V Gorici, t sredo dne 25. oktobra 1905.
Tečaj XXXV.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto
bil. urt jjredpoMiio ter stane z izrednimi  prilogami s »Kažipotom* ob novem lotu v«»d po poŠti pro-ali v Ooriei na dom pušiljana:
vsa loto    .......13 K -JO li, ali j.dd. G-fiO
pol leta........(i   > (JO   »   »     »   ;M',<)
četrt leta.......S!   » 441   »   »     »    170
Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravni.štvo v Gosposki ulicsi \ 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni-- A. Gabršček vsak dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah od 8. do 12. me. Ha naroČila brei doposlane na ročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se  račuhijo  po  pet.it-vrstah« čcu*. tiskano  1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.,  :$-krat 6 kr. vsaku ?rsta.
-  Kekta
-  Za govoruost.
10  1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.,  :$-krat 6 kr. vsaku
Večkrat po dogodbi. — Večjo «ke po prostoret
eklame in  spisi v uredniškem  dflu   15 kr. vrsta.
a obliko m vsebino oglasov  odkljujamo vsako od-
»Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavne.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je .ogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v J. nadstr. na levo t tiskarni.
Naročnino in oglase jo plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStvn.                             .      .
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek, in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se'prodajata v Gorici v naši knjigami, v tobakarni Scliwarz v Šolski ulici, Jellorsitz v Nunski ulici in v Korenski idioi St. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83. —.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Kdo bo nadškof v Gorici ?
Sedaj se ugiblje na raznih straneh, kdo bo nadškof v Gorici. Če bi bili Slovenci politično tako organizirani, kakor so drugi narodi v državi, bi se bil skupen boj za to, da zasede stolico ilirskega metropolita kak slovenski duhovnik. Nadškof ima pod saboj največ slovenskih vernikov, torej pravilno pritiče nadškofijski sedež Slovencu. Tudi je res sedelo že več časa več Slovencev na nadškofijskem sedežu v Gorici, in> Slovenci bi lahko govorili glede tega o svojem posestnem stanju. Ali pri nas se posestno stanje ne zna varovati, kar se je pokazalo po Missijevi smrti. Missia sicer je bil le tudi-Slovenec, kadar je tako kazalo, ali vendar se je dalo po njegovi smrti povsem opravičeno govoriti o posestnem stanju. Toda s kako lahkoto je odvzela vlada Slovencem to posest. Nikdo se ni brigal, naj se ob drži Slovencem, marveč nemo so čakali, kaj bo. In prišel je — Lah, Sedaj imajo pa Lahi v nadškofijski palači svojo »posest«, in videli bomo, kako lepo jo znajo varovati; stali bodo namreč ves čas na tem stališču, da Slovenec ne sme priti za nadškofa v Gorico, pač pa Lah, ali de že vlada prav ne bi hotela dati Laha, pa naj pride Nemec, da imajo le zagotovilo, da bo hodil ž njimi ter nastopal proti Slovanom. To jim zadostuje ; taka posest je za nje pravzaprav še boljša, ker so prepričani, da bi bil tujec še hujši v boju proti nam za njih nego rojen Lah. Izgledi govorijo jasno.
Tako se razmišlja, tako se govori na raznih straneh, tLko je nekako javno mnenje.
Kdo torej pride?
Mi pravimo, naj pride, kdor hoče. Seveda, če bi imel postati nadškof tak mož, kakoršen je sedanji ka-pitularni vikar, za takega moža v pravem pomenu besede bi morali iti vsi v boj. Če pa ni takega, in najbrže ga ne bo, pa naj pride, kdor hoče. Je
prav vseeno l če pride kak mevžasti Slovenec, si nismo nič na boljšem, če pride kak srborit Lah ali Nemec, pa si bomo že znali pomagati, bil se bo boj, in sicer hud boj; boju pa mora slediti zmaga, in sicer zmaga na naši strani v — ljudstvu. Naše ljudstvo se mora obrniti od takega človeka, pokritega z rimsko mitro, ter ubrati druga pota ; potem še že obrnejo počasi tudi v nadškofijski palači, če se hočejo, če ne — bo morda še boljše za nas! Kaj pa smo si bili na boljšem mi s slovenskimi nadškofi ? Nič. Jeden je bil celo uboga žrtev razmer. Drugi pa so hodili po opreznih potih — da se ne zamerijo navzgor in da ne padejo v nemilost pri Lahih. Vsak obskuren laški listič je lahko teroriziral slovenskega nadškofa ; in da ne bo zamere, se niso nič strašili, ugoditi Lahom dosledno na celi črti, pa če so biii tudi Slovenci pri tem udarjeni! Missia je omogočil celo seje deželnega zbora, v katerih so čitali nesramne interpelacije, polne strupa in narodnega sovraštva proti Slovencem. Hvala lepa za takega višjega pastirja! Ti naši višji pastirji so, kar so tiče naše dežele, puščali lepo pri miru Furlane, njim so bili idealni pastirji, spravljali so se le na nas in proti nam. Vlada in Lahi so gospodovali že od nekdaj v nadškofijski palači. Morda pa bo kdaj kaj drugače. Prav dobro bi bilo, Če bi se časi predrugačili, da bi imeli višjega pastirja, ki bi bil nam idealen nadškof, ki bi nas poznal le cerkveno, drugače pa puščal v miru. To bi bilo prav lepo ! Naj bi imeli enkrat tudi Lahi svojega škofa v prej označenem pogledu. Kaj bi bilo z Gorico, poreče kdo! Kaj bi bilo? Slovenci v Gorici nismo več tako nespametni, da bi mislili, da nas cerkev varuje v narodnostnem pogledu. Narodni čut je dandanašnji že vse drugače razvit, in procenti potujčevanja padajo tako, da skoro padejo na nič. Slovenci v Gorici bi si že znali izbojevati svoje pravice -- če pa hočejo imeti
le laške duhovnike v mestu in le laške prid'g*» pa naj jih imajo; bodo Slovenci vsaj manj štafaža laškim klerikalcem ! Prisilili smo trdega Missio, da je dal s'ov. pridigo na Travniku; češe je prisililo tega — sicer z žuganjem z Ricmanjem! - se že prisili še koga drugega! Kaj pa če pride slučaj, da sploh ne bo hotel nikdo siliti, marveč da se kar obrne hrbet?! Ta bi bila lepa! —
Kako trdi v oziru jednakoprav-nosti so bili slovenski nadškofje, o tem poslušajte to-le: V Gorici obstoji du-hovski denarni zavod »Monte di Pieta«. V kurateli je nadškof, stolni župnik in župnik s Travnika. Tako so biii v kurateli: nadškof Slovenec, oba župnika Slovenca in še pravni zastopnik »Monta« je bil Slovenec — ali uradovalo pa se je izključno le laško. V »Soči« se je takrat bil boj proti laškemu uradovanju s Slovenci, ali slovenski možje so bili gluhi na vsa ušesa; niso se dali premakniti niti za las, niso hoteli privoliti v jezikovno ravnopravnost pri tem zavodu. Ves boj je bil zaman. Soglašali so z Lahi, da se mora uradovati le laško, tako za Lahe kakor za Slovence. Tako je bilo pod Slovenci — kako pa pod Jordanom ? Vse se je spremenilo. Lah je dal uvesti slovensko uradova« nje Tft nikakega odpora ni bilo proti temu od laške strani. Torej so Slovenci na visokih mestih skozi desetletja neopravičeno trepetali in se bali. Uknjižbe, zadoižnice, korespondenca, vse je sedaj v pravem redu; Laha postrežejo po laško, Slovenca po slovensko. Tako je prav! Poznamo neki nad vse važen urad v Gorici — joj, če bi bil tam Slovenec za predsednika, kje bi bila naša jezikovna jednakopravnost! Poznamo neki učni zavod, proti kateremu smo bili trde boje. Kako se sedaj obrača! Pa seveda voditelj ni Slovenec ! Je nekaj čudnega, nekaj nerazumljivega to, da večina Slovencev, če stopijo na kako višje mesto, živi v večnem  strahu in
trepetu, se boji na vse strani, najbolj pa tega, da bi se ne reklo, da protežira svoje rojake; protežira pravimo, umeti pa je to tako, da bi nasprotniki rabili ta glagol v smislu: pravičen je svojim rojakom. To je strah — tako se hudič ne boji križa! Je nekaj Čudnega to, ali *o nam dostikrat celo škoduje, kajti dobijo se taki slovenski možje, ki, hote* odvrniti od sebe sum, da bi bili pravični svojim rojakom, naravnost udarijo po njih. Žalostna zgodovina! Tako je bilo in je — ali bo vedno tako ? Želimo, da nam prihodnji časi postavljajo na taka mesta može, ki ne pridejo na ista le s strahom, marveč tudi s potrebno eneržijo!
Kdo bo torej nadškof v Gorici? Naj pride, kdor hoče. Če bode pameten in pošten ter pusti Slovence lepo v miru, bo užival na naši strani spoštovanje in pri miru ga bomo puščali, če bo pa rogovilež, K pa tudi prav; se bo bil vsaj boj, ki nam ne bo škodoval. O tem smo prepričani. Računi so jasni — sedaj čakamo v miru, na katerega posvečenca pokaže — prst božji ter ga pripelje v Gorico.
Iz
Najvažnejši med vsemi deželnimi zbori v Avstriji je pač č e š k i. V tem zboru se bi-jejo hudi politični boji med Nemci in Čehi, zato je ta deželni zbor nekako odločilen za usodo državnega zbora, in vse je pozorno nanj.
V seji 20. t. m. je vlada predložila preu logo glede spremembe volilnega in deželnega reda češkega kraljestva. — Namestnik je pojasnjeval predloge glede spremembe, naglašaje, da je potreba spremeniti in razširiti deželnozborsko volilno pravico z ozi-rom na kulturelni in gospodarski razvoj dežele in z ozirom na enoličnosti z državno-zborskim volilnim redom. Vladi se je pa v prvi vrsti ozirati na to, da ostane netaknjeno razmerje sil obeh narodnosti, v katerem dobi
-    G7   —
Grof Monte Cristo.
napisal fllexandre Dumas. tDalje.)
„NiČ, gospod grof, sam«? beseda neomejen..."
»Ko da; ali ta beseda ni francoska V Veste, to pišejo Aiiglo-Neinei."
,,0, gospod, kar se tiče izraza, nimam čisto nič ugovarjati, a takisto ni z računom."
»Ali morda menite, gospod baron," vpraša grof Monte Cristo z najnaivnejšim obrazom sveta, „da se na tvrdko Thomson in French- ne morete popolnoma zanesti V Vraga, to bi bilo za me slabo, kajti naložil sem pri nji precejšnje vsote."           j
„0, popolnoma se lahko zanesem na njo," odvrne Danglars s skoro porogljivim smehljajem, „toda pomen besede ne-oniejeu je v denarnem oziru tako omahljiv..."
J)a je neomejen,  ali ni res V" pravi Monte tristo.
*Tako je, gospod, bas" to sem hotel reči. Omahovati pa se pravi dvomiti, in če o kaki stvari dvomi, se je zdrži, pravi modrijan."
»To se pravi," odvrne Monte Cristo, „če hoče napraviti trvdka Thomson in French kako neumnost, da tvrdka Danglars noče slediti njenemu vzgledu."
nNa kakšen način, gospod grof?"
„Da, čisto gotovo, gospoda Thomson in French svojega denarnega prometa ne omejujeta; toda gospod baron Danglars je postavil svojemu gotove meje; on je, kakor se je pravkar izrazil, moder mož."
»Gospod," odvrne bankir prevzetno; „moje blagajne ni preštel še nihče."
»Torej," pravi Monte Cristo hladno, „potem se zdi, da bodem jaz prvi, ki stori to."
„Kdo vam pravi to V"
»Pojasnila, ki jih zahtevate od mene, gospod, in ki vas stavijo čisto v luč pomislekov in obotavljanja..."
Danglars se vgrizne v ustnice; ta mož ga je pobil že drugič, in sicer zdaj na polju, ki je bilo njegovo. Njegova porogljiva uljudnost je bila hlinjena in je mejila na nesramnost.
Toda Monte Cristo se našmehlja najprijaznejše, kar je mogoče na svetu; izrabljal je naivnost, ki si jo je lahko navzelo njegovo bistvo in ki mu je donašala velike koristi.
„Gospod," pravi Danglars po kratkem molku, „upam, da me razumete, če vas prosim, da mi sami določite vsoto, katere nameravate dvigniti pri meni."                                                    j
„Toda, gospod," odvrne Monte Cristo, odločen, da noče izgubiti v tem boju niti palca zemlje, „neomejen kredit pri vas sem si dal odpreti baš zato, ker nisem mogel natančno določiti, kakšne vsote bodem rabil."
Zdaj meni bankir, da je prišel trenotek, ko mu lahko pokaže svojo premoč; nasloni se na naslonjalo svojega stola ter pravi z neokretnim, prevzetnim smehljajem:
,0, gospod, ne sramujte se izreči svojih želja, kajti prepričate se, da je tvrdka Danglars kljub temu, da stavi svojemu prometu meje, v stanu, zadovoljiti najneizmernejše zahteve, in če zahtevate tudi milijon..."
„Kako ste rekli?" pravi Monte Cristo.
„Rekel sem milijon," ponovi Danglars, bahavo povdarjaje vsako besedo.
„In kaj naj začnem z milijonom?" pravi grof. „Dobri Bog! Če bi mi bilo šlo samo za milijon, gospod, bi za tako malenkost ne rabil neomejenega kredita pri vas. Milijon! Moj
Bog, jeden milijon imam vedno s seboj, v svoji listnici ali v svojem ročnem kovčku."
In Monte Cristo potegne iz žepa majhno listnico, v kateri je imel svoje posetnice, ter vzame iz nje dva bona po petsto tisoč frankov, plačljiva an porteur na zakladnico.
Moža, kakor je bil Danglars, je moralo to ne samo raz-dražiti, ampak čito pobiti. Udarec ni zgrešil svojega smotra, bankir je omahoval in zvrtelo se mu je v glavi; svoje debele, steklene oči vpre v Monte Crista.
• »Torej,* pravi Monte Cristo, »priznajte mi, da ne zaupate tvrdki Thomson in French! Moj Bog, saj to se lahko zgodi! Jaz sem se za ta slučaj zavaroval in bil sem previden, dasi so mi take stvari precej tuje. Tu imam torej dve pismi, ki sta slični onemu, katero ste dobili vi. Jedno pišeta Arstein in Eskeles na Dunaju gospodu baronu Kotschildu, drugo tvrdka Baring v Londonu gospodu Laffitteu. Recite samo besedico, gospod, in rešim vas vseh skrbij s tem, da se obrnem na jedno teh dveh tvrdk."
Danglars je bil poražen. Vidno trepetaje odpre nemško in angleško pismo, kateri mu je pomolil grof, ter se prepriča o pravilnosti podpisov tako malenkostno, da bi se bilo zdelo to grofu Monte Cristu razžaljivo, da si ni razlagal tega iz popolne bankirjeve brezzavestnosti.
„0, gospod, to so trije podpisi, ki so pač vredni milijonov," pravi Danglars in vstane, kakor da se pokloni moči zlata, ki je sedela pred njim poosebljena v tem možu. „Tri neomejena kreditna pisma na naše največje tri banke. Oprostite, gospod grof, da strmim tem bolj, ker nisem nič več nezaupljiv."
„0, kako se more banka kakor vaša temu čuditi 1" pravi Monte Cristo z vso uljudnostjo, ki mu je bila na razpolago. »Torej mi lahko pošhete nekaj denarja, ali ni res?"
Na mesta postnega upravitelja v Polja hočejo
spraviti nekega mladega uradnika,bije češkega pokoljenja, na jeziku Nemec, v srcu pa Lah, drugače pa nesposoben za tako službo. Toda vlada misli, da bi bil dober — na druge zaslužne starejše uradnike, ki so prosili zato mesto, se najbrže ne bo ozirala, da le ustreže gospodujoči kliki v Pulju.
Predsednik traicoske .republike Louiiet se nahaja
v Madridu vposetih španskega kralja. Sprejet je bil povsodi navdušeno.
Ne Šali Se Z revolverjem! — V Trstu je pomerila v šali neka Natalija Cerkvenik z re-vplverjem v svojo prijateljico V, Brandolin in po nesreči sprožila. Krogljaje zadela Brando-linovo v uho. Prenesli so jo hitro v bolnišnico.
Papež v skrbeh za Francije. — Papež je pisal
kardinalu Ricbandu pismo, v katerem mu pravi, kako da ga neprestano skrbijo dogodki v Franciji. V kratkem poda vernikom nova navodila, za sedaj pa naj pridno molijo, da bi se odvrnile hude skušnje od katoliške cerkve na Francoskem.
V KalabrlJI je bil te dni zopet precejšen potres, V nekaterih hišah so našli vbitih več oseb.
Za odškodnino rezervistom.  —  v Pragi so
imeli rezervisti shod, na katerem so sklenili, da začnejo akcijo v ta namen, da mora država rezervistom, kadar gredo na vaje, plačati primerno odškodnino.
Železnfčarskl štrajk na Ruskem.   -  Upravni
uradniki na železnicah Moskva-Kursk in Moskva-Nižjinovgorod so začeli štrajkati. Tudi na Uralski železnici so ustavili delo. Ta štrajk ima biti skušnja za generalni štrajk, ki se pripravlja.
Japonska pomnoži svojo armado od 13 na 20
dizizij. To je baje potrebno glede na zvezo z Anglijo.
Ruska kolonizacija na Daljnem vztoku, — Ruska vlada je izdelala načrte za naselitev vojakov, ki so se udeležili rusko-japonske vojne, na Daljnem vstoku. Zemlje dobijo brezplačno vojiki 200 oralov, častniki 800—1500.
Nemiri na Kitajskem, -- Pripravlja se baje, kakor se poroča iz Pekinga, veliko sovražno gibanje proti inozemcem, kakoršno je bilo leta 1900. Sovražno gibanje je naperjeno tudi proti dinastiji.
Na Francoskem. — Ministerstvo Rouvier-jevo se naslanja bolj in bolj na socialise, Dva socialista sta dobila zadnji čas važni upravni službi. Župan v Lyonu Angagneur je imenovan za vrhovnega guvernerja r.a Madagaskarju ; ta je tretji socialist, ki pride na važno
", Naši ;Zaplskl. Prešaraov spomenik- — Uredil
dr. Ivan Prijatelj. „ Naših zapisnikov" št. 10. in 11. sta posvečeni Prešernu. Vsebina: Ivan Cankar: Še on simbol; Ot. Zupančič: Vis a vis; dr. Iv. Prijatelj: Prešernov spomenik v Ljubljani. Intervjuvi 9 »i umetniki; J os. Re-gali: Zajcev Prešeren kot momiment; dr. Ivan Prijatelj: Drama Prešernovega duševnega življenju; Etb. Kristan: Krst pri Savici; Alb. Prepeluh: Prešeren je ljudski pesnik; Dr. Z.: Aforizini 5 dr. Iv. Prijatelj: Od uredništva. — Tri slike Prešernovega spomenika.
Švedska poŠta- — V nekaterih krajih Švedske, kjer sta morala in poštenje na jako visoki stopinji, imajo prav jednostaven poštni sistem. Ko pride parobrod v luko, gre mornar s pismi na kopno ter jih postavi y nezaprto skrinjico. Kdor pričakuje pismo, odpre skrinjico, izbere svojo pismo ter gre po svojih opravkih. V Parizu pa se ne nahajajo poštne skrinjice na ulici, marveč v prodajalnicah, ker se je dogodilo že večkrat,'da so tatovi ukradli skrinjico in pisma.
Opravilna številka E492 —5 II.
Dražbeni oklic
bo dne 22. novembra 1905. <lo-pfrMnc ob 9 uri pri spodaj c/nnme-njeni   sodniji,   v izbi   št.  7.
Zopotlia dražba: edinega telesa vložka 1115 d. v. Štandrež hiša (sla-iiovališče, gospodarsko poslopje, dvorišče in vrt).
Najmanjši ponudekznašaK 2585-.....
pod tem zneskom se ne prodaje.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo listi, ki cele kupiti, pregledati pri spodaj ozname-njeni sodniji, v izbi št. 8.. med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v duažbenem obroku pred začetkom dražbe, h-v bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvezi!jo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, le 'aj samo z na-bitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujocega pooblaščenca za vročbe.
Določitev dražbenega obroka je zaznamovati v bremenskem listu vložka za nepremičnine, ki jih je prodati na dražbi.
C. kr. okrajna sodnija
v Gorici,
oddelek  III, — dne  8. oktobra 1905.
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
*•¦*-      trg Koren j št. 11.      ¦¦'¦
Išče se
za gospieo
zračna soba
in   dobra    hrana   pri   boljši obitelji.
Pomuibe pod „Prijeten
dom" na upravništvo „Soče".
Prva konsumna zaloga olja
Henrik Curtel
Tekališce Jos. V.< rdi 42. GORICA Tekališče Jos. Verdi 42.
Specialiteta oljkmega opa
OD
Jedilno olje
Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler i'   rabi.
Brezplačno pošiljanja na dom.
	Srednje vrate	a 32 kr.	liter
	fine          „	¦.   36    »	„
h	iz Istre	a 40   „	
M\	„ Corfu	J   48     n	„
00 j	» Bari	, 56   „	
(NI	„ Molfette	a   64     „	n
O	„ Provence	» 72 »	¦
Aj	n Monte		
	S. Angelo	» 80   „	w
	j      „ Luke	. 96   ,	„
.Hotel Adrija'    Vipava
ima  čvrstega  kOnja   in  skoraj  nov kOleselj jako v ceno
na prodsg.
Odlikouana pekarija in sladčičarna,
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter Obljublja solidno JuVotrežbo po jako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne moke.   _____    ,
RAZGLAS.
Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje —- vsled pridobljene koncesije od'obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila
električne luči * fe A M M in gonilnih naprau,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
Z ozirom na dolgoletno vežbiinje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens <fc Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo^ na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko.
Sprejemata cenj/naročila ter dajata razna pojasnila
spoštovanjem udana
Ivan Potočnik & A/ Hiigel
Mehanična delavnica.
Vpeljava plina, vode in električne luči.
V Gorici, za vojašnico stav. 13.
S kron in še več zaslužka ne dan.
Družila za domača tfela in strojev za pletenje.
Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem Stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanoštij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi.
Družba za domača dela in stroj'?.« za pletenje Tomaž H. Vhittick & C.o — Praga trg sv. Petra 7. I 434. — Trst, ul. Campa-nile 13—434.    '
Baronica zgane ramena z izrazom najglobokejšega prezi-ranja na obrazu.
Zdi se, da Danglars te več kakor zakonske geste ne opazi. Obrne se k Monte Cristu in pravi:
„Resnično obžalujem, da vas nisem spoznal prej; zdaj vrejajete svojo hišo, ali ni res?"
„Da,K pravi grof.
„Ponudil bi jih bil vam. Pomislite, da sem jih dal skoro zastonj; toda rekel sem že, da sta mi vzbujala preveč skrbij, in rad sem jih dal. To sta konja za mladega moža."
„Hvala vam, gospod," pravi grof. „Danes sem kupil dva zelo lepK konja in jih nisem plačal baš drago. Tu .aj jih vidite, gospod Debrav; če se ne motim, ste vi poznavalec konj ?';
Dočim gre Dobray k oknu, se prilliža Danglars svoji ženi. —
»Pomislite/ ji pravi čisto tiho, za ta konja mi je bil ponuden nezaslišan denar. Ne vem, kdo je tepec, ki hiti tako velikanskih korakov v svojo pogubo in je poslal danes k meni svojega intendanta, toda glavna stvar je, da sem napravil pri tej kupčiji šestnajst tisoč frankov dobička; ne kujajte se več, saj dam od tega vam štiri in Evgeniji dva tisoč frankov."
Gospa Danglars se ozre v svojega moža z uničujočim pogledom.
„0 moj Bog!" vsklikne Debrav.
„Kaj pa je V" vpraša baronica.
„Ne motim se, vaša konja, vaša lastna konja sta vpre-žena v grofov voz."
„Moja belolisca?" vsklikne gospa Danglars ter plane k oknu. —
Danglars je bil Čisto strt.
»Ali je mogoče?" pravi Monte Cristo, kažoč se začudenega.
„To je neverjetno/ zamrmra bankir.
Baronica reče po tihem nekaj besed Debravu; ki se približa nato grofu in mu pravi na uho:
„Baronica vas vpraša, za koliko vam je njen mož prodal konja."
„Ah, natančno ne vem," odvrne grof, „to je presenečenje od strani mojega intendanta, ki pozna mojo strast... katera me velja, če se ne rr.:tim, to pot trideset tisoč frankov.
Debrav pove baronici odgoyor.
Danglars je bil tako bled in zmeden, da se je zdelo, da se grofu smili.
„ Vidite," mu reče, „kako nehvaležne so žensk-*. Ta vaša skrbnost ni ganila vaš-?, gospe soproge čisto nič. A pravzaprav bi tega ne bilo imenovati nehvaležnost. Toda kaj hočete, človek ljubi vedno to, kar je nevarno. In najkrajša pot je vedno, to mi verjamite, ljubi baron, da pustimo ženskam njihovo voljo. Če si zlomijo potem vratove, prav, potem vsaj lahko očitajo vse samim sebi."
Danglars, ki je pričakoval neprijeten prizor, ne odgovori; že so bile obrvi gospe grofice zgrbljene ter so nalik obrvim Jupitrovim prerokovale nf ihto; Debrav, vide, kaj se bliža, reče, da ima nekaj opravia, in odide. Monte Cristo, ki si z nadaljno prisotnostjo ni maral pokvariti npliva, katerega je upal dobiti, pozdravi gospo Danglars ter odide, prepustivši barona jezi njegove žene.
»Dobro je," si misli odhajaje, „dosegel sem, kar sem želel ; domači mir je v mojih rokah, in z jednira mahom si pridobim srce gospodarja in gospodinje. Kakšna sreča! Toda," pristavi, „pri vsem tem mi še niso predstavili gospice' Evgenlja Danglarsove, ki bi jo poznal tako silno rad."
»Toda," nadaljuje s posebnim smehljajem, „saj sem vPa-risu in imam dovolj časa... Torej drugič!"
Dve uri pozneje prejme gospa Danglars od grofa Monte Crista najljnbeznivejše pismo, v katerem ji je ta izjavil ia za nič na svetu ne mara pričeti svojega nastopa v Parisu s tem, da bi napravijal žalost lepi ženi, in dajo torej roti, naj sprejme konja nazaj.
Imela sta svojo prejšnjo opravo, a v vsako rožeto pri ušesu je dal grof vdelati demant.
Tudi Danglars dobi pismo.
Grof ga je prosil dovoljenja, da sme izkazati grofici to prijaznost milijonarja, in oproščenja za nekoliko orientalski običaj, kai se tiče vrnitve konj.
Še isti večer odide Monte Cristo z Alijem v Auteu.il.-
Drugi dan proti tretji uri vdari grof na zvonec, iu Ali stopi v njegov kabinet.
„Ali," pravi Monte Cristo, „ večkrat si se hvalil, da znaš izvrstno metati lasso."
Ali prikima z glavo in se zravna.
„PravL. Torej bi lahko zadržal z lassom vola v njegovem teku."
Ali vnovič prikima z glavo.
»Tigra?"
Ali prikima.
„LevaV"
Ali napravi gibljej moža, ki vrže lasso, in posname zamirajoče rjovenje.
„Prav, razumem te," pravi Monte Cristo. „Lovil si leve?"
Ali zmagouosno prikima z glavo.
„Toda ali bi zadržal v teku dva splašena konja?"
Ali se nasmehne.
,,Torej poslušaj," pravi Monte Cristo, „V najkrajšem času se pripelje mimo voz, v kiterega bodetu vprežena dva belo-lisca, ista, katera sem imel včeraj jaz. In pred mojimi vrati moraš to kočijo ustaviti, če se imaš prav ubiti."
Ali odide na cesto in potegr    pred vrati črto čez tlak; nato se vrne v sobo h gospodu, ki ga ni izpustil niti za tre-notek iz očij, ter mu pokufo to črto. (Dalje pride.j
Narodno srečkalno društvo JADA".
Pod tem naslovom osnovano društvo je namenjeno kupovati za malenkostne doneske članov raznovrstne srečke in premijske obligacije, iste upravljati, ter od morebitnih  večjih (iolVč1<o'v*"ptmibTrrTitTn)"|>o^i iovieo k razdelitvi med svoje člane, druge pa v korist bodočega slovenskega (hrvat.) vseuMlišda v Ljubljani.
Iz društvenih pravil, odobrenih že tudi z razpisom e. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 16. junija t. I. št. 7.681, dovoljujemo si navesti sledeče točke:              '   -«.-.*   —*..   .                              -
§ 1. »NADA« narodno srečkalno društvo, ima svoj sedež v Ljubljani.
§ 2. Namen društva je kupovati za doneske društvenikov take v Avslro-Ogerskej dopuščene zadoižniee, ki se izžrebajo s premijami, ter razdeljevati morebitne dobitke po določbah teh pravil.
§ 3. Društvo je osnovano, kedar so vpiše vsaj 1.000 deležev po i kroni na mesec in obstoji iz toliko odsekov, kolikrat tisoč deležev je vpisanih. — Ti odseki zaznamujejo so kol »prvi«, >drugi i. I. d. odsek, ler se upravljajo vsak za-se popolnoma ločeno, tako da udeležniki jednega ne parlieipujejo pri dobičku ali izgubi drugega odseka. — Zadnji odsek srne šteli tudi manje ko tisoč, vendar pa ne izpod pelsto deležev.
§ 4. Društvo začne svoje poslovanje za vse odseke ob jednem in sicer onega dne, katerega razglasi odbor v ljubljanskem uradnem listu in v slovenskih dnevnikih. —• Trajanje društva določeno je na dobo petih let od dneva, katerega je začelo poslovali.
§ 5. Društvenik  je   vsakdo,   kdor  vpiše   vsaj   jeden   delež  po jedno   krono na mesec  ter se zaveže   plačevati   la znesek  šestdeset zaporednih mesecev. — Mesečni doneski smejo se plačevati tudi ;:a * več mesecev ali za vso dobo vkup.  _
§ 7. Vsak društvenik je dolžan vpisani svoj delež plačevati brez opomina in na svoje stroške društvenemu blagajniku v pogojenih obrokih. Troški, ki nastanejo društvu z opomini aH izterjevanjem, opravičeno je zahtevati, da se mu povrnejo ali pa odšteti jih od vplačanih deležev, ki se vsled tega skrčijo za dotičui znesek.
§ 10. Najmanjši izžrebani dobitki ostanejo lastnina društva, isto'ako vsi večji dobitki do še jedenkral.noga zneska nakupnega kurza premijskih zadolžnic. Kar preostaja od dobitkov preko tega zneska, pripade v jednakih delih drušlvenikom doličnega odseka in zakladu za slovensko odnosno hrvaško vseučilišče v Ljubljani. Ta zaklad upravlja mestna občina ljubljanska, katerej tudi pri-stoja pravica določiti, koliko se sme iz njega dovoliti vladi kot je-denkratni prispevek za ustanovitev vseučilišča. — Vsa ostala vsola porabi se naj za ustanove dijakom slovenske in hrvatske narodnosti na vseučilišču v Ljubljani.
§ 11. Do izteka petih let porabljajo se najmanji dobitki in od večjih svot do še jedenkralnega zneska nakupnega kurza premijskih zadolžnic v ta namen, da se nakupijo nove premijske zadoižniee. Kar preostane denarja iz večjih dobitkov, razdeli se med društvenike dotičnega odseka ako znaša nanj pripadajoča vsota vsaj K 12.000.--, v nasprotnem slučaju pa se plodonosno naloži ter razdeli še-le takrat, kadar z obrestmi in novimi dobitki vred doseže gornji znesek.
Dokler ni društvo glasom § 3. društvenih pravil delinitivno osnovano, zastopa društvo, ima odgovornost in preskrbuje vse k ustanovitvi  spadajoče priprave g. Ivan Hribar, župan  ljubljanski.
S svojim pristopom se podvrže društvenik določbam j ruvil in programu društva v celem obsegu.
Pomen novega društva bo, lahko rečemo za ves naš narod, brez ozira na stranke, brez ozira na meje, gotovo velik; in da se res ves narod lahko udeleži, določili smo. da se delež — z ozirom na svoto K 60.— itak že malenkosten — lahko plačuje tudi mesečno po 1 krono.
Mi ne zahtevamo nobenih žrtev; vsak mora takoj spoznali sam, da je pri tem ogromnem številu srečk, za vsak odsek posamezno, najceneje in sirokovnjaško nakupljenih, ne samo vsaka izguba izključena, ampak da ima vsak društvenik že v slučaju le enega večjega dobitka ne samo ves svoj delež povrnjen, temveč že izuateu dobiček in da vrhu tega sodeluje za podjetji4, o katerega velevažnem pomenu je gotovo vsak zavedni Slovenec prepričan.
Priglase spreje:na že od danes naprej LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v LJubljani. Radi enostavnosti, prihranitve poštnine i. t. d. dovoljujemo si priporočati si. uradom, društvom in drugim korporacijam, da nam naznanjajo svoje pristopajoče člane v enem skupnem seznamu, obsegajočem število deležev in imena udeležili kov.
V Ljubljani, oktobra 1905.
Pripravljalni odbor:
Ivan Hribar I. r., župan ljubljanski, predsednik. Aleks. Hudovernik, c. kr. nofar,        Josip Lenče, veleposestnik, Robert Kollinana, vetetržec,                 Ladislav Pečauka, bančni ravnatelj,
dr. VaL Krisper, odvetnik,                   Ubald pL Trnkdczv, lekarnar,
dr. Josip Kušar,        »                          Alojzij Vodnik, hišni posestnik.
Batist Bilrot in Mose*.g za ovijanje, c tki Pres-n*tz za bolnike, torbe za led, termofor za ogrevanje, žepna lekarna, irigatorji za potovanje, priprava za ogrevanje trebuha.
V Gorici:
Ttfoliifc J«. Verdi 45.
M. G AL
Centrala: D Irslu, Corso 4.
Irigatorji od K 2 50 dalje.
Inhalatorji, klistert vseh I vrst, brizgalke za prah,
umivalnik za želodec, I scalniki, ponočne posode,
ki t so pum p e,   mlečne
pumpe, cizki, umivalniki „Ladys Friend*.
Zahvala.
O priliki smrti in pogreba naše iskreno ljubljene in nepozabne matere
Katarine Saunig
si usojamo izrekati iskreno zahvalo vsem sorodnikom, čč. duhovščini, vsem domačinom ter bližnjim in oddaljenim znancem in prijateljem za mnogo-brojno udeležbo pri pogrebu in za izražena nam sožalja. Prav prisrčno zahvaljujemo gospode pevce »Pevskega in glasbenega društva« iz Gorice za ginljivo petje pred hišo drage ranjke in na pokopališču. Vsem Bog povrni J
V BILJAH, dne 24. oktobra 1905.
Žalujoči ostali.
Mehanična delavnica
z električno gonilno silo   P
Fran Lipizer v Gorici
Semeniška ulica $t. 14.
Popravlja bicikle, moto-cikle, vodne in plinove vpeljave, električne zvonce.
Iz v rsuje električne vpeljave itd. po zmernih cenah.
Popravlja kmetijske stroje.
Izvršuje tudi strugarska dela / železu.
iodpisani priporoča slavnemu občinstvu' v Gorici  in na deželi svojo
prodajalno jestvin.
V zalogi imam kavo vseh vrst, različne j moke iz Johmanovega in Majdifievega mlina, ; dalje imam različne pijače kakor franco-| ski konjak, pristni kranjski brinovec, do-! mači tropinoveo, izvrsten rum, maršalo, j malaga, istrijanski refošk, kavo ia vžiga-| lice dražbe sv. Cirila in Metoda, testenine
Žnideršič & Valenčič itd. Več vrst olja. ,      Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. —
Josip Kutin    ,
(»urici.
Spretne
krojaške pomočnike
sprejme takoj
Valentin Jug
krojaški mojster v Solkanu.
tiajceneja poprava
pri
VyflroTa tovarna hranil,
Praga Viti.
——— Izdeluje in priporoča —-----
Vydrovo žitno kavo. Johni pridatek stnaruka „Vydra". Juhno konserve (grahovo, lečno, gobove in riževe). Oblati (specijalifceta: „Desserl d$icaiu
in masleni oblati). Šumeti limonadui bomboni , Ambo" Dišava za pecivo „Bubtinu. s^ NAPRAVITE POSKUS! -** Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 v .......in poStnina........
BATJELU
t Ooritsi, Tla Dnomo St. 3. Zastopstvo dveh tovaren.
Gorica # Gorica
Hotel
ji zlatem jakn"
v trgovsi^m središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno! pilzensko »prazdroj»-pivo.
A. vdL Berini - Gorica
Šolska ulica št. 12
vela zaloga opaga olja
prve vrste
:aj[joljšifi Ivrdk i; 'stre, Dalmacije, IHolfette, Bari in Nine
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: K —-56, - 64, —-72, —-80, —-88 —•96, 112, 1-20, 1-36, 1-44, ICO, 180, 2'   .      '
--------    Na debelo cene ugodne.    --------
PofiUju poštnine prosto na dom. Posodo se puBSa kupcu do popolno vporabe olja; po vporafci se spet zameni s polno
Pravi v'nski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. C~ne zmerne.
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Onrici Corso Franc. Gius. it, 2. filiJAlkA V  isti  ulici  št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi r, ^jfinejega, za aove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuj" točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo,  fina   vina in  likerje po zmernih cen ali. Ži   »tlffco   m*«   |»r!;MsroČa   goriške plačo, |>(tt*cc itd.
Izvrstna prilika potovanja
Ameriko ta3te HAMBURG
z najnovejšimi parobrodi, s katerim jo sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo štc-nike, obsežnosti novih par-„ tvilkov katera se imenujeta:
prui;   „fln.erika" 690 čeuljeu dolg f&irok 53 globok nosi 22.250 Ion
drugi: „Kaiserin flugusta Diktoria"    „ 25.000
toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki pa miki ki obsegajo samo po 8 —12,000 ton._ - Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo __ __ _ ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.-----------
Na željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik
Ht%TSaLie Fr. Seunig Ijubljana
priporoča svojo
„Qoriška Tiskarna" fl. Gabršček
t)0%   l{1)j.go$e2.f).CO   4
moderno   urejeno ter  preskrbljeno z vsemi  potrebnimi   stroji. Sprejema naročila na
— elegaitfo* it) fiD* \tezbe ki)jij>, ¦—
protokolov, map ter izvršuje vsa v knjigovežko stroko spadajoča dela.
Izd^l^k ukus^n iq po zmernih c^nah.
»Soriško vinarsko društva"
(vpisana zadruga z omejeno zavezo)
=== v Gorici -
*«»«»«>«>«, ima v svojih zalogah in prodaja ******
naravna in pristna vina
*~~^~ z Brd, z Vipavskega in Krasa. ~~~~~~
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Gene zmerne, postrežba točna in reelna.
Sedež društva:  Gorica, alfca ]|ar>ze11it)i %%.
^Jan. Jax $ sin^
Ljubljana - Dunajska cesta št. 17.     Ljubljana
priporoča
_..---• pisalni stroj „Adlep4t    -
kateri ima razločno pisavo, je jako jednostaven,  trpežen, po ceni ter pisalni stroj  prve vrste  za urade,  notarje,  odvetnike,  trgovce  i. t. d.
Zahtevajte cenike in opise. ==-----
F. Podberšič,
avtoriz. kamnoseški mojster. Gorica, Tržaška ulica št. 17.
--------   Priporoča   --------
se slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan
.          svojo bogato zalogu____
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostili ali finih iz kraškega kainua najbolje vrste za 15 K in više.
Sprejema ia izdeluje vsako?rstne Kamnoseške in v strojarsko stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah.
Tr^oV5ko-obrtqa re^ijtrov/arja zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorici.
V  svojem   »Trgovskem   Domu.*
TELEFON ŠT. 80.
Hranila* vlog« obrestuje po 4*/,%, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rcntni davek plačuje zadruga sama.
Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varSčine tudi na 10-letno odplačevanje adraialkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. decembra 190*:
S«9«il: &) podpisani.........K  1,058.400
b) vplačani.......»     319.684'—
Bmmn pa»ef!la    .             .......>   1,900.302'—
Wl«3»................»  1.991.340'—
^Goriška ijudska posojilnica^
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
RaSoistv® in nadzorstvo je skienilo v skupni seji dne 28. nov. t902. tako:
liraBlSrsa wioa« se obrestujejo  po 4tjt%.   Stalne vloge od 10.000  kron  dalje  z   odpovedjo i leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila:  na   vknjižbe  po 57.%,  na varščino   ali  zastavo  in na menice po 6#. Glavni deleži koncem-leta 57,%,
Stani«   31.   dee.   1001. (v kronah): Članov 1781 z  delažiK = 113 382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. — Pos o j ila 1,570.810 39 - Vrednost h i S 110.G75-    (v resnici bo vredne več). — Reservni zalog 75.10101.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon S*. 79.
prosiva   ?ah ) a va i i
i i s i k © H
Največja zaloga vseh starbnih potrebščin, kakor: cement, stavbn« nastelje, vsakoTrstue okove, zelezjc, gtrcSna okna,  cevi za straulSSa itd.  Ima v zalogi orodje za vsa  rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato Izber
kuhinjskega In hlinsga orodja, giaiif, ifadll-
nIk»W po brrszprfmrn
Edina zaloga stavkih naši'sijev
T Gorici. Pocinkana žica
za vinograde po znižanih centih 1
Pozor! Eno krono nagrade
izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove smeri lanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 K blaga.
f* r © a I v «   zahtevati
stkati
Zahteuajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
^^^^^^^^^¦^^^"                z znamko  „ JELEN"    "^H
Ono §• Br> zajamčeno čisto ~mm In braz Mak« taftariiii«. «»i»...i   o™ i™..-„   V^M. _*_ J-^...____
Varstvena znamka.
..^kiai!m.^.,     . -1°          . T*? !" *'" *••*• """»i"'« Prt««l- P»« lavralao. Kdor hoco dobi« »r.. J..C..O arl.t.o, p.rllu
aaakadl|lva aUle aa| dobro pazi da ho laiol v*.k koaad In* „SCHICHT" Ia var.tv.no aaaaiko ..JELEN«.
_  ,    „                            Dobiua se pousod! Gorica, Maglstratna ulica.  =--------------c---------
== Zartopnik: Umberto Bozzini
V zalogi ima tudi razne kamenite lošče umivalnike za kuhinje, žlebe itd.