjšine in nujnost njene globalne zakonske zaščite.
Vzporedno s tem pa potekajo razgovori med strankami ustavnega loka (DC, PCI, PSI, PSDI, PRI, SSk in PLI) za sestavo nove večine in novega deželnega odbora. Med tem časom je sicer deželni svet že izvolil novega deželnega predsednika, ki je ponovno odv. Antonio Comelli (DC). Pogajanja sama pa se sicer vlečejo od začetka poletja sem. Kaže, da se sedaj bližajo koncu, čeprav ni še dokončno znana slika o sestavi večine in odbora. Pri tem moramo pa vseeno zabeležiti nekaj pripomb.
Od vsega začetka je šla igra predvsem med demokristjani in komunisti, ki pravzaprav predstavljajo dve največji stranki v deželi. Že takoj je bilo jasno dejstvo, da hočeta obe vodilni politični sili tudi v Trstu nekako v deželnem okviru ponoviti rimsko vladno formulo: programsko večino vseh strank ustavnega loka ter enobarvno demokrščansko vlado. Pri pogajanjih je seveda prišlo do cele vrste predlogov, zlasti od strani drugih vmesnih strank in sicer za razne možne rešitve z dvo- ali trobarv-no vlado, v kateri naj bi npr. poleg demokristjanov sedeli še republikanci ali socialni demokrati. Drugi predlogi so omenjali še možnost vstopa, SSk, tretji zopet so predlagali pristop socialistov itd.
Vse te možne formule pa so naletele na odpor zdaj ene zdaj druge stranke, m tako kaže, da bo prišlo do sestave enobarvnega odbora s programsko večino strank ustavnega loka. Dve stranki, SSk in PLI pa sta pri zaključnih pogajanjih postavili bezerve za vstop v tako večino, kar odvisi predvsem od bodoče sestave političnega programa.
Kot Slovence nas posebej zanima reševanje manjšinske problematike. Resnici na ljubo moramo tu podčrtati dejstvo, da je samo Slovenska skupnost edina in vztrajno postavlja zahteve za reševanje slovenske problematike, tako v smislu 6. člena republiške ustave kot 8. člena Osimskih sporazumov. Vse druge stranke so se na slovensko manjšino požvižgale, to tudi tiste, ki vključujejo Slovence in se bahajo z zagovarjanjem slovenskih pravic! Sam programski osnutek novega deželnega predsednika ima le na koncu neko bledo omembo potrebe no zakonski zaščiti Slovencev, ki še zdaleč ne zadovoljuje naših potreb.	s
Jasno je, da bo zato tudi pristop Slovenske skupnosti k taki programski večini odvisen predvsem od trdnih in odločnih zagotovil Slovencem.
“Fantje na vasP’ nastopijo
CLEVELAND, Q. — Ljubezen do slovenskih narodnih melodij, petja, plesov, navad in iz življenja razvedrila mladosti, povezuje mladi slovenski rod v razna kulturna društva.
Po tem sodeč naša bit v temelju še močno kljubuje neprijaznosti časa, ker so korenine še toliko sveže, da poganjajo iz svoje zavednosti in sile. Iz te moči, a v cilju ohranjanja narodne zavesti in miselnosti priredi novo pevsko društvo “Fantje na vasi” v soboto, 7. oktobra, ob 7. zvečer svoj nastop s koncertom v SND na St. Clair Avenue.
Naša naloga je: boj za svobodo, kulturno ustvarjanje in spoštovanje narodnih izročil. Kako naj bi izgledal svet in kakšno naj bi bilo življenje brez kulturnih prireditev: brez petja, brez godbe, brez plesa in brez telovadbe? Z zaupanjemo pričakujemo, da bo globok vtis, ki ga bodo zapustili Fantje na vasi” na o-dru te prireditve, ost ah v lepem spominu: slovenska duša v petju in glasbi.
Res, kar primeren je zgornji naslov, pod katerim bi se dalo mnogo napisati o nekdanjem življenju fantov na vasi, kajti taka dogajanja so bila vkoreni-njena v slovenski fantovski tradiciji, ki se je prenašala iz roda v rod.
Fantje so nekdaj ob sobotnih večerih peli na vasi in pod okni deklet, včasih se je prav ob pesmi spletla vez, ki je pripeljala do ženitve. Ženitovanjski običaji so bili prepleteni s pesmimi. Svatje so peli, ko so prihajali po nevesto, ko se je ta poslavljala od domačih, peli so na svatbi, ko so nevesti snemali venec z glave in ko so odhajali z ženito-vanja.
Nekdaj je narodna pesem spremljala slovenskega človeka od zibeli do groba, v sreči in nesreči, v veselju in žalosti, pri delu in počitku. Otroku v zibeli je mati pela uspavanke, ko je malo dorastel, je z ritmičnimi besedili pojoč spremljal svoje igre.
Odraslih fantov in deklet si brez pesmi nismo mogli niti misliti. Veljava petja v fantovski druščini je bila tako velika, da so dobrega pevca sprejeli vanjo, preden je dopolnil običajno starostno dobo.
Slovensko narodno pesem bi morali definirati takole: Narodna pesem je pesem, ki jo ljudstvo po vsem jezikovnem ozemlju ali po posameznih pokrajinah in krajih po ustnem izročilu s petjem po spominu sprejme za svojo (čeprav je morda avtor znan), jo daljšo dobo poje (modnih popevk, ki živijo le malo časa, ne moremo šteti med narodne pesmi, čeprav jih “vsi pojo”).
Če je vodilna melodija v naj-višjem glasu in j p drugi spremljajo, pravijo na Gorenjskem, da poje “co”. Če se troglasju pridruži še četrti glas in se vzpne nad zgornjega, ki poje “čez”, pravijo, da pojejo na “drajar” ali “na trek glas” (Gorenjska), “na tretko” (Koroška), kak izreden tenorist zmore še “firar” tj. četrti glas, ki se pojavi nad tretjim.
Narodno večglasno petje ni nastalo pod vplivom umetnega zborovskega petja iz čitalniških časov. Terenska raziskavanja namreč odkrivajo, da je petje “na tretko” marsikje celo starejše od navadnega triglasnega, saj ga poznajo, ali se ga komaj spominjajo še stari ljudje; fantje pa pojejo triglasno. Značilno je, da je večglasje doma predvsem v severozahodnih goratih pokrajinah Slovenije, medtem ko pojo v Prekmurju ih v Beli krajini le dvoglasno.
Naši pesmi so pogosto očitali, da na njej ni nič “našega”. Osrednja Slovenija s Koroško in Gorenjsko se zdi preveč alpska, preveč nemška (kakor so nekateri to besedo razumeli), Belo krajino imajo za hrvaško, Prekmurje za madžarsko. Določenih vplivov iz sosednjih področij se res ne da zatajiti in bi bilo nespametno zapirati oči pred resnico; zaradi tega pa obsodbe še niso upravičene. Marsikaj tega, kar se zdi npr. v Beli krajini hrvaško, je dejansko delna skupna dediščina. Podobno so se v Prekmurju obrnile starine, od katerih drugod ni nobenega sledu več. Kar zadeva alpski značaj Gorenjske in Koroške, je treba upoštevati, da je segalo slovensko ozemlje nekoč visoko na sever in ima v tistem, kar občutimo danes kot alpsko-nem-ško, dobršen delež tudi slovenski element.
Ko so naši predniki začeli naseljevati novo ozemlje že pri kraju “petega stoletja”, ni bilo prazno. Pozneje smo morali stisnjeni na majhnem prostoru, med močnejšimi sosedi, prestati marsikatero vihro. Nič čudnega ni, da se to pozna tudi v naši narodni kulturi. Sicer pa je ta raznolikost prva značilnost naše folklore in navsezadnje se u-stvarjalna moč nekega naroda ne kaže samo v izvirnem ustvarjanju, temveč v veliki meri v tem, kako zna delno prevzeto gradivo po svoje oblikovati, prilagoditi svojemu okusu in stilu.
Marsikaj naštetega doma danes ni več. Na podeželju ljudje često tožijo, da se pesem izgublja, da ni več fantovskega petja, da minevajo svatbe brez starih običajev. Košnjo in žetev da odpravljajo stroji, ob zimskih večerih spremlja skupno delo glas iz radia; ves način življenja
Po vsebinski plati ločimo v | se je tako spremenil, da za stare slovenskem narodnem izročilu navade doma ni niti časa niti več vrst pesmi. Pripovedne so volje. Če so nekdaj pesmi peli, nekake pete zgodbe, mnoge jih danes rajši poslušajo po ra-med njimi so zelo stare in naj- diu. demo njihove variante tudi pri j	*
drugih narodih. Snov smo dobili | “Fantom na vasi” bomo hva-od sosedov, ali pa smo jo prine- ležni za njihovo požrtvovalno sli s seboj iz praslovanske skup- 1 delo in ljubezen, kj jo gojijo do nosti, lahko pa spada med tiste slovenske pesmi, ker so s svojim znane teme, ki si jih je vsak na- [zborom povečali kulturno udej-rod po svoje oblikoval.	stvovanje slovenskih društev v
Fantovske pesmi so večinoma prostrani deželi naše nove do-ijubezenske ali pa vojaške. Izra- movine. Zlasti občudujemo g. J. žajo po večini žalost pri slovesu Sršena kot vodjo tega zbora, ki od donTa in težave vojaškega je poleg svoje redne zaposlitve stanu (pomisliti je treba, da je še vodja' enega dela pevskega vojaščina trajala včasih tudi po zbora na cerkvenem koru. Žrt-12 let in več), vsebujejo pa tudi vuje torej ves svoj prosti čas v vrsto podrobnosti, po katerih je kulturne namene.
mogoče ugotoviti, kdaj je kaka pesem nastala. ,
Ker nam resnično gre za ob-! stoj slovenske besede in tiska v
Svatovske pesmi govorijo v zdomstvu, kot so Ameriška Do-giavnem o slovesu mladoporo- movina, Svobodna Slovenija v čencev od samskega stanu in o- j Argentini in drugi tema podob-pozarjajo na dolžnosti, ki jih ni listi, se na plakate, vabeče na
je ozirajo malo postrani. Iz navedenih razlogov je torej umevno, da bi namreč bilo najpra-vilnejše taka vabila pisati v slovenščini in angleščini na istem plakatu.
*
Vsi smo željni in potrebni razvedrila. Zopet bomo slišali priljubljene in toliko zaželjene osvežujoče melodije naših lepih pesmi. Donele bodo pesmi in tudi žalostinke o prebujanju k o-svežitvi slovenske narodne zavesti, kakor nam to zgodovina pripoveduje že od davnih dni.
Priporočljivo je, da vstopnice nabavite že prej, da vam ne bo treba na nje čakati v vrsti in s tem čakanjem lahko izgubite tudi najboljše prostore v dvorani! Naj vse objame lagodno, veselo razpoloženje, ki naj sega do zadnjega kotička v dvorani!
Po končanem sporedu bo prosta zabava in ples, za katerega bodo igrali godbeniki “Alpski sekstet”. Melodije bodo po želji plesalcev! Vsi smo vljudno vabljeni!
FANTOVE ŽELJE
V daljnem tujem svetu bivam,
v mislih vračam se nazaj,
oh, ko bi mogel se vrniti
še enkrat v svoj rodni kraj.
Tudi željo v srcu nosim: ,,
Kje si, mamica, sedaj?
O, ko mogel bi objeti te še kdaj!
Skrito željo tudi nosim:
Kje si drago dekle ti? ...
Si mi zvesta, ali si z drugim?
Le kako to vedel bi?
Valentin Potočnik
------o------
prinaša zakonski stan itd.
slovenske prireditve, pisane v angleščini, starejši in stari ijud-
Zahvala
CLEVELAND, O. — Letošnje poletje uspelo romanje v Frank, Ohio, je za nami. K tako številni udeležbi je mnogo pripomoglo krasno vreme, lep kraj, plemenit namen in prijetni vtisi s prejšnjih romanj.
Odbor društva sloven skih protikomunističnih borcev Cleveland se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so kakorkol sodelovali pri organiziranju in romanju samem, predvsem č. g. dr. Pavlu Krajniku, ki je daroval sv. mašo in tako lepo pridigal, in p. For-tunatu za somaševanje in molitev križevega pota, za kar je celo prinesel s seboj prenosljivi ojačevalec, da je vsa dolga procesija lahko z njim molila, kakor tudi za govor ob sklepu pobožnosti.
Lepa hvala vsem. ki ste se romanja udeležili, tako lepo enoglasno molili in prepevali, posebno pri petih litanijah, pa tudi po pobožnostih zunaj pred cerkvijo, ko smo si zapeli v slovo pred odhodom domov.
Med romarji sta bila letos tudi g. in ga. Štirn iz Mendoze (Argentina), ki se mudita na o-bisku pri svoji hčeri. Zelo smo ju bili veseli v svoji sredi in u-pamo, da bosta odnesla lep spomin na romanje.
Zahvalo dolgujemo tudi Ameriški Domovini za objavljanje člankov, preko katerih smo vabili na romanje.
Lep uspeh vedno poživi navdušenje in pripravljenost za novo delo in če Bog da, se drugo leto spet srečamo pri Žalostni Materi božji v Franku, Ohio.
Še enkrat: Hvala vsem za vse!
Odbor DSPB, Cleveland
Posebna izda ja Ameriške Domovine
Na 20. oktobra bo izšla posebna izdaja Ameriške Domovine v počasti tev Franka J. L a u s c h e t a. Kdor bi želel za to številko napisati kaj o F. J. Lauschetu in njegovem delu, naj pošlje uredništvu najkasneje do 16. oktobra 1978.
Knjižica za 80-ldnico kiparja Franceta Goršeta
NEW YORK, N.Y. — V New Yorku smo domala dva meseca brez mogočnih časopisov in oblikovalcev javnega mnenja, The New York Times in The New York Post. Ljudje se počasi vračajo h knjigam. To opažamo v naši podzemski, po železnicah, avtobusih, v parkih, gostiščih in tako dalje. Še večje vrednosti pa je oddih pred soljenjem pameti; ljudje začenjajo premišljevati s svojo glavo. Po drugi strani se prileže post, saj se človek preobje istih vsebin, ki dostikrat le menjajo zaglavje, da je zaslužek boljši.
V	tem času je prav prišla drobna knjižica “Osemdesetletnica Franceta Goršeta”. Podaril mi jo je kipar, prinesel pa po dr. Inzku Miro Zupančič, ki se je nedavno vrnil iz domovine in slovenskega zamejstva. Knjižico je uredil dr. Valentin Inzko, ki je tudi napisal Uvodno besejo. Delce je pravzaprav poročilo o jubilejni prireditvi v Svečah na Koroškem, ki jo je pripravilo Društvo Kočna 23. oktobra lanskega leta. Na prvem mestu — in to tudi zasluži — je pridiga rektorja Jožeta Kopeiniga, ki jo je imel v cerkvi sv. Lamberta v Svdčah.'Pridiga je globoko razmišljanje o darovih in poklicanostih umetnika. V njej je lepo razložena poslanica Vatikanskega cerkvenega zbora ustvarjalcem: Zvezo z vami je Cerkev sklenila že v davnih časih. Vi ste zgradili in okrasili njena svetišča, proslavili njene resnice, obogatili njeno bogoslužje. Pomagali ste, da je svoje božje poslanstvo izrazila v jeziku likov in podob, ter ste tako približali nevidni svet človekovim čutom. Svetu, v katerem živimo, je lepota potrebna, da ga ne prekrije sofnrak obupa.”
Sledi kratko poročilo o jubilejni proslavi pri Adamu v Svečah. Iz njega razberemo, da so se svečanosti udeležili predstavniki s 1 o v e n s kega kulturnega življenja iz Trsta, Gorice in Koroške, pela sta dva pevska zbora, “Mirko Filej” iz Gorice in domači pevski zbor “Kočna”. Oris Goršetovega dela je napisal dr. Janko Zerzner.
V	razpravi je povzel misli
zgodovinarja Franceta Steleta o razvoju kiparja Goršeta:	prva
stopnja, do leta 1932, je iskanje lastnega izraza; druga, do leta 1952, je silno ustvarjanje; tretje je premišljujoča; četrta pa so versko stroge in poglobljene podobe, kar se razodeva posebej v vsebinski vezanosti na Kristusa. Dr. Zerzner našteva razstave, na katerih je France Gorše pokazal svoja dela, in galerije, ki hranijo kiparjeve plastike.
V	imenu Goriške je govorila na akademiji profesorica Vere-na Koršič, v imenu Tržaške Sergej Pahor, v imenu zdomske Slovenije je napisal pozdrav dr. Vojko Bratina. Umetnikova zahvala zaključuje knjižico. Delce krasi pet podob: Umetnik v ateljeju, Goršetov dom v Svečah, Notranjščina galerije, Umetnik med pevci “Kočne” in Umetnik s skupino goriških pevcev.
France Gorše je bil po vojni profesor na tržaški gimnaziji. Leta 1952 je prišel v Cleveland, leta 1962 se je preselil v New York, leta 1971 pa je odšel iz A-merike. Najprej je živel v Rimu, pozneje si je kupil domačijo v Svečah na Koroškem, kjer ima atelje in galerijo. Njegov dom je postal slovensko žarišče v svetu. Goršetove umetnine so po slovenskih cerkvah v Združenih državah in Kanadi, njegovi so reliefi v Brezij anski kapeli v Washingtonu. Brezštevilne plastike in risbe so raztresene po slovenskih domovih v Ameriki. Žalibog, da njegova dela v Novem svetu niso popisana. Mpd velike stvaritve zadnjih let prištevam križev pot v ljubljanski stolnici in Baragov spomenik v Trebnjem na Dolenjskem, ki ga je blagoslovil 20. avgusta tega
leta koprski škof dr. Janez Jenko.
Brez dvoma, France Gorše je velik slovenski kipar, v lesu pa je, tako mislim, največji, kar jih je dala Slovenija svetu. Najmočnejši pa je Job, 80 centimetrov, visoka klečeča podoba, rezana iz starega oreha. Ko mi jo je dal France ob slovesu iz Amerike, je rekel: “Simon, Job — to sem jaz!” Kdor pozna življenje in trpljenje Franceta Goršeta, 1° razume. Saj je njegov Job v les vrezana pesem sv. Janeza od Križa.
Simon Kregar
IZ NAŠIH VRS7
Des Plaines, lil. — Spoštovani! Lepa hvala za obvestilo, da mi bo potekla naročnina.
Ker Ameriška Domovina Ponaša v naše domove toliko lepega slovenskega branja, jo z veseljem obnavljam in prilagal dar za tiskovni sklad.
Želim Vam mnogo nadaljneg3 uspeha in Vas prav lepo P°' zdravljam! '•
Marija Muich
Wickliffe, O.
Spoštova
ni!
Podpisana pošiljam nakaznic0 za $35, za enoletno naročnin0’ preostanek pa za podporo lisi31’ ki jo zelo potrebuje.
S pozdravi!
Mrs. Mary Stusek *
Toronto, Ont. — Spoštovani' Priložen je ček za enoletno n3 ročnino. Z Ameriško Domovin0 smo zelo zadovoljni, s poštn0 dostavo pa manj.
Vas vljudno pozdravljamo!
Družina Jožeta Turka *
Lorain, O. — Spoštovani! loženo pošiljam naročnino, Pr^ ostanek pa je v pomoč listu. Ameriško Domovino sem Pra _ zadovoljen, le pošta ga malo 1° mi. četrtkova številka se ra a
«.i*
kje zatakne, da je ni, ali pa P ^ de prihodnji teden vsa zmečk3 na.
Lepe pozdrave vsem VaŠ John Mranno1-
‘ :!
Toronto, Ont. — Spoštovan^
.dn3e z3
Ker mi je potekla naročnina’ zopet obnavljam za priho1 leto in prilagam pet dolarjev tiskovni sklad.
Vas lepo pozdravlja Vaš
Jernej Sušnik
* .,
Euclid, O. — Spoštova°[; Najprej vsem prav lep pozdr' Ker ste mi sporočili, da mi P° ^ če naročnina, jo zopet obn ijam za pol leta.
Najlepša hvala za lepo bra ^ Želim Vam mnogo uspeha v ^ doče in Vas prijazno pozdr ijam!
Maria Rozma*1
Kadar pobesni morJe
r n3'
Razen potresov je najbolj ^ varen naravni pojav za čl°v’e^ in njegovo krhko gradnjo v° . ki jo žene vihar. Od leta ^ j je umrlo več kot 50,000 ker je morje preplavilo Čeprav je dotik zraka in na videz zelo nežen, nastane ^ , radi premikanja zraka čez n3^ sko gladino tolikšno trenj6’ vzburka valove.	t,p
Višina valov je odvisna 0 ^ 1 trosti vetra: vihar, ki brez P
stanka piha čez morje s hiir° jo 120 km na uro, dviga h° metrov visoke valove.	-fr
Najvišji valovi dosežejo no okoli 30 metrov in nasi3^. z združitvijo dveh manjših lovanj.	p'
Veliki vrtinčasti tokovi
vib3'', s**:
zračju pogosto sprožijo na morju, ki lahko divjaj0 ^ trostjo tudi 300 km na vrtincem podobni viharji l^oJ razna imena: na Dalnjem du jim pravijo tajfun, na ^ pinih baguios, na zahodni obli pa jih imenujejo huP

SVETOST ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA
BRATJE IN SESTRE V KRISTUSU!
Nedelja, 1. oktobra 1978, je posvečena svetosti človekovega življenja in pravtako ji je posvečen cel mesec oktober.
Blagopokojni papež Pavel VI. je naglasil pomembnost našega dela in molitve za pospeševanje vrednosti človekovega življenja v avdijenci, pri kateri sem bil z ostalimi škofi iz Ohio in z onimi iz Michigana in Minnesote 1. maja letošnjega leta. V nagovoru je sveti oče pohvalil in posebej poudaril naše delo za človekovo življenje.. Takole je dejal:
“Ker je po božjem načrtu človek poklican k večnemu življenju in, ker se božje življenje začenja v nas že tukaj na zemlji... je nujno potrebno, da naše poslanstvo zajema celega človeka. Zato želimo naglasiti, da smo v duhu z vami pri vaših izrednih prizadevanjih v obrambi človekovega življenja... z določnim namenom, da bi ostali zvesti svojemu poklicu kot pastirji božjega ljudstva v državah Ohio, Michigan in Minnesota. V imenu Jezusa Kristusa se vam zahvaljujemo za zvestobo v poslanstvu v službi življenja, da se bodo mogle izpolniti besede Dobrega Pa-sturja: Prišel sem, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju.”
Sveti oče ni poudaril le prizadevanja mnogih katoličanov, ki so se odzvali številnim pobudam v obrambo, zdravljenje in pomoč človekovega življenja, ampak je med drugim naglasil, da je to vir splošne časti, da so se tolikeri^pošteni možje in žene različnih verskih prepričanj združili v globokem spoštovanju zakonov Stvarnika in Gospodarja življenja in si z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadevajo dati življenju tisto vrednost, ki mu gre.
Sveti oče je posebej naglasil našo borbo proti splavu; dejal je: “Omalovaževanje svetega dostojanstva človekovega življenja v materinem tfelesu spodkopava samo zgradbo civilizacije in bi moglo privesti do miselnosti, ki bi dopuščala mnoge druge zlorabe proti temeljnim pravicam poedine osebe, kot pomanjkanje zanimanja za ljudi v potrebi, preziranje ostarelih, kar bi končno pripeljalo do evtanazije.
Veseli me, da sem bil v zadnjih letih priča razvoja in napredka mnogih programov in dejavnosti v obrambo življenja v naši škofiji. Prenekatere župnije in šole so začele posebne programe za obrambo življenja, pouk o zakonu, družini in spolu. Redovne skupnosti so tudi dale poseben poudarek temu predmetu v svojih programih vzgoje in oblikovanja. Pomoč materam v času nosečnosti je bila pomnožena in naše bolnišnice so začele z novimi programi za pomoč neozdravljivim in tistim, ki so blizu smrti. Mnogo truda je bilo vloženega na krajevni in narodni ravni v pomoč zakonodaji in javnim ustanovam, ki bodo zagotavljale spoštovanje in ščitile življenje od samega spočetja do zadnjih trenutkov ob smrti ter pospeševale polnost človekovih pravic in enakih ugodnosti za vse ljudi.
Prihodnje leto 1979 bo imelo poseben naglas na družinskem življenju in to ne le kot priprava na “LETO DRUŽINE 1980”, ki so ga kot takega razglasili naši škofje, ampak tudi aa konferenco o družini v Beli Hiši in na “LETO OTROKA” Združenih Narodov. Letošnji program o svetosti življenja bo posvečen družini in bo razvijal naše Krščansko gledanje, da je družina občestvo, ki priča, asti in služi in tako izraža božjo stvaritveno in odrešilno Ijube-ien ter pospešuje polnost človekovega življenja.
Današnja nedelja svetosti življenja, s katero začenjamo program tega leta, nam nudi posebno priložnost, da se združimo v molitvi v obrambo življenja... v molitvi, ki bo utrjevala in pospeševala našo službo človekovemu življenju in njegovim potrebam ... v molitvi, ki bo v nas poglabljala pristno spoštovanje do življenja... v molitvi, da bo vsako življenje deležno tiste polnosti življenja, ki jo je Gospod priboril za nas s svojo smrtjo in vstajenjem. Iz njegove zmage črpamo veselje in upanje, da bodo naši napori še vnaprej ščitili in ohranjevali dar človekovega življenja in da bomo tako zvesti pričevalci Njega, ki si je privzel našo človeško naravo in, ki zdaj živi v slavi na vekov veke.
S svojim pastirskim blagoslovom ostajam
Začetek tretje svetovne vojne v Sloveniji!



■%.
Vaš v Kristusu t James A. Hickey Clevelanski škof

ČLOVEKOVA KRI
Ni dveh ljudi z enako krvjo, gotovostjo rečemo, da ta človek
fazen dvojčkov. Najnatančnejša “človenkova izkaznica” je kri, Je ugotovilo blizu pet tisoč vrhunskih krvnih strokovnjakov 2 vsega sveta na svetovnem kongresu hematologov v Parizu.
Na tem kongresu so tudi razglasili vrsto novih, čudežnih sPoznanj o človekovi krvi. Naj-zanimivejša je izjava francoskega strokovnjaka Dausseta, ki Pravi: “Odkar človek obstoja in dokler bo obstojal, nikdar ne kosta živela dva povsem enaka človeka.”
Zaradi takšnih karakteristik krvi človekovo telo vselej zavrača vse, kar mu je tuje. Krvne skupine so odkrile, da obstaja
boj krvi proti drugi krvni sku-Piru’. To pa seveda ne pomeni, da je transfuzija med osebami 2 isto krvno skupino nemogoča Toda tudi tu so odkrili novosti Celo najosnovnejše krvne preiskave ne morejo pokazati, ali je kri belčeva, črnčeva ali od pripadnika rumene rase. Kri torej Mma nobenih rasnih “predsodkov”.
Značilnost krvi omogoča mnogo novih spoznanj o poreklu človeka. Recimo, .ugotavljanje očetovstva. Brez napake je moč ugotoviti, če je določeni moški °če nekega otroka. Če ima otrok določen “znak”, ki ga v krvi
ni oče otroka.
S tovrstnim ugotavljanjem očetovstva ^ danes lahko opravi le nekaj najbolj vrhunskih sveto vnih/ centrov, ker je analiza zelo draga.
Nova spoznanja o krvi človeka omogočajo tudi sledenje de,-vne zgodovine raznih narodov. Lahko ugotavljajo smeri selitev posameznih ljudstev skozi stoletja, ker se podobne sestave krvi lahko najdejo pri ljudeh na raznih kontinentih. Tako je tudi krvna primerjava potrdila ugotovitev, da so ameriški Indijanci prišli v Ameriko čez Beringovo morje iz Azije.
Vsaka kapljica vaše krvi torej lahko odkrije, kdo ste, kakšnega ste zdravja, od kje ste, lahko odkrije tudi, kje je zibelka vaših prednikov, kateremu ljudstvu so vaši predniki pripadali. Zdaj znanstvenki poskušajo odkriti še eno neznanko, kako bi iz kapljice krvi ugotovili tudi prihodnost vašega zdravja.
Ta znanstvena trditev se je, kar zadeva kri, začela kazati žc okrog leta 1900, ko so pri ljudeh odkrili štiri osnovne krvne skupine, ki se med seboj ne “trpijo”. Danes razen o osnovnih štirih skupinah vemp- tu^i, da ima vsak človek posebno krvno “oznako”, podedovano' od pred-v . ■ ni kov.
domnevnega očeta ni, lahko z .Znanstveniki so doslej odkri-
' "L č.L "
Zaradi teh in drugih razmer se je Sovjetska zveza med drugim resno ukvarjala z mislijo o invaziji v Jugoslavijo, s čemer bi tudi ostrašila in oslabila ZDA, ki jih je imela za neodločne in ni verjela, da bi v tem primeru kaj resno posegle vmes, a najmanj, da bi zaradi tega zanetile svetovni; požar. V tej zvezi je napisal za kremeljsko vlado ‘najboljši moskovski Kissinger v ozadju’, kot ga imenuje knjiga, Rus Y. I. Rjabuhih, absolvent harvardske univerze, ‘strogo tajno poročilo’, v katerem pretresa razloge za in proti vdoru:
„a) slaba federalna vlada v Jugoslaviji je nepriljubljena pri večini narodov Jugoslavije, razne republiške vlade pa so nepriljubljene pri vseh drugib republikah;
: b) če bi Sovjetska zveza intervenirala v korist ene republike proti drugim, bi mi imeli še nekaj podpore pri narodu (medtem ko je na Poljskem ne bi imeli prav nič);
: c) naši komunistični prijatelji v prosovjetskem Srbskem odbp-ru1 za zaščito Jugoslavije, ki se po umoru mestnega načelnika poljskega mesta Wroclawa čutijo brez Rusov povsem goli in nezaščiteni — želijo, naj bi Rde-
lovanje v Evropi, obvezana prijaviti svoje orožne vaje, kar je res storila za one v Nemčiji, ne pa za madžarske, češ, te niso pomembne in le manjšega obsega. A prav s temi je nameravala započeti vojaške akcije, kar naj bi velikopotezni manevri Nemčiji prikrili.
; Najprej je 27. julija 1985 prekoračila ena sovjetska motorizirana divizija ogrsko-jugoslo-vansko mejo in se napotila proti Zagrebu. Jugoslovanske obmej-ine enote so se ji sicer uprle, bile kaj kmalu prisiljene na umik proti Zagrebu. Ne dolgo za prvo ji sledi še druga divizija. Istočasno zavaruje brez odpora dohod do Beograda -sovjetska letalska eskadra. Rusi nameravajo zasesti Zagreb, vzpostaviti zvezo s svojimi letalskimi enotami vzhodno od Beograda ter se nato zasukati na zahod proti Ljubljani. Prosovjetski odbor za zaščito Jugoslavije prevzame začasno vlado.
Do tod je šlo Sovjetom vse po načrtu. Ne pa naprej. Ušteli so se glede ohlapnosti Zahoda, ki po mnenju Kremlja ne bo voljan izpostavljati se v Jugoslaviji. O tem pripoveduje knjiga: Kljub mnogim opozorilom ni imel NATO pripravljenih, ukrepov za tako pretnjo v Jugoslaviji. Ta država je ostala v pravem pomenu besede ‘sivo po-ča armada prišla v Jugoslavijo; Mročje’, NATO ni bil obvezan d) naši vojaki bi morali v Slo- stopiti avtomatsko zanjo v bran. veniji in na Hrvaškem (v pri - A Zahod se nikdar ni odpovedal meru invazije) zapirati politike, I pravici zanimati se za tamkajš-
namesto napadati od delavcev zasedene tovarne;
e) taka nagla prekonočna operacija bi bila opozorilo poljskim in drugim delavcem, da se Rdeča armada nahaja v visokem stanju pripravljenosti in da se lahko bliskovito kreta.
Proti operaciji v Jugoslaviji bi ugovarjal v tem trenutku zaradi možnih širših odmevov. Vrhovni sovjetski vojni štab stavi namreč operacije v Jugoslaviji aa isto stopnjo strateških možnosti kakor operacije pri invaziji v Zahodno Nemčijo. Če bi bili prepričani, da obstaja možnost državnega udara v vseh komunističnih državah vzhodne Evrope, kar bi obenem povzročilo tudi državni udar v .sami Sovjetski zvezi, tedaj bi vsekakor bil jaz za invazijo v Jugoslavijo ali v Zahodno Nemčijo ali za oboje. Vendar tako daleč še nismo prišli. V tem trentku smo prišli le do tega, da bi bile želeti oslabiti predsednika Thomsona. Začnimo ga poniževati na Srednjem Vzhodu in v Južni Afrjki.“
A te vrste nasvete, dobre ali slabe, je prehitela stvarnost. Zaradi prej opisanih razmer v Sloveniji, se je le nekaj tednov po tem „strogo: tajnem poročilu" „znašla Jugoslavija na robu dr-
nja dogajanja, kot bi se lahko sklepalo v primeru Madžarske 1956 in Češkoslovaške 1968. Nevtralnost Jugoslavije je bila oči-vidno življenjske važnosti za Zahod. Je pa težko jamčiti varnost deželi, katere zunanja politika temelji na načelu neuvrščenosti, kar so na svojo škodo lahko ugotovile Francija in Velika Britanija v primeru Belgije 1939.“
V	nadaljevanju pravi Hackett: „No, zdaj je prišel vrag po svoje in NATO je bil prisiljen odločiti se — ali bolje rečeno, odločile so se Združene države ob nejevoljnem italijanskem popuščanju, dokler je bil Zahod nad njimi. Upoštevajoč dolgo zgodovino italijansko - jugoslovanskih napetosti in v nadi, da bo izzvalo ugodne reakcije v Jugoslaviji, bi bilo bistvene važnosti, ne uporabiti italijanske čete. In tako so :se po nekaj dngh živahnih diplomatskih aktivnostih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani nemoteno izkrcale v Reki, na dalmatinskem otočju in v Ljubljani ameriške elitne čete marini, zavarovane s svojim letalstvom, iz italijanskih baz.”
V	enem dnevu so te ameriške čete prišle do hrvaško-slovenske meje in pripravile Sovjetom zasedo blizu Kostanjevice. Ni jim
I TL
“Srečanje oktetov” v št. Jerneju na Dolenjskem
“Dajte, zapojte, v kup nas družite...” V znamenju tega Župančičevega verza je potekalo letošnje sedmo “Srečanje oktetov ’78”. Srečanja se je udeležilo 27 oktetov. Najveličastne-je je pesem zadonela na koncu, ko so na oder stopili pevci vseh oktetov in pod taktirko dirigenta ljubljanske Opere Antona Nanuta zapeli štiri pesmi.
Milijoni obiskovalcev
Malo po 15. uri so v nedeljo, 30. julija, fanfare naznanile, da iz notranjosti Postojnske jame prihaja 15-milijonti obiskovalec v njeni 160-letni zgodovini. Letos namreč mineva 160 let, kar je tedaj 32-letni delavec Luka Čeč v drznem podvigu preplezal skalovje na desnem bregu podzemeljske Pivke v veliki dvorani Postojnske Jame in tako našel pot v dotlej neznani svet njene notranjosti. 15-milijonta obiskovalka je bila 19-letna Angležinja Linda Deakin, ki je z materjo preživljala dopust v Opatiji.
•mm
končnice zlivale v pLane slikanice, ki poleg čebelarjeve lju bežni do koristnih žuželk kažejo slikovito, razpoloženje slovenskega alpskega človeka, s katerim se srečujemo tudi pri “malih kruhkih”,, oblikovanju in o premi kmečke hiše, v ljudski no ši in tako naprej.
V Sloveniji so umrli
žavljanske vojne", kot ugota-’ bn7 ^ ^igo'čakati.' Kmalu vljajo pisci knjige m nadaljujejo:
,In tako se je zgodilo, da so
zgodilo
dogodki prevzeli kontrolo. Prosovjetski odbor za obrambo Jugoslavije organizira neuspeli plenitveni pohod v Slovenijo, kar je pospešilo spopad med slovensko republiško in beograjsko federalno vlado. Odbor prosi Sovjetsko zvezo za pomoč. Istočasno so zaprli v Gdansku in Dresdenu neka podjetja zaradi odvajanja goriva v tovarne, ki so delale za vojni prevoz, in je zaradi tega prišlo tam do uporov, katere bi bilo nemara povsem nemogoče kontrolirati. Na vse to je sovjetska reakcija postala malone neizbežna."
ZSSR je priredila dvojne vojaške manevre: ene v izredno velikem obsegu v Vzhodni Nemčiji, in druge, na Madžarskem. Bila pa je, tako kot ostale sopodpisnice sklepne pogodbe na Konferenci za varnost in sede-
li že 85 sistemov teh oznak, toda delo .strpkovnjakov še ni; končano, kajti najbolj raziskan sistem imenovan HLA, ima okrog kar tri milijone možnih inačic. Doslej so strokovnjaki uspeli proučiti šele 150,000 teh inačic.
je prišla mimo sovjetska izvidnica s' tremi tanki. Amerikanci so jo napadli in jo nagnali k umiku. ZDA so prvotno nameravale omejiti svojo intervencijo samo na Jugoslavijo. Zato so skušale prikriti ta prvi spopad, kar bi verjetno uspelo, da se ni posrečilo nekemu italijansko-ameriškemu televizijskemu reporterju ujeti ta dogodek na filmski trak — in ga tako posredovati v svet. -Na ta način se je Zahod ovedel, da Sovjeti niso nepremagljivi — in v začetku avgusta 1985 je svet spet zagorel, topot v tretjo svetovno vojno.
S tem Moskva ni računala, a igra je bila začeta in tej prvi potezi je morala slediti druga. Kremelj se je odločil za okupacijo Zahodne Nemčije, čez katero so se spet razlivali potoki krvi. Iz Nemčije so se zagnale sovjetske tankovske divizije proti Franciji, a so jih NATO čete odbile. Po tem porazu so se sovjeti odločili za plinske napade s cijariidorn: in muštardom. Angleži so jim vrnili zob > za zob, je bolj prizadelo Ruse, ker so se njihove plinske maske in zaščitna oblačila slabo obnesla.
Zanimivo je, da vse doslej ne
Panjske končnice na razstavi
V Radovljici imajo Čebelarski muzej, ki je pretekli mesec razstavljal v Novem mestu slovenske panjske končnice, znane po svoji pestrosti in edinstveni značilnosti.
Čas in kraj začetka poslikanih končnic še vedno nista natanko znana, skoraj gotovo pa jih 17. stoletje še ni poznalo, saj jih na primer Valvasor sploh ne omenja. Naj starejša znana ohranjena končnica ima letnico 1758. Največ jih je nastalo na Gorenjskem, Koroškem in v Savinjski dolini, kmalu pa se je poslika-vanje razširilo tudi po vseh drugih slovenskih pokrajinah. Od srede 18. stoletja pa do konca prve svetovne vojne, ko je po-slikavanje zamrlo, jih je nastalo več kot 2000 z nad 700 različnimi motivi.
Navečji razcvet te umetnosti sodi v leta 1820 do 1880, ko so se namnožili zlasti domišljijsko bogati prizori s humoristično in satirično ostjo. Končnice so slikali poklicni slikarji, vaški podobarji in samouki, med katerimi so bile tudi ženske. Slikali so na smrekov, les, z doma pripravljenimi zemeljskimi barvami in se pogosto posluževali papirnate šablone.
Na pročeljih čebelnjakov so se
eni ne drugi niso segli po jedrnem orožju. Šele po tem plinskem porazu so Rusi poslali nad angleško mesto Birmigham tele-dirigirano atomsko bombo. Zahod se je revanžiral s še močnejšo na ruski Minsk. Medtem se je v satelitskih državah začela krhati poslušnost Sovjetiji in ves sitem se je rahljal. Prvi se upr o ruskemu poveljstvu poljski vojaki, za njimi ukrajinski — in sovjetizem je povsod v razsulu. 22. avgusta 1985 sa odloči ukrajinski oficir Vasil Du-glenko, kateremu je še pod Hrušcbvim uspelo vriniti se v vrhovno vodstvo KGB v Moskvi, in ubije sovjetskega diktatorja Vorotnikova, prevzame oblast in ponudi premirje ameriškemu predsedniku Thomsonu.
Tako konča po petnajstih krutih dneh tretja svetovna vojna, iz katere izide Zahod kot zmagovalec.
Knjiga bo brez dvoma koristen informativni vir vojnim in političnim izvedencem, upati je. da bo povzročila tudi uspešnejše obrambne ukrepe Zahpda proti napadom imperialistične Sovjeti j e.
A kaj, če bi napore vojnih in
12.	septembra
V	Ljubljani: Rozalija Kovač, roj. Mišič, Jože Šuklje, Milovan Lunder, Janez Jesih, Ja-
: nez Juvane, Marija Kos; v Polju: Tončka Žaberl, roj. Snoj;
v Podmolniku: Franc Šubelj; v Sodražici: Rudolf Trdan; v Železnikih: Stanislav Jelenc; v Kranju: Marija Gregorčič; v Ljutomeru: Tone Možina; v Kostrivnici pri Podplatu: Mihael Strmšek.
13.	septembra
Na Bledu: Franc Sinit (iz Zasi-
pa);
v Dravljah: Jernejka Flere; v Ljubljani: Anton Orel, Jože Hribernik, Ivan Hvale; v Križah: Vinko Plajbes; v Vnanjih goricah: Danica Zupančič;
v Laškem: Franc Trbovc; v Dol. Toplicah: Uršula Povše; v Vel. Laščah: Tone Štrukelj; na Črnučah: Josip Mejaš.
14.	septembra
V	Celju: Amalija Krajnc, roj. Goršek;
v Dravljah: Frančiška Jerine;
V	Ljubljani: Franc Bevčič, Rudi Steinberger, Anton Možina, Jože Hribernik, Jože Grdadolnik;
v Šentpetru na Dolenjskem: Alfonz Jaki.
15.	septembra
V	Tomačevici: Edvard Ščuka;
v Ljubljani:	Štefan Horvat,
Franc Bevčič, Aleksander Pi-tarevič;
v Ajdovščini: Janez Pegan.
16.	septembra
Na Vrzdencu: Janez Golc; v Sostrem: Milena Javornik; na Jesenicah: Karel Neuman; v Laškem: Albertina Pačnik, roj. Granda;
v Slov. Bistrici: Milka Zalokar, roj. Avguštin;
v Ljubljani: Cecilija Malež, roj.
Košir, Alojz Sternad; v Stožicah: Justina Čeh; na Visokem: Kristjan Poljane; v Dravljah: Zdenko Jurič.
18.	septembra
V	Polju: Terezija Bolta, roj. Anžur;
v Novi Gorici: Bogomil Vižintin;
v Ljubljani: Ivan Kavčič; v Litiji: Jože Kajtna.
19.	septembra
V	Ljubljani: Mira Jeruc, roj. Šterk, Marko Hvale, Vera Puschner, roj. Otroba, Hermina Fink, roj. Mohorčič, Janez Tiringer, Jernejka Hiebš, Anica Ramovž, roj. Kuhar;
v Tržiču: Franci Merhar; v Petrušnji vasi: Ivan Vencelj; v Škofji Loki: Janko Berčič; v Kastelcu: Viljem Kočevar; na Velikem Osolniku:	Alojzij
Gradišar;
V	Celju: Stanislav Gorjup;
na Brodu: Jože Bitenc (Žibertov Jože).
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 5425 Waterloo Rd.	(41-UM
iVIAU OGLA*
HOME FOR SALE
4 bedroom Colonial, fenced in backyard, double garage, near St. Jerome or St. Mary’s parish. $34,000.
Call 761-2222
(145-146)
Wanted
Garage for 1 car. Call after 5-00 p.m. — 481-9257.
(145-149
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo zc novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zve-drugih strokovnjakov, znanstva-1 čer in ob nedeljaH od 12. do nikov in tehniških izumite-jev | l. popoldne, ki jo vodita dr. Miruje posvetili razmišljanju, ka- ildrt in-., ga. Barbara Pavlovčič.
Car For Sale
1972 Mercury Comet. $350.00
Call 361-4088, ask for Jim.
(x)
Stanovanje odoajo
Tri neopremljene sobe in kopalnico oddajo odrastlim, garaža po želji, na E. 71 pri St. Clair Ave. Kličite 361-0989 po 4. uri.
(145-151)
Delikatesna trgovina Zaradi bolezni v družini je naprodaj na E. 185 St. delikatesna trgovina za $8,000. Kličite med 1. in 6. pop. 481-5314.
(145-148)
Apartment For Rent 4 rooms for rent, up, no children or pets. Pensioners preferred. —- Call 431-1216. .
(143-147)
V najem oddajo
j Šestsobho stanovanje, modernizirano, s preprogami, prednost starejši brez otrok, za Doo Drop Inn. 531-0174 po 3. pop.
(142-145)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, z novim ogrevom, preprogami, dobro ohranjena, je naprodaj. Kličite tel. 391-0988.
(143-147)
Stanovanje samo odraslim
Petsobno stanovanje oddajo samo odraslim. Privatni vhod. Kličite 361-0352.
(x).
Automobile Tires For Sale Two H-78-14 steelbelted, excellent conditipn, $30 each.
Call 361-4088, ask for Jim.
(x)
Dohodninsko posestvo Na E. 53. cesti, vse podkleteno, in pol garaži.
Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba. k
Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža.
UPSON REALTY UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(x)
For Rent
C rooms up. Modernized, carpeted. House behind Doo Drop Inn. Preferably older couple. No children. 531-Q174 after 3 p.m.
(142-145)
Hiša naprodaj
Lastnik proda hišo za dv< družini, 6 in 6 sob, na 4-ddisor Rd. Kličite 391-1088.
(142-146
Help Wanted
W’antcd
Cleaning lady, 2 days per week in Lyndhurst area. Reliable references, must drive.
461-1380
(141-145)
BEAUTICIAN WANTED Call 486-7474, after f call 486-4986.
G43-146)
ko , doseči mir med narodi na Zemlji!

Novi hašlov- postaje je: 1990 E. 221 St, Euelid/Ohip 44117.
Delo ciubi
Moški ali črnska za čiščenje majhne re i racije, delno, podnevi. V . tern Reserve Univer-sitv ; m jj us. Kličite 231-4469.
(143-146)'
.K

BREZ DOMA S
S2
S
Ži	Hektor Malot
“Da, umrl je in silno sem ža-1 Za tretjo palačinko je zopet
loval po njem, kajti če danes kaj znam in če si morem služiti kruh, sem za to dolžan hvaležnost edino le njemu. Ko je umrl, sem našel dobre ljudi, ki so me sprejeli medse in pri katerih sem delal. Če bi ti bil pisal: ,Vrtnar sem v Parizu in živim pri družini Acquiri‘, bi me li ne bil prišel Barberin iskat ali pa bi od tistih dobrih ljudi zahteval denar? Niti enega niti drugega nisem hotel.”
“Prav dobro te razumem.” “Vendar pa sem kljub temu mislil nate. Ko sem bil nesrečen — in to se je tudi nekajkrat zgodilo — sem klical tebe na pomoč. Ko pa sem postal prost, sem te želel takoj obiskati, a v življenju ni mogoče vedno storiti tega, kar bi hoteli. Če sem hotel uresničiti svoj načrt, je za to bilo treba precej časa. Kravo je bilo treba zaslužiti. Denarja pa ni bilo mogoče dobiti kar tako. Vso pot sva morala igrati žalostne in vesele komade. Mnogo sva hodila, se potila, se trudila in se marsačemu odpovedala. A prav zato sva bila še toliko bolj vesela; kajne, Matija?” “Vsak večer sva preštevala denar; ne samo tistegh, ki sva ga zaslužila za dne, ampak tudi tistega, ki sva ga zaslužila že prej, da bi videla, če se je vsota že podvojila.”
“Kako dobra dečka sta!”
Med pogovorom, ko je mati Barberin tolkla testo in je Matija sekal dračje, sem postavil
Matija ponudil svoj krožnik, a v tem trenutku je Kapi glasno zalajal. Zahteval je po pravici svoj del in Matija mu ga je tudi dal. Materi Barberin pa to ni bilo všeč, kajti ni se ji zdelo primerno, da bi žival jedla to, kar je za ljudi. Da sem jo pomiril, sem pojasnil, da je Kapi zelo moder pes in da je del krave zaslužil tudi on. Ker je najin tovariš, mora tudi jesti z nama.
Dolgo je morala mati Barberin cvreti, preden je utešila najino lakoto. Končno pa sva se z Matijem le najedla in izjavila, da ne pokusiva nobene palačinke več, če jih tudi mati Barberin ne bo jedla.
Tedaj pa sva midva hotela poskusiti, kako se delajo palačinke. Najprej sem hotel poskusiti jaz, nato pa še Matija. Nobena težava ni bila vreči maslo v ponev in vliti testo. Nisva pa znala obrniti palačinke tako, kakor je delala mati Barberin. Moja je skočila v pepel, Matija pa je svojo dobil prav vročo na roko.
Končno je skleda bila prazna in Matija, ki je opazil, da mati Barberin noče govoriti o Berber ino vem potovanju vpričo njega, je izjavil, da mora iti gledat, kaj počenja krava na dvorišču. Odšel je in naju pustil sama.
Čeprav do zdaj nisem silil v mater Barberin z vprašanji, je moja radovednost bila zelo velika. Zanimanje, ki sem ga posvečal palačinkam, je pripomoglo,
zarce, nato pa sem šel k vodnjaku po vodo.
na mizo krožnike, vilice in ko- .	„ „ ■	« i u i j j.-
__________________’ „ 1	, da sem jo mogel obvladati.
, Mislil sem si, da je Barberin
j šel v Pariz, da bi poiskal yita-
Ko sem se vrnil, je bila skleda ^sa zahteval od njega pogo-polna lepo rumenega testa in 3enih letnin štirideset frankov, mati Barberin je s šopom sena Ta zadeva mene m biigala. Vi-drgnila ponev, v kateri je name- 3e kil mrtev in Barberin ni ravala cvreti. Na ognjišču je mo§el zahtevati nič. Morda pa gorel močan ogenj, na katerega hotel imeti mene, da me odda je Remigij kar naprej polagal homu drugemu, lega pa za no^ drobce dračja. Kapi se je spra- henc ceno ne bi hotel, pa čeprav vil v kot na ognjišče in poželji- h* za^° morai zapustiti Francijo vo gledal vse priprave. Svetlo- ochti z Matijem v Italijo ah ba ognja je prodrla- v vse, tudi Pa ce^° v -^meriho, samo da bi si najtemnejše kotičke in na zavesi ohranil prostost, pri postelji so plesale sence, ki Sklenil sem torej, da bom prešo mi vzbujale toliko strahu, ko v|aen' hhkakor nisem mislil, da sem bil še otrok in sem se zbudil ^ mi mati Barberin hotela ško-ponoči, ko je mesec svetil skozi, kovati, saj me je imela še preveč rada. Vedel pa'sem, da je
|/W; /7	Presenečenje y Lendavi
r	I I£	W y //|	| Občinski sindikalni svet in ko-
------- 1 ordinacijski odbor za vprašanja
Prenovljeno gledališče v Celju
i delavcev, zaposlenih v tujini, si
še nista opomogla , od presenečenja. Pripravila sta velik shod. Po 28 letih bodo končno po na katerega sta vabila delavce, dolgih prizadevanjih prvič pre- so zaposleni v tujini, pa so bi-
pleskali dvorano gledališča in na novo oblazinili sedeže v dvorani. Tudi streho bodo obnovili; namesto s klasično kritino jo bodo prekrili z bakreno pločevino.
En zdravnik na GOO ljudi
Slovenija dosega po številu zdravnikov že visoko razvite industrializirane države. En zdravnik splošne prakse pride na 600 prebivalcev, en stomatolog na 3000 in en farmacevt na 3500.
Južnjaki prevzeli hotel
V Radovljici so nekaj časa zaprto stavbo-hotel, ki je last zveze sindikatov Slovenije, dali v upravljanje — samoupravni interesni skupnosti za počitek in rekreacijo delavcev iz Pančeva.
Hotel, ki so ga dobili v upravo brezplačno, samo da ne bi propadal, so že deloma obnovili.
Nova Gorica ima vzoren hotel
Novogoriški hotel Argnavti je kar zadovoljen z nočitvami. Več jih je imel kot lani. Kako pa so gostje zadovoljni, je težko reči.
Pravijo, da je naj bližja okolica hotela “vzorno” zanemarjena — črepinje, zarjaveli in polomljeni stoli in kozarci so povsod na ogled, v restavracji pa tudi drugod streha pušča.
Pri lovljenju deževnice so skrajno reprezentativni, saj ji nastavljajo vedra, v katerih navadno postavljajo na mizo ohlajeni šampanjec.
okno.
Mati Barberin je pristavila ponev k ognju, odrezala z nože/o konico kos masla in ga vrgla vanjo, kjer se je hipoma raztopilo.
“Kako lepo diši!” je vzkliknil
pa sem,
popolnoma, v Barberinovi oblasti in, če bi preveč govoril, bi on te’ od nje zvedel in izkoristil ter ; me zopet dobil v svojo pest. j Pazil bom, da se to ne zgodi.
■ vsaj po moji lastni krivdi ne.
Matija, ki se je sklanjal nad . f0 M“tijf odšeI’ sera v>3rt‘-
“Ali mi hočeš povedati zdaj, ko sva sama, v čem se tiče mene Barberinovo potovanje v Pariz?” j “Gotovo, otrok moj, pa še z
Matiju se je zdelo, da je bilo ' verj''^em-.
- -	J	' Z veseljem! Bil sem presene-
čen. Preden je pričela s pripovedovanjem, je pogledala proti
ogenj, ne da bi se bal, da se opeče.
Maslo je pričelo .cvrčati. “Prepeva!” je vzkliknil. “Moram ga spremljati.”
treba vse delati z muziko. Vzel je gosli in prav tiho začel spremljati cvrčanje	v ponvi,	kar je .	t-, -, i- i
„ , -n v •	.,	,	vratom.	Približala	se mi je m
mater Barberin spravilo v smeh. .,	...	• ... .
A trenutek je bil preveč slo- ti,^° de-iala
A	O n N Pl 711 *
vesen, da bi se prepuščali prevelikemu veselju. Mati Barberin je zajela testo z zajemalko in
s smehljajem na
ga spustila v ponev, kjer se je maslo umaknilo beli povodnji in delalo okrog nje rjavkast rob.
Tudi jaz sem se sklonil nad ponev. Čez nekaj trenutkov je mati Barberin narahlo udarila po ročaju ponve in palačinka je skočila kvišku v veliko Matijevo grozo. A ni se bilo bati. Mati Barberin jo je znala spet spretno ujeti v ponev.
Podal sem ji krožnik in palačink jae zdrknila nanj.
Ta palačinka je bila za Matija, ki si je z njo opekel prste, jezik in grlo; ni se mnogo zmenil za to.
“Kako je dobra!” je momljal s polnimi usti.
Kmalu je bila ocvrta druga palačinka. Ta je bila zame. Tudi jaz sem ,se opekel z njo, a sem se za to prav tako malo zmenil kakor on.
“Zdi se, da te tvoja družina išče.”
“Moja družina?”
“Da, tvoja družina, moj mali.” .Imam li družino? Da imam družino jaz, zapuščen otrok.” “Zdi sej da te niso prostovoljno zapustili, ker te zdaj iščejo-”
“Iščejo me? Oh. mati! Govori! Povej mi vse!”
Nenadoma pa se mi je zazdelo, da se mi meša. Zakričal .sem: “Ne, saj to ni mogoče! Samo Barberin me išče!”
“Gotovo, a za tvoje starše.” “Ne. Išče me, da bi me zopet prodal. A ne bo me dobil, ne!” “Otrok moj, kako si moreš misliti, da bi mu jaz pri tem mogla pomagati?”
“Vara te, mamica!”
“Pomiri se, otrok. Poslušaj me naprej in ne razburjaj se po nepotrebnem.”
“Pripoveduj torej!”
(Dalje prihodnjič)
Fasada uršulinske cerkve v Ljubljani
Fasado cerkve ljubljanskih uršulink so prenovili. Seveda je prenovitev naletela na nekatere ugovore. Zato so tudi v listih napisali, da so si restavratorji predvsem prizadevali dati stavbi tako barvo, kot jo kažejo stare upodobitve.
Na naj starej ši upodobitvi iz leta 1761 — cerkev je bila sezidana v dvajsetih letih 18. stoletja — je vsa fasada snežnobela, njeni konstrukcijski členi pa so obarvani celo nekoliko temneje, kot so bili sedaj obnovljeni.
Koruza najbolj iskana
Koruza je postala nenadoma eno najbolj iskanih stvari na slovenskem, pa tudi jugoslovanskem trgu kljub rekordni letini v Vojvodini in Slavoniji. Slovenska podjetja so si že lani zagotovila nakupe potrebne količine koruze in tudi že plačala. Potrebujejo je okoli 340,000 ton, a v Sloveniji jo pridelajo le 30,000 ton.
Prodajalci so se obvezali, da bodo koruzo vskladiščili — stroške hrambe so plačala slovenska podjetja — in jo nato dobavljali v določenih rokih.
Med tem je koruza postala precej dražja in koruza slovenskih podjetij je v Vojvodini “dobila” noge. Seveda tožba ne bo manjkala, vendar pa koruze v Slovenijo ne bo ..., kakor je razvidno iz nekaterih primerov.
Vesela zabava v Levpi nad Kanalom
Poletni čas je možno izrabiti na razne načine. V tem kraju je mladina pripravila “mušje” dirke in nekaj družabnih iger, ki jih sicer že ni več videti na vsakem koraku: vlečenje vrvi, plezanje po namiljenem drogu in podobno. Sedaj pa je čas, da povemo, kakšne so te “mušje dirke”.-V Levpi so “muši” po domače osli. In dirke so kar dobro zabavale nekaj tisoč gledalcev: “muši” so se “odlično” odrezali: dirkali so po večini, kadar se jim je zdelo, in jezdece pridno stresali s svojih hrbtov.
li na počitnicah v občini. Teh je menda bilo doma kar 2,000.
Vabili so delavce, dali tiskati vabila s podrobnim sporedom: Dvajset funkcionarjev je vneto čakalo na delavce, a na shod je prišel, le — eden... Nekaj bo narobe v .. . deželi... Danski.
Poletna kulturna dejavnost v Cerknici
Letošnje kulturne poletne prireditve v zeljški cerkvici so se
začele 4. avgusta s koncertom Slovenskega okteta. Sledila je 11. avg. komorna izvedba Rossinijeve opere “Seviljski brivec”. 'Nastopili so solisti ljubljanske Opere J. Jeraša, F. Javornik, I. Sancin, J. Reja in A. Pusar ob spremljavi pianista I. Švarca. Koroški akademski oktet je kon-, certiral 18. avgusta, 25. avgusta sta nastopila harfistka Pavla Ur-šičeva in igralec Saša Miklavc. Zaključni večer je priredil Slovenski trobilni kvintet — A. Grčar, S. Arnold. V. Trampuž, E. Šinigoj in B. Gruden, ki je po-i ustvarjal dela: Gabriellija, Pur-cela, Pezela, Bacha, Uroša Kreka in Ewalda.
Darujte za Rdeči križ!
KOLEDAR
društvenih prireditev

OKTOBER
7. — Klub newburskik upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti.
7.	— Pev?ki zbor “Fantje na vasi” poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek cb 7. zvečer. Po koncertu domača zabava s plesom. Igral bo Alpski sekstet.
8.	-—Slovensko gledališče iz Toronta uprizori opereto “Na planincah naših” ob štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
14.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu.
15.	— Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
21.	— DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida.
22. — Občni zbor Slovenske pristave.
28,	— Slovenski večer na Cleveland State University v počastitev sen. Frank J. Lau-scheta.
29.	—- Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu. Začetek ob šestih zvečer.
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi
MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
5.	—- Proslava 60-letnice proglasitve neodvisnosti 29. oktobra 1918 v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3. uri popoldne.
11.	— Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
12.	—Slomškov krožek priredi
vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu.
17.	-18.-19. Fara sv. Vida priredi
svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani. -
19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Averiue. 26. — Pevski zbor Dawn SŽZ poda svoj letni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne.
DECEMBER
! 3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu j priredi v farni dvorani MI-’ KLAVŽEVANJE./
4. — Pevski zbor Slovan poda j svoj jesenski koncert v SDD i na Recher Avenue.
. 10. — Glasbena Matica priredi I božični koncert v Slovenskem 1 narodnem domu na St. Clair Avenue.
FEBRUAR 1979
18.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
MAREC
11. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
APRIL
28.—Odbor za pomoč postavitve
Slovenskega doma ih kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu.
pjgfW)------
raBiS AMERIŠKA DOMOVINA



sasHumau

bi morala biti
vsak) slovenski hiši
mmmm
C E S E SELITE
tzpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6111 St Clair Ave.	Cleveland, Ohic 4410?
Moj novi naslov: .......................
MOJE IME: ..............................
Moj stari naslov: ......................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE
^	j
ADVERTISE IN THE / AMERICAN HOME newspaper	^
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
—A
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo. ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno mofe,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas t
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
mimm slovenska katoliška jednota
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Pr> kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
» ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio
GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio
ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio