Katollšk cerkven list Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo !» o 4 »'>• kr., r« pol 1 ih 'i giil. tO kr , ru Yt0 kr~ l V tiakarnici sprejemana sa leto 4 gold., z u pol leta 2 gld., za - 25 soldov, služijo z.i *o opravilo prav dobro: «•«• pa teli ni pri roki, nai se to vsaj nadomesti s toliko očena:i iu česenamarijami.) 5. Potem moli na glas, počasi, ter z veliko po-božnostjo posvečevalno molitev (Weih*»gebet), ki spodaj. I>. Svetuje se (če je m č). naj vsakega mesci l'.'. dan goii pred podobo sv. Jožefa luč, iti naj se opr-ivi s celo družino skupna kratka moiit»>v na ča*t sv. Jožetu, da tako češerje ao tega svetnika pri vsih domačih v živem spominu oataue. 7. O času težav, o boleznih ali kaki drugi družinski nadlogi in stiski zateči se p;,d varstvo sv. Jože ta, i o kliči ga s svojimi prav zaupno na pomoč. 8. Glavne praznike tega svetnika, namreč: sv. Jožefa dan (19. sušca), praznik varstva sv. Jožela Jj. nedeljo po Veliki noči) in praznik njegove porok«; a prečisto Devico Marijo (23. pros.) vselej z vso družino nekako slovesna obhajat, iu te dneve posvet bo sv. Jožefu ponovi. Kdor te počeševanja na čast sv. Jožefu opravlja, zadobi valed pisma (breve) sv. Očeta Pija IX od 17. majnika 1859 popolni odpustek ob smertni uri po skesani spovedi in prejetem sv. obhajilu; če pa bi to mogoče te bilo, pa po pobožnem pokli bii ponovljen najsvetejši družini kot glavar in varh, spreimi lju beznjivo tudi to družino, ki kleči pred Teboj na kolenih, da bi se Tvojemu mogočnemu varstvu priporočila. Mi Te izvolimo za svojega očeta, varha, svetovalca, vodnika in pomočnika, in stavijamo pod Tvoje posebno varstvo svoje duše in telesa, svoje posestva, svoje življenje, zdravje in zlasti svojo smertno uro. Sprejmi nas za svoje otroke, vse pa, kar je našega, kot svojo lastino in posestvo. Varuj nas vsih nevarnost, vsih zalezovanj in nastuv vidnih in nevidnih sovražnikov. Stoj nam vselej in v vsih stiskah na strani, posebno pa ob uri naše loč.t ve s tega Bveta. Govori le eno besedo za nas Jezusu, katerega si kot dete na svojih rokah nosil, in vieokosiavni Devici, katere ženin si bil, in zadobil boš vse milosti, katere nam v časni in večni blagor morejo tekniti. Sprejmi nas med svoje ljube družine, mi pa ne b' mo prenehali a pravim in resnično keišanskim živ Ijenjfcu. Tvojega posebnega varstva vredni biti. Amen! — Po ,,S» ndbothe des hI. Josef". J. A. L. Hi niAfi retlornic pomočnic in bra-iortiine r pomoč tiutiam r ricah. Kadar je Bog ime! kake posebno imenitne namene in ,ih ie hotel zverš;ti, izvolil si ie kakega v to sposob neg-» č.ovčka, ga ]e razsvetid in obdaril s potrebnimi dušoimi in telesnimi darovi in zmožnostmi, ki naj bi se lotil in izneljai to, za kar ga ie Božja previdnost odlo čila. Dal mu je tudi v to potrebnih pripomočkov, obudil njemu enako mislečih tovaršev, 8 kterimi je stopil v zvezo i?, vr z njimi združen položil roko na delo. Obudil pa je Bog še neko drugo versto ljudi, ki so tudi z njim in z njegovimi tovarši stopili v zvezo, ga duhovno in tt-ieano podpirali, pomagali mu se z vspehom dela lotiti, ga izversit«, vterdiri tudi za prihodnost, to je, naklonil rou je usmiljene serca, ki ao ga v njegovem početji podpirali z molitvijo in časnimi pripomočki, z milodari. V začetku kakor tudi pozneje prikazale so se večkrat na viuez nepremagljive zapreke, pa Božja previdnost nh je po čudni poti odstranra, ter je bilo očitno, kako je roka Bož|a vladala. da se je tim bolj vae to kot delo Božjih r k pokazaio in kot tako hitro se razširilo in mnogotei nega sadu obrodilo. .Med take velikanske namene sme se gotovo šteti »preooernjenje kake dežele, kakega ljudstva ali celega naroda. Česa se je Bog posluzil, da bi svoj namen dosegel? Obudil jc kake;a nenavadno gorečega, pobežnega duhovna, ki je za se nrid-bii duhovnih tovarše^ ; ti so se med seb ij zavezali, da se hočejo ves čas svojega življer ja Bngu in spreobračanju nejevernikov popolnoma p o *' 11 - i darovati v ta ramen vse svoje dušne in telesne moči. Njih družba in delavnost se je množila, rimski Sedež vide njen čudodelni sad, vzdigne jo v duhovni red: število sam'stanov *c mn žj, iz kterih leto za letom pride čezdalje v-č m sijonarjev; žetev na duhovnem poiju je čedalje rodovitnejša, vse glasno govori, da je to delo Božjih rok. Pobožne duše obojnega spola in raznih 3tau*>v opuzovaie t » blagoslovljeno delo, začnejo oznar.ovavce Božje besed r m«i nejeverniki z molitvijo m denarnimi pripomočki podpirati, vedoč da združena molitev in časna podpora delo pospešuje, da so deležne tudi njihovih zasiuženj. Cerkev, vide blagi namen in vebk vsDeh te podpiraine družb:, povzdigne jo v bra-tovšin<», ki zdaj v tako veliki družbi skupno še veliko bolj kakor poprej zamore duhovno in telesno podpirati po širokem svetu raztresene misijonarje. P<< tej poti na ita e so torej misijonske družbe, mi sijonski vstavi, iz kterih je že ni tisuče delavcev prišlo v vi.v ,'!rtd Gc?poaov. Tako »o se vstanovile tudi tni-eii"n--k- o:at>vš:e ki v duhov: 1 in tel-vsui zvezi mioi-joi.a: .•• podpirajo. nuaiionom pomočkov za misijonske namen? pošiljajo. D.-užbe misijonske se is gole ljubezni do B ga ia do bližnjega popdcoma in brez prideržka izveiičanju neumerjočib duš darujejo, dom, starše, vse zapustijo; misijonske bratovšine pa se sicer ravno ne zavežejo zapustiti znancev, prijatlov, kakor tudi ae ne odpovedč vsemu, ostanejo v svojem stanu, pri svojem navadnem delu, zraven tega pa si vender marsikaj pri -tergujejo, po svojih močeh misijonarje podpirajo z milodari, pred vsem pa še z goreč) molitvijo, ss. obhajili in drugimi dobrimi deli. Ta dvojna združena moč je v preteklih stoletjih že na milijone nejevernikov spreober-nila, jih pripeljala v naročje sv. Cerkve in komiki, po kazala jim pot, po kteri se morejo izveličati, pa tudi časno srečniši živeti. Vse to dela ljubezen za ubogo človeštvo na tem svetu; ljubezen, ki je iznajdljiva, do brotljiva, ki za brate, tudi tuje in daljne, vse preterpi, vse prenese, dela velikanske reči. Zato v resnici ni ne lepo, ne omikano in ne dobro serce tistega, ki go riernjd ali celč ropoče zarad nekterih soldov, ki jih ta ali ta daruje za večni in časni blagor svojih daljnih bratov. Se več; „ljubeien, ki nikdar ne mine" (I. Kor. 13, 8), tudi s smert jo ue neha, ne umerje: ona sega tudi unkraj groba, tudi v večnost spremlja svoje otroke, tudi tamkaj njim pride na pomoč in jih ne zapusti, dokler jih ne pripelje v nebesa, od koder je Batna prišla, kjer je sama doma. Ljubezen, ki je iznajdljiva, našla je tudi pripomoček, s kterim pride dušam v vicah na pomoč, obudila je pobožne duše, ki so po izgledu zgorej omenjenih mi sijonskih družb in misijonskih bratovšin v pomoč dušam v vicah vstanovile družbe, ki ae, kakor misijonarji spre-obračevanju nejevernikov, tako tudi one reševanju duš iz vic popolnoma brez vsega prideržka darujejo, njim v pomoč posvetijo za ves čas svo.ega življenja vse svoje dušne in telesne moči, tu Ji vse zasluž-nje dobrih del, se velikrat vsemu odpovedo, zamenjajo posvetno življenje s samostanskim življenjem; vstauovile so ae tudi bratovšine, ki naj bi omenjeue družbe v pomoč dušam v vicah podpirale z molitvijo, z milošnjo in z drugimi dobrimi deli, da bi po tej poti obe združene moči, v pomoč dušam v vicah vstanovljeni, tim več duš mogle reševati iz kraja grozovitega terpljenja. Takih od cerkve poterjenih družb in bratovšin v pomoč dušam v vicah je več, med kterimi ste poBebno lepi „družba redovnic ali nun pomočnic dušam v vicah" in ,,bratovšina v pomoč dušam v vicah". Družbe za duše v vicah so posebno priporočevanja vredne iz več ozirov in vzrokov. To so kaj lepo in živo popisali in pojasnili preč. g. dr. Jožef ^neider, Teržaški prost, tisti primorski duhoven, ki so že na več straui skušali pobožuost v pomo; dušam v vicah razširiti, ter so veliko pisali v „S\ Benedikts Stimmen", ondi silno ginljivo, podučivno, prepričavno nagibali čast. duhovšino, da naj goreče dela za duše v vicah. (Dalje nasl.) Mzgietii bogoljubnih otrok iz r/tih čhhov kerinnniva. 4. A d e 1 i n a. (Dalje.) Nekako tisti čas so zapazili tudi pri njej posebne vaje ponižnosti in pobožnosti, kar si je bila sama iznašla. Vsak večer namreč, preden je šla spat, jc še poljubila tla svoje sobe. Poprašana, čemu ji je ta pobožna navada, odgovori le: „Mislim, da to ni nič greh." Kadar je obiskala svoje tete in imela kak prost trenutek, koj se je zgubila (kakor tudi doma) na vertu za ger-movje, pa molila rožni venec ali druge molitve. Zlasti pa je bila njena pokorščina in vbogljivost čedalje bolj popolnoma. Nekega dnč gre s sestrico in z več tovaršicami v log se sprehajat. Bilo je pa mladi druščini doma naročeno, kako daleč le sme iti. Otroci so vse obljubili, kmali pa spet pozabili. Prijetna pot po zelenem logu jih zapelje, da gredo dalje, kakor bi smeli. Pa glejte, ko se tako lahkomišljene deklice dalje dervijo, naenkrat zapazijo, da ni Adelinice več pri njih. Bi je bila njena pobožnost veča, kako- jo v tej starosti pričakovati. Pri sv. maši biti bila ji je med vsemi naj ljubša pobožnost. Knkrat se jc bila prav hudo prehladila, da je mo lula zjutraj dlje v postelji ostajati. Pa kako jo želela zopet s tovaršieami vred vstajati! Prijateljici je rekla: „Se bi lahko nekoliko poležala, toda sv. maša!" -Zelo je milovala svojo sestro, da več časa ni mogla k sv. maši, ko so bili ondašnji *5letni gospod bolni. Med drugim ji piše: „ T boga sestrica, kako dolge so Ti morajo nedelje zdeti! Ko bi Ti vedela, koliko iu kako priserčno se te spominjam pri sv. maši! Kako srečna sem, da smein vsak dan pri sv. maši biti! uh, ti bi bila te milosti veliko v red niša od mene: pa Bol: mi znabiti ravno zavoljo moje slabosti toliko milosti deli. Ali ni mar to velika milost, pri sv. maši biti V" (Dalje naal.) Zemeljska čutiti. (Sostavek v „Zvon»t".) Lepoznanski list „Zvon", kterega vreduje in izdaje g. Jos. Stritar na Dunaji letos že četerto letu, prinesel je v št. 2. letošnjega leta začetek sostavka z naslovom : ,,Zemeljska čuda". Sostavek se nadaljuje v 4. iu fi številki. Pisatelj mu je g. Ivan z Verha. Primorani smo o tem »pisu nekoliko izpregovnriti, in pri tej priliki hočemo tudi z gospodom vrednikom „Zvonovim" govoriti dobrohotno besedo, ktero nam na jezik polaga ljubezen do ravno tistega naroda sloven skega — in posebno mladine njegove —sa kt> rega tudi on žertvuje svoje moči. Spis ,,Zemel|ska čuda" razklada v pripn s*i • b! ki — v pismih - kaj naravoslovci posebno geologi mi-ijo in kako sklepajo «• zemlji, kaka da je biia v fv«>j< m začetku, ,.preden je zadihal pervi človek na njej \ ter kake spremembe da so se godile z njo, preden j' .io-bila svojo današnjo podobo. Pisatelj «.«• ozira :»r! te n tudi na sv. pismo, t~r v svojem spi*u navaj* ::ekt"e verze iz 1. poglavja 1. Mojzesovih buke.*, v kterih ;•* popisano stvarjenje. Primerjevanje rezultatov u?o!o gičn:h preiskovanj s svetopisemskim p< r n ib m , op-ra-jočim se na Božje razodenje, to je predmet, o ktc.en: so že jako mnogo pisali bogoslovci in naravoslovci, pa žali Bog! tudi niti — naravoslovci niti — bogoslovni. (Jo-tovo je, da je o tem predmetu silno težavno pisati, ter da je treba pisatelju velike previdnosti, da se ob nobeno stran ne zadene. Bogoslovec, ki hoče razlagati pervo poglavje sv. pisma r. ozirom na naravoslovne preisko vanja, mora te poslednje tudi dobro poznati; mora vediti. ktere izmed mnogih mnenj io ugibanj in hipotez imajo ret kaj vednostne podlage; in to ni tako lahko presoditi. Na besedo verjeti terditvam, da je to ali ono rezultat eksaktne vede, to ni VBelej varno, naj se berejo take terditve v knjigah, ali naj jih kak učen pofe9or na univerzi se tako patetično izgovaria. 01 druge strani bi bil'» pa ravno tako napačno in nevarno, ako bi raz-lagatelj knjige „genesis" opravičenih terditev posvetne vedi ne poznal ali bi jih preziral. Če pa od bogoslovca, ki hoče pisati o našem predmetu, tirjarno, da je ob enem kolikor toliko tudi naravoslovec, zdi se nam ravno tako potrebno, da naravoslovec, kteri hoče svoje preiskovanja s sv. pismom primerjati, ni brez bogoslovskih včd. Sicer bode marsikaj bral iz sv. pisma, kar ui v njem, in bo našel nasprotja tam, kjer je v resnici naj lepša harmonija. Gotovo je, da kdor hoče v interesu resnice pisati o predmetu, ki sega v dve stroki, mora tudi v obt h strokah biti podučen. Mi g. Ivana z Verha ne poznamo, a povedati moramo, da nam je bilo tesno pri sercu, precej ko smo vidili 'ačetek njegovega spisa: ,,Zemeljska čuda" v lepoznanskem listu. Iz skušuje namreč vemo, da imajo popularni spisi o ecacih predmetih mnogokrat slab namen, namen verske dvome vzbujevati, sv. vero spodkopo-vati. Mi nočemo terditi, da je imel g. pisatelj pri svojem spisu tudi ta namen, se manj verjetno se nt-m zdi, da bi si g. vrednik ,,Zvonov" želel spisov z enakim namenim. Terditi pa moramo to, da se nam zdi spis — če tudi zoper pisateljevo in vrednikovo voljo — v resnici vendar le ptipraven, pri marsikterem čitatelji zman,šati spoštovanje do sv. pisma, obuditi mu razne dvome o cjegovej icsničnosti, ter tako biti pervi povod onej nesreči, ktera dandanes zadene toliko, posebno uče čih se mladih ljudi, namreč izgubi sv. vere. K »r nam pripoveduje g. pisatelj v pervem in drugem odstavku, vs^ to s s<\ pismom ni v nobenem resničnem nasprotji. Posledice so iz znaue Kant-Laplace-ove teorije, ktero prav razumevano vsak bogoslovec lahko polpišc. V nasprotje s sv. pismom se tu le pride, ako sc ar.stvene meje prestopijo, ako se iz strogo naravo-znanskega polja preide k lahkornišljeni in neopravičeni špekulaciji: ali pa, če se sv. piitno prav ne umeva. Kogar zanimiva, preiskovanja narav* siovcev primerjati s sv pismom, priporočamo mu časonis ,.Natur un i OllVn-barung", ali pa kratko pa prav dobro knjigo ,.Bibel und Natur" v. Dr. K.usch. Ko bi bil g. pisatelj svoj apis ,.Zemeljska čuda" sostavil v smislu te knjige, iz ktere sc razvidi, kako lepo se morejo razvozljati vsa navidezna nasprotja med narovoznanskimi vedami in svetopisemskim poročilom, bili bi mu hvaležni za to. Ali on tega ni storil, marveč ravno nasprotno. On nam taka navidezna nasprotja le kaže, ne poravnava jih pa ne: besede sv. p i - m a navaja le, da jim potem svoje terditve kot rezultate vednosti nasproti stavi. In to ■>, kar moramo grajati. V dokaz temu ie en izgled. Na strani bi v „Zvoou" piše: ,,,,Taka kakor danes ;e bila tudi zemlja nehdaj", tako terdite, gospica moja, ,.:n da ni res, da je bi'a žareča iskrica sr*di neizmernega neba. Iz stvarnik .-.vili rok je izšla pusta in temna, tema in vode so jo pokrivale."" Na to pa dokazuje svoji ,.ljubezujivi gospici". da je bila zeml,a v svojem začetku svitla, razbeljena kr gla. V.se to. kakor tudi « ni milijoni in bilijoni let, s kterirri jo naravoslovci tako radodarni, in kt«»rih tudi g. |>isa'elj ne pozabi, vse to prav nič r.e nut: b* /oslovca, ki se ie učil razlagati sv. pismo, in ki ->i zr a razvozljati navidezna na orot H , ki tu nastanein. Tota kaj pa tisti, ki tega ne ZLajoV la takih je med . Zvonorjmi" čitaMji gotovo veliko, morda večin Ali v bode tako befi! » mnogih, posebno neskušene rniad*-ži, i motil) in vznemirjalo? In ko bi taki potem na pravem mestu pojasnila iskali, bi bilo še dobro. Toda človek je k slabemu nagnjen in skušnja uči, da pervi dvomi • velikokrat izbude le radovedmst in željo slišiti ali najti še novih pomislikov in ugovorov. Ti se kmalo dobč, i ker slabih učenikov in slabih knjig se nikjer ne manjka. Dvomljivost v veri hitro ra9te, in od nje do nevere je i le en korak. , Se bolj odločno, kakor perva dva odstavka, mo- i r*mo grajati pisavo v tretjem odstavku. Tu beremo: i ,, ,Tretji dan je Bog rekel, zemlja n »i rodi zelišča, zverino in laznino io zgodilo se je tako.4 S takim od-i govorom ne more b ti vsak zadovoljen, posebn i učenjak ne. — — Učenjak ne sme tako odgo.arjati, njeg»va beseda mora biti učena in glasiti se mora: ,.gen»-ratio aequivoca, g »neratio originaria", to sc pravi: ,,Same iz sebe so nastale živali in rastline!"" Da so perve rastline in perve živali nastale na zemlji le vsled stvarnikove moči in volje, to določno uči sv. pismo. Kdor k temu ,,z raneui miga", ni več veren. In ko bi bila generatio aequivoca tudi tako gotova, kakor ni, bi vendar nauka sv. pisma ne mogla ovreči. Tudi sv. Avguštin in sv. Tomaž sta bila te tnisli, da morejo iz nekterih neorganiČnih tvariu nastati rastline ali živalice. Sv. Avguštin pravi, da je stvarnik v nektere neorganičoe tvariue položil moč, da morejo po gotovih od Njega sprejetih zakonih il sebe roditi nektere verste rastlin in živali. To bi nauku sv. pisma ne nasprotvalo, ker tudi take rastline in živali bi od stvarnika imele življenje. Ne nastale bi ,,satne iz sebe", kar je tako izraženo, prav za prav logična nesmisel; zakaj kar še le nastane, tega poprej ni b-Io, torej ne »nore iz sebt' nastati. — Sicer pa generali ) aetjuivoca med učenjaki nikakor ni tako dognana, kakor g. pisatelj meni, ampak vedno več se jih pridružuje nasprotnemu izreku fiziologa Harvey-a: „0 nne vivum ex ovo", kteri izrek tudi v ,,Zvo»iu" beremo v o. listu lanskega leta, in sicer v izverstnem in jako zanimivem spisu: „Hastlinske svatbe" od g. prof. Fr. Erjavca. Takih spisov v „Zvonu" več želimo. In gotovo bode tudi gosp. Ivan z Verha več koristil slovenskemu narodu in morda tudi vredništvu „Zvonovemu" bolje ustrezal, ako se loti rajse gotov ih, znanstveno dognanih naravoslovnih tvarin, kakor pa da bi nadaljeval v svojem spisu pričete ugi-bovanja in hipoteze, ter prišel morda naposled do dar vinizma iu enakih neslanosti. Naj se s takimi rečmi ukvarjajo strogo znanstvene knjig«1. Lepoznanski list po naših mislih vedno bolje stori, ako se jih ogiba. K<-r smo ravno omenjali gosp. Erjavčevega spisa, snuje se nam še nekaj v misel, namreč zunanja oblika, v kteri se ta dva Bpisa vjemata; sairo da g. Erjavec piŠ3 ,.milostivi gospej", g. Ivan z Verha ai je pa „go-spico" izvolil. Med tem, ko taka oblika ne pristojf slabo tam, kjer je govorjenje o cveticah, zdi se nam, da pri geolog:ču;h in svetopisemskih vprašanjih ,,ljubeznjiva gospica" nima prav nič opraviti. Tu bi biia resneja oblika na svojem mestu. Pa da že enkrat koučamo to stvar, ponovimo naj le še, da jako obžalujemo, da je ta spis prišel v ,,Zvon". Obžalujemo to toliko bolj. ker smo sicer zapazili, da se je ,,Zvon" splošno začel na }>recej boljšo stran obračati, iu bi nikogar b«dj ne veselilo, kakor nas, ako bi s časom postal tak, da bi ga mogli z dobro vestjo priporočati nlovenski mladini. Conditio sine <| ia non k temu je pa, da se nam ne naravnost in ne posrednje n*- dotiknje svetinj, ktere varovati ie geslo ..Zgodnji Danici", namreč av. vere in nravno t:. Sov;..ž ,o bi se morali nasproti postaviti listu, kteri bi v kaKoršui koli ' bhki j isal reči sv. veri nasprotne ali nevarne, kteri bi kak- r k« li si bodi zmanjševal ali žalil versko prepri- carje, spoštovanje in ljubezen do sv. vere in do vsega, kar je v zvesi s sv. vero; torej ako bi sv. opravila, reči ali osebe smešil, gerdil ali v taki zvezi in v taki luči kazal, da bi se spoštovanje do njih zmanjševalo. Kavno tako bi nam bil nasproten list, kteri bi v pesmih ali povestih ali podobah kvaril nravnost, kteri bi čita-telje in zlasti mladino s hudobijami soznanil, ji hude strasti, posebno pa nespodobne in nečiste misli iu želje budil. Ne terdirao, da slabi značaji in hudobni ljudje ne morejo najti prostora v dobri in za uravnost koristni povesti. Vendar se mora hudobija vedno kazati tako, da v čitatelju vzbuja stud do nje, ne pa Bkušojava in poželenja po njej. To je posebno glede vsega, kar jc zoper spodobnost in sv. čistost silno imenitno, pa težko doseči. Tu veljd le: averte faciem tuam. Veliko lože je mladini koristiti z lepimi značaji, z izgledi blagih čednosti. Io v tem oziru moramo priznati, da so nam mnoge osebe v novejših spisih gospoda vrednika „Zvo-novega" prav priljubljene s svojimi čednostmi in bia-gimi lastnostmi. V koliko spredaj našteti vzroki, kteri bi nam kak list delali sovražen, zadevajo ,.Zvon", o tem nočemo izreči nikake sodbe, ampak rajše izrečemo željo, da naj bi se mu v prihodnje prav ničesar ne moglo očitati. Dobremu lepoznanskemu slovstvu mi nismo bili in ne bomo sovražni. Nasprotno spoznamo dobro neizrečeno važnost njegovo posebno za mladino. Zato opozorujemo tudi posebno mlajše in zmožne gospode duhovne, naj na to polje — če je mogoče — bolj kakor do sedaj obračajo svojo pozornost. V vabilu na letošnji ,,Zvon" piše g. Stritar: ,,Materijalizem se širi pri nas, ponosno dviga svojo glavo, svoje lice kaže o belem dnevu in to posebno med našo mladino. To je žalostuo, težko mi je, ali beseda mora na dan. Ako se popači naš mladi rod, kam naj potem stavimo svoje upanje? Ako se že v mladosti, v dobi blagega navdušenja za vse, kar je lepo, plemenito, vzvišeno, smeši vse, kar je bilo človeštvu od nekedaj sveto, kar ga je povzdignilo na sedanjo stopiujo, in kar mu edino more zagotoviti vedno lepšo prihodnjost — in to je, da rabim eno besedo: idealizem, idealizem v različnih podobah, vendar bistveno veduo eden in isti — ako se mladina odpove idealizmu, ako nima on več svojega d6ma v mladih sercib, kje naj si ga išče? — S kratka: „Zvonu" je poglavitno načelo in vodilo idealizem, to bodi jasno, določno izrečeno! Geslo njegovo je: Sursum corda!" Dobro, prav dobro! Idealizem je tudi naše načelo. Vendar le ene same verste idealizem, uamreč idealizem na keršanski podlagi. Upamo, da tudi g. Stritar nima drugačnega v mislih. Mi smo vverjeni, da drugod, kakor v keršanstvu, idealizem nima podlage, da nikjer drugod ni pravega idealizma. Dokazov za to resnico nam gospodu Stiitarju ni treba navajati. On pozna nemško filozofijo. Nasproti francoskemu materijalizmu dala si je ime idealizem; a ker je zavergla keršanske ideale, in si hotla drugačne vstvariti, končalo se je to, kar sc je kot ideal.zem začelo, kmalo z golim materijalizmoin, od francoskega samo po obliki različnim. Sursum corda! torej, kviško povzdigujmo serca k stvarniku svojemu, k pravemu osebnemu Bogu! V tem naj nas tudi lepoznansko slovstvo nc ovira, ampak podpira, in mi mu ne bomo sovražni, ampak iz serca prijazni. S. Oi;Isftiim nt sv. tJr> to /,ij't /A. i Žalostni so pač res današnji časi. Tužnc ut c delajo se sv. Cerkvi: laž se povzdiguje, resnica zaničuje. K«.rt.a; pričakoval ]e že vertoglavi m neblagi svet mnert . Očeta Pija, leto za letom, dan za dnevom spletai mu je že naprej mertvaško pesem, kopal gioboki grob. In zdaj, ko so blagi Pij IX v Gospodu zaspali, ali jim morebiti hudobni jeziki in nesramne peresa v grohu privoščijo miru? O nikakor ne. Čertenje in jeza sovražnikov sega tudi u n k raj groba: in da bi Pij* tudi še po smerti očer-tili, zagnali so Rvoj divji hrup in šunder zop r njegov testament. „0, koliko je zapustil! Vidite zd*i, kam st-denar dajali! Vidiste zdaj, kam je šel denar, k»eri s-je bral po cerkvah! Koliko tisuč in tiauč, celo milijo nov zdaj tam leži! Koliko milijonov je zapusti! »vi.ji žlahti in svojemu nasledniku!? To ni prav!" - Tako in enako je govori io vpije; tako grajajo in sumničijo sv. Očeta Pija in ob enem svoj strup zlivajo na sv. Cerkev, na duhovne iD na vse, kar je svetega in božjega. In kaj bi rekel, predrsgi prijatelj, ki te verstice bereš, je li res vse to, da so sv. Oče tako silovito premoženje zapustili? Izmišljeno in prevernjeno je to od hudovoljoih sovražnikov papeža in sv. Cerkve. Eden lietov iažnjivo ali pretirano vest zanese, drugi jo gladno pobero in tako gre od ust do ust, za pošastnimi naznanili pa tudi zasmehovanje in greh io pohujšanje, kar ničvredni ljudje ravno želijo. Resnicoljuben časnik ni nobeden tega pisal. V Rimu se od vsega tega nič ne ve. Nedavno je pisa!a prav zanesljiva oseba iz Rima te besede: ,.o d velikanskega premoženja, kterega bi bili sv. O c e Pij zapustili, se tukaj v Rimu ne ve nič." Ce toraj osebe, ki so tako rekoč v vedni dotiki s sv. Seiežem, o tem nič ne vedo, čudno je pač, kako morejo nekteri listi vse vedeti, kako take gerde laži trositi! Poznamo ostudne duše. Cerkev, papeža, vero zasmehovati in ubogo ljudstvo hujskati in zapel jevati — to ie d jih namen. Kara pa venuar se je obernil tisti denar, kteri se je nabiraš za sv. Očeta? Gotovo v prave in dobre namene. *) Vedeti p- treba, da sv. Oče, da mnogi nad-skf,e, škofje n mnogi duhovni redovi po Laškem od vlade n*» dobivajo n< bene, ali pa prav majhno podporo. Kako t rai izhajajo? Od miloščine pofiljaoe od vernih kristjanov. Pij IX so miloščino res prejemali pa tudi delili. Vedeti je treba daTe, da je iaska vlada uzela pomoči mnihom in nun a-o, redovnikom in različnim samostanskim sestram. Kan: so se ti reveži obračali, ako ne k Očetu svojemu, blagemu Piju? (Laski cerkveni časniki enake milošnje tudi naznanujejo. Vr.) Skerbeli so Pij IX zanje po svoji moči. Vedeti je treba, da iz Rima se pošiljajo milijonarji po celem svetu med ajde in divjake, in da se v Rmu v tacih posebnih šolah nalašč izre)ajo mladenči za oznanovalce sv. vere za Amerik', Afriko, Azijo itd. Kdo jih vzderžuje? Verniki in sv. Oče z miloščino. In sedanji za Pijem nastopivši sv. Oče, od česa bodo ž.veli, kako bodo vladali sv. Cerkev, skerbeli za neštevilr.e potrebe, ako ne ravno od miloščine vernih kat< ličar ov? Naj bi vendar že strupeni jeziki utihnili! Dobro in prav potrebno bi bilo, da bi se ta stvar po cerkvah nekoliko ljudstvu razložila in razjasnila, ker besedovanju o testamentu drazega Pija ni ne konca ne kraja. Iz Štajaukega, 1-. su>ca. (-; ;- Drngotiua Legnt iti Mtfrrr.) (Naj smerno posneti iz pri jttelskega pisma ra-sl^duje verstice, ki hvaljenima in hvalivcu poštenje delajo. Vr.) — Močno me je prestrašila zsdnja ,,l>aricH", n znanivši smert preč. g. Kan la Legata, kanonika v Rudoltovem, mo ega ljubljenega pnjatla in sošolca od začetka šolskih let pa do S. šole. Bil je rajni dobra uusa; blagega, miroljubnega, ponižnega in kakor angelj nedolžnega serca, brez vsakoršne zvijače ali zavisti, drugi Natanael: ni n:u bilo m- goče kakega sošolca kedaj razžaliti: zalo srno ga pa tudi z bratovsko ljubeznijo ljubi.i, čista nedolžnost iu ljubezen ste se mu utriujali z lic, lepih kaki r mleko in kri. Toliko lepe lastnosti š > tudi moje serce vntinale, da je s plamenom bratovsko ljubezni zanj gorelo; io ta ljubezen med nama je ostala do današnjega dne, pa tudi smett je ne bo ugasnila. Ko j»* bil šolski vodja v Idriji, potem v Ljubljani, in tudi zdaj kot kanonik v Novem mestu, je imel na K;iko so av. Oče Pij IX razdelili tiste tnilošnje, ki so jih dobili o svoji škofov-ki "»»»letnici, to je bilo že pove dano. Vr. vado svoje sošolce in prijatle o počitnicah obiskovati in jim tako svojega serca neugasljivo ljubezen skazovati. Rad je zahajal tudi na Sladko goro, ki z mojo Ločko faro meji, se pri meni navadno oglasil, da sva skupsj tje popotovala, kjer po njegovih lastuih besedah počiva naj lepši veselje njegove mladosti. Bili so namreč Sladko-gorski župnik njemu stric, iu kakor dijak je vsako leto hodil k njim na počitnice; zato teh zlatih časov še zdaj ni mogel pozabiti, in hodil je na stričevo gomilo. O teh obiskovanjih se je soznanil z mmgimi štajarskimi duhovni, ki so rajnega Karola serčno ljubili zavoljo njegovega ljubomilega značaja. Ni še dolgo, kar mi je pisal in mi n&ročil, naj znane štajarske sobrate priserčno pozdravim.. . Letošnji 40danski post se mi je s prav žalostnimi novicami začel; ravno sem preč. g. Dragetinu Legatu ljubezni venec spisal, že dobim iz Ljubljane naznanilo, da je umeri g profesor Karol Melcer, po dolgi britki bolezni, 8. t. m , prev den s svetimi zakramenti. Tudi ta sošolec Legafov je bil moj prijatel od mladih nog, sin dobrih, usmilj nih Melcerjevih staršev in rodbine, pri katerih sem jaz, dijak v Ljubljani, mnogo dobrot vžival... Daj mu, usmiljeni Jezus, večni mir in pokoj, naj mu sveti večna luč v lepi deželi sv. raja. Oh, da bi se enkrat tamkaj zopet vidila in se nikoli več ne ločila! llmtov*k<» ljubezni venec svojemu blagemu jirijatlu, prečastitemu gospodu Karolu Legatu. kanoniku Novomeškemu itd., na gomilo položil Jožef Virk, L«»čki. Oh zakaj mi, grenka smert nemila! Same drage ljubljence moriš? Ko jih moja duša je ljubila Bolj kot lastnega očesa bliš; Alj si, božja dekla, se zaklela, I)a vse slavne zvezde boš mi vzela 'i Komaj luna drugič otemuela, Kar veliki Pij je vzel slov>», Si Legata drazega zadela, Mu prebodla serce blaženo. Ko je bilo duhoveustvii dika, Toruj zguba zopet nam velika. Ze v mladosti cvetju brez zavisti Gon i si za brate, Dragutin! Vdan prijatlom bil si v duši čisti. Serce meni grel je tvoj opomin; Koljkor lepši je mladost cvetela. Toljko bolj ljubezen je gorela. Bil približal se je dan slovesa, In podal jo roko bratu brat, Se ločivši solznega očesa — Mnogi vidili se zadnjikrat: Sva še mi dva roko si podala. Vendar v duhu združena ostala. Alj kot vodju šolskemu gorela Se bolj je ljubezen bratovska, In kanonika že ostarela Xoga brate obiskavala; Kad si hitel v Štajarske gorice Venčat strica, župnika koŠice. /daj j »a smert je z lokom prestrelila To sereč ljubezni bratovske, Dragotiua tužnim bratom skrila Je v gomilo hladne žemljice; Oh, da duša tam bi radovala Se v nebesih ljubih spominjala! Jav. pa na gomilo ▼ dar 6pomina Položim ljubezni venec zlat, Ki v življenju kinčal Slave sina, Bodi še po smerti njemu svat! Oh, da bi tud' jaz Ljubezen večno Gledal s Taboj, brat ljubezni, srečno! Razglnl po »vetu. Edinost kardinalov — razpertje laških ministrov, pa ,,Te Denm" za novega papeža. Ves svet se čudi, da se je sveti zbor kardiualov v malo ur*h zjedinil v volitvi Pijevega naslednica; kajti zarad obilnega števila kardinalov iu nevgodnih okolišin časa so vsi prerokovali, da bode ta kunklave s.lno težaven in dolg. Nasprotek tej edinosti je razpertje laških ministrov, kteri že čez dva mesca zborujejo, iu se ne moreio zediuiti v malenkostnih rečeh, n. pr. v prašanji o železnicah, v volitvi finančnega ministra, v odpravljanji kupčijskega ministerstva itd. Ondi vlada pravi ,,Babei" in eden laških časnikov imenuje to ministerstvo »babilonsko ministerstvo". Vsi ministri so levičnjaki, demokrati, in veudar se ne morejo zediniti. Postavimo, da bi morali oni med sabo izvoliti miuisterskega predsednika, in bi jih ljudstvo zaperlo v kako dvorano toliko časa, dokler ne izveraijo volitve: kdo si ve, koliko let bi ondi tičali zaperti? Nasproti so se pa tako lahko in hitro zedinili kardinali iz raznih dežel, raznih narodov, jezikov in šeg, in nekteri ao se vidili pervikrat v življenji. Zakaj to V Vse prevzvišene osebe imajo keršanske značaje in visoke čednosti, ne poznajo ošabnosti, vsi so vneti svete ljubezni, ki meri na rast katoliške Cerkve in blagor ker-šanakega ljudstva. Kardinale je vodil duh božji, duh resnice in ljubezni, vladal je nad njimi sv. Duh, o kterem je rekel Jezus svojim učencem: »Dabitur vobis in illa hora, quid loijuamini," — v tisti uri bo vam dano, kaj in kako govorite. Nasprot pa vlada ministre posvetni duh, — duh napake, ošabnosti in sebičnosti; toraj je med njimi toliko razpertij^, da se more o njih reči: koiikor glav, toliko strank. Vkljub te) nagli volitvi bi utegnil kdo ugovarjati: Ako res vlada sv. Duh kardinale, zakaj se precej pri pervem ali drugem glasovanji ne zedinijo, temuč ao glaaovi tako razcepljeni, da noben kardinal ne dobi še tretjine glasov? Ravno v tem se vidi delovanje sv. Duha. Ako bi kdo pri pervem glasovanji dobil večino glasov, bi se zamoglo ugibati, da jc bila volitev zgolj »človeško delo" in da so bid kardinali že pred zborovanjem med sabo dogovorjeni. Aposteijni so celih destt dni Boga prosi!i in Čakali, preden so prejeli sv. Duha. Sv. Mo-nika je celih 17 let Boga prosila, naj bi av. Duh raz-svitlil njenega sina Avguština, in je bila uslišana. Toraj 1*e razvidno, da je na poseben na*:in vladal av. Duh nad kardinali, ki so v tako kratkem času isveršili tako važno volitev sv. Očeta. Laška vlada je prepovedala svojim vradnikom, da se ne smejo vdeležiti zahvalne slovesnosti za isvolitev novega papeža Leona XIII. To prepoved ie dal minister Krišpi, ki je pa malo dni poprej vele al vsim vradnikom, da ae mi,rajo vdeležiti uiertvaških slovesnost po ranjkem Piju. Kako se more razlagati ta nedoslednost? K temu ni treba posebne bistroumnosti. Ravno ta Krišpi je bil razgiaaii: ,,da je katoiičanstvo opešalo in ostarelo, pt. da leži papeštvo na mertvaškem odru"; Pij IX so zopet oživeli v osebi Leona XIII, in toraj bi Krišpi rajše veleval žalostinke kakor „Te Deum" peti. -- Pa poreče kdo: sej je Krišpi pokazal avoje spoštovanje do rimskega prestola 8 tem, da )e v konklavu zbranim kardinalom stražo postavil v brambo pred Vatikan. Vprašanje: Pred kom je imela straža braniti kardinale, ker jim ni od nobene strani pretila nevarnost? To ae pravi toliko, kakor če bi o jasnem vremenu komu ponudil marelo in jo raztegnil nad njim , ker se ni bati dežja. Največja in edina nevarnost je papežu le od laške vlade pretila; tedaj bi bila morala straža braniti kardinale in novega papeža pred napadom laatuih poveljnikov. Kaka ironija! Judje ao bili postavili atražo k Božjemu grobu, da bi bila branila Jezusu N+zarcnskemu, judovskemu kralju, vstati iz gr< u Ali ni ministeraka straža pred Vatikanom podobna PiUiovi straži pred Božjim grobom? Kajti bili bi mnogi naj rajši vidili, da bi umerli Pij nikoli več ne biii oživeli v osebi novega naslednika, bojč ae namreč slišati iz ust papeževih besede: »Non licet, non posaumus'* — nt pripušeno, ne morem dovoliti. V Jeruzalemu so 13. sveč. zvedili za gotovo da so Pij IX umerli; 15. svečana so bile slovesne mertvaske opravila, pri kterih sta bila tudi avstrijanski iu francoski konzul. Med katoličani po Jeruzalemu je velika žalost zarad velike zgube. — Ravn > ta dan je jeruzalemsko mesto in hribe na okrog sneg pobelil. — 11. sveč. je prišel v Jeruzalem bivši amerikauski predsednik Graut a spremstvom 11 osebatev. Sprejelo ga je vojaštvo z glasbo; paša mu je napravil večerno slovesnost na čast. Vrel in *ati srettfe tn^lilre. Zahvala. Duhovnu na Gorenjskem se neva.na r«oa v ustih dva mesca ni hotla zaceliti: prične pa devetdnevnico in potem je bilo tako hitro bolje, da je očitna Marijna pomoč. Toraj: Češena Marija. —r. Prošnje. Neka oseba se prav posebno priporočuje v bra-tovske prošnje N. lj. G. za neko dušno potrebo. — Oseba, za amert bolna, ki se pa siluo boji sodbe Božje, je priporočena, da bi ji nproaila Marija iu sv. Jožef voljno poterpljenje, popolnoma vdanost v sv. voljo Božjo in srečno zadujo uro. Bratovske zadeve. Nameni in pripor opevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mtste snšer. I. Glavni namen: Va"oplošuo pcboijšanje k a toličanov, srečeu nastop novega pap^z*, in zmaga av. Cerkve — posebej še, da bi de rusko turške z* de ve obernile v prid katoličanstvu. II. Posebni nameni: 18. sušca. Sv. Edvard. Priporoč.: Cerkev na ee-veru. Več oseb v dušnih potrebah, posebno štiri. Po-hujšani otroci. 19. Sv. Jožef. Priporoč.: Avstrija in cesarska ro-dovins. Vsi Jožefi Ubožne in revne družine. R pomagati. Srečke so po 5 ) kr.; vredništvo vzame dve, prijatli pa naj jih vzamejo saj 18, <:a nober a ne o-»tane. Kdo ve, morebiti pride do nas kaka zlata ura, hišun oprava ali kaj enacega, in Če ne druzega, s*j zavedno-1, da smo dobro delo storili. Iz Rudniki. Vsim duhovnim prijaMom in znancem tnžn**ga -erca podpisana dajeva na znanje, da so najin ljubi oče Ant* n 1". t. m. po skoraj dveletni hudi bolezni, v?i vdani v voljo Božjo, in prevideni 3 s1?, zakramenti, v M. letu svoje starosti mirno v Gospodn zaspali tukaj v Rudniku, ki»r so večid-d svo-e stare leta preživeli. Bili so dare-, t. j. 12. t. m., pokopani. Priporočava jiti v pob; ž> j t e , j> omaga j te! Dar; vi za .»Starovaščane", se t r« s:, rai bi se pošiljali preč. g tajm. Janezu Vovk-u, ua ?e urno raz'ie!e. (Dopis prih.) U Tersta naznanjajo "J. sušca. Lojriov pirnik ,.Stioks'' je odplovel u Kuvale z 2.",<'0 Cirkasi; zbučal je ogem na parniku: parnik se je po'opil ob Ciperskrio obrežji: i"1"' ljuii j»- storil« konec, drugi so rešeni. Iz Gradca so vse redovnice sv. Očetu Le< nu XIII naznanile svoio hčerinsko vdanost za njih god in prosile apostoljskega blago lova. Sv Oče so s prav posebno zadovoljno.»tn> sprejeli v« ši a vsih ženskih samostanov in pode;i!i jim prnšei i blagoslov. Na Dunaju je 8. t. m. umeri veliki dobrotnik svitli rad vojvoda Franc Kurol, oče presvitlega ceBarjs, star 75 lčt. Bog mu daj večni mir. Rimsko. Sv. Oče Lecn XIII so pooblastili apostolskega nuncija Jakobini-a kakor svojega lastnega zastopnika pri pogrebu nadvojvoda Franca Karola. — Kakor poprešnji, tako tudi Bedanji papež neprenehoma sprejemajo svoje verne sinove iz bližnjih in naj daljnih krajev. Kam bo z njimi? 14 advokatov, tako poročajo časniki, je vložilo prošnjo na višjo sodnijo, da bi jim podelila službo sodnijskih adjunktov. Čudna prikazen! V sedanjih bornih časih je toliko pravd in kantov, pa ]ih je vendar premalo za neizmerno število advokatov, da bi si vsi iz tistih prislužili zadosti zaslužka. Nekdaj je bilo več učencev in manj očitnih služb, in vendar so vsi dobili svoj kruh v semenišču ali sploh v domovini. Sedanja preobilna omika pa goni vse naprej in dervi domače mladenče v višje šole; vsi si zidajo zlate gradove in vsak se misli zadosto sposobnega, da utegne biti kak Kolumb, Kad- eki, Napoleon, ali ne mara celo Bizmark, in hajdi na vseučilišča in razne vise naprave! Pa kmalo se vidijo ogoljufane in iščejo zavetja, kjer koli si bodi. Ne bi škodovalo, ako bi se marsikomu pri iskanji višega šolskega tira ali volitvi stanu zažgal šopek prediva in bi se mu zaklicalo: ,,Tako ugasne prenaglo plame!" Poslednje novice. Vse vlade so sprejele nasvet, da naj se snide kongres za vstar:ovo miru. Sniti se i v a v nekterih tednih v Berlinu. Pravijo pa, da Bizmark, zares bolehen, se ne mara vdeležiti, temuč iti v Lauen-burg počivat. — Laško ministerstvo je odstopilo in Cairoli zbira nove ministre. Krišpi je bil prisiljen že prej odstopiti zarad turškega zakonstva. — Sedaj je vedno prašanie, če Av3'rija posede Bosno in Ercego\ino. ali ne; Andraši govori o tem, kakor^ egiptovska Sfinga. — Turkom se je med Serbijo in Černo goro pustila ožina, in po tej boje grejo z vojaštvom v Bosno in Er-cegovino. Kaj bo iz tega? — V Freiburgu ie umeri kanonik in profesor Aizag, pisavec cerkvene zgodovine itd. Dobrotni ftarori. Za poijnrelcr .,Sfn mvasča n?u k Šentjernej i: Neimenovana 2 gl. Za sr Očeta: P. M. 1 gl. novemu sv. Očetu. — Go^p. Fr. Zbašnik 1 gl Za a/rikanski misijon: Go^o. F. Zbašnik 1 gl. Za misijon v Adrijanopolu: Po preč. g. kan. P. Uihu: J. V. 5 gld.: K. Š. 2 gld. Za liatisbona n Jeruzalemu: Po gosp. vit. K. La-hajnarn 3 gl. — Neim; n. 1 gl. sr. — Neimen. 3 gl. Za sv. Dttinstvo: NVimen. 30 kr. Za novo cerkev \aše ljube frvsj/i- presv. St) 'a v Da v tali: Neka družina 5 gl. /J'"/ imenom K. «S. G križavcev po 2 gl. 20 kr. za misijone: afr k., na Turškem, sijonske sestre v Jeruzalemu, sv. Definstvo, brat. sv. Leopolda, in kristjane na Jutrovem. Pogorori z gg. rtopiftoraici. G. K. L—e: S—a prejeli in že oddali. — G. L Z.; Pride vse o svojem času; hvala. — G. M. F.: Hvala za to in uno; pod. kmalo pridejo. — G. —n —: Pravo ste zadeli; hvala! Tudi naročeno je spolnjeno. — G. KI.: Int. oddane. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: .int{ iiiaziiikovi dwiiel v Ljubljani.