OKTOBER 1977
CENA 3 DIN
Gradnja šolskega centra poteka po programu
Usmerjeno izobraževanje
Čeprav gradnja šolskega centra ob levem bregu Kamniške Bistrice vidno napreduje in po predvidenih gradbenih načrtih, med nekaterimi občani še vedno krožijo najrazličnejši dvomi. Ti pa največkrat begajo tudi tiste, ki trdno upajo, da bo nova pridobitev na široko odprla vrata našim mladini rodovom in jim omogočila po končani osnovni šoli perspektivnejše usmerjeno izobraževanje v domačem kraju.
TJspesen referendum je pokazal, da smo se odločili zavestno in premišljeno za korak k napredku, zato mora. mo še naprej zavestno sodelovati, ne le pri gradnji cen-tra, temveč tudi pri usmerjanju izobraževanja v skladu s potrebami in možnostmi naše občine. Možnost takega odločanja pa prav gotovo omogoča slehernemu občanu naš delegatski sistem, ki pa
da se za to rešitev nismo mogli odločiti čez noč, zato je gradnja nekoliko zaostala, med ljudmi pa so takoj začeli krožiti dvomii in nezaupanje.
Med drugim so nekateri šušljali, da v centru sploh ne bo usmerjenega izobraževanja, temveč le podaljšana osnovna šola (9. in 10 razred osnovne šole), še poseb. no nas preseneča dejstvo, da
Talcem	
Rodil se je dan	
ves teman,	
s solzami oblit	
in z njim vaš poslednji dih,	
težak in tih,	
v večen molk steptan,	
— mučeniki tistega dne. —	
Skozi mrtva srca,	
usta zaprta,	
ugasle oči	
pa je steklo kot vroča kri,	
kri, ki večno živi,	
ki se kakor slap vedno znova	
še lepši, čistejši rodi.	
To je duh, ki Sivi,	
budi, govori:	
— Rodil se bo dan	
ves svetal,	
ne eden, nešteto dni.	
bez pušk in vešal,	
za ceno vaše krvi,	
za ceno vaših mrtvih oči,	
ker lepša prihodnost se vedno	
iz smrti junakov rodi! —	
	E. P.
bo najbolj uspešen tedaj, ko bomo vsi aktivno v njem sodelovali.
Naj vas tokrat ponovno se. Cnanimo z načrtovano gradnjo centra in usmerjenega iz. obraževanja v njem morda še * dodatkom nekaterih podrobnosti, ki jih je na zadnji seji občinske izobraževalne skupnosti podal Srečko Rot, predsednik izvršnega odbora OIS.
»Pri gradnji centra, ki sicer Poteka po predvidenih načrtih, se je pojavilo vprašanje dodatnih kletnih prostorov, v katerih naj bi zgradili prizidek za dve učilnici, oziroma delavnici, da bi bil izkop temeljev čim bolj izkoriščen. Po predračunu, ki ga je podal izvajalec za gradnjo teb dveh prostorov, je bilo razvidno, da cena te dodatne gradnje (2 milijona novih dinarjev) presega vse meje finančnih zmogljivosti. Izvajale je tudi pripomnil, da bi funkcionalnost teh prostorov °grožala kanalizacija. S tem Pristopom bi se tudi rok gradnje centra nekoliko podaljšal. Ponovno sta se šesta-la gradbeni odbor in zbor izdajalcev, ki sta se dokončno odločila za najboljšo rešitev in ^Prejela predlog, da teh dodatnih učilnic v kletnih prostorih ne bodo gradili. Seve-
take »prazne marnje« ustvarjajo nekateri družbenopolitični in odgovorni občinski delavci.
Zaenkrat v našem centru res ne bo (mogoče raavijati vse smeri izobraževanja, ki jih narekujejo potrebe, zato se bomo omejili na najnujnejše poklice, ki jih še posebno primanjkuje v kamniš-
kih organizacijah združenega dela. Na prvo mesto bomo postavili izobraževanje v kovinarski stroki, saj so v tovarni Titan, ki je ena največjih tovrstnih panog v Sloveniji, največje potrebe po »kovinarjih«. Delavce te stroke pa potrebujejo tudi v nekaterih drugih kamniških OZD. Poleg bega pa bo učencem omogočeno Izobraževanje za nekatere druge poklice (na primer lesne, ekonomske smeri) v dislociranih od delkih ali v bodočem domžalskem centru, kjer bo izobraževanje usmerjeno pretežno v kemijsko in tekstilno stroko. Torej po skupni splošni usmeritvi t 9. in 10. letu šolanja, se bodo učenci lahko izobraževali v centru za nekatere poklice, ki jih narekujejo potrebe gospodarstva v naši občini.
Naj omenimo, da se bodo z dograditvijo šolskega centra precej sprostile prostorske kapacitete, saj nam po dosedanjih pokazateljih pri šol. skem vpisu otrok, grozi tretja izmena na osnovi šoli F. Albrehta, T. Brejca in na Duplici. Zato bomo vztrajali, da se rok izgradnje centra ne bo podaljšal, kar pomeni, da se bodo dijaki iz sedanje gitmnazije preselili v nove prostore že sredi polletja šolskega leta 1978/79. No. va pridobitev in izgradnja popolne osemletke na Duplici pa nam bo v bližnji prihodnosti končno omogočila tudi podaljšano bivanje na os. š. F. Albrehta in poseb. ne osnovno šolo v sedanjem Dijaškem domu, katero morajo naši otroci obiskovati na Homcu in v Stranjah.
Upamo, da bomo z vztrajnostjo in sodelovanjem uspeli realizirati naš program, da se bo končno tudi naše osnovnošolsko in usmerjeno izobraževanje razvilo vsaj na republiško povprečje.«
M. JANČAR
Obisk iz Niša
Na povabilo medobčinskega sveta ZKS Ljubljana in komiteja občinske konference ZKS Kamnik so Kamnik obiskali sekretarji komitejev OK ZKS miške regije, ki jih je vodil sekretar medobčinskega sveta ZKS za NiS Dragan Milojevic. V spremstvu kamniških družbenopolitičnih delavcev in Marjana Jelena, sekretarja meetobčinskega sveta ZKS Ljubljana, so obisfcaiti ETO Živilsko industrijo Kamnik, kjer so si ogledali proizvodnjo.
S predstavnik« samoupravnih organov in vodstva ETE so se nato pogovarjali o gospodarjenju tega kolektiva. Zlasti živo so se zanimali za delovanje kooperantskih odnosov s kmetijskimi zadrugami in kombinati, kjer ETA že vrsto let naroča proizvodnjo vrtnin. Ker se tudi pri njih pripravljajo na uresničevanje zakona o združenem delu, so se zanimali tudi za uveljavljanje dohodkovnih odnosov, ki jdh v sporazumu predvidevajo kamniški živilci. Niš je močan kmetijski okoliš, zato bi prenašanje dobrih izkušenj na tem področju pripomoglo k pravičnejši preporazdelitvi dohodka po vloženem delu in denarju.
Po obisku ETE so se gostje s predstavniki občinskih družbeno političnih organizacij in občinske skupščine pogovarjali o razvoju občine in naporih pri uveljavljanju delegatskih odnosov. O tem sta jih seznanila Tone Fišer, sekretar komiteja OK ZKS Kamnik in Franc Svetelj, predsednik Občinske skupščine. tj
PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE
Trideset let razvoja in uspešnega dela z invalidno mladino bo prav gotovo eno izmed najipomembnejšdh letošnjih praznovanj v občini, ki ga bo sredi novembra pripravil zavod za usposabljanje invalidne mladine. Ta visoki jubilej pa je še toliko bolj pomemben, ker je tesno povezan z letošnjimi Titovimi in partdjskimi jubileji.
Prvo sejo častnega odbora, ki je pokrovitelj v pripravah na praznovanje, je vodila Ela Ulrih-Atena, ki so jo izvolili za predsednico tega odbora, člana častnega odbora sta tudi Vida Tomšič in Franc Svetelj.
Na seji so častni člani razpravljali o programu osrednje proslave, o razstavi zavodska dejiavnosti, o temah za TV oddajo in publikaciji,
ki jo bo ob 30-letndci izdal zavod za usposabljanje invalidne mladine.
»Praiv gotovo je premalo, da bi bil nas odbor le časten, temveč si bomo prizadevali, da zagotovimo kamniškemu zavodu večjil družbeni pomen, ki ga po tridesetih letih prizadevnega in uspešnega dela vsekakor zasluži,« je sklenila razpravo Vida Tomšič, članica sveta federacije. M. J.
Gradnja šolskega centra hitro napreduje
KOMEMORACIJA NA ŽALAH
Mestna organizacija ZZB NOV Kamnik vabi vse občane na žalno svečanost ob dnevu mrtvih, ki bo 31. oktobra 1977 ob 16. uri pri partizanskem grobišču na kamniških Žalah. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Toma Brejca in pevci prvega slovenskega pevskega društva Lira. Tudi ostale krajevne organizacije ZZB NOV bodo organizirale komemoracije pri pomembnih spominskih obeležjih v spomin padlim borcem in talcem. Tako bodo žalne slovesnosti v Motniku, Tuhinju, na Rakitov-cu, v Šmartnem, na Lokah, Selih, v Nevljah, Črni, Stranjah, Komendi, na Duplici, v Šmar-ci in Rudniku.
Občani kamniške občine, počastimo z udeležbo na žalnih svečanostih spomin padlim za svobodo.
Krajevne organizacije ZZB NOV
L
Gradnja, ne prispevek
Izhajajoč iz zveznega zakona o ljudski obrambi, ki Je bil sprejet leta 1974 in iz republiškega zakona o ljudski obrambi, M je bil sprejet leta 1976, je občinska skupščina na posebni seji vseh treh zborov obravnavala problematiko obrambnih priprav v naši občini in v tem okviru tudi področje civilne zaščite. Ugotovila Je, da imamo še sorazmerno precejšnje število občanov, vključenih v enote civilne zaščite, da pa te enote še niso zadosti dobro opremljene in da nas največ nalog čaka na področju zaklanjanja prebivalstva. Na tem področju v preteklih letih nismo ničesar premaknili. Zato o kakem organiziranem in učinkovitem zaklanjanju prebivalstva v sedanjih razmerah ne more biti govora. Imamo le nekaj zasilnih in nedovršenih zaklonišč, ki spričo naglega porasta prebivalstva, koncentracije ljudi v mestnih naseljih itd., le malo pomenijo.
Vsi družbenopolitični dejavniki, tako na zvezni kot na republiški ravni, so sprejeli stališče, da mora biti na področju civilne zaščite naša najvažnejša naloga organizirati učinkovito zaščito prebivalcev pred letalskimi in drugačnimi frombnimi napadi. Ljudi je treba zavarovati, saj so le.ti temeljni dejavnik naše splošne ljudske obrambne vojne. Brez ljudi nam tudi najsodobnejša tehnika ne pomaga.
V tem smislu sta zvezni in republiški zakon predpisala obvezno gradnjo zaklonišč pri vseh novih objektih. Zakona tudi obvezujeta občine za sprejflm ustreznih odlokov o gradnji zaklonišč. Naša občinska skupščina je že konec leta 1975 sprejela tako odlok na osnovi zveznega zakona o ljudski obrambi, februarja letos pa ga je prilagodila republiškemu zakonu o ljudski obrambi.
Upoštevajoč zakonska določila odlok določa obveznost graditeljev vseh stanovanjskih in drugih objektov, da pri novogradnjah, kot pri večjih adaptacijah obvezno zgradijo tudi ustrezno zaklonišče.
Po odloku se obveznost gradnje zaklonišč ne nanaša na celotno območje občine. Glede na izpostavljenost so krajevne skupnosti, kjer je
gradnja zaklonišč obvezna, razdeljene v dve skupini.
V prvi skupini, kjer je treba graditi močnejša zaklonišča, so krajevne skupnosti: Kamnik, Duplica, šmarca, Podgorja, Križ, Moste, v KS Komenda, naselje Komenda, Kaplja vas, Potok, Breg, Na-sovče, Klanec in Gora.
V drugo skupino pa spadajo naslednje krajevne skupnosti oziroma naselja: Volčji potok, Nevlje, Vrhpolje do soteske, Sp. in Zg. Stranje, Zagorica, Godič, Tunjioe, Tu-njiška Mlaka; Srednja vas, Podhruška, Loke, Potok, Buč. Šmartno, Laze, Zg. Tuhinj in Hrib ob cesti.
Odlok tudi določa, da se zaklonišča gradijo kot dvona-menski objekti, torej da tudi v mirnem času služijo do. ločenemu namenu (skladišča itd.).
Zaklonišča ni treba graditi le v primeru, če je v bližini novozgrajenega objekta že zaklonišče zadostne zmogljivosti. O tem odloči oddelek za ljudsko obrambo pri občinski skupščini.
Postavlja se vprašanje, kdo je torej dolžan plačevati prispevek za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč. Ta prispevek po zakonu plačujejo vsi tisti investitorji, ki so oproščeni gradnje zaklonišč v svojih objektih, vsi stanovalci v najemnih in lastnih stanovanjih
v stanovanjskih blokih, vsi lastniki stanovanjskih hiš, vendar le v primeru, kjer v bloku ali hiši oz. v neposredni bližini ni ustreznega zaklonišča.
Osnovni namen odloka je torej gradnja zaklonišč, ne pa zbiranje prispevka. Sredstev, ki pa bodo zbrana s tem prispevkom, po sedaj sprejetih stopnjah, ki so najnižje možne, kot jih predpisuje republiški zakon, bomo v občini zbrali le okrog 200.000 din na leto, in bodo v skladu s programom namenjena samo za gradnjo javnih zaklonišč. Osnutek programa gradnje zaklonišč v naši občini, ki ga bo v kratkem obravnavala občinska skupščina, predvideva zato najprej adaptacijo že začetih oz. nedograjenih javnih zaklonišč v Kamniku. Seveda pa bo program predvidel tudi gradnjo javnih zaklonišč različnih oblik (rovna zaklonišča, cevi itd.) v ostalih naseljih izven mesta.
Če bomo želeli program gradnje javnih zaklonišč v celoti uresničiti, bo seveda po-trebno zbrati še precejšnja dodatna sredstva. Tega pa seveda ni mogoče čez noč. Zato se bo moral program realizirati postopoma, upoštevajoč naše možnosti.
P. S.
Prispevek za zaklonišča
Davčna uprava je v mesecu oktobru letos izdala in dostavila zavezancem odločbe in položnice o odmeri davka na posest stavb (stanovanjske hiše, poslovni prostori, počitniške hiše) za leto 1977 ter odločbe in položnice o odmeri prispevka za gradnjo in adaptacijo zaklonišč v občini Kamnik za leti 1976 in 1977.
Glede na vrsto vprašanj, ki jih občani postavljajo, glede na večje število pismenih pritožb na odmero davka in prispevka, ter zaradi boljše informiranosti občanov dajemo naslednja pojanila oz. obrazložitve:
1. Občinska skupščina je na sejah svojih zborov v letu 1975 z veljavnostjo od 1. 1.197S dalje, sprejela prvi odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč na območju občine Kam. nik, !Sf je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Kamnik, št. 8/75, na podlagi katerega je bila davčna uprava dolžna izvršiti odmero obveznosti za lastnike stanovanjskih hiš, stanovaj in poslovnih prostorov in sicer po predpisih, ki veljajo za odmero, obračunavanje in izterjavo davkov občanov.
Nosilcem stanovanjske pravice je odločbe o plačilu prispevka za zaklonišče izdala Samoupravna stanovanjska skupnost v letu 1976, ter le ti plačujejo prispevek mesečno skupaj s stanarino.
Zaradi težav v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov je bila odmera izvršena šele v letu 1977- Ne glede na enoletno zamudo odmere poudar. jamo, da je bila odmera izvršena v zakonsko določenem roku (232. člen zakona o dav. kih občanov — Uradni iist SRS št. 21/74), ki določa, da pravica do odmere davka m prispevka zastara v petih '5) letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba odmero izvršiti.
Čeprav je bila zamuda posledica objektivnih težav se zavezancem prispevka za zaklonišča opravičujemo za zapoznelo odmero.
Določba o plačilu v 30 dneh in pa določba da pritožba ne zadrži izterjave sta povzeti iz republiškega zakona o davkih občanov.
2. Novi republiški predpisi s področja ljudske obrambe, ter enoletne praktične izkušnje na tem področju so privedle do sprejetja novega odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč. Novi odlok je bil sprejet v februarju 1977 z veljavnostjo od 1. marca 1977 dalje. Istočasno pa je nehal veljati odlok iz leta 1975-
Novosprejeti odlok je prinesel poleg ostalih sprememb tudi spremembe v določanju odmarnih osnov in stopenj prispevka. Osnova za izračun oz. odmero višine prispevka
Razstava Mihe Maleža
V počastitev dneva republike bo v četrtek, 24. novembra 1977 ob 18. uri v dvorani nad Kavarno odprta likovna razstava grafičnih del slikarja Mihe Maleša. V katalogu bo podana življenjska pot in prikazana nekatera njegova dela. Za občino Kamnik je to vsekakor osrednja kulturna vrednota, saj Je kot rojak Miha Maleš razstavljal v Kamniku leta 1962. Ob priliki odprtja bo tudi krajši komorni koncert. Kulturna skupnost Kamnik kot prireditelj vabi, da se udeležite otvoritve razstave.        K. F.
je sedaj vrednost stavbe izračunana na osnovi rezultatov izvršenih točkovanj oz. vrednotenj stavb v letih 1974, 1975 in 1976, z uporabo vrednosti točke (vrednost točke je od 1. 1. 1977 dalje 38,90 din — do 1. 1. 1977 je vrednost točke znašala 23,00 din.)
3. Prispevek za zaklonišča se zbira na posebnem računu in bo uporabljen za gradnjo novih zaklonišč, ter za obnovo in vzdrževanje starih na podlagi programa, ki ga sprejme svet za ljudsko obrambo SO Kamnik.
Program se izdeluje v sklopu izdelave novelacije urbanističnih dokumentov občine •Kamnik.
4. Davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb (davek od stavb) so začasno oproSčeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš, oz. stanovanj in sicer za dobo 10 let. Oprostitev velja tudi za popravljene in obnovljene stano. vanjske hiše oz. stanovanja, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost le teh povečala za več kot 50%.
Začasno oprostitev je dolžan občan uveljaviti z vlogo, ki jo vloži pri davčni upravi.
Istočasno pozivamo občane, lastnike stanovanjskih hiš oz. stanovaj, ki dosedaj še niso izvršili točkovanja svoje stanovanjske hiše oz. stanovanja ali, če Je točkovanje že bilo izvršeno pa so medtem nastale razlike, ki vplivajo na spremembo vrednosti objekta, naj to store v čim krajšem Času. Na osnovi novih točkovanj bo davčna uprava v odmernem postopku izdala novo odločbo.
Tiskovine za točkovanje stanovanjskih hiš in stanovanj so na razpolago pri tukajšnji davčni upravi, kjer vam bo tudi pojasnjeno kako pravilno izpolniti potrebno tiskovino.
NAČELNIK DAVČNE UPRAVE IVAN ROJC
Slavi Zupan v krogu najožjih sodelavcev
rijateljsko srečanje s tovarišico Slavi
Občinski sindikalni svet Kamnik je v sredo, 5. oktobra, pripravil v svojih prostorih prijateljsko srečanje z Zupanovo Slavi.
Velika večina članov sindikatov delovnih organizacij v občina' posebno še predsedniki in tajniki osnovnih organizacij, seveda pa člani, ko so dlje, celo po nekaj mandatnih dob delali v občinskem sindikalnem svetu, bodo, ko bodo prebrali teh nekaj vrstic, začudeno vprašali: »Kako, zakaj? Saj smo jo dc nedavnega videvali za
njeno delovno mizo z dikta-fonskimi slušalkami na ušesih, za pisalnim strojem skrbno zatopljeno v svoje redno delo.«
Res je! Do predkratkim je skrbno urejala in nizala v zapisnike jedra sklepov sej občinskega sindikalnega sveta, njegovih odborov in komisij, podobna dela pa je opravljala tudi za občinsko konferenco ZK. Vesto je opravljala /sa dela zahtevne administracije, ki je ni bilo malo.
Le — tako   jo poznamo.
Seje zborov občinske skupščine
Predsedstvo občinske skupščine predlaga, naj bi na ločenih sejah vseh treh aborov občinske skupščine, ki bodo v novembru, obravnavali:
— problematiko varstva okolja v občini Kamnik;
— osnutek programa dela skupščine občine Kamnik za obdobje september 1977—julij 1978;
— osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji;
— gradivo za samoupravne sporazume o enotnem programu zdravstvenega varstva in o ureditvi zobozdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor bosta obravnavala še uresničevanje zakona o združenem delu. Na aboru združenega dela bodo delegatom razgrnili problematiko gospodarjenja v tovarni usnja, obravnavali pa naj bi šo «smutek zakona o delovnih razmerjih.
Seja družbenopolitičnega zbora bo predvidoma 3. novembra, seja zbora krajevnih skupnosti 9. novembra, zbor združenega dela pa bo imel sejo v drugi polovici novembra.
Gradbinci so slavili
Delavci splošnega gradbenega podjetja »Graditelj« k Kamnika so minulo soboto praznovali svoj praznik, ki je bil letos posvečen še praznovanju Titovih in partijskih jubilejev. Na svečani seji delavskega sveta, ki Je bila v hali komunalnega centra v Domžalah, Je o letošnjih Jubilejih spregovoril Tone Flšer, sekretar komiteja OK ZKS Kamnik, ki Je posebej podčrtal velik prispevek tovariša Tita k zmagi socialistične revolucije in uveljavljanju samoupravnega sistema pri nas.
Ta 400 članski kolektiv se je v zadnjem času izredno razvil, saj je sposoben prevzeti najzahtevnejša gradbena dela. Skoraj polovico skupnega prihodka ustvari v kamniški občini, kamniški gradbinci pa zidajo številne objekte tudi v sosednjih Domžalah in Ljubljani. Ne smemo prezreti, da gradijo letos kar 10 šolskih to vzgojo varstvenih objektov, med njimi kar 7 v Ljubljanskih občinah. Tako so najmočnejši izvajalec del iz programa prvega Ljubljanskega samoprispevka.
Letos bodo presegli 120 milijonov celotnega prihodka, kar bo za petino več kot preteklo leto. V Kamniku so jim zaupali   izgradnjo   vseh po-
membnejših objektov kot so šolski center, gradbena dela ob investicijah v Menini, Eti, Svilanitu, Zarji in rudniku kaolina črna.
V svojih prizadevanjih za zagotovitev primernih življenj, skih prostorov za svoje delav. ce so dosegli zavidljive uspehe saj imajo dva samska doma, mnogim pa so pomagali do najemniških stanovanj ali stanovanjskih posojil.
Na slovesnosti, na kateri je sodeloval tudi ženski pevski zbor DKPD »Solidarnost«, so podelili priznanja zaslužnim delavcem, med njimi tudi Francu Spruku, dolgoletnemu predsedniku delavskega sveta, ki odhaja v pokoj.
M. J.
Vendar jo poznamo tudi z druge strani. Kljub polnim rokam dela je za vsakogar, ki se je ustavil na občinskem sindikalnem svetu, kjer je iskal pojasnila za sindikalno delo ali nasvet za osebno ravnanje, našla dovolj časa in mu nenarejenega, prijaznega in tovariškega obraza vedela svetovati »na koga naj se ubme«. Kot dolgoletna delavka na sindikatu je tudi sama znala svetovati in dati navodila za vodenje najnuj-neje zahtevane administracije v osnovnih organizacijah.
Nai nam dolgoletnim sodelavcem ne zameri, če izdamo še to, da se je ob polnem delu tudi rada in zadovoljno nasmejala, če ji je kdo kaj veselega povedal, kot temu pravimo »za počitek živcev«. Spet je spočita zagrabila za delo.
Med svojo delovno dobo je zadnjih 19 let delala na občinskem sindikalnem svetu. Na hitro je znala odgovoriti ra vprašanje, koliko predsednikov in tajnikov občinskega sindikalnega sveta se je zvrstilo v tem času. Pravi, da jih j? bilo enih in drugih deset Z vsemi je pri delu najtesneje sodelovala. Redko je bi'o, da jim ne bi znala kar na hitro povedati, na kateri seja, katerega meseca in ■eta je bil sprejet tak in tak sklep.
Ob njenem odhodu v zasluženi pokoj jo je v krog njenih sodelavcev povabil ob-činsk sindikalni svet. Ob navzočnosti sekretarja komiteja občinske konference ZK FiŠerja, ogr. sekretarja Ma-riniča, predsednika ObSS France Remsa, tajnika Slavka šuštai ja, predsednika občinske, konference SZDL Vodeta in sekretarja Kladnika ter drugih dolgoletnih sodelavcev — med njuni moramo navesti tudi Joži Poljanškovo — sta orisala njeno požrtvovalno in vztrajno delo na občinskem sindikalnem svetu sedanji t-tnik Slavko Šuštar in nedanjd predsednik Vinko Dobnikar.
Z rožami so ji podarili lepo pokrajinsko sliko, delo liričnega krajinarja akademskega slikarja Aladina Lanca.
Med prijetaitn razgovorom je naša Slavi povedala, da se po svojih zmogljivostih že vključuje v delo družbenopolitičnih organizacij na terenu. — Kadri, ki prihajajo za njo, jo bodo lahko imeli za vzgled delavnosti in tovariš-kiih odnosov do sočloveka, delovnega človeka.
Ob zaključku so ji njeni sodelavci krepko segli v roko in JI zaželeli še veliko zdravih let,
—ene
Volilna komisija ocenila priprave na volitve 1978
TEMELJITE PRIPRAVE
Volilna komisija pri občinski konferenci SZDL Kamnik je ocenila, da poteka evidentiranje zelo uspešno, saj je bilo po zadnjih podatkih evidentiranih delegatov za bodoče volitve preko 3700.
V naslednjem obdobju, do konca leta 1977, pa bo potrebno opraviti še vrsto nalog, ki bodo zagotovile uspešnosti volitev, in sicer: oblikovanje delegacij in konferenc delegacij, ocena delovanja delegatov, delegacij in konferenc delegacij, ocena delovanja delegatov, delegacij in posameznih organov v vseh
sredinah, kjer se oblikujejo delegatski odnosi; posebno pozornost bo potrebno posvetiti samoupravnim interesom skupnostim na področju gospodarstva. Te skupnosti sicer ne volijo svojih delegacij v času skupščinskih volitev 1978, vendar morajo že v pripravah na te volitve razjasniti nekatere dileme, ki se pojavljajo v zvezi z delegiranjem. Evidentiranje je stalen proces in naj se nadaljuje tako za zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti ali družbenopolitični zbor kot za samoupravne interesne skup
Kakšen delovni čas v trgovinah?
Dežurstvo ob sobotah
V zvezi z delovnim časom v trgovinah, ki so odprte tudi ob sobotah popoldne, imajo le-tu delavci neenakopraven položaj v primerjavi z delavci v proizvodnji in v drugih dejavnostih. K temu pa moramo prišteti še dejstvo, da so v naših trgovinah pretežno zaposlene žene, ki jih prav ob sobotah čaka doma nešteto opravil, saj jim med tednom niso kos.
Ta problematika je bila osrednja tema že neštetih razgovorov predvsem na sejah sindikalnih organizacij, ki so že od preteklega leta nosilke akcije za rešitev tega problema.
Trgovsko podjetje »Kočna« Kamnik je pripravilo preJlog samoupravnega sporazuma, ki obravnava način sodelovanja in dogovarjanja o enotnem delovnem času delavcev v trgovinah z ostalimi delavci v občini. V sporazumu pa so tudi prikazali, kako negospodarno je, če so ob sobotah popoldne odprte vse živilske in neživilske trgovine. Na osnovi analize o prometu ob sobotah popoldne so celo ugotovili, da so v tem času prigospodarili Izgubo.
Predlog sporazuma trgovskega podjetja »Kočna« so obravnavali tudi v krajevnih skupnostih, kjer so podprli predlog v zvezi z nesmotrnostjo takega poslovanja In neenakopravnostjo žena v trgovinah z delavkami v ostalih delovnih organizacijah.
Štipendiranje
Na svoji zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki je bila sredi oktobra, pa so predlog sporazuma pretehtali tudi člani tega sveta. Enotno so pristopili k podpisu sporazuma in dodali, naj »Kočna« organizira delovni čas ob sobotah popoldne v skladu s potrebami občanov v krajevnih skupnostih. Ob sobotnih popoldnevih naj bi bile odprte dežurne trgovine, ki bi omogočile nakup živil občanom iz različnih območij. Na primer, ena dežurna trgovina naj bi bila odprta nekje v centru mesta, druga pa v eni izmed krajevnih skupnosti (Ba-kovnik, Zaprice, Smarca, Komenda, itd.). Tako bi lahko zadostili vsem občanom po nakupu najpotrebnejših živil tudi ob sobotah popoldne.
Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta so tudi predlagali, naj »Kočna« redno vsak mesec objavlja v Kamniškem občanu, kje in kdaj bodo v prihodnjem mesecu odprte dežurne trgovine v kamniški občini. M. J.
nosti, ki enakopravno odločajo z zgoraj navedenimi skupščinami; to je za vzgojo in izobraževanje, kulturo, zdravstvo, raziskovalne dejavnosti, kot za samoupravno interesno skupnost socialnega varstva, ki združuje socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, invalidsko pokojninsko zavarovanje in stanovanjsko gospodarstvo. Iz analize delovanja samoupravnih interesnih skupnostih je volilna komisija predlagala, da bi za samoupravne interesne skupnosti oblikovali več delegacij namesto dosedanje splošne delegacije. Predlog je sledeč: oblikujejo naj se posebne delegacije za vzgojo in izobraževanje, ker so naloge na področju šolstva na območju Kamnika izredno zahtevne (usmerjeno izobraževanje, celodnevna šola, varstvo) ter tudi posebne delegacije za ostale samoupravne interesne skupnosti tam, kjer so podani pogoji; kjer pa ni pogojev (premajhno število zaposlenih), pa splošne delegacije.
Nosilec razprave o oblikovanju delegacij konference delegacij, volilnega pravilnika je v TOZD osnova organizacije sindikata, v KS pa so krajevne organizacije SZDL, ki naj istočasno ocenijo tudi delovanje dosedanjih delegacij, delegatov, njihovo problematiko, sodelovanje z DPO, organi samoupravljanja in delovnimi ljudmi ter občani.
Pri delegacijah za zbore skupščine občine Kamnik pa niso predvidene bistvene spremembe, razen na področju KS Kamnik, kjer bi namesto dosedanje delegacije oblikovali več manjših delegacij. Za SIS pa bi se po predlogu volilne komisije tvorile delegacije največ dveh KS. Predlog za razpravo je sledeč: Mot-nik — Špltalič; Tuhinj; Šmartno — Pšajnovica; Srednja vas — Sela; Nevlje — Mekinje; Godič — Kamniška Bistrica; Črna; Tunjice — Kamnik Center; šutna — Vranja peč; Zaprice; Rakovnik — Podgorje; Duplica; Komenda — Križ; Smarca — Volčji Potok.
K. F.
Prednost kadrovskim štipendijam
Ob koncu meseca oktobra bo končana Javna razprava o osnutku predloga sprememb In dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SK Sloveniji. Zbor podpisnikov tega dogovora v SR Sloveniji naj bi obdavnaval in sprejel predlog sprememb v drugi polovici decembra.
Izvršni svet je skupaj s komisijo podpisnic tega dogovora    obravnaval osnutek
predloga sprememb in bo na naslednji seji občinske skup ščine posredoval pobude in predloge za izboljšanje stanja na tem pomembnem področju.
Ni potrebno posebej poudarjati, da so štoandije pomembna oblika uresničevanja kadrovske politi.-.e, da morajo izenačevati materialne pogoje za izobraževanje itd. Zato je potrebno določiti enotne kriterije štipendiranja v republiki, čimbolj izenačiti možnosti kadrovanja za potrebe združenega dela, učence in študente pa spodbujati k boljšim učnim uspehom.
Prosilci kadrovskih štipendij bodo imeli prednost pred tistimi, ki bi jih prejemali iz združenih sredstev. Torej le takrat, ko so dejansko izčrpane vse možnosti za dodelitev kadrovskih štipendij, bodo odprte možnosti tudi sa štipendije iz združenih sredstev. Za te bodo lahko naprosili učenci in študentje,
če mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zajamčenega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji in če izpolnjuje druge pogoje, določene s tem dogovorom in samoupravnim sporazumom.
Za pridobitev kadrovske štipendije ne bi smel biti kriterij le učni uspeh, temveč mora biti poudarjen tudi socialni element. Tako bodo pri dodeljevanju kadrovskih štipendij imeli prednost štipendisti iz združenih sredstev oz. tisti, ki sicer še nimajo štipendije iz združenih sredstev, izpolnjujejo pa pogoje za pridobitev take štipendije. Poudarjena je tudi prednost za učence in študente iz delavskih in kmečkih družin, ki se odločajo za kadrovske štipendije.
Ni spodbudno, da smo doslej imeli nizko število kadrovskih štipendistov. Zato najbrž nismo mogli zadovoljevati potreb združenega dela, če smo seveda sploh vedeli zanje, Štipenditorji kadrovskih štipendij   bodo mo-
rah imeti in tudi posredovati kadrovskim strokovnim službam letne potrebe po štipendistih in sicer do 30. januarja za tekoče leto.
Načelo povezovanja štipendistov iz združenih sredstev in mladih v šolah z organizacijami združenega dela ter drugimi, ki potrebujejo tak profil kadra, za katerega se štipendist iz združenih sredstev šola, bo moralo dobiti tudi svojo praktično veljavo. Zato mora biti preusmerjanje štipendistov iz združenih sredstev v kadrovsko štipendiranje stalen proces in skrb vseh štipenditorjev. Zagotoviti mora, da bodo potrebe združenega dela čimprej pokrite.
Tako bodo potrebe združenega dela eden odločilnih elementov za koordiniranje dela, za sodelovanje poklicnega usmerjanja in šolstva v usmerjenem izobraževanju.
Pomembno je, da se v razpravo o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji vključijo vse subjektivne sile, ki morajo stalno skrbeti za izvajanje kadrovske politik©.
T. M.
KAKO DOLGO SE AVTOBUSNA POSTAJA NA TITOVEM TRGU? To vprašanje je bilo že večkrat v ospredju razprav na sejah občinske skupščine. Leta 1971 je bil sprejet zazidalni načrt, ki predvideva prestavitev avtobusne postaje za samski dom ob Kamniško Bistrico. Za ta načrt so bili občani zelo navdušeni, vendar so že takrat postavljali vprašanje, ali ne bo nova avtobusna postaja le »postaja obljub«.
Tudi ob razpravi o novelaciji urbanističnega načrta Kamnika, o kateri bo govor na oktobrski seji občinske skupščine, so občani zahtevali preselitev avtobusne postaje. In kdo bo preselitev izvedel in postavil novo avtobusno postajo? Prav gotovo je tu naš ■ avtobusni prevoznik Viator prvi poklican, da sofinancira gradnjo, saj večkrat omenjajo, da je avtobusna zveza z Ljubljano ena najbolj donosnih. Preselitev avtobusne postaje pa bo mogoča ob dokončni ureditvi prometa v Kamniku in izgradnji obvozne ceste. -tj
Moderniziranje tuhinjske ceste se nadaljuje
Novi kilometri asfalta
Cesta skozi Tuhinjsko dolino Je z obnovo in asfaltiranjem prav gotovo mnogo pridobila na pomenu ne le kot priljubljena bližnjica za vse, ki potujejo z avtomobili na Štajersko, temveč je prinesla domačinom novo okno v svet. Ko smo se leta 1968 na referendumu odločali za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki je bil prva in odločujoča spodbuda za modernizacijo ceste, nismo pričakovali, da bo že po nekaj letih z novo cesto Tuhinjska dolina ponovno zaživela, številni domačini, ki so si vrsto let iskali ne le zaposlitev, temveč tudi svoja bivališča v Kamniku in drugih krajih, se sedaj odločajo za zidavo v svojem domačem kraju.
Kot gobe po dežju rastejo nove stanovanjske hiše v Srednji vasi, šmartnem, La-zah in še kje v Tuhinjski dolini. Pridni domačini, ki so zvečine zaposleni v kamniških tovarnah, se ne odseljujejo več in z dodatnim delom na svojih kmetijah ali poljih svojih staršev zaslužijo kak dodaten dinar za boljše življenje. Te odločitve domačinov so zelo razveseljive tudi s stališča splošnega ljudskega odpora in zaščite doline, ki bi nepovezana s svetom počasi izumirala.
Kljub zagotovilom, da bodo z modernizacijo letos nadaljevali, neučakane! niso ver. Jell, da bo asfaltni trak na tuhinjski cesti letos daljši za novih 2700 metrov. De. lavci Cestnega podjetja iz LJubljane so s svojimi stroji pred mesecem dni začeli z zemeljskimi deli na odseku med Spitaličem in Podkoz-Jakom.
Cesta na tem odseku bo bo irdmo SpiitaUša, kjer je ovinkov kot stara trasa, šla kjer je priključek Whinjske bil oster in nepregleden ovinek. Prav tam so gradbeniki uporabljali najnovejše metode gradnje, ki jih uporabljajo tudi pri gradnji avtomobilske ceste čez Ljubljansko barje. Močvirnati del zemljišča bodo ukrotili s polaganjem posebnega sloja tankega filca in plastične folije, kar bo pripomoglo, da bo zemljišče pod cesto mnogo bolj kljubovalo nekdaj težko premagljivemu močvirnatemu terenu.
Letošnji odsek Tuhinjske ceste bo veljal dobrih 11 mi-lijonov dinarjev, ki jih Je zagotovila republiška skupnost za ceste. To je tudi denar, ki simo ga občani zbrali ob lanski akciji zbiranja cestnega posojila. Novi kilometri modernizirane tuhinjske ceste so tudi odgovor pobudnikov za zbiranje cestnega dinarja na vprašanje občanov, kam Je šel njihov denar.
Graditelji predvidevajo in lepo vreme je tudi njihov za-
veznik, da bodo odsek med Spitaličem in Podkozjakom končali že letos. Povedati pa je še treba, da ta odsek ne bo le modernizirana stara cesta, temveč je pretežni del povsem nov in veliko gramoza bodo morali nasuti, da bo vse urejeno, kot so si načrtovalci zamislili.
Od Motnika do Ločice, kjer je prib^uček tuhinjske ceste na magistralno cesto Ljubljana—Maribor, je ostalo še 4,5 kilometra bolj slabega makadamskega cestišča. Za ta odsek sedaj iščejo soglasja, ki so pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Vse potrebno bo treba urediti tu. di z lastniki zemljišč, posebno tam, kjer je stara cesta bolj ozka in je napoti kakš-
no sadno drevje ali svinjak. Seveda bo pripravljenost občanov, ki imajo zemljišča ob cesti, mnogo pripomogla, da bodo vse potrebne formalnosti hitreje urejene.
Republiška skupnost za ceste ima tudi za ta odsek ceste denar zagotovljen, zato lahko upravičeno pričakujejo, da bodo z modernizacijo tuhinjske ceste prihodnje leto nadaljevali in že do konca leta 1978 položili asfaltni trak tja do Ločice. To bo nedvomno pomembna pridobitev za kamniško občino in občane Tuhinjske doline ter odločujoč prispevek noše družbene skupnosti za neustrašen boj »rdeče« doline proti okupatorju.
T. i.
Razširiti krog sodelavcev
Na prvi seji novoizvoljenega uredniškega odbora
Kamniškega občana je bilo govora predvsem o vsebini dela uredniškega odbora, ki bo odslej še bolj kot v preteklosti vsebinsko vodil urejanje našega časopisa. Informiranje postaja vedno pomembnejši člen v našem delegatskem sistemu, zato brez objektivnega, hitrega in vsestranskega obveščanja vseh občanov ne more dobro delovati naš samoupravni družbenoekonomski sistem. Zal je Občan vsled neprepogostega izhajanja, že vrsto let je mesečnik, le nekoliko omejen, saj informiranje občanov le ne more biti dovolj hitro. Zato so se Člani uredniškega odbora zavzeli, da bo časopis dovolj pester in zanimiv, pa tudi objektiven in polemičen.
Seveda teh ciljev ne bo mogoče doseči, če bodo s svojimi prispevki sodelovali le nekateri stalni sodelavci, ki jih žal ni veliko. Zato uredniški odbor vabi vse občane, zlasti tiste, ki delajo v delegacijah v krajevnih skupnostih in TOZD, v družbenopolitičnih organizacijah, v športnih društvih, v kulturnih skupinah, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, naj sodelujejo v Kamniškem občanu.
Uredniški odbor se zaveda, da vsak naš občan še nd novinar in da je marsikomu težko kaj napisati o dogodkih in novicah iz okolja, v katerem dela, vendar se v vsaki sredini gotovo najde nekdo, ki želi širšemu krogu bralcev sporočiti novico o delu v svojem okolju. Vsak namig, vsaka še tako drobna novica, nam bo v pomoč pri urejanju časopisa. Seveda naj vam bo vodilo objektivno in hitro poročanje.
Vabimo vas, da prispevke pošiljate na naslov: Uredništvo Kamniškega občana, Kamnik, Japljeva 3, kjer je tudi podružnica Dnevnika. Pričakujemo, da naš poziv ne bo ostal brez odmeva.
Uredniški odbor
Priprave na kongres
V četrtek, 29. septembra, je imela OK ZSMS Kamnik jesensko programsko konferenco, na kateri so bila podana poročila o preteklem polletnem delu, hkrati s tem pa tudi program za naslednje obdobje in pa informacija o pripravah na volitve v okviru OK ZSMS ter o pripravi na X. kongres ZSMS.
Programske konference se je udeležila večina delegatov iz osnovnih organizacij ZSMS, kar vsekakor pomeni veliko zanimanje za delo v mladinski organizaciji, in to se po-sebno mladih iti krajevnih skupnosti.
Jesenski programski konferenci sta prisostvovala tudi Alfonz Boltar predsednik IS skupščine občine Kamnik Lado Podbevšek . predsednik ZZB NOV Kamnik. V razpravi o poročilih sta pozitivno ocenila prizadevanja mladih, ne samo v mladinski organizaciji, ampak tudi na vseh področjih  družbenega udej-
stvovanja, ter opozorila na nekatera ključna vprašanja, ki naj bi jih vodstva OO ZSMS v bodoče še aktivneje reševala.
Tudi tokrat je prišlo do menjave članov predsedstva, saj nekateri posamezniki s svojo neaktivnostjo ali prezaposlenostjo niso izpolnjevali obveznosti, ki so jim bile na konferenci zaupane. Potrjeni so bili novi člani predsedstva, ki so jih delegirale OO ZSMS: Marjana Smid, Dušan Drolc, Tone Rajsar in Mirjam Zavesnik.
Morda velja ob koncu spregovoriti o razpravi predstavnikov osnovnih organizacij ZSMS, ki je skorajda ni bilo, čeprav so vsi predhodno dobili materiale za sejo. To vsekakor ne bi smelo po-mjeniti, da teh dokumentov niso pregledali, vendar so predstavniki OO ZSMS, kot že nekajkrat poprej, molčali...
S. Z.
Iz dela mladine
V osnovnih organizacijah ZSMS poteka v mesecu oktobru, nadaljevala pa se bo v mesecu novembru, Uroka akcija za vključevanje mladih prostvoljcev v enote TO. V teritorialne enote se lahko vključijo mladi: moški v starosti 16 let in več in ženske v starosti 17 let in starejše, za evidentiranje mladih prostovoljcev pa so zadolženi predsedniki komisij za tO in DS v OO ZSMS.
Konec oktobra bo za vodstvo OO ZSMS organiziran tridnevni seminar z namenom, da bi mlade aktiviste seznanili z najnovejšimi dmžbenopolitičnimi dogajanji in da bi se dogovorili za vodenje nadaljnjih političnih akcij, za katere smo se dogovorili na jesenski programski konferenci OK ZSMS Kamnik.
Mladi iz krajevne skupnosti analizirajo klubsko dejavnost — organizirano preživljanje prostega časa v osnovnih organizacijah, ki jim bo služilo za vodenje javne razprave o dejavnostih mladih v krajevni skupnosti.
Javna razprava o štipendiranju se v tem mesecu približuje zaključni fazi, zbrani podatki in pripombe na osnutek družbenega dogovora pa obvezuje delovne organizacije, da vodijo srednjo in dolgoročno kadrovsko politiko, ki je ponekje   danes sploh ni.
S leoiz. tekmovanjem TITO — REVOLUCIJA — MIR se izteka tekmovanje za odličje 22. december, v katerem že osmo leto sodelujejo z akcijami: enote JLA, občinski štabi TO, obč. org. ZZB NOV obč. organizacija ZRVS in OK ZSMS. Mladi iz osnovne šole Frana Albrehta se bodo v začetku novembra borili na regionalnem kviz tekmovanju v Domžalah za vstop v finale, komisija za hO in DS pa bo zbrala podatke o celotni aktivnosti v vseh omenjenih organizacijah.
Da bi mladinsko prostovoljno delo približali čim šrišemu krogu občanov, pripravlja Center za mladinske delovne akcije razstavo fotografij z mladinskih delovnih akcij, na katerih je sodelovala MDB dr. Emila Orožna. Razstava bo prikazana na vseh šolah in v delovnih organizacijah.
Izšla je redna številka Viharnika — glasilo OK ZSMS Kamnik, ki poleg poročil s programske konference prinaša prispevke iz osnovnih organizacij ZSMS ter bogato literarno prilogo mladih kamniških literatov.
V proslavljanje 60. obletnice oktobrske revolucije so se vključile šole, v katerih pri pouku profesorji zgodovine učenci, v okviru krožkov, seznanjajo s pomenom Oktobra in z našo revolucionarno preteklostjo, ki se nanaša na pridobitve oktobrske revolucije.
STANE ZARNIK
					
		, < t"-			!
Kje ste, kamniški študentje?
Seja inicativnega odbora ZSMS
Nova osnovna organizacija
Ob reorganizaciji kamniške organizacije ZSMS je mladina na Zapricah ostala neorganizirana. Mladi v tem delu mesta so se odločili, da bodo ustanovili novo osnovno organizacijo, ki bi združevala vse mladince na tem območju. Iniciativni odbor, ki so ga sestavljali Bojan Klemen, Samo Simčič, Brane Spruk in Ivan Spruk je zbral podatke o mladincih na Zapricah in jih povabil k ustanovnemu sestanku.
Mladi so se zbrali v prostorih Titanovega IKŠ to izvolili vodstvo osnovne organizacije ter določili program
dela. žal mladi iz Zapric nimajo primernega prostora, kjer bi se lahko sestajali in izvrševali program družbenopolitične dejavnosti. Zato se bodo povezali s krajevno skupnostjo, ki jim bo pomagala ta problem razrešiti. ■ Nova organizacija mladih želi tesno sodelovanje z organizacijo zveze komunistov in SZDL. K delu želijo pritegniti še več mladincev, zato vabijo vse mlade Zapričane, da pridejo na sestanek, ki bo 11. novembra Ob 18. uri v sejni sobi občinske skupščine Kamnik.
I. S.
Pričelo se je novo šolsko-teto, s tem pa je znova zaživela tudi aktivnost kamniškega kluba študentov, število študentov se je povečalo. Ali bo delo kluba kljub temu še naprej ostalo brez odmeva? O tem smo govorili že junija na skupni seji predsedstva kluba in aktiva ZK pri KŠ Kamnik. Spet je živ problem udeležba študentov na akcijah kluba. Na vsako večjo, pomembnejšo akcijo je bilo vabljenih 250 študentov, odzvalo pa se jih je največ 50. Podobno je z delom aktiva ZK. Tako stanje traja že nekaj let.
Kaj naj stori klub, da bi opozoril nase? Denarno je prešibak, da bi si privoščil drage prireditve, ki privlačijo. V Klubu tudi nimamo predstave, kaj zanima našega študenta (poleg študija samega). Kljub vsemu kamniški študentje niso tako po-
Drugi pohod Kamniškega bataljona
Na Kostavsko planino
Pohodna enota Kamniškega bataljona je v soboto, 1. oktobra, organizirala pohod na Kostavsko planoto. Od 45 povabljenih se je pohoda udeležilo le petnajst članov.
Vzdušje na pohodu je bilo kljub temu prijetno in tova-rištao. Pohod je vodil Peter Repanšek, komisar pohoda pa je bil Vojko Čolnar.
V soboto zjutraj ob 8. uri so se zbrali na avtobusni postaji v Kamniku. Z avtobusom so se odpeljali do Laz v Tuhinjski delnimi. Tam so se pohodu pridružili še nekateri iz osmih razredov osnovne šole Toma Brejca. Pot je kar precej strma in vreme ni bilo naklonjeno. Do vrha so hodili uro in pol. Na vrhu je spomenik, ki je bil postav-
ljen padlim borcem Kamniškega odreda. OčistiM so okolico spomenika, oviii stare in že ovenele vence s smrekovimi vejicami, da bi bili videti bolj sveži. Biserka Zabrič je prebrala kratek zapis o bitki Kamniškega odreda na Ko-stavskd planini. Padle so počastili z emomamutnim molkom.
Medtem je začelo rahlo ro-siti; odšli so nekoliko niže v kočo, kjer so se odpočili in si ob prijetnem ognju ogreli premrzle ure. še močneje je začelo deževati, in ni kazalo drugega, kot da jo po bližnjici uberejo v dolino.
Pohod je potekal brez za-petljajev in je v celoti uspel, čeprav jim je muhasto vreme nekoliko zagodlo. J. K.
Mladinski kviz:
Tito - revolucija ■ mir
5. oktobra 1977 je bil v dvorani nad Kavarno kviz na temo: ■ Tito — revolucija — mir. Tekmovale so naslednje ekipe: gimnazija Rudolfa Maistra, Oš Frana Albrehta, OŠ Toma Brejca, OŠ Komenda-Moste in Oš Stranje.
Vse ekipe so bile odlično pripravljene, tako da je bilo težko določiti tisto, ki bo šla naprej na regionalno tekmovanje. Zmagala je ekipa osnovne šle Prana Albrehta. Vendar pa pravih zmagovalcev in poražencev sploh ni bilo, saj so si vse ekipe s poznavanjem Titovega življenja, njegove revolucionarne poti in velikega deleža pri ustvarjanju miru, bratstva in enakosti med narodi zaslužile lepe nagrade. BREDA BBC
Od 23.-29. oktobra je teden požarne varnosti
Kaj veš o požarni varnosti?
Dnevi v tednu požarne varnosti so nas opominjali, da moramo v svojem stanova, nju ali poslopju pregledati vse peči, štedilnike, dimnike in raznovrstne električne naprave. Veliko požarov nastane prav zaradi tega, ker ljudje premalo ali pa sploh nič ne skrbijo za svojo varnost. Res pa je tudi to, da smo največji odstotek požarov zanetili ravno otroci. Radovedni otroci niti ne vemo, do česa vse lahko pride, ko se igramo z vžigalicami in vtikamo v vtikače prste ali kak kovinski predmet.
Hudi požari so lahko v tovarnah, hišah, gospodarskih
poslopjih in tudi v gozdovih. Mnogo požarov v naših gozdovih nastane samo zaradi malomarnosti ljudi. Nič hudega sluteč kurimo ogenj v gozdovih in odmetavamo ogorke na suho listje. Ce se gozdovi vnamejo, imajo gasilci veliko dela in požar le s težavo pogasijo. Do požarov pa pride lahko tudi zaradi nepravilne električne napeljave. V nekaterih hišah, posebno starejših, pa so tudi dimniki nepravilno zgrajeni. Pogosto so neometani, razpokami; preblizu so leseni tramovi. Okrog,dimnikov je treba odstraniti vso navlako; vsaj 2 m naokrog, mora biti
prijetno, če bi se greli na topli peči, na podstrešju pa bi ognjeni jeziki zajedli v le sene tramove.
Gasilci, ki ob požarih priskočijo na pomoč potrebujejo primerno orodje; avtomobile, cevi, motorke ipd. Reševalne ekipe najprej rešujejo ljudi nato živino, če pa požar ni prenevaren, lahko rešijo še premoženje. Za vse to pa gasilci potrebujejo vse čisto. Ne/ bi bilo namreč mnogo vaj. Vaje so lahko mokre ali pa suhe. Neizkušeni gasilci so lahko velik problem, ker niso sposobni reševati. Požare pa lahko za-
neti tudi narava sama. Najpogostejši so od udarca stre. le. številnejši strelovodi na naših strehah bi obvarovali veliko premoženja.
Posebno pozorno moramo ravnati z gospodinjskimi aparati na elektriko in pečke; saj se je zaradi nepravilnosti zgodilo že mnogo smrtnih nesreč.
Tudi električni pastir je za otroke zelo nevaren. Otroke moramo opozarjati, naj se ne dotikajo električnih pastirjev, naj ne plezajo po električnih drogovih.
Da bi odvrnili številne nesreče, ki nam grozijo na vsakem koraku, moramo upo števati navodila, ki nam jih s svojim zgledom in delom dajejo požrtvovalni pripadniki gasilskih enot in civilne zaščite.
Bemardka Šuštar
polni, da bi se posvečali izključno »bogoslužju njegove svetosti Indeksa«. Zanimati nas morajo tudi drugačni pogovori, dejavnosti. Kje naj se raavijajo tovarišfci in ko-legialni odnosi med študenti, kdo naj, vsaj do določene mere, združuje in zadovoljuje študentske interese? To so naloge kluba študentov. Toda kljub trudu akcije KŠ ne uspevajo, športne prireditve, zabavni večeri, pikniki, tribune ne privabijo študentov (z izjemo bru-covanja). Kje so vzroki za to?
Torej kolegi, pridite, predlagajte, kajti le s skupnimi močmi bomo lahko uskladili vaše želje in delo kluba. Klub obstaja in mora obstajati (in delati) zaradi vas, ne zaradi samega sebe. Pridite, skupaj bomo uspeli!
I. K.
Odkritje spominskega obeležja
Šmarčanl so na zborih občanov že večkrat izrazili željo, da bi radi imeli na primernem prostoru avtobusno postajališče in morda tudi skromno streho nad njim, ki bi čakajoče potnike vsaj malo zavarovala pred slabim vremenom. Ugotovili so, da bi bil najustreznejši prostor ob glavni cesti, kjer je stal star, razpadajoč spomenik padlim borcem NOV, ki tudi ni bil več v ponos krajanom. Zato so se odločili, da bodo uredili na primernejšem prostoru nasproti samopostrežne trgovine spominski park z novim spomenikom.
Za prestavitev spominskega obeležja je del denarja prispevala krajevna skupnost Šmarca, na pomoč pa so priskočili tudi občinsko ZZB NOV, Kemična industrija Kamnik, Menina, Viator, Kočna in krajevna skupnost Homec. Tako so skupno zbrali 10 milijonov starih dinarjev, kolikor jih bo veljal nov spomenik.
Naj omenimo, da so pri tej akciji dali najpomembnejši prispevek mladinci iz kamniške in domžalske občine, to je iz Šmarce, Nožic in Homca, ki so s prostovoljnim delom uredili spominski park. Prav gotovo ima precej zaslug, ne le pri postavitvi novega spomenika, temveč tudi pri vsestranskem razvoju krajevne skupnosti Šmarca, Karel Vavpo-tič, predsednik KS in odbora za postavitev spominskega obeležja.
Odkritje spomenika NOV v Šmarcl, kjer bo na spominski plošči zabeleženih 47 imen padlih borcev in talcev iz šmarce, Nožic in Homca, bo v nedeljo, 30. oktobra, v programu pa bo sodelovalo kidturno prosvetno društvo iz Šmarce, mladina in enota JLA.
M. J.
Pridne roke pomagajo v ETI
Kamniški brigadirji ne počivajo
Kot že vemo, je kamniško občino in mladino letos prvič zastopala Mladinska delovna brigada dr. Emila Orožna, in to na mladinski delovni akciji »Brkini 77«. Glede na to, da je imela le malo izkušenj, se je odlično odrezala. Poleg vseh priznanj, ki jih je dobila (in o katerih smo v »Občanu« že lahko brali), je naknadno prejela še eno udarniško značko (skupaj 13) in še eno priznanje.
Priznati moramo, da nas je naša brigada dobro pred-stavijala. Priznati pa moramo tudi, da smo na naše brigadirje kar mialo pozabili, da jim nismo posvetili dovolj pozornosti. Toda s priznanjem »Trak akcije« so si pridobili pravico sodelovati na eni od MDA v letu 1978, tako da bomo lahko svojo napako popravili.
Prišlo je tudi do določenih trenj v sodelovanju med vodstvom brigade in OK ZSMS, ki pa so predvsem posledica neizkušenosti tako vodstva brigade kot mladinske občinske konference na področju organizacije mladinskega prostovoljnega dela. Del krivde nosi tudi denarno stanje OK ZSMS, kar bodo poskušali urediti, s tem da bodo brigadi poiskali pokrovitelja. Nenazadnje pa je slabosti kriva tudi prezaposle-
nost komandanta brigade, ki je hkrati predsednik centra za MDA pri občinski konferenci In še zaposlen Je. To bi se dalo urediti, da bi enega od izkušenih brigadirjev Izbrali za predsednika centra. S tem bi komandanta razbremenili in dvignili kakovost dela centra.
In čemu piše v naslovu, da brigadirji ne počivajo? Organizirali so srečanje z žalskimi brigadirji na Veliki planini. S prostovoljnim delom v ETI so si prislužili denar da bodo žalskim brigadirjem obisk lahko vrnili. Pripravljajo tudi razstavo fotografij z akcij, na katerih so sodelovali. Organizirali jo bodo po šolah In nekaterih delovnih organizacijah in nam * tem približali svoje delo. Pripravljajo pa tudi evidentiranje novih brigadirjev.
I. m
Ob 10-letnici prijateljstva, ki ga je začela pesem
Lira v pobratenem Gendringenu
Prijateljsko sodelovanje med Kamnikom in Gendrin-genom na Nizozemskem je začela pesem, zato je tudi pesem obeležila desetletnico tega uspešnega sodelovanja.
Ob 20-letnici obstoja pevskega zbora Ulfts Man-neschor 57 je zbor povabil v goste moški zbor LIRA, katerega pevci so leta 1967 vrnili obisk holandskim pevcem, ki so bili leto poprej v Kamniku in tako prvi vzpostavili prijateljske vezi med kasneje tudi uradno pobratenima občinama.
Tokratno pevsko srečanje je bilo namenjeno tudi počastitvi odhoda z dolžnosti župana občine Gendringen Petra J. Gramwinckla, ki je v teku svojega 20-letnega dela na tem mestu posvečal posebno skrb in pozornost razvijanju prijateljskih stikov z našo občino.
PO skoraj 1300 km dolgi poti z vmesnim postankom v Nurnbergu, so pevci Lire 6. oktobra zvečer prispeli v Gendringen. V Ulftu, ki leži 2 km od Gendringena, se je na glavnem trgu zbrala velika množica ljudi. V spremstvu ulftskih pevcev, godbe, mažoretk in zastav smo v sprevodu prišli na trg. Po pozdravnih pesmih obeh zborov in pozdravnih besedah predsednikov zborov ter predsednikov obeh občin, so domačini pozdravili goste s plapolanjem zastav, kar je njihov poseben običaj za počastitev gostov in posebna paša za oči.
Naši pevci so bili gostje pri družinah svojih kolegov iz Ulfta, ki so se zelo potrudili, da bi bilo bivanje pri njih čimbolj prijetno.
V treh dneh bivanja v občini Gendringen so imeli naši pevci štiri nastope. Glavnega koncerta v Ulftu se je udeležilo okrog 800 ljudi, ki so z največjim navdušenjem pozdravili našo izvedbo ho-lansdke pesmi Pozdravljena moja Holandija in seveda naše Ribniške, ki so jo morali pevci ponoviti. Na koncu so morali dodati še dve pesmi, zaključek tega mednarodnega koncerta, kot so ga imenovali, pa je bila skupna izvedba pesmi Pozdravljena moja Holandija. Obiskovalci koncerta so v spomin na to pevsko srečanje imeli na voljo novo veliko ploščo pevskega zbora LIRA, ki je izšla nekaj dni pred turnejo. Zato so po koncertu radi segli po njej.
Posebne krajše koncerte so imeli pevci LIRE v domovih za ostarele občane v Gendringenu in v Ulftu ter v bolnišnici v Doetingchenu, kjer so bili povsod zelo toplo sprejeti.
Zupan Gendringena Peter Cramwinckel je s svojimi odborniki pripravil tudi uradni sprejem za goste v novi občinski hiši. Ob tej priložnosti se je predsednik občinske skupščine Franc Svetelj gostitelju zahvalil za dolgoletno plodno sodelovanje in v spomin izročil kamniško ma-joliko z grbom. Lično spo-
minsko darilo v obliki keramičnega krožnika s kamniškim in gendringenškim grbom ter simbolom LIRE je županu izročil tudi predsednik LIRE ing. Edi Perne.
Holandski kolegi so svojim gostom iz Kamnika pripravili prisrčen pevski družabni večer z nastopom znanega otroškega zbora Ulftski slavč-ki, ki je že gostoval v Kamniku in folklorne skupine iz Ulfta, ki med drugim pleše plese jugoslovanskih narodov. Posebna zanimivost večera je bil prikaz ročne izdelave holandskih cokel, ki jih je izdelovalec kasneje podaril gostom.
Gostitelji so kamniškim pevcem pokazali tudi kmečki muzej na prostem in delovanje znanega mlina na veter, ki so ga kot zgodovinski spomenik obnovili v bližini Ulfta.
Kar prehitro so minili trije dnevi, saj je bilo pevcem naklonjeno tudi vreme, in treba se je bilo posloviti. Se tople besede zahvale in . izmenjava spominskih daril med pevci, vsak od naših pevcev je dobil karton s čebulicami holandskih tulipanov in narcis, in že je bilo treba na avtobus. »Naj vas cvetje prihodnjo pomlad spomni na naše srečanje«, je pisalo na zavitkih, še pesem v pozdrav prijaznim gostiteljem in naša pot pelje v Dülmen, nemško mesto v bližini holandsko-nemške meje.
V kulturnem centru v Diil-menu so nas že pričakali pevci njihovega pevskega zbora, nekateri med njimi so bili prejšnji večer že na koncertu v Ufltu. Njihovi pevci so svoje kamniške kolege pozdravili z dalmatinsko pesmijo Kad si bila mala Mare. Polna dvorana poslušalcev, med katerimi je bilo tudi precej naših rojakov iz Hrvaške, je z dolgotrajnim aplavzom dajala priznanje res odlični izvedbi Lirinega programa, ki je obsegal pesmi klasikov, prek umetnih, partizanskih do narodnih pesmi.
Na tovariškem srečanju po končanem koncertu je goste pozdravil tudi župan občine Dülmen in se zahvalil za lep pevski večer, žal ni bilo časa za ogled prijaznega mesta, katerega značilnost Je tudi farma divjih konj, ker je bilo treba že zgodaj zjutraj na dolgo pot proti domu.
Končana je bila pevska turneja, ki je dala nov. prispevek k razvijanju prijateljskih vezi med pobratenima občinama Gendringen in Kamnik in, ki bo vsem ude ležencem ostala v prijetnem spominu. Za zelo solidno organizacijo celotne turneje je poskrbel častni predsednik LIRE dr. Albert Čebulj s sodelavci, za visoko umetniško raven zbora pa dirigent zbora prof. SamoVrem-šak. Program koncertov je povezovala in prevajala prof. Tina Romšak.
F. S.
Otroški exlibris v Mostah
Ekslibrisi so knjižni znaki, s katerimi označujemo lastništvo knjige. Poleg latinskega napisa »ex libris«, ki ga včasin Slovenijo »iz moje knjižnice«, je ime in priimek lastovka ekslibrisa in prijetna umetniška risba, ki ekslibris krasi in po možnosti nekaj pove o lastniku. Tak listek — ekslibris, ki je največkrat izdelan v kateri od grafičnih tehnik, nalepimo na prvo notranjo stran sprednjih knjižnih platnic. S tem označimo, da je knjiga last tistega, katerega ime nosi ekslibris. Na ta način povezujejo ekslibirisi grafično umetnost in ljubezen do knjige, saj naročajo ekslibirise pri umetnikih predvsem ljubitelji knjig, ki svoje knjižnice nočejo »umazati« s podpisi v knjigo.
Na nekaterih šolah likovniki sicer povedo učencem, kaj je ekslibris. Vendar otroci največkrat z ekslibri-som niso dovolj seznanjeni ali si ne predstavljajo pravega pomena ekslibrisa. Zato Pomeni širjenje poznavanja eklibrisa v prvi vrsti širjenje ljubezni do knjig, obenem pa spoznavanje grafične umetnosti. Pripominjamo, da ima tudi maršal Tito prav lep 'n simboličen ekslibris, katerega nekaj izvodov je tovariš Tito pred leti tudi poklonil Društvu Exlibris Slo. Veniae.
Zaradi znanih uspehov na Umetnostno ustvarjalnem področju se je Društvo Exlibris Sloveniae obrnilo na Osnovno šolo Komenda — Mo-fcte, ta pa je ponudbo sprejela, da bo sodelovala pri organiziranju nameravane akcije, teleti pa je, da bi se razpis za izdelavo otroških fckslionsov ponavljal na nekaj let in bi Osnovna šola Komenda postala jugoslovansko središče za otroški ekslibris V tem okviru naj bi °Ua v naslednjih letih izvedena tudi mednarodna akci-
Vrednost otroškega ekslibrisa za otroka smo že omenili. P »men nameravane akcije, p.i je mnogo širši. Tu gre za afrimacijo Osnovne šole Komenda — Moste, občine Kamnik in tudi za ugled Slovenije.
Po dosedanjdh izkušnjah Društva Exlibris Sloveniae so najrazličnejše prireditve tega društva imele izredno viden odmev v dnevnem časopisju, strokovnem tisku, radiu in televiziji. Prepričani smo, da bi nameravano akcijo podobno podprli tudi v drugih republikah. Odmev pa bi bü celo v tujini, kjer gle. dajo na slovensko ekslibris društvo ne samo kot na društvo, ki je menda po številu članov že največje v Evropi, ampak tudi na izredno aktivno in vsestransko dejavno.
Letošnjo jesen bo izšel razpis za akcijo »otroški ekslibris«, ji to v reviji Pionir ter v drugih jugoslovanskih otro-ših revijah, delno tudi kot razpis, poslan močnejšim gra-
fičnim centrom, zavodom za šolstvo in podobno.
Izdelki bodo prihajali na Osnovno šolo Komenda — Moste v prvih mesecih leta 1978. Strokovna žirija, sestavljena iz umetnikov, likovnih pedagogov in drugih, bo pre-gledaln otroške ekslibrise in izbrala gradivo za razstavo. Predvidoma bo izbranih kakih 20 ekslibrisov kot najboljših, ne da bi — iz pedago-kih razlogov — znotraj teh naredili še natančnejšo razvrstitev
Proti koncu letošnjega šolskega leta bo pripravljena razstava najboljših ekslibrisov, in sicer na šoli v Mo-stah. Takrat bo izdan katalog, po možnosti plakat in tudi sicer bodo sodelovala sredstva javnega obveščanja.
Razstavo bo mogoče seliti potem iz kraja v kraj, najprej po občini Kamnik, nato drugod po Sloveniji in po možne sta še v druge republike.
Za častnega pokrovitelja akcije bomo naprosili podpredsednika IS SRS tov. dr. Avguština Laha. Ker gre za široko zasnovano akcijo, ki bo imela odmev tudi zunaj meja obline, smo že naleteli na ugoden odmev pri skupščini občine Kamnik, pri OIS Kamnik in tovarni Stol na Dupii"i Pokrovitelj jugoslovanske razstave »otroški ekslibris« — bo tovarna Stol Kamrik Za družbenopolitično koordinacijo ob organiziranju rastave bosta z Osnovno šo'o Komenda — Moste neposiedno sodelovala tudi predsednik Občinske skupščd. ne Kamnik Franc Svetelj in predsednik družbenopolitičnega zbora Vinko Dobnikar.
Delovna skupnost osnovne šole Komenda — Moste se zahvaljuje vsem, ki ji z razumevanjem nudijo moralro in materialno pomoč.
Ravnatelj: Janez Sitar
i', i
Kdor ni videl mlina na veter, ni videl Holandije, pravijo. Zato so ob našem obisku enega pogledali in nam pokazali, kaj zmore.
Minka Benedik-Sava
Imeli smo jo za Kranjčan-ko, v resnici pa se je rodila v Dolenji vasi pri škof ji Loki 15. 6. 1922. Pozneje se je preselila v Kranj in se tam izučila frizerske stroke v takratnem salonu Vajt Jela. 1940. je prišla v Kamnik in se zaposlila kot frizerska pomočnica pri mojstru Ivanu Gjurinu. Tu sva se tudi spoznali.
Danes se mi zdi, da je ime-
lo že kar prirojen čut za delo med delavci. Zato ni čud-no, da je postala takoj podporni član društva SOLIDARNOST. Prisostvovala je predavanjem, ki so se vršila vse do prihoda okupatorja. V delo za NOB se je vključila takoj. Brez strahu na mo&ne posledice je delala nesebično vse do dne, ko je morala zapustiti Kamnik. Bila je že vse preveč kompromitirana in umaknila se je v ilegalo.
Jeseni 1943 sva se nekajkrat sestali v gozdu nad samostanskimi njivami v Mekinjah. Takrat je odgovarja, la za DELAVSKO ENOTNOST in jo znala posredo-vati tudi drugim, ne glede na njeno mladost. Propagandni material, ki ga je prinesla s seboj, je vedno obrazložila, komu naj bo prvenstveno namenjen. Po tem se osebno nisva več videli. Aprila 1944 je kot prva sekretarka Slovenske protifašistične ženske zveze za kamniško okrožje odšla na Pokrajinski odbor in nato v partijski tečaj. Za njo je prevzela posle okrožne sekretar, ke SPZZ Minka PETERNE-LOVA, ki je pozneje tudi od. šla na tečaj na Dolenjsko.
Takratna okrajna sekretarka Mica Bevkova se takole spominja Minke Benedik-Sa. ve: »Tisto aprilsko noč 1944. leta sva se skupaj znašli t vasi VRBA pri Lukovici pri
»STERBENK«. Pogovarjali sva se dolgo v noč. Sava kar ni mogla zaspati, vsemogo. če zle slutnje so ji rojile po glavi. Nehote sem pomislila, da je naloga za njena leta vendarle pretežka. Kar naenkrat se me tesno oklene in pravi: »Kaj bo z nami Mica?« Imela sem občutek, da jo je strah pri-hodnosti m da išče opore v meni, ki sem bila nekaj let starejša od nje. Zgodaj z ju-traj je odšla. Nisva se več videli. Cas je zabrisal njen obraz, toda te njene stiske ne bom pozabila.«
Nekaj mesecev pozneje se je skupina partizanov z Mm-ko BENEDIKOVO-SAVO in Minko PETERNELOVO-MAR. TO vračala nazaj na Gorenjsko. Utaborili so se blizu vasi Metnaj pri Stični in čakali ugodne prilike za prehod čez italijansko-nemško mejo. Zaradi izdaje so bili nepričakovano napadeni in v tej borbi je padlo nekaj tovarišev ter obe predstavnici SPŽZ za Kamniško okrožje SAVA in MARTA. (Dosedaj je prevladovalo mnenje, da sta padli ob prehodu čez Savo).
Minkini materi je gestapo-vec posredoval odrezek iz ča sopisa »SLOVENEC«, da je padla skupaj z banditi. Nt mu verjela. Pozneje je tra* gično novico potrdil parti-zanski kurir.
Mnogo tovarišev iz te borbe se je rešilo, med njimi tudi Jože PEKLAJ iz Kranja. Kakšna je bila ta borba, se je dalo ugotoviti še po voj. ni na debelih od krogel raz-cefranih predmetih, ki so ležali po gozdu.
Minko in Marto so okupa. torji vrgli v skupni grob s še dvema tovarišema.
Po svobodi sta njena mama, ki je umrla pred štirimi leti, ter brat Franc Bene-dik, ki še živi v Kranju, prenesla njeno truplo, ki je bilo še neverjetno ohranjeno, v Kranj. Od oktobra 1945 počiva v skupnem grobu padlih za domovino na kranjskem pokopališču.
Tako se je končalo mlado življenje komaj 22-letne par. tizanske Minke Benedik-Save.
Bila je lepo in družabno dekle. V Kamniku se je le še malokdo spominja, zato ta skromen zapis, da jih ne bi pozabili...
MARICA BREJC
Geološka zbirka
V novembru bo v osnovni Soli Komenda—Moste sklepna prireditev raziskovalne akcije, v kateri je sodelovalo 40 šol iz vse Slovenije, ki so s skupnimi močmi dobile vsa ka svojo zbirko značilnih slovenskih kamenin.
Vsaka od teh šol je nabra la po nekaj primerkov -z svoje okolice in jih poslaia dru gim šolam. Po takem izmen-jalnem načinu je dobila vsaka šola okrog 120 kamenin. Po en primerek od vsase kamenine je dobilo tudi ured-ništvo mladinske poljudnoznanstvene revije Pionir, ki je to akcijo izvedlo. Svojo zbirko je sklenilo podariti osnovni šoli Komenda—Moste. S šolo se je Pionir dogovoril za prireditev, na katero bodo povabili predstavnike vseh šol, ki so sodelovale v akciji.
19. novembra 1977 bodo ob 10. uri v osnovni šoli Komenda—Moste odprli razstavo slovenskih kamenin, pripravljeno je strokovno predavanje o geološkem razvoju Slovenije, ki ga bo imel univerzitetni profesor dr. Bajko Pavlovec, gosti iz vse Sloze-nije pa si bodo ogledali tudi lepote in znamenitosti Komende.
Revija Pionir utemeljuje izbor osnovne šole Komenda— Moste s tem, da si je ta šola v zadnjem času pridobila velik ugied z razvojem svo bodnih dejavnosti.
Razstava bo odprta od 19. do 25. novembra — vsak dan od 8. do 17. ure.
Želimo, da bi si razstavo ogledali tudi učenci kamniških šol.
IGOR LONGYKA
Predlog za imenovanje ulice
Svet za ohranjevanje tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL je predlagal, da bi se poimenovala ulica ah kakšen pomembnejši objekt v občini Kamnik po narodnem heroju KARLU ROJCU, ki je padel, braneč ranjence na Ceimernici - Kozari 15. maja 1942. Njegov oče je bil Karnničan, ki se je doselil v Ba-njaluko is Kamnika za časa graditve proge Banjaluka —Dobiljiv, kjer se mu je 16. novembra rodil. sin.
Po njem se že imenuje ulica v Bamjaluki ter vojašnice v Pulju.
Svet je sprejel tudi program dela in tekočih nalog v letu 1977. K. F.
Oblikovani iniciativni odbori
Po sklepu dosedanje krajevne konference SZDL Kamnik so bili na predlog družbenopolitičnih organizacij imenovani inicativni odbori za sklic petih novih konferenc SZDL mesta Kamnika. Cuand iniciativnih odborov so sledeči:
ZAPRICE — predsednik Gabrijel Podgornik, sekretar Ciril Kos, Angela Mestek, Rudi Plevel, Matija Štele, Ven-česlav Hrast, Polde Pečjak, Verička Petrovski pa so člani.
MEKINJE — predsednik Franc Krašovec, tajnik Slavko Kolesa, člani Jože Sencan, Franc Kregar, Vojko Kalan.
BAKOVNIK — predsednik Mirko Subelj, tajnik Tatjana Boltar, člani Pepca Keržič in Miha Vrhovnik.
KAMNIK CENTER (POLJANE) — predsednik Aleksander ERMAN, tajnik Mira Založnik, blagajnik Velimir Paketa, člani Stipe Džakula, Ivan Gorjan, Ferdo Cvetko, Franc Levar, Marjetica Stepajnik.
SUTNA — predsednik Pepca Plahutnik, tajnik Marija Rot, člani Vojko Kolarič, Marta Aparnik, Franc Hribar.
K. F.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
RAZPISUJE NATEČAJ
za oddajo in adaptacijo zgornjih prostorov v stavbi na TITOVEM TRGU 20 v Kamniku v poslovne prostore.
Interesenti naj dostavijo svoje ponudbe na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11, do 30. novembra 1977.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS št. 5-11/72) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju stanovanj (Ur. list SRS št. 13-686/77)
JAVNI NATEČAJ
o zbiranju prosilcev za posojilo za obnovo stanovanjskega sklada v Kamniku.
Na voljo je znesek 6,000.000 dinarjev in sicer se posojilo daie za dobo 15 let s 5-odstotno obrestno mero.
Natečaja se lahko udeležijo vse družbeno pravne osebe ter občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da obnavljajo stavbe na območju občine Kamnik, prednost imajo prosilci, ki izvajajo obnovo v starem delu mesta;
— da predložijo dokazilo o lastništvu, navedejo opis del ter predvideno fmančno konstrukcijo;
— sredstva se koristijo v 6 mesecih od pridobitve gradbenega dovoljenja oziroma potrdila o priglasitvi del, vendar najkasneje do konca leta 1978.
Prošnje za posojila z zahtevanimi dokazili morajo prosil« vložiti do vključno 30. novembra 1977 na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Cankarjeva 11, z oznako na ovojnici »posojilo za obnovo stanovanjskega sklada v Kamniku«.
Prosilci dobijo obrazce za prošnje ter informacije pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik, Cankarjeva 11.
Utrinek z gimnazije
Po večletni literarni suši na gimnaziji je izšla težko pričakovana druga številka literarnega glasila ZELENO. Prva številka je izšla že v prejšnjem šolskem letu. Potrudili smo se in nova številka ZELENO je veliko bolj pestra in zanimiva.
S tem hterarnim glasilom smo poskušali vsaj približno pokazati, kaj dijaki pišejo. Vendar ni v celoti uspel prodor v širši krog dijakov, ki pišejo* pesmi in prozne spise, vendar se vsi nekam umikajo. Pišejo le zase. Mogoče se bojijo svojih imen pod prispevki. Take opozarjam, da lahko svoje prispevke prinesejo uredništvu in na njihovo željo ne bomo objavili njihovega imena. In ravno pri imenih je ob zadnji izdaji nastalo križajoče se mnenje, ki pa se bo do zadnje izdaje prihodnje številke  spremenilo  v  neko  obliko kompromisa.
Pa poglejmo v notranjost glasila. V stalni rubriki »Naša in vaša anketa« so dijaki odgovarjali na vprašanje: Kaj ti pomeni beseda frik. Poleg poezije in proznih spisov se nam je s svojima deli predstavil Herman Hesse, in to v drugi stalni rubriki »Imamo jih radi.«
V letošnjem šolskem letu naj bi izšle še tri številke, ki pa bodo ob širšem sodelovanju še bolj pestre in zanimive. Upamo, da se bo naša optimistična napoved uresničila, in še enkrat vabimo k sodelovanju vse dijake, ki sedaj pišejo le sami sebi. Privoščite še drugim nekaj literarnega užitka!
BRANE SPRUK
SERVIS PRALNIH STROJEV GORENJE, CANDY, ZOPPAS
Sprejem naročil od 15.30 do 17. ure.
ALBIN ŠTRAJHAR, Tunjiška C. 2, 61240 KAMNIK
SVILANIT KAMNIK TOZD SVILA
išče
zunanje sodelavce
za izdelavo kravat (delo na domu).
Samoupravna komunalna skupnost Občine Kamnik razpisuje na podlagi 34. čl. Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Ur. list SRS št. 7-32/77) ter odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Kamnik (Ur. list SRS št. 29-1283/70) naslednji
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš kot dopolnitev zazidave, po zazidalnem načrtu Komenda II. v k. o. Kaplja vas in sicer:
— pare. št. 119/1 njiva v izmeri 741 kv. metrov
— pare. št. 107/4 njiva v izmeri 842 kv. metrov
— pare. št. 117/ njiva v izmeri 791 kv. metrov
— odškodnina na stavbno zemljišče znaša 48,80 din/kv. meter
— izklicna cena stroškov komunalne ureditve znaša za stavbno parcelo 74.110,00 din. V ceni komunalne ureditve je vračunan vodovod, makadamska cesta in nn kabel jski priključek
—• stroški glavnega projekta stanovanjske hiše in stroški lokacijsko tehnične dokumentacije znašajo 5.605 din
— poleg odškodnine za stavbno zemljišče in izklicne cene komunalne ureditve plača ponudnik tudi prispevek v vodni sklad po 2,00 din na kv. mete»1 in prispevek kmetijske zemljiške skupnosti glede na bonitetni razred, po določbah 13. in 55. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih
— rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je naikasneje v 15 dneh po dostavi pogodbe. Plačilo stroškov lokacijsko tehnične dokumentacije in plačalo stroškov glavnega projekta pa ob prevzemu po 30 dneh od podpisa pogodbe
— ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi večjo ponudbeno ceno za stroške komunalne ureditve
—- na parcelah, ki se oddajo )a možno graditi tipske stanovanjske hiše kot so določene v zazidalnem načrtu Komenda II.
— rok za pričetek gradnje je 6 mesecev od sklenitve pogdbe, za dokončanje pa 3 leta od sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča
— pismene ponudbe je potrebno predložiti do vključno 20 novembra 1977 jji priporočeno po pošti. Ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb, ki bo 25. novembra 1977 ob B. uri v prostorih SKS Kamnik, Cankarieva 11
— ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov Samoupravna komunalna skunnost občine Kamnik, Cankarieva 11, z označbo na ovojnici »javni natečaj za oddalo stavbnega zemljišča«
— zazidalne in druge podatke dobe interesenti pri Samoupravni komunalni skupnosti občine Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11.
KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« KAMNIK, Fužine 9
Odbor za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. SEF UVOZA IN IZVOZA
2. ANALITIK OSEBNIH DOHODKOV
3. TEHNOLOG ČASA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1.: da je diplomirani ekonomist — zunanja trgovinska smer s 4 leti delovnih izkušenj in aktivno znanje nemškega jezika in še enega svetovnega jezika;
pod 2.: da je inženir organizacije dela s 4 leti delovnih izkušenj;
pod 3.: da je organizator dela ali strojni inženir s 3 leti delovnih izkušenj.
Osebni dohodek je določen v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnega dohodka, po določenem času bo zagotovljeno stanovanje.
Prijave za objavljena delovna mesta z življenjepisom kandidata sprejema kadrovska služba Kemijske industrije »Kamnik« Kamnik, Fužine 9, 15 dni po objavi.
OBČINSKA   IZOBRAŽEVALNA  SKUPNOST KAMNIK
razpisuje
za šolsko leto 1977/78
ŠTIPENDIJE
za šolanje na šolah, ki usposabljajo za pedagoške poklice:
dve štipendiji za poklic učitelja razrednega pouka
dve štipendiji za poklic učitelj glasbenega pouka na osnovni
šob
dve štipendiji za poklic učitelj za specialno pedagoško usposabljanje duševno prizadetih
Prednost imajo:
a) kandidata z boljšim učnim uspehom
b) kandidati, ki so po mnenju službe poklicnega usmerjanja za izbrani poklic primernejši
c) otroci delavskih in kmečkih staršev.
Pravilno izpolnjenemu obrazcu »Prijava za štipendiranje* je potrebno priložiti potrdilo o vpisu v šolo in prepis zadnjega šolskega spričevala.
Glasbena šola Kamnik prodaja
2 (dva) klavirja.
1 klavir znamke Bosendorfcr za 7.000,00 din 1 klavir znamke Dorr za 6.000,00 din
Podrobnejše informacije dobijo zainteresirane stranke v tajništvu Glasbene šole Kamnik.
Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik razpisuje prosto
delovno mesto snažilke
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop službe je mogoč takoj. Interesenti naj se zglasljo na upravi šole.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
IVANA BREMŠKA
se zahvaljujemo vsem občanom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo Osnovni organizaciji ZB NOV ter delovnima organizacijama Titan in Svilanit.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Bernarda in Marija ' ter ostalo sorodstvo
Kamnik, 28. septembra 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata
VIKTORJA KERNA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, spremstvo na njegovi zadnji pobi ter podarjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo gasilcem za tople besede ob slovesu, duhovščini za lep pogrebni obred, društvu upokojencev, pevskemu zboru ter organizacijam: Brest Cerknica, PTT, Zarja, Stol, Svilanit in Lončarska zadruga. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: žena Anka, sin Viktor, snaha Angelca, sin Jože, hčerke Anica, Magda in Milena z družinami
Mar smo jih pozabili?
Ob dobri letini nam prinese jesen polno dobrot, ki se jih, vsi razveselimo. Veseli smo bogate žetve, ki jo je obrodilo polje, veselimo se polnih sadovnjakov in vinogra dov. Ze v začetku šolskega leta lahko prisluhnemo drobnim glasovom, ki odmevajo skozi šolska okna, ko prepevajo »Jesen rumena, dobra žena«.
Vendar tokrat ne bomo namenili naš prispevek jeseni v naravi, temveč se spomnimo vseh, ki so stopili v jesen svojega življenja. Lagali bi, če bi trdili, da se jih redko spominjamo, saj nam naše znane revolucionarje, borce, umetnike, športnike in druge predstavljajo številne knjige, filmi in televizijske oddaje. S tem pa se seveda ne bi smeli zadovoljiti. Vprašajmo se, koliko se zanimamo in kaj storimo za današnje življenje vseh tistih žena in mož, ki so v svojem življenju toliko dajali in žrtvovali, da bi bilo nam lepše?
Prisluhnimo štirim zgodbam, o življenju in delu nekoč in danes več ali manj znanih občanov iz kamniškega doma upokojencev.
MARIJA RAUTER se je pred 84 leti rodila v Novem let prava Kamničarika. Kdor vidi n)en mladosten obraz in pokončno hojo, ji prav gotovo ne prisodi osem »križev«. Njen mož je bil priznan kamniški živinozdravnik, ki je preminil pred 17 leti. Ostala sta ji Sonja in Dušan, ki jo večkrat tedensko obiščeta in jo odpeljeta na svoj dom,
kjer v prijetnem krogu kramljajo in obujajo spomine.
Povprašali smo Jo, kako se počuti v domu.
»Tu živim že eno leto skupaj s kolegico v dvoposteljni sobi. Saj imam svojo hišo v Kamniku, ampak sama si pač ne morem več gospodinjit', mladi pa so vsi pre. Več zaposleni. Mislim, da so domovi za nas ostarele resnično potrebni in da jih je še vedno premalo.«
Kaj najraje počnete?
»Kljub temu, da nas je tu veliko, se večkrat počutim osamljeno. Dolgčas prega. njam s knjigami in sprehodi.«
Kje se lahko sprehajate?
»Za prijetne sprehode se lahko zahvalimo vsem tistim, Posebno nekaterim upokojencem, ki so si toliko prizadevali za ta dom in lep Prostor, na katerem stoji.«
Naslednji Kamničan, ki se je prijazno odzval razgovoru, Je FRANC SKOK, postaven 82-letndk. Pred 67 leti se 3e v Senožečah izučil za mlekarja in sirarja. Z ženo, ki je že pokojna, sta živela skupaj 55 let in spravila h kruhu tri otroke. Sin Zdenko je *e z 18 leti postal partizan in
komisar Slandrove brigade. Tudi Franc je bil med vojno Povezrin s partizani, saj je kot uslužbenec nemške žan-flarmerijske postaje v Domžalah po hčerki Danioi po-
šiljal važne podatke partizanom.
»Ljubo doma, kdor ga ima! Mnoge, raje bi bil pri hčerki ali sinu, kajti odkar mi je umrla žena, sem zelo osamljen. Otroci me imajo radi, ampak je vseeno bolje za nas vse, da sem v domu. Saj razumem, da imajo mlajši mnogo dela in skrbi s svojimi družinami.
Cez dom se ne morem pritožiti in se tu prav dobro počutim. Ne samo, da je zelo dobra postrežba, veliko mi pomeni vestnost in prijaznost medicinskih sester in negovalk. S hrano sem zelo zadovoljen, nikoli je ni premalo in tudi dovolj kvalitet, na je.
Tudi mladi nas niso čisto pozaibiii. Obiskali so nas že šolarji iz kamniških osnovnih šol, ki so nam priredili lep kulturni program. Tudi pevke »Solidarnosti« so nam lansko leto zapele venček priljubljenih narodnih pesmi in prav tako mešani zbor iz ljubljanske Metalke.«
Morda ste pa le s čim nezadovoljni?
»Edino s pokojnino, ki se glede na draginjo nič ne poviša.«
MARA DERMASTIA, znana aktivistka in borka, ki je tudi po  vojni opravljala
mnoge pomembne dolžnosti, se je rodila leta 1912 v Radomljah.
Tovarišica Mara je bila med pobudniki vstaje proti okupatorju na kamniško-domžalskem območju. Kot zavedna in hrabra borka je sodelovala pri osvobodilnem gibanju vse do konca vojne. Ko prvo dolžnost v osvobojeni domovini so ji zaupali mesto direktorja Generalne direkcije za kožo in gumo v Beogradu. Med številnimi pomembnimi dolžnostmi je bili, med drugim tudi pomoč nik zveznega ministra za lahko industrijo. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1952 je opravljala dolžnosti podpredsednika takratnega OLO v Ljubljani, podpredsednika Trgovske zbornice Slovenije in vse do upokojitve ji je bilo zaupano mesto podpredsednice slovenske skupščine. Aktiven član ZK pa je bila že od leta 1939.
Kljub temu, da je Mari Dermastia danes šele 65 let, ji je njeno bogato in zahtevno družbeno življenje, kot ženi in materi, začrtalo določene posledice. Sicer prijazna    Mara je danes precej
vase zaprta in redkobesedna, mnogih pomembnih dogodkov pa se niti ne spominja več.
Zakaj ste se odločili za bivanje v kamniškem Domu upokojencev?
»Kamnik mi je všeč odkar ga poznam. Mislim, da sem tu našla velik del tistega, za kar sem bila v mladosti prikrajšana: lepoto narave, kateri dajejo še poseben čar Kamniške planine, dokaj čist zrak in mir, ki sem ga Končno najbolj potrebna. Poleg tega sem tu blizu rojstne, ga kraja.«
Ste zadovoljni z domskimi uslugami?
»Res se nad ničemer ne morem pritožiti. Saj ne potrebujem veliko, kup drobnih pozornosti domskih delavcev mi pa vendarle mnogo pome. ni.«
Ob koncu vam predstavljamo še našega najstarejšega sogovornika RUDOLFA CVETKA, ki bo novembra dopolnil 97 let. Mnogi ljubitelji športa, ne le starejše,
ampak tudi mlajše generacije, ga dobro poznajo.
Sabljanje je bilo njegov življenjski cilj, kajti sabljo je začel vihteti s 16 leti v ofiairski kadetski šoli, posle-dnjič pa jo je zavihtel pred enim letom kot učitelj sab-
ljanja v Ljubljani. V svoji sabljaški karieri je bil večkrat republiški, državni in celo svetovni prvak. Zena mu je mlada umrla in od tedaj je živel za svojega edinega sina in šport. Ker je bil aktiven oficir vse do upokojitve, se je bojeval v številnih vojnah.
Zakaj se po ženini smrti niste nikoli več poročili?
»Zeno sem imel zelo rad in ostala mi je v tako lepem spominu, da na drugo življenjsko družico nisem nikoli pomislil. Ostal mi je sin, sabljanje in težke oficirske dolžnosti, zato mi ni bilo nikoli dolgčas. Poleg tega sem bil tudi velik ljubitelj plavanja, smučanja, drsanja in planinarjenja. Se posebno so mi všeč Kamniške in Gorenjske planine, le žal mi je, da jih danes niti opazovati več ne morem, ker mi je vid popolnoma opešal. Tudi slišim slabo.«
Čeprav se Cvetko bliža stoletnici svojega življenja, je med razgovorom naenkrat pos'al živahen, ko nam je zaupal:
»Sploh se ne počutim star. Verjemite ali ne, če bi me noge ubogale, da bi prišel iz doma, bi zopet sabljal, plaval...«
Potegnil se je nazaj v svoj stol, nekoliko sklonil glavo in utihnil. Želimo, da bi ga za njegovo stoletnico lahko ponovno obiskali in z njim pokramljali.
Vsi naši sogovorniki iz kamniškega Doma upokojencev se v domu dobro počutijo, čeprav ima vsak samo en resnični dom, v katerega pa se iz različnih vzrokov ne morejo ali nočejo vrniti. Večino upokojencev moti le to, da jim ne morejo asfaltirati tisti delček ceste — priključek do glavne ceste. Ali jim res ne moremo usli-šati te skromne želje in jim dokazati, da jih nismo pozabili? M. JANČAR
Člani avto-moto društva Kamnik na Travniku
Pokali gostom
Delegacija avto-moto društva Kamnik se je udeležila praznovanja občinskega praznika pobratenega mesta Travnik, ki slavi svoj praznik 22. oktobra, na dan, ko je bilo pred 33 leti to mesto osvobojeno. Avto moto društvi obeh mest tesno sodelujeta že več kot deset let. Člani obeh društev se redno udeležujejo tekmovanj v avto rallyju, bodisi v Travniku ali v Kamniku.
Tudi letos so Travničani organizirali v počastitev občinskega praznika tradicionalni avto rally »22. oktober«
— deseti po vrsti, na katerem so sodelovali tudi Kamraičani s štirimi vozili. Na progi Travnik — Jajce
— Bugojno — Travnik so uspeli osvojiti prvo, tretje, peto in sedmo mesto. Najb> lje sta se odrezala Franc
Sršen s prvim in Zvone Ro-stan s tretjim mestom v kategoriji nad 1300 ccm. Kamničani so prejeli tudi pokal za največ prevoženih kilometrov do starta avto rallja. Delegacija avto moto društva Kamnik je bila navzoča tudi na slavnostni seji občinske skupščine Travnik.
Sodelovanje obeh društev ni omejeno le na izmenjavo medsebojnih obiskov. Dokaz temu je tudi pomoč avto-moto društva Travnik kamniškemu društvu pri nabavi simulatorja za potrebe avto šole. Kandidati za voznike motornih vozil bodo to pre-potrebna napravo lahko preizkusili Se decembra, če bo avto-moto društvu Kamnik uspelo pridobiti prostore za to napravo.
maj
0 društvih
Občinska konferenca SZDL je na 4. seji obravnavala problematiko nekaterih društev. Ugotovila je, da je potrebno celovito analizirati dajvnost društev in na tej osnovi izoblikovati stališča za njihovo nadaljno aktivnost. V ta namen je koordinacijski odbor za dejavnost društev in družbenih organizacij pri OK SZDL pripravil vprašalnik in ga posredoval vsem športnim, kulturnim in ostalim društvom zvezam ter družbenim organi, zacijam, ki ga naj vrnejo iz-
polnjenega do konca oktobra. Veliko društev namreč ni registrirano pri oddelku za notranje zadeve SO Kamnik, nekaj društev več ne deluje, nekatera društva delujejo v izredno slabih, finančnih, kakor prostorskih pogojih.
Ponekod bodo potrebne sistemske rešitve. Naloga KO za društvo pa je, da na podlagi vrnjenih vprašalnikov pri. pravi analizo za predsedstvo OK SZDL.
K. F.
Kot, da se nam vsem mudi v bolnico ali celo v smrt. Kljub opozorilom in manim posledicam je pretirana hitrost še vedno med glavnimi vzroki prometnih nesreč v Kamniku. Tudi razbita stoenka na sliki je posledica prevelike hitrosti. V prometni nesreči v Nasovčah so bili štirje občani hud- telesno poškodovani, tudi avtomobil je bil zelo razbit. Gmotno škodo lahko nadomestimo, žal človeških življenj ne moremo nikoli.
Solidarnostna pomoč KS
Na skupnem sestanku predsednikov svetov krajevnih skupnosti dne 20. 10. 1977 so razdelili sredstva solidarnostnega sklada, ki jih po samoupravnem sporazumu združujejo delovne organizacije. Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči je pripravila posebna komisija, ki je glede na določila samoupravnega sporazuma upoštevala potrebe krajevnih skupnosti pri gradnji najosnovnejših komunalnih objektov in naprav. Predlog komisije so na sestanku v celoti sprejeli.
Solidarnostna pomoč je bila dodeljena krajevni skupnosti črna v znesku 35.000 din za gradnjo vodovoda v naselje Praprotno, krajevni skupnosti Nevlje 25.000 din za začetna dela pri gradnji vodovoda v naselji Hrib in Po-reber, krajevni skupnosti Smarca 50.000 din za gradnjo transformatorja in električnega voda nizke napetosti, krajevni skupnosti Kamnik 60.000 din za napeljavo glavnega vodovoda na Zg. in Spod. Perovo, krajevni skup-
nosti Sela 25.000 din za nadaljevanje gradnje vodovodnih naprav v krajevni skupnosti, krajevni skupnosti Tuhinj 110.000 din za gradnjo novega zajetja in položitev glavnega voda vodovoda Ceš-njice in krajevni skupnosti Tunjice 25.000 din za nadaljevanje gradnje vodovoda v oddaljenejše zaselke.
S tem so bila razdeljena vsa letošnja sredstva solidarnostnega sklada. Dodeljena sredstva predstavljajo manjši del potrebenih sredstev krajevnih skupnosti za uresničitev navedenih gradenj. Vsa ostala sredstva bodo zbrali občani in, njihove krajevne skupnosti. ml
Obveščamo vse dopisnike In sodelavce Kamniškega občana, da bo naslednja številka izšla v četrtek 24. novembra. Zato vas prosimo, da svoje prispevke pošljete na uredništvo najkasneje do torka 15. novembra.
Uredništvo
KAMNIŠKA KRONIKA
POROKE
Milan SEDUSAK, krovec s Tunjiške mlake, star 25 let, in Milka SLEBIR, dijakinja iz Stolnika, stara 18 let; Stanislav ŠTELE, gradbena delovodja z Gore pri Komendi, star 24 let, in Ivanka SUSTAR, delavka s Potoka v Tuhinju, stara 23 let; Janez PODBEVŠEK, zidar iz Spodnjih Palovč, star 23 let, in Zdenka ZORE, delavka iz Cešnjic, stara 24 let; Anton VOLK AR, delavec iz Zg. Tuhinja, star 24 let, in Bernarda DROLC, kontrolorka iz Snovika, stara 18 let.
SMRTI
Alojzija AMBROZIC, druž. upokojenec iz Kamnika, stara 77 let; Franc ČEBULAR, osebni upokojenec iz Kamnika, star 84 let; Angela DROLC, kmetovalka iz Cesnjic, stara 84 let; Pavla GRINTAV, družinska upokojenka iz Križa, stara 68 let; Ladislav HAFNER, razglašen za mrtvega po čl. 27 in 28 vpisan v MMK; Viktor KERN, upokojenec s Klanca, star 75 let; Marijana KOŽELJ, gospodinja z Gmajnice, stara 75 let; Jožef MRAK., kmet. upokoj. iz Podgorja, star 74 let; Andrej REPANŠEK, delavec iz Kamnika, star 43 let; Ivanka SLATTNŠEK, osebna upokojenka iz Kamnika, stara 72 let; Franc STARE, delavec iz Tumiš pri Domžalah, star 48 let; Frančiška VIDMAR, osebna upokojenka iz Vira pri Domža-lah, stara 81 let.
Občinsko prvenstvo v krosu
Zbor delegatov za športno rekreacijo pri Zvezi telesno kulturnih organizacij v Kamniku je organiziral v začetku meseca tekmovanje v krosu. Prizadevni športni delavci, predvsem iz vrst smučarskih sodnikov, so se za izvedbo tekmovanja dobro pripravili in samo tekmovanje tudi vzorno izpeljali, čeprav je organizator pričakoval precej večjo udeležbo,   saj je bilo
razpisano tekmovanje v 12 kategorijah, se je tekmovanja udeležilo le 123 tekmovalcev. Pionirke in pionirji osnovnih šol in smučarskega kluba Kamnik so pripomogli, da je bila udeležba vsaj tolikšna. Organizator je na tekmovanju pogrešal tekmovalce iz delovnih organizacij in mladinskih aktivov, saj se jih je na tekmovanju pojavilo le 17 — med njimi nobene  ženske. Morda
je bila takšni udeležbi kriva preskromna obveščenost, ne-zainteresiranost športnih referentov, ali kaj drugega. Na tekmovanju, ki je štelo tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo občinske reprezentance za republiško prvenstvo. Rezultati so:
Mlajše pionirke: 1. Bodlaj Majda (OSST), 2. Dolinšek Jana (OŠST), 3. Volkar Marinka (OSTB) itd.
Na krosu je teklo največ osnovnošolcev.
Sindikalna košarkarska liga
Ze četrto leto zapored kamniški košarkarski klub prireja po zamisli občinske sindikalne konference sindikalno košarkarsko ligo. Ta način tekmovanja se bistveno razlikuje od podobnih turnirjev v občini, kjer odigrajo deset ali pa še več tekem v dnevu ali dveh, potem pa spet eno
leto čakajo in povečini netrenirane igralce prisilijo k temu, da še dolgo po tekmovanju zdravijo vnete mišice.
Košarkarji so se odločili za ligo, ki je letos trajala od aprila do oktobra s prekinitvijo v poletnih mesecih.
Na razpis za tekmovanje se je prijavilo 11 ekip: Skupšči-
Kegljaški klub Kamnik vstopa v drugo leto svojega delovanja
Kegljev je devet
Mineva leto dni, odkar se je nekaj najbolj vročih pristašev kegljanja v Kamniku odločilo, da ustanovimo Kegljaški klub. Ker je kegljanje postajalo lz dneva v dan bolj množično, je bila taka odločitev nujna, če smo hoteli množičnosti dati tudi pogoje za napredek kvalitete. Saj neorganizirano kegljanje ni omogočalo merjenja moči izven Kamnika.
Po prvih težavah, ko so morali ustanovitelji iz svojega žepa založiti denar za začetek akcije, ko je bilo potrebno sprejeti vse potrebne akte v zvezi z upravljanjem in delovanjem kluba, da je bilo možno opraviti vpis v register društev, je delo v klubu steklo normalno. Danes imamo v klubu organiziranih 18 sekcij z 257 člani. V sezoni 76—77 sta naši moška in ženska izbrana vrsta tekmovali v okviru tekmovanja ljubljanske podzveze, kjer se je moška vrsta uvrstila na 4. mesto, ženska vrsta pa na 3. mesto.
Poleg tega smo se s predstavniki udeležili tekmovanja posameznikov in posameznic ter parov, kjer so bili rezultati za prvo leto tudi zelo spodbudni. Ob koncu sezone 1976—77 smo organizirali tudi prvenstvo posameznikov, kjer je 1. mesto pri moških osvojil Ivo GRILJC, 1. mesto pii ženskah pa Majda BELE, oba iz sekcije »Graditelj«.
Vsa ta aktivnost je seveda zahtevala precejšnja finančna sredstva, ki smo jih pokrili z udeležbo TTKS Kamnik, z akcijo zbiranja reklam ob srečanju domžalske in kamniške vrste za občinski praznik ter s prodajo značk.
Z jesenjo se je prvič pričelo organizirano tekmovanje v okviru Kegljaškega kluba v okviru A in B lige, kjer tekmuje 19 izbranih vrst sekcij, ki so člani KK Kamnik. Ze v prvem kolu pa se je pokazalo, da se Je kvaliteta tako dvignila, da favorita za prvo mesto praktično ni več. Saj je prišlo . do poraza Stolove vrste proti Graditelju in poraza KIK vrste proti UTOK.
Po dveh kolih vodijo vrste Titan, Graditelj in Menina — brez poraza, med katerimi je najbrž iskati tudi zmagovalca za sezono 1977—1978,
FRANCE MARTINEC
na občine Kamnik, Alprem, Stol, UTOK, KIK, Svilanit, Graditelj, Titan, Svit, Zarja in Prosveta. Ze začetne tekme so pokazale, da nekatere ekipe tekmovanja niso vzele preveč resno, posebej pa so se »izkazala« moštva KIK-a (ni ih bilo na 7 tkmah), Svi-lanita (4 tekme). Svita (2 tekmi) in UTOK-a (4 tekme), škoda je še posebej igralcev Utoka, ki imajo zelo kvalitetno ekipo in bi z malo več dobre volje lahko posegli po precej višjem mestu.
Se nikoli doslej ni bil boj za prvo mesto tako hud in negotov prav do konca. Po nepričakovanem porazu Stola z Graditeljem (40 : 43) — to je bil sploh prvi poraz trikratnega zmagovalca te lige, se je vnela huda borba za prvo mesto. Od vseh ekip so na koncu ostale tri z istim številom točk, v medsebojnem obračunu v predzadnjem kolu je Skupščina občine premagala oslabljeno vrsto Stola in se po številu točk izenačila z moštvom Titana. O zmagovalcu naj bi po propozicijah tek. movanja     odločala finalna
tekma. O tej pa preberite na drugem mestu.
Ob četrtkih, ko so se igrale tekme, se je nabralo ob igrišču tudi po več sto gledalcev, ki so uživali ob lepih in zanimivih tekmah, kvaliteta prikazanih iger pa je porok, da bomo tudi v prihodnjem letu priče zanimivim spopadom pod koši.
Lestvica po končanem tekmovanju:
Skupščina občine   10 9 1 446
Titan Stol Prosveta Graditelj Zarja
10 8 2 417 10 8 2 401
294 18 322 18 279 16
10 7 3 379 : 296 14
10 6 4 339 : 10 5 5 350 ;
Alprem 10 4 6 291 UTOK    10 4 6 253 Svit       10 1 9 221 Svilanit KIK
10 1 9 209: 10 1 9 87 :
305 12
363 10
334 8
279 4 (—4)
340 0(—2)
365 —2 (-4) 253 —5 (—7)
Ekipe na zadnjih štirih mestih so bile diskvalificirane — negativno število v oklepaju pomeni število neodigranih tekem. -jok
Starejše pionirke: 1. Smolnikar Tatjana (OSFA), 2. Teran Jana (OšFA), 3. Pančur Ivica (OSTB) itd.
Mlajši pionirji: 1. Rems Matevž (OSFA), 2. Leveč Jože (OSTB), 3. Klopčič Drago (OSST) itd.
Starejši pionirji: škorjanc Janez   (OSFA), 2. Smolnikar Robi (OSFA), 3. Sušnik Ivan (OSST) itd. Ekipe
Mlajše pionirke — osnovna šola Stranje, starejše pionirke — osnovna šola Frana Albrehta, mlajši pionirji — osnovna šola Frana Albrehta in starejši pionirji — osnovna šola Frana Albrehta.
Ekipe skupno: 1. Osnovna šola Frana Albrehta, 2. Osnov, na šola Stranje, 3. Osnovna šola Toma Brejca, 4. Smučarski klub Kamnik.
Mlajši mladinci: 1. Lampre-čnik Stane (SK), 2. Piliček Dušan (SK), 3. Cencelj Srečko (Titan)
Starejši mladinci: 1. škrbinc Miro (SK), 2. Blazinčič Ivan (SK), 3. Pibernik Peter (Moste)
člani: 1. Novak Franc (Nev. lje), 2. Urh Ivan (SK), 3. Rozman Marjan (izv. konkurence), 4. Pibernik Metod (Moste) itd.
Zal so zaradi neudeležbe odpadle razpisane kategorije: mlajše mladinke, starejše mladinke, članice in dve kategoriji veteranov. maj
PLANINSKI KOTIČEK
Kamniški planinci na Lisci nad Sevnico
Na nedeljo, 25. septembra je planinsko društvo Lisca-Sevnica, Krško, kot eno od društev z najštevilnejšimi člani, še posebno mladine, počastilo pomembno jubileje, med drugim izgradnjo prve planinske koče v Posavju — to je ,75 letnico Jurkove koče, 25 let Tončkovega doma na Lisci ter Titove in par-tijske jubileje, ki so mnogim še v posebnem spominu zaradi Titovih obiskov tega vrha.
Njihovega slavja se je udeležila tudi 48 članska odprava pionirjev planincev iz Stranj, pod praporom planinskega društva Kamnik. Tamkajšnji planinci so nas
sprejeli z velikim presenečenjem in navdušenjem. Vsak udeleženec je prejel prezplač. no spominsko značko.
Vrh Lisce, ki meri le 947 m, je čudovita in privlačna izletniška točka. Na širnem travnatem pobočju je lepo urejeno otroško igrišče, na katerem so si naši otroci dali duška. Zraven sta razkošna planinska domova.
Sonce je prijazno božalo to razgibano gričevnato pokrajino, od katere smo se morah posloviti — čeprav neradi. Prijazni planinci so nam zaželeli varno pot, godbeniki pa so v slovo zaigrali pol-ko Veselo v Kamnik.
M. G.
ZAKLJUČEK PLANINSKE ŠOLE
Sredi septembra se je končala planinska šola, ki je trajala od marca, šolo je obiskovalo 14 učencev in dijakov oben osnovnih šol, gimnazije in osnovne šole Moste. Zaradi nerednega prihajanja na predavanja je preizkus znanja opravilo le pet ude ležencev te šole in sicer: Sto-jan Burkeljca, Bogo Podmilj-ščak, Matjaž Orožem, Maja Šinkovec in Marta Kern. Komaj se je ta šola konča ia, smo že začeli z novo. Tokrat smo zastavili posebno šolo v Kamniku in enako šolo tudi v Stranjah, kjer pionirska planinska skupina že vrsto let uspešno deluje.
VZPONI V AVGUSTU
Letošnji avgust alpinistom ni bil ravno preveč naklonjen. Slabo vreme je preprečilo prenekateri vzpon. Zato so člani AO Kamnik v tem mesecu naredili samo 15 vzponov. Od tega je vsekakor najpomembnejša druga ponovitev JERNEJEVEGA STEBRA (V—VI) v Dolgem hrbtu, ki jo je opravil TONE ŠKARJA s soplezalcem BELAKOM iz AO Ljubljana Matica. V Kalškem grebenu je PO LAK BOJAN s soplezalcem KLEMENCEM iz AO Domžale preplezal prvenstveno smer, ki sta jo ocenila s III. težavnostno stopnjo. V Ojstrici sta MARKUŠ IRENA in PODBEVŠEK DUŠAN ponovila HERLETOVO SMER (IV+). V Franciji, v pogorju Mont Blanca pa sta ORE-HEK DUŠAN in BERČIČ VINCENC v okviru ENSA opravila 4 različne vzpone.
VZPONI V SEPTEMBRU
V septembru je bila bera vzponov v kamniškem AO precej majhna, vsega skupaj
komaj 21. Najtežjo smer v domačih gorah sta preplezala BENKOVIČ JANEZ m GLADEK MILAN, slednji je bil na dopustu iz JLA, in sicer spominsko smer Draga Geršaka in Ceneta Grčarja (V) v Vežici. Zato pa sta VINCENC BERČIČ in DUŠAN OREHEK v Franciji, v okviru ENSA, opravila vrsto dobrih vzponov v pogorju Mont Blanca. Naj omenimo samo nekatere: v Aiguille de 1M: SV raz (IV-V), v Tour Ronde: Gervassuttijev koluar (III-IV), v Aiguille Verte: Whymperjev koluar (III+), prečenje Mont Blanca itd.
KONEC POLETNE SEZONE
V nedeljo 16. 10. so se zaprla vrata planinskih domov na Kokrškem in Kamniškem sedlu. Na Kamniškem sedlu je sicer ostal oskrbnik še teden dni, da so končali gradbena dela. Letošnja poletna sezona je bila dokaj uspešna kljub slabemu vremenu. O tem govoru več kot 5000 vpisanih planincev samo na Kokrškem sedlu, obiska je pa bilo vsaj 3000 več, ker se jih veliko ni vpisalo v knjigo. Gospodarski odsek s svojim načelnikom Mihom Štir-nom je uspešno skrbel za obe postojanki in prebrodil vse težave, ki so nastale zaradi loma obeh žičnic. Planinski koči sta torej zaprti, odprti sta le zimski sobi, ki sta sedaj vse do poletja prepuščeni skrbi obiskovalcev. Zato že sedaj apeliramo na vse obiskovalce obeh sedel, da pazijo na red in čistočo v sobah, da zapirajo vrata, da ne pokurijo preveč drv, skratka, da se vedejo tako, da bodo zimske sobe res lahko služile svojemu namenu: nuditi zavetišče obiskovalcem gora v zimskih mesecih.
„Majsterica" ni odločila
%: jj»
Zmagovalci na igrišču, ali bodo tudi za zeleno mizo prvi?
Po pravilniku tekmovanja v sindikalni košarkarski ligi morajo ekipe, ki imajo na vrhu tabele enako število točk, odigrati še eno tekmo oziroma turnir, ki naj odloča o prvaku. In letos se je to tudi zgodilo. Moštvi, ki sta izgubili le po eno tekmo, Titan in Skupščina občine, sta se srečali v velikem finalu.
Vse je bilo kot na kakšni pravi tekmi. Bučni navijači so se razdelili v dve skupini, neopredeljenih skoraj ni bilo in dogodki na igrišču so potrdili, da sta se srečali res pravi ekipi. Moštvo občine je res vodilo ves čas tekme, Titanovi igralci pa so vse preveč spoštovali nasprotnika in so ves prvi polčas igrali v nekakšnem   krču. šele v dru-
gem polčasu so igralci Titana s posamično obrambo uspeli zmanjšati razliko, na koncu pa je vendarle zmagala boljša ekipa Skupščine občine z rezultatom 71: 66. Toda to še ni bil konec. Vodstvo Titanove ekipe se je takoj po tekmi, kot predvidevajo pravila, pritožilo na registracijo Jožeta Zagorca, igralca Sob, ki po njihovem mnenju ne bi smel igrati, ker še ni mesec dni član sindikata. Zadnjo besedo bo imela posebna komisija, ki bo odločila, komu pripada pokal, ki ga po tekmi niso podelili. Upajmo, da bodo možje za zeleno mizo sklenili tako, da ne bodo burili duhov med sindikalno športno javnostjo. O razpletu bomo poročali v naslednji številki, -jok
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor — glavni tri odgovorna urednik MIRA JANČAR — tehnični urednik Ciril Romšak — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava — Občinska konference SZDL Kamnik, Titov trg l/II, telefon 831-315 — tekoči račun 50140-678-57156 — Ttska CZP Delo v LJubljani