3Jpchl5bl. k. k. Hofbibliothek,
Wien
St.33T~~w
T Gorici, 18. avgusta 1S76.
„So«a" izhaja vsak ietvrtek in velja poSto prejemana ali v  Gorki na dom poSiljana:
Vse leto.....f- 4.50
Pol leta......   „ 5J.30
Cetvrt leta     ....,, 1/20 Pri oznanilili in prav t.iko pri ..])(.-tlanicali" se placuje za uavadno triston. no vrsto:
8 kr. ft se tiska 1 krat 7   „   „   ,.     .,   2   .,
0     „     :,     n        »     2     t»
ZaveCc e>ke po prostoru.
tilasilo dovrmkega poHticiiega drnfitva gori&kcga za brambu iiarodnih pravic.
Posamezne Steyilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakonriei v go-sposki ullci blizo „treh kron". -, v Trstu ˇ tQbakaroici „Via della   ea-
serma 60".
Narofciina in dopisi naj ee bltgo-voljno pofiiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopiri se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugim nepra-moznim se naroeninaznila, akoie ogla* se pri urednifctvu.
Janeziceva slavnost.
0 koroskih Sloveucik so nasi ftfcitolji so prav malo citali, tako, da se nam zdi potrcbno Jaueftcevo slavnost holj obsirno pojiisati. Na Koroskom je bilo dosednj se prav main moz, ki bi bili oslavili svoje ime na <>dji slovenskega slovstva in slovenskega ro-doljubja. Ali KoroSka rodila je enega moza, ki v rodoljubjti, vzaslugah za slovenski rodprevaga veliko vet:lno zasluzenih slovenskih mo/, katerih jzgnbo :ui Slovenci obzalujemo. Konm pac nij zunno ime Ja-neziC; vsak uceuee, ko se zacuc uciti inatoriuseinc, vsak slovenski pisatelj in tudi prosti naiad trsti v .Tauezicu mojstra slovenskega jezika iu moza, ki je za slovensko slovstvo najvee storil. Vzemimo samo Ja-nezicevo slovnico, njegov besednjak, kntori obo deli sLi duziveli po vec natisov, kar je uuicuui v zgodovini slovenskega slovstva in ce se v poStev jeiuljeino Ja-nezicevo veliko delavnost na lcpoznauskeiu pulji in kot duse diustva sv. Mohora, katero drnStvo Stt-je dauos 27000 udov in je vec koristilo Sloveucoin, kakor vsa drnga drustvu, potem morattto pac priznati, daranjki bil jo najmavljivnejsi in pi'uduktivnejsi slovenski pi-Hittolj in nast'imi narodu ncizmeren dobrotnik. Nij inula tnrcj, da so pribiteli na JancziCevo slavaost- odhrni liiozjc iz vseh slovenskih pokrajin, da su Hvojim pri-Itodoin pokazejo svutn, kak vclik moz je bil oniv ka-toreimi so koroiki doaioljnbi postavili v priiuori nje-govim zasingain t>kcv skioinen spoiiiinck, s torn pa vetidar lepo pokazali, da vedo kaj so zgubili in ka-coga veliceg;» moza je dala KoioSka slovenskemu narodu. Gotovi pa smo> da je la spominek le zafiasen in da raorda ke$neje slovenski tod bode v sre&icjdih tasih postavil JaneziCu spominek kakoiSnega vreden je bil ta slovenski velikan.
Evo popis lepe in resnifino ginljive slavnosti. XaCnimo na postaji v Verbi (Velden). V ncdeljo. 13. t. m. zjutraj Se pred 5 uro doSel je vlak iz Stajer-skega in Celovca, kateii je prinesel par sto gostov iz KoroSke in Stajerske inkatere jesprejel slavnostni odbor na postaji. Komaj so se ti gostje odpeljali v. rozuo dolino v kakih 60 vozih, ko n^e po 6 mi pri-drdra iz Beljaka dmgi Se bolj obljudeni vlak z gosti iz I/jubljane, Trsta, Gorice in drugih krajev na Kranj-skem iu Primorskem. Mej Jtemi gosti bili so tudi nckateri Hrvatje in petorica Cehov. Tudi ti gostje, njitn na fielii kakih 40 Sokolov v prelepi njiliovi o-bleki, mahaii so jo pel v rozno dolino do lepega trga
LISTEK
Matej Bavaikarjeva stolatnica.
Bliza se fas in kmaln bo tu, ko bode ravno 100 let, kar se je roclil za Slovence velezasluZeiii in nepozabljivi mot: Matej Bavnikar. liodil se je na Va-^ah na Goreiijskem 20. septembra 1. 1776; bil je edinoiojeni sin Jurija, in Nele, vbozih pa poStenih starilev. Bil je torej Matej nepokvarjeno jedro na* Sega prostega pa vse bvale vrednega ljudstva, ki nam je uze toliko slavnih in ufenih ino^ podarilo. S pri-govarjanjern in s pomocjo tedanjega zupnika na Va-eah pride Mateviek v ljubljauske nemSke Sole. Huda se mn godi, a poCasi se vendar preobenie na bolj§e. Posebno ko stopi v latinske §ole, ima zaradi priduo-stt in lepega obnasanja instrukcij na izbiro in proti koneu gimnazijskih studij postane domaci ufiitelj eeld v hi§i tedanjega dezelnega glavarja, grofa -Jurija Ja-kopa Hobenwait-a.
KonSavSt modroslovske Sole (t. j. sedmo in osmo §olo), prestopi v ljubljansko semeui§ce, kjer dovrSi bogoslovje v trek letih tei naredi ob enem tudi izpit za ucenika dogmatike. Koncein julijal. 1802 v masni-ka posveden nastopi v bogoslovji hitro potem kot uci-telj dogmatike; 1. 1805 tudi kot katebet v medio-Blovakih Solah na liceji, potem kot vodja ljubljanske-
Uo^.nik, kder so jili fuknli vozovi in jib peljali docno uro oddaljene vasi Sv. Jakob. Vo vsej poti je po-zdravljal groin mo^uarjev dosle gosto in prod vsako vasjo, skoz katcro so so poljali, postavljon jo bil ujiin iia oast slavolok. Tako d)bro vredjojiega, slovosnoga, ob onoiii picsronoga sprojoina nij bilo se na Sloveu-skom. Pri sv. .lakobu po/dravljali so goste odbumiki in Sokolom je sla naproti <lomaea prav dobra godba. ICo so se gostje nokoliko okrepdali, podalo s*; je vse k slovcsni sv. niaSi v farno ccrkev, pri krtterivs'o peli ljubljanski pevei pod vodstvom vrlega gospoda StOkolja iu sproniljala jili jo, colovska godba. V so procej voliki cerkvi se je trio in inirodvor okoh corkve je inl tudi poln zbrane^a obfiinslva. Po konoani inasi odsol je Sokol v lepoiu rodu proti Losam in za njim korakala j(^ velika mnozica gostov in domaiVga ljudstva. Kaj 1/po bilo je vidoti dolgo vrsto navdiisonib Slovencov {louiikati se moj lopim zolonim poljoni proti rojstno-inu kraju ,laiu>zioa. Tain v prijuziiili in jako roinan-tienih Jjc^uIi kazala jo. velika avstrijska zastava kraj slovosllo^ti; tutu bli/o zastave jo. Jano/.i<v,eva rojstna hisa, kder so, zdaj prebivajo stariSi in bratje ranjkegn iu za to liiSo jo prijazon vrt, kder sta bila'dva' odra za govorniko, in povce in mnoge, okusno okineann bn-rake za postivzbo doslib; no, dnlec o I odra postav-Ijoni sti biii dve godbi. Na toin jul.o prostoruem in senonato!!! vrtu xbralo so je okolo '»()() raznih gostov iu gotovo 0 do 700 doiuafili Ijndi iz voMu dolino, ki so vsi Voljno pri^akovali zacetek slavnoati.
Tofino ob 11. url zacne godba in ko neha en komad, stopi na odor /.a&tuik in za vso '.ppo slavnost gotovo najbolj zaslui.eni predsednik slavnostnega od-bora, prof. Juiij pi. Kieinmayr, nam goriSkim Sloven-ceai dobro znan rodoljnb, in s prek-pim govorom po-zdravlja navzoee goste in zbrani narod. Omenil je ne-koliko o zgodovini slovenskega jezika iu se vcselil napredka v slovstvencm zmislu, ker jezik, ki se je §e pi ed nekolikiuii leti govoril satno v borni koCi slov. kuieta, na§el je v kratkem casu vbod v glediSCe, de^. zbore, v Sole, sodnije in salone. Tak razvitek, rekel je nadalje, je pa le mogoc v vredjeni dr^avi, kateri na ielu je vladar, ki ^uje nad svojimi narodi in ka=-tereum je goslo: viribus unitis. In ker je bil Slove-nec vedno zvest vladarski lusi Hababurdki, se z ve-seljem tudi pri tej piiliki spominjamo presvetlega cesarja Franca Jo^efa, kateremu naj zakliCejo navzoci 3kratuo nSlava!-1 (Dolgotrajni luofiiii Slavakliei). Po-zdravljal je po tern posebno mnogobrojne goste iz sre-
ga semeni§6a do 1. 1823 in, ko pridcro 1. 1809 Fran-cozje v de;telo, imeuujejo Ravnikarja ehaucelier-ja vi-§ih §ol, tako, da je v kratkem direktor teologije, fi-lozofije in fizike. Na tern mestu ostaue tudi po odbodu Francozov. L. 1817 dobi grof Lamber§ko korarstvo v ljubljanski stolni cerkvi in tedaj neha biti katehet sedme iu osme sole, vse druge tezavue posle pa zve-sto opravlja, dokler ga cesar France II. 1. 1827 ne imenuje svetovalea, duliovnega in §olskega opravnika pri c. kr. primorskem de^elnem poglavarstvu. Tedaj se lodi od bele Ljubljaue ter pride v novo sleibo v Trst. Ne dolgo potem ponudijo Itavnikarju stol novo ustauovljene Skofije Tara6vske v Galieiji, a ua§ rojak se v ker§Canski poni^nosti za to visoko slu^b» zahvali. Vendar pa ne more pozneje §kofovski Casti utefci, kajti po smrti triaSkega §kofa Ant. Leonardis-a ga cesar France II. 18. sept. 1830 v prvega skofa zedinjene ti-zaiko-koperske skofije izvoli, pa zbog ne-katerih nasprotnikov in drugih neprijetnostij ga pa-pe2 Gregorij XVI. Se le 18. decembra 1831 v ..Skofa posveti. Umerje po precej dolgi bolezni 5ez 69 let star 20. nov. 1. 1845.
Vse Itavuikarjevo iivljenje je delavno in pripro-sto. Uze v pivi ndadosti mora deiati, ako hoee fX-veti, in pri vsem tern se mu ecstokrat slaba godi. Tako se enkrat zgodi (ko je bil Se v nemSkih Solah), da ne more jesti osmojenega soka, in ker ninia rev-ce v zepu belica, je prisiljen ves bozji dan stradati. Pa huda lakota, ki ga tare, prisili ga, da stopi k ae*
diSCa Slovenyo, iz bele Ljub^ane, iz Goiico, Trstft in Pnmorja, iz Stajerske in drugih daljnih most, kder jo zastopan slovanski zivelj itd.
Na posled jo se v jako iskrenih besedah noz-drnvijal domaCe Slovence iz staroslavnega Gorotana, ki so po obilem vdoloitvu pokazali, da znajo cenitl veli-kanske zasluge svojega prvega rojaka. Po koudanem govoru nastopili so pevd 'jubljanske fitalnice (kakih 24 povcev) in so peli prav dobro Jenkovo „Molitev.w Po petju stopi na oder znani, v nekem 6asu edini, goto-vo-najfttarajfti in najiskronejsi boritolj za alovenftko refi na KoroSkem. c. g. Andrej Einspieler, do*. poslanoc itd. v Colovcu, — V dolgem in jako popu-laniein govoru osvetljujc nevtrudljivo delovanjo Jane-zieevo na slovstvenein polji, njogovo trdno vojjo, mar-Ijlvost in noskoitfno Ijubezen do slovenskega naroda; po teni omonja, da Slovenci znajo costlti svoje zaslu^no \noL\ in da kakor slovenski narod, bil je tudi Jano-zie zvest sin katolftke corkve, nadalje spodbujal je koroske Slovence k rodoljubjn in k naprodku, da bo-do vivdni koroske^a sinu, kterega denoH slavijo vai Slovenei in kteretnn so postavili spominek na roJBtnl hisi. ki naj se takoj odkrije (zagrinjalo pade in navzo-(¦ini se prestavlja na sredi glavne hiSne stone ploSCa iz b/lega manniilja z uapisom: Tukaj se je rodil 19 dec. 182« slovenski pisatelj in jezikoslovec Anton Jane*i«, uinrl 18(19. Narod, ohrani mu vecni spomin! — Do-moljnbi 1. 1876V')
Govornik naposled opominja Slovence k edinosti in p.uvi, da le po sMnosti bode zmogalo ogromno dozdaj zatirano slovanstvo, kateremu bode gotovo za-svetila nova boljSa doba. — Iskren in popularen go-vor Cestitljevega starega gospoda pretergan je bil mnogokrat po zivahnih ^ivioklicih in ko je koncal, moral je se govornik na klicanje navduSenega obcinstva se enkrat naodru pokazati.—Za slavnostnim govorom so pevci zapeli slavnostno kantato. Besede te kanta-te so prav ginljive in sezajo v sree, kompozicija je jako umetna, peli so jo dobro, pa ljubljanski pevci navadno Se bolj mojstersko pojd. —
Na to je nastopilo domafie dekle UrSika Tor-karjeva, ki je vzbudilanavduSenjeposebno mej pro-sti m ljustvom. Na posled so pevci peli So pvckrasni zbor „Samaa in s tern je koncal prvi del slavnosti o-kolo 1 ure popoludne; gostje podali so se v za nje pripravljene sotore in barake, kder je bil obed, po ka-terem se je zacela ob 3 uri veselica z godbo, petjem in govori vse po programu. —                PrihodnjiC
ki pekinji rekofi: .,Mati, lepo vas prosim, dajte mi bigo (zemljo) za dva solda, a denarjev zdaj ne glc-Statu, priuesem vam je pa poSteno, ber^ ko oca v Ljubljano pridejo." Dobrosrtnica kar ne zine ter mu pozeljeno bigo daruje. — Nekaj dni potem pride ga oca obiskat ter mu pri tej priloznosti stisne nekaj drobiza, in Matev2ek hitro teCe tedaj k dobri pekinji ter ji ponuja dva solda rekoc: „Mati, tu imate douar za bigo, ki ste mi jo bili upali, pa se vam prav lepo zahvaljujem, da ste me tako dolgo cakali." Do-bra pekinja fantica prijazno po«?leda in pravi: „Ne, uc, ljubcek moj 1 ti mi nisi ni6 dolzan in jaz se ne spouiinjam, da bi ti bila kedaj kaj upala in ce sem ti res, kakor trdiS, kaj dala, tako pa lepo za-me moli." To obnaSanje pekinje si hvalezui decek tako globoko v sree utisue, da si ne da miru poprej, da njenega sinu poducuje, ki je pozneje tudi v solo hodil *).
Ta prelepa in vendar tako priprosta anekdota predstavlja nam Ravnikarjev prcblagi znaCaj v kraS-ncm ncdolznem svitu, kaze nam, kakor sem ui;e rekel, zdravo in nepokvarjeno jedro naSega milega pri-prostega naroda. In kakorSen je Bavnikar v ndadosti, takoSen je vse svoje 2ivljenje. Kot vodja v s«-ineniSci se tako prijazno in odkritosreno obnaSa napramt, Qvojim ucencem,da ga vsi kakor lastnega oceta Ijubi-jo. In kak refonnator je bil Kavnikar v trzasko-ko-perski Skofiji m koliko je dobrega za svoje vernike storii, lahko sklepamo iz  velicastnega pogreba, ki so
*^ Prtbtiniqe 1, #58#hv 91—107,
-.1  L    II
O vzbodnej serbskej vojski nemamo do danes nikakih poscbnih poro&l. Horvatovic" mnaknil se je t*o bHM jpri Knjazevcn fez Toplo in Banjo na poti proti Ateksincu in Deligradu in stavil se je pri Banji hrabro v bran prodirajo&ni Turkom. Turci kofejo tod na vsak naem prodreti v moravsko dolino, a do zdaj se jim to se nij posrefiilo. Tnrski poveljnik Ejub pasa bode tudi menda zastonj tukaj skusal Si be nazaj vreii,kerje baje CernajevHorvatovic-umnogo vojske in topov na pomoL poslal. Sulejinan pasa pak obrnil se je se svojimi kerdeli iz Kijazevca proti Zajcarjn ter je baje "slog prevzel vzdrzevati zvezo mej tyuh pa-so in Osman paso.
LeSjtnin, prepustivsi Zajcar Tnrkom brez vsake bitke, uraakuil se je na zabodno stran proti Paraci-nu. Prn so prisli v Zajcar Cerkesi ter so, kakor ori-ginalna porotila nemskih in francozskih poroOvaleev pripovedujejo, neusmiljeno ropali in pozigali in pomo-lili, kar so Sivega najjdi, dokler nij temu divjemu itesranmeina petfetju prihod regularne turske vojske kouec storil. Turki udarili so koj za Lesjaninom in zapletli so se «* njim uze mej Planinico in Lubuico v bud boj. a bili so ustavljeni in nazaj vrzeni. Nekate-ri oddelid Osmanove vojske krenili so jo pak proti Negotinu in so baje uze do Kladova na Donavi pro-drh\ brez da bi bili naletili na srbske. fete, ter mar-Sirajo dalje proti Milanevcu in Semendriji.
Julna serbska vojska pod Colak Anticem, kate-ra je Sjenico oblegala, nmaknila se je baje nazaj na povelje iz glavnega tabora. Tmvi pod D.*rvis paso u-darili so koj za njim. Vnel *c je had boj pri Javorji, a o njegovem izidu se nie kaj gotovega ne ve, kajti porocila iz turskega in serbskega vira so si v takem protislovji, da res nij mogoce dolofciti, kaj je prove. Vendar dajemo mi prednost serbskim porocilom, po katcrih je Colak Antic Turke nazaj vergel in jeden eel batalijon Turkov unicil, naproti turSkim brzojavom fe Sarajeva, po katerih so imeli Serbi pri Javorji sestnajst batalijonov redne vojske ;u deset tisuS milice in 30 topov in so hili vendarpobiti iu v beg pognaui. Neistinitost tega poroflla iz turskega vira je jasna, ker vsa redna serbska vojska ne steje vec, nego 5000 mo2, in vendar so Turci pri Javorji videli Sestnajst batalijonov redne vojske.
Tudi od podrinske vojske pod Ranko Aliinpiccm dohaja vest, da so bili Turci tepeni pod Bjelino. Serbska dva bataltjona z dvcma topov i pod Oismifiem in Jovanovicem prodrli so do Tobuta in posedli dol.ro pozicije. Dva batalijona redifov in ninogo baSi bosii-kov iz Tuzle zagrabili so Srbe na vse jutio a bili so nazaj vrzeni. O poludne prisla sta se dva batalijona nizamov iz Bjeline na bojisee. Turci zagrabili so zopet Serbe a bili so zopet pobiti in v beg zapojeni. Turci izgubili so ninogo mrtyih m se veC ranjenih; serbska izguba je majberm. Stirje batalijoni Alimpi-feve vojske zdruzili so se z bosnismikimi ustasi in mar-sirajo na ravnost na  Banjaluko.
Iz crnogorskega bojisca tudi nij kaj posebnega zabiljeziti. Mnoga porocila pripovedujejo, da se je Nikola napravljal obrniti se proti Sjenici in z Colak Anticem skupno operirati proti Dervi§ pa§i, a doslo mu je inej tem poroCilo, da se pomika iz Sarajeva Djela-din pasa proti Trebinju Muktar pa§i na pomod. Vzdi-gnil se je radi tega jeden del crnogorske vojske iz Trebinjskega okoliSca pod Nikolo in sel je Djeladin pasi naproti. Vojvoda Muste pobil je jeden batalijon Turkov na Popovera polji. Prej ko ne poskugal je Muktar s tem batalijonom, ali bi bilo mogoee prodreti proti Stolcu, a vrien je bil nazaj.
mu ga biie napravile brezStevilne mnozice hvaleznih ov6ic. Iz kratka Bavnikar se ves eas svojega zivlje-nja obna§a kakor pvavi in zvest sin slovenski; vreden je, da ga vsi posnemamo.
Ker je nekdo v zadnjih §tevilkah „SloveneevihB (stv, 89, 90, 91.) uze nekolb:o omeuil zaslug Ravni-karjevih za premili narod slovenski, hodem jaz le na kratkem te zaslnge se nekoliko povdariti.
Prelepa zarja, ki nasemu slovstvu in jeziku v drugi polovici preteklega stoletja, od casov patm Mar-ka naprej zasveti, predrami mnozico rojakov iz trdne-ga spanja ter je prilizljivo zaziba v sladko sanje bolj-se bodo5nosti. Do vrha pa vzkipi miado narodno zivljenje za casa Francoskega medvladanja v Iliriji 1809—1813, kajti pred vsem si Francozjc prizadeva-jo posebnim vlastitostini narodov v teh dezelah ustre-ci, kar se jezika rice; oni so jeziku najprvo fcim pra-vijSni, kjer je najbolj treba in kjer naj ve6 koristi— y §6U. Upeljejo torej domafii jezik najpvej v Ijudske Sole. Toda mlado narodno gibanje, katero se zdaj v solah po deieli razcveta, prehaja hitro fudi v javno zivljenje in kronika zaznainija slovenske gledalisine predstave v teh letih. Ko pride Linhartova ^Matifiek se LeniK na oder, pride v veselje polnega gledali§(3a. Da» to gibanje celd sega «ez kranjsko mejo k bratom sosedom in Vodnik u2e navdu§tno opeva„Dirijo oziv-Jjeno." *) In glejte! v tem aadopolnen? iiasu je Rav-nikar v najboljSih letih ter se uikakor ne ustavlja no-
V Glej poOlistek „Slov. ?fwoda« 3tT. »i I, |87Q.
Na zahodnej strani skadrskega jezera sknSali so Turci prodreti tez Sutormausko sotesko v Cernogoro, a bili so hudo tepeni. V tnrskih vrstah bojevalo sc je tudi 2000 Anatolcev, kterih so Cernogorci 40 ulovili.
Mnogo govori in pise se uze o bodocem sklepa-nji miru mej Srbijo in TurCijo. Londonskemu „Houra pi§e se o tern iz Dunaja sledete: V diplomatiCnih krogih dunajskih govori se, da so se zvezne tri vele-vlasti dogovorile in zjedinile o naslednjih toLkak gle-de miru mej Srbijo in TurCijo na eui strani in mej Cernogoio in Turdijo na drugi strani: 1. Vlasti bodo krepko in niozato intervenirale, ce bode jedua vojsku-jocih se strank to ztlela, ali te bode jedna stranka priznala, da je premagana; 2. V "enera teh slucajev bodo zvezne vekvlasti skusale vse druge vlasti pri-dobiti za intervencijo in vse skupaj bodo dolo^ilepn-hodnje statue na balkaiLskem polotokn; 3. to stanje ne bode nikakor ne smela dolociti sama TurCija in tud? ne dopustijo vlasti, da bi se to stanje direktno mej potto in Serbijo doloftlo; 4. Proti direktneinu pogajanju mej Cernogoro in Turcijo nemajo vlasti niC, dokler se ne oglasi kaka severnih velevla^lij zt»per cernogorske tirjatve.
To so gola ugibjnja, kakor tndi vest o kongresu vlastij na Dunaji, v ktereni bi se imelo dogovarjati o sledecih tockah, o kterih so se zvezue tri velesile uze zjedinile v Reichstadtu. 1. V Serbiji obraniti se ima status quo ante bellum; 2. Cernejgori odstopi Turcija nekaj teiitorija in jeduo luko na adrijanskem morji, 3. Bustia in Hercegovma zdruzite se v jeilno celoto iu dobite nekako Mimovlado, vendar lie popolno avto-nomijo, kajti generalnega guvernerja in vse vise urad-nike bode imenovala vi.^oka porta. Uvedejo se reforms gledi* dizavuili davkov in njihovega kasir.uija. Po iloloeenju teh tock bavil »e bode na dalje koitgres in v pre ties vzel stanje v Biiiguriji, na otoku Kaudiji in sporadiskih otokih, kjer tudi ninogo kristijanov pn-biva. Tudi v teh teritorijih uvede se enaka samo-vlada, kakor v bosnisko — hercegovskej provinciji.
Vclika bitka bila se je na juj^nem Lerno-govskem bojisci. Turci, 20000 moz mocni, zagrabili so zopet Oernogorce in Ku&jance, a pobiti so bili strasansko. Podili so vrli Cernogorci in Kucijanci turska krdela od Fundinc na Bib-nici do Podgorice. Turska izguba je velikanska. Ta bitka jo najveca izmed vseh, kar se jib je dozdaj bilo na jugoslovanskein bojisfri. Slava!
Dopisi.
Iz SIOV. Stajerja, 14. avg. (Izv. dop.) (Okrnjna licit, kout'eiencija — Avdtrijsko solstvo.) Ucitelji gor-njegradskega in vranskega okraja so imeli <lne 10. avg. nradno nC'iteljsko kouferencijo v Brasloveah. Seslo se je tamo 26 narodnih uCiteljev pod predsednistvoni g. Ambrozica, c. k. okraj. sols, nadzornika. Na dnev-ncm ret In je bilo 14 tock, a naj omeuim le pedago-gifine, katere nase ljudstvo bolj zaniinajo.
Po predseduikoveni pozdravu je sledilo njegovo porofiilo o solstvu. PiiSle so na vrsto druge tocke in na to pak je sledil mal prestanek. Takoj potem so prisle na vrsto pedagogiCne zadaLe, katere se tako-le glase:
1.  Wie ist die Bevolkerung  fttr die Volksschule  zu
gewinnen,  ohne die  gesetzlichen Aniorderungen zu schnialern?
2.  Wie ist die Heimatskunde in der Volksschule zu behandeln ?
vim blagodejnim nazorom, kajti zvest sin svojega na-roda, pozna njegove potrebe temeljito. Z neumorno pridnostjo spravi se Ravnilcar na pusto in trdo polje slovenskega slovstva ter se loti pisati, niC sicer uce-nega in znamenitega, nifi slavnega, loti se priprostih pa vendar prelepik svetopisemskih posvetij. Hofie pisati slovenskej mladini, in zadene jo. On je prvi. ki ves^im naslednikom n. pr. Janezu Zalokar-jn, Jozefu Burgar-ju iu drugim poka^e pot, po katerem naj ho-dijo. Iu te se kdo hoce prepricati, kako lepoin mi-kavuo zna Ravnikar v svojih spisih mladini govoriti. zadostuje mu, da preCita predgovor nZgodeb sv. pis. I. del 1. 1815." In kako lepo, kako jasno je vse ; njegov zlog je kratek pa jedernat njegov jezik Cist ter bogat v besedah in izrazih. Iz vsega njegovega pisanja se pa tudi vidi, da je izvrsten filolog. Nje-g:ova pisava se popolnem lodi od vseh poprejsnjih, ce-16 od Vodnikove; Vodnik sam je to spoznal, zato se je v poznejih letih dermal po njem. Zraven Vodnikove in Kopitarjeve je torej najveCa zasluga Ravnikar-jeva, da je slovenski jezik v zacetku sedanjega stole-tja tako cvrsto napredoval glede siovniske pravilnosti in leksikalue Cistosti. Bavnikar je oSa slovenske pvroze.
Se drugo veliko zaslugo ima Bavnikar za po-vzdigo slovensciue, kajti on najvefi pripomore, da se sloveuscina kot ufibeni jezik upelje v sole. Po zlati dohi Francoski se sole zopet po starem prevstrojyo in slovenScina zopet zamrje,  toda doh Napolenov ne
3.  Austausch der  seit der Einfuhrung  der neuen Lehrplane gemachten Lrfahrungen.
4.  Lehrprobe fiber die Ordnungs- und Freifibungen.
Pri prvi todki so se oglasili za besedo gg. Sko-flek, MegliL iz Vranskega in Leban iz Mozirja. Po krfttki debati so bile sprejete Meglid-Lebaaove resolutive.
0 drugi tofiki je govoril g. Cizelj iz Mozirja, ter bral svoj referat. Na to je prosil g. Leban besede i stavil k tej toLki resolucijo, ktera je bila brez u-govora sprejeta enoglasno.
v K tretji tocki ro ucuem na6rtua se je oglasil g. SorSak iz Smartnegaije gled6 rafiunstva golo istino povedal. Tudi g. Skoflek je razne i-azloge navedel, 6es, da ucitelju utrakvistridne (dvojezicne) sole nij mogoLe popolnoma zadostovati novemu ucnemu naLrtu. G. Leban je omeuil, da v telovadbi nij vsak uCitelj kos podnfievati. Nekateri ucitelji so ule stari in se jim ne ljubi biti ?pajaco"; tudi se nijso ucitelji stare dobe telovadbe uLili, ergo ne znajo telovaditi. Tudi pravi Git, da nij vsak uCitelj pevcc, a v tretjem raz-redu mora uCitelj po novem udu^m naLrtu za(rett v petji poducevati po notah, tie veL po stuhu. Kako bo pa ^vran*1 pel, ce ne zua? G. Cizelj pravi tudi, da iinamo slabe litanke in da moraine druge dobiti, ako hocemo zadostovati urn emu nacrtu.
Te debate se je udeleftlo vet uiiteljev. G. nad-zornik sam je zagjvarjal berila; g. Lebau pa pravi, da ne najdeino v beriiu — skoro brez izjeme — dru-gega nego legende o sv. Nezi itd., a v prvih razredih morajo se realije uciti „na podlagi beril", a kako to, ko najdemo v beriiu milo takega gradiva? Daije mr-goli pogreskov celo berilo in otrok vidi take napake, kar pa otrok vidi, tudi po^aema; ergo se otrok fak-tiLuo sili, da napacno govori iu pise Iu vendar pravi Osier, slavni pedagog: „Das Kind soil uie ein falscbes Wortbihl seheu**. Poleg tega je stavil predlog, naj se sestavi komisija iz ufiiteljev-strokovujakov sedeiib v raznih dezcluih uCit. konfen-ncij.ih in naj se spisejo druga berila. Ti ucitelji naj bodo iz vseh siov. po-krajin. Pri sestavi naj se posebno ozirajo na — realije; le po tem bode mogocebolj ustrezati ucnemu nacrtu, kajti razun MoCnikovih racunic nemamo U(S nemu naCrtu ustrezajoce knjige. Predlog je bil spiejet.
Na to je sledila prakticna vaja v telovadbi. G. Leban je pripeljal u Mozirja 10 deckov, kateri so te-lovadilt na sol.skem dvo.iscu pod nicgowm vod^tvtt v obLo zadovoljnost.
Zborovanje je trajalovod8 predp. do 5 ure pop. t Debate so se udelezili gg. Skoflek, Mcglit, Cizelj, Oerv, Sorsak, Leban. Po zborovauju smo imeli skupeu obed; zvecer sicv se pak vsi odpeljali na svoj dom.
V Avstriji se je stelo miuulo solsko leto 15.1f>ti ljudskih in me^auskih sol z 31.196 ucitelji in 2,134.083 uceuci. Na Stajersko t^pada 735, na Ko-rosko 'd'4b iu na Kranjsko 201 sol.
^^^^^^^             Mozirski.
Politifini pregled.
V Gorici, 17. avgusta 1876.
Vsled pakratkili preiskav bili so zopet za-perti v Karlovcu na HervaSkem duhovnik Bego-vic in njegov brat in jeden advokatski kancelist, had agitator v sniislu omladinc serbske. Isto teko prisei je v preiskavo doslnien notar Doia BekiL v pancovi in urednik RGranicarjatt Pav-lovie. pri katerem   so se baje kompromitirajoci
zamrje. Kakor iskrica v pepeli tli, tako je tlela tudi ljub.'zen do materinega jezika v srcih zvestih rodolju-bov. In posebno Bavnikar si ne da miru, dokler se slovenskemu jeziku prejsnja cast ne poverne, ker Ravn ikar je odlofieu Slovenec in gorec branitelj narodnih pravic. In res na pros-njo slovenske deputacije je cesar France 1. 1816 do-volil stolico slov. jezika v Ljubljani, in bogoslovce druzega leta zavezal k ucenju doma^ega jezika.
Pa Bavnikarju ni zadosta, da se slovenscina uvede v Sole, marivec Se posebno skrbi za potrebne pri-pomocke, za pripravue iu dobre knjige. V ta uamen izda: Abecednik za Sole na kmetih v ces. kr. dezelah. V Ljubljani 1816. Nemsko in slovensko. 95. str. v S.° Nadalje: Male pove9ti za sole ua kmetih v ces. kr. dezelah, V Ljubljani 1816, 1822 itd. v 8.° str. 127. Koliko je Ravnikar s temi iu enakimi knjizi-cami narodui zavesti koristil, se kmalu pokaze. Slo-vensdna se Cvrsto in krepko razvija, naroden ponos se siri in Slovenec se po dolgem, dolgem spanji zopet prebudi. In bas Bavnikar novemu probujeuju najvec pripomore, kajti njegove kujige so do 1. 1848 v sole uprljane in celo priprosti narod se jih v obil-nem steviiu posluiuje, Ravnikar je torej bu-ditelj narodne zavesti.
Ravnikarjevo slovstveno  delovanje spada v prvo
! polovico njegovega 2ivljenja; odkar se v Trst preseli, ne pise vec.   Veudar za slovenscino se vedno skrbi.
t V vec cerkvah v Trstu, kjer uie lasOiua gospodari,
listi Miletica vdobih.   Le tako naprej cum gratia in infinitum!
Madjari so jako pridiii v denunciranji. Pri tern pa ne giedajo tako natancno na to, ali jc tudi res, cesar koga dolzijo. Kako so pa po-sebno Jugoslovani Madjarom k srcu prirastcni, spriLuje nam zopet sledece. RaznaSala sc jc vest, da je biskup Strossmayer, slavljeni jugo-slovanski mecen, podaril 35 tisuc goldinarjcv za serbske. ranjenike. Porodiia se je pa ta vest v sredotofinem madjarskem gujezdu v Pesti. Na to zagnali so madjarski organi unisono straSanski halo in klicaii so vse pandurje in policaje nad Strossmayerja. Pa tudi ce bi bilo res, ali je to tako stra&ansk, veleizdajalsk fiin? S tako po-litiko si Madjari zares ne bodo pridobili nikaoih prijateljev mej Jugoslovani.
Turnju podala je diploimiticmm potom Av-striji protest zoper zapertje Kleske luke, a Avstrija odgovorila je, da protesta ne sprejme in da ne dovoljuje nikakega razpravljanja tega vprasanja. Ce pa TurOija ostane pri svojej tenui in bode zaktevala odgovora, odgovorila jej bode Avstrija s tern, da jstanc Kleska Hika ne le za-casno, dokler traja vojska mej Tureijo in Cer-nogoro, ampak za vselcj turskim ladijam zapwtu. To je mozato! Tako je prav!
. Iz Konstaotinopela poroea se tudi, da misli turska vlada na Dunaji povprasati, cemu kopici toliko vojske ob tursko avstrijskej meji. Tedaj je vendar uic innogo avstrijskih vojukov ob meji. ker se Turcija nad tern spodtika. No! se to Tureyi manjka, da zacne z Avstrijo barantati. Nadejamo se, da bode Avstrija jeduako mozato odgovorila, kakor v zadevi KleSkega vprasanja. Sieer ne bode Avstriji tezko tudi Cristo rnirno na to odgovoriti, kajti treba jej je res obvarovati se se za Lasa napadov turfckih divjakov. Zdaj ko nt'iua ta ilrulial nikudar vec v Bosniji ropati. prihaja na avstrijska tla. ZadujiL prodrio je 300 oborozenib turskib Muselmanov na ilervasko do Starega sela in Djelavine, ropali so tarn prav po Serkesko in pozgali nekoliko bis. Prebivalei ubezali so komaj v Topusko in bitro je od tod odmarsirala jedna kompanija vojakov v Staroselo ter jo zapodiia Turciue iz avstrijskih tal pobivsi in ranivsi nekatere iz mej njih. Z proslavljeno turSko konstitucijo ne bode nic. Veliki vezir Mehmed Rusdi pasa, kateri je nekaj casa bil z Midat paso za radikalne spremembc v turskih provincijab, zacel je zdaj proti Midat pasi intn-girati. Nasel je sredstvo, s katcrim je naenkrat vse dobre in pametne uainerc 3Iidat pase pre-krizal in ovrgel. Gtavni dogma korana namree tirja nemakost pred postavo in hegemonijo Muselmanov fez drugovernike. Sklicuje se tudi na to. da tudi muselmanski podlozuiki v druzih dr-zavah nemajo nikakih pravic. Midat pasa od-govarja in svari v svojem orgami pred tako ne-premiSljeno politiko, katera bode Tureijo v po-
messmmmsmmm
-JJ----------.BUI---------
upelje zopet sloveuscino ter strogo zapove, da ima tako ostati. Sam uti trzaSke otroke kerScanski nauk v slow jeziku. Havnikar je vnet rodeljub in dobrega serca, prelep vzgled siednjemu Sloveneu. Le Skoda, da je med nami Se tako malo zuan'
Slovcnci! Kojt* Matevz Havnikar 20.uov. 1845 urarl, izgubili smo mnogo in zato smo zalovali. To-da zdi se mi—in da bi ne bilo tako !—zdi se mi, da so ptujci bolj cenili veliciga moza, nego mi. Ravni-karjev blagi spomiu so. Francozi bolj *poStovali, nego mi. Blago zivljenje naxga nepozabljivegarojakapro-slavili so Frvncozje v mesecutm casuiku: ^Le necro-loge universal da XIX siecle", ki popisujc ziv^'enje umrlih, samih imetiituih mo^ tekocega. stoletja. In nadzormk ituenovauega ^asopisa, gosp. Saiut Maurice Cabany sklene pi^mo, v katerem prosi TrZaCane, naj bi mu popis Ravnikarjevega zivljenja poslali, s temi le pomenljivimi besedami: „Xoben 61 ovek ne zasiuii bolj ko ranjki Ravnikar priti v te velike bukve, v kterili so vse imenit-ne osebe sedanjega stoletja zapisa-n e.tt *) Slovenei! posebno vi kranjski in trzaski Slovenes, bli^a se rojstvena stoletnica velicega moza, res velika sramota bi bila nam vsem, pise uekdo v Slovencu (v 89 Stv.), ko bi se celo niC ne storilo toli-kanj sloveCemu moiu v spomiu.   Xa noge torej!
Bolhober.
gubo gnalai, anjegove besedc hodo ostale le glas vpijocega v pus^avi, V tern potrjuje nas tudi to, da je Rusdi pasa strogo prepovedal otieijelno vsako javno razgovarjanje o tern vpraSanji. In res tudi noSe nic veC sliSati turski guverner na otoku Kandiji o nvedenji uze davno obljubljenih reform.
V jakem strabu in skerbi za svoje zivljenje in imenje so kristijani v Stambulu, kajti^ ne le posamezni Turci oborozujejo se tarn, ampak tudi med rokodelske gilde razdeljuje se po oticijelnem zavkazu oro^je, Lehko je tedaj umljivo, ce se kristijani boje in Ce tirjajo, da se za njihovo var-nost nekoliko poskerbi.
Omenili smo ob svojem fiasu kruto, divje postopanje tnrdkib divjakov naproti miruim bul-garskini podlo^nikom. Auglija tajiia in zakri-vala je, dokler jej je bilo mogofie, tur&ke kru-tosti. A na zadujc je vendar poslala svojega geueraluega kouzula v Stambulu itaringa v iinl-garijo, da vso stvar na niestii preiskuje in o njej svojej vladi poroLa. Daring kondtatiral je, da nij bilo nit* manj, preje vee, nego dvaiuijst t i s u fi nedolzuih otrok. zen in starfiekov bul-garskih ubitih in neusmiljcno razuiesarjeiiih, V angleskiiu parlamentu oglasili so se muogi 61o-vekoljubi zoper take krutosti in lord Derby po-slal je visoki porti ojstro svarilo, da ne sme vec terpeti takih surovili zapotatlj v boju proti Ser-biji, kajti nadaljevanje tncega postopanja utegne postati za Tureijo osodepoluo in novariii&c, nego zgubljena bitka. Nejevoljo bode tako postopanje vzbudilo po celej Kvropi in cela Kvropa bode tirjala intervencijo, a vsakako za Turfiijo v ni-kakor ne prijazncin smislu.
Eazglasila se je na to v imenu sultunovem anmestija za vse Dulgare razun onih, kateri so se ustaje dejansko udeli^ili; toraj je veljavna le za one, kateri nijso nicesa zakrivili. Ali nij to lep odgovor gnjile Turcije na posvarilno noto angle§ko ? Kuj pa porece Auglija k temu ?
GerSki kralj uze dolgo potuje so svojo so-prugo po Evropi in se ne vcrne na GorSko, t'le-ravno ga je miuisterski predsednik uze veckrat pozval na povrat. Zadnjic pozval ga je tele-graticno in dostavil je, da ako se kinalo ne vrne, se bode smatralo to za ujegov odstop od prc-stola gcrikega.
*; Glej : Novice 1. 1848.
Razxie vesti.
Slavnost v spomm Matiju Doljaku.
„lj«!tajo x juga coz grob AIu ?.erjavi. J<o4e valovi &e immo i»ode, l'oje Skerjancc Mu v jusnej viSavi, Poje mu slavec od Sv. Oorc.'4
V   trajui spomiu uepozabljivega MATIJE DO-LJAKA, moza, kateri je bil nasi citahuci dolguleteu neuuualjiv preUseUuik, nasi obOuii skiben oce, nasi dezeli piaviceu in iskrou za»topuik v raznih javnih za^topih, nu&i bveti sjoveabki red mot-an, neomahljiv Htuber, — omislil si je podpisaai odbor njegovo podo-bch katera una po teui kot najdostojiiejsi kiuc ostati diustvetum pros>torom. Riizktivaje lepo izdelauo to puiiouo svojega piedsednika pa uamerava odbor ob eueui praziiovati obletaico ujegove smrti ter spodobuo siavili moza po ujegovih obte poznauih vehkih za-slugah., katere si je priclobil za svoj otji dom pa tudi za celo sloveusko domoviuo.
V  ta namen nam je tudi slavao drustvo sSlavec" poaudilo uljuduo roko.
Slavnost, h kuteroj preuljudno vabimo vsa ua-rodua dm?tva, vse rodoljube in vse priatelje in »!es-titelje ranjeega, se bo vrsila v Solkauu die 24. av-gusta 187G in odlocili smo jej sledeci.
Spored: Zjutiaj ob fi. uii sv, ma5a v farni cerk-vi.   Popoludue ob 5. uri v g. Rupnikovi dvoraui:
1.  Predseduikov pozdtav.
2.  Slavuosiua kautaUi zl Fr. Cegnar, vglasbil Aug. Le-ban, poje Slavcev zbor.
3.  Slavnostui govor, po katerem se razkrije podoba.
4.  Sta tiutiS ? vglasbil Jenko, poje SlavCev zbor.
Po tern doinaca zabava.
Odbor se nadeja prav obilne vdele2be in ob enem najlepSega reda, kakorSen se spodobi tako resnej slav-noiti.
V  Solkauu due 14. avgusta 1876.
Citadiieni odbor.
DruStvo ..Slavec." Kakor je „SoaaK 4. avg. t. 1. St. 31 uze naznanila, bode pevska skuptia po-skuSnja: 19. avgusta v Ajdov§cini; 20. v Rihenbergu*, v ponde^jek iu torek  21. 22, v Gorici ob 6 zveiSsr?
23, popoludne v Gorici skupna s|cu5nja. V Tominu je Ma skuSnjar 11 iu 15.. tm.; pevci so se pridao vadih kakih 9 ur. Pevci tolminski so vztrajui in re-zultat poskuSnje pokazal je, da bodo prav dobro peli, Kolikor je dosedaj znauo, priSIo bode 24. t Gorier sledece Stevilo pevcev: Iz Gonce in okolice 20; iz Brd 16 ;Jz Riheaberga, Doraberga 12; iz AjdovSCine. Vipave, Cernifi 16; iz Koaina, Nabreiine, Proseka in trzaSke okolice 25; iz Opacjesela 5; iz Tolmina 8 ; iz Kanala 5; iz Robarida 1; iz Pefiine 8; iz raznih krajev posameznih pevcev nad 20; skupaj najmanj 138. Mej tend ste vefi nego 2/3 prav dobrih, popol-nonu iznrjenih pevcev. Zatorej pa se je nadejati le-pega, v Gorici dozdaj na cerkveuem pevskem polji §e nepozuauega usp.-ha. Pevci pa naj porabijo fie zadnji tcdan, da budo prav d»bro nautili se in da bode od povsod prav gotovo prUl> omenjeno Stevilo dobrih in ne poloviftorokiu mofii. Ci se bode tudi ta drugl ve-likanski nastop Slavfiev dobro spouesel, po tern smerao s<» lui-l'jati prav sijajne dobe za druStvo Slavec* in sploli za sloveusko petje, Kakor se sliSi, priSli bodo tudi nokateri pevski bratje iz Ljubljane in iz dmgih hlovouskih krajev kot gostje k nam, katero vest ml prav veselo pozdravljamo, kajti mej vsoini slovenskimi pevci mora nastati velikauska bratovska zveza iu Slav-fieva ideja razSiritl se mora po vsem Slovenskom.
Q. Ant. Leban Mozirski nag dopisnik iz slovenskega Siajerja, uftitelj v Moclrjl pri Celji je-ka-kor srj nam pripovtniuje, imenovan od c. k. dez\ Sots. »vcta gra§kega za ucitelja na trorazredni narodnl Soli v Ribnici (itetnigg) pii Mariboru (750 f.). Coititamol
V nedeljo 20. avgusta napravlli bodo vrli na-hrc/jn.ski fatitje po uavudi druzih let, zanimivo Vose-lico sv. Roka, pri katerej bode sviralo 20 izverstnih godcev; pri tvj priliki jSa^ig.ili so bodo tudi umetnt ognji. Xadjaino se, da bode mnogo obcinstva vdele21-lo sc to zabave,
V NabreSini, la. avgusta 1876,
Razatava bvatovSftne vodncga fipSfienja sv. R, T. od i). do l% avgusta, ki je bila precej dobro obi-skovana, je zopet pokuzala, kako marljivo se je tudi lotos skrbelo za primerno oskrbovanjo revnih cerkev na§« nad^kofije. Vseh odbdarovanih cerkev je 59, zares lopo stevilo. Ce tudi also bile posebno drage in iiinutuo iiarejena reci rastavljene, vendar vefiina izdel-kov je bila prav Aedna, nekoliko tudi prav ccrkvona. Gotovo bo razstava od leta do leta lepfta in bogatejSa, kolikor veC udov iu doneskov bo bratovS6iua inmla. V marsikateri duliovniji, posebno na fuiianski strani bilo bi labko veliko vec udov, kakor jib je, naj bo tedaj bratovScma prav gorko pnporoci'na posebao ca-ititi dahovsC'ini.
Groft.ija Coronini-eva. kot presednica in Se nelc-tere druga gospe in gospodiCne so si veliko prtzadele, da so vsa dela, Le tudi letos malo pozno, dovrSile. ICtir je bilo <iela iz zavola vsmiljeuili sester, na gra-du. se jc odlikovalo od druzega se svojo liciiostjo in zarad dobrega okusa. Bog daj §e za naprej veliko gorecuosti za to bratovscmo, da bi se po vsej uaSej nadskofiji prav mofino razSirila.
Obdarovane so bile sledeLe cerkve: Dekanat Gorica. 1. Kapela na pokopalig&i 1 albo, 1 fir-no stolo, majhno perilo. — 2, Itnakulata 4 altaru© prte. — 3. Podsabotin 1 pluviale. — 4. Grgar 1 belo stolo 1 roket. — 5. Bate 1 plage* za ciborij I obhajiluo burso. — 6. Zgornja Tribusa 1 viol masni plasc, 4 korpovale 4 purif. 4 lav. — 7. Hav-iiica 1 belo Stolo 1 albo3aitaine prte. — 8 Kron-berg 1 albo i banderce pred Najiv. 4 obramaice 4 purif. Dektnat §L Pd?r. 9. Zgornja Vrtojba 1 zelen maSni plaSC, — 10. Prvafiina 2. krstni stoli. — Dehamt Kanat 11 Srednje 1 zelen maSai plaS5 i vi§njStola. — 12. Deskle 2 obramaici, 2 obrisal-ki 4 lav. 6 korp. 4 parif. — 13. Avce 1 albo 2 ro-keta. — H. Levpa 1 bel maSni pla§6. — 15. Ba-ujSice 1 velum. — 16. Lokovec 2 roketa. — Dekanat Tomm. 17. Kamno 1 aatipaadij. —- 18, Volie svilo zanebo.— lO.Idrija Bate 1 velum.—23 Pod-melec 1 antipenlij 1 pala§L za ciborij. D kanat Cirk* no. 21. Cirkuo 2 obhajilni bursi s plasfiki. — 22. 0-tale^ 1 bel masni pla§6. — 23. Bukovo 1 krstno stolo i purif. 4 korp. — 24 Rav na 1 albo 1 krstno stolo. — 25. Scbrelje I cni masni pla§6. — De-kanat Sovec. 26. Bo vec 1 antipendij 6 korp. — 27. Soca 1 viol, ina&ii pla§<5. D kanat^Koband. — 28. Logje svilo za nebo. — Dhanat Cornice. 29. Ot-lica svilo za nebo. — 30. Batuje 1 bel ma§ui plaSc. — 31- Sv. KrU 1 viol. Stolo. — 32. Loka-vec 1 velum. — 33. Ajdovsfcina-2 albi. — 34. Osek 4 purif. 4 lav. 1. obramnico 1 obrisavko lplaSfi za obh. burso. — Dukanat Komen. 35.' P1 i s k o v i c a I rndc6 maSni plage. — 36. Skrbina 1 viol, masni pla§e. — 37: Kobiljaglava 1 bel maSni prage.— 38. Branica 1 velum. —39. Bomber gl bel ma§-ai plaSc. — 40. Gabrije 1 albo in malo perilo. — Dekanat Devin. 41, Deviu 1 plaSc za ciborij. — 42. Koatanjevica 1 krstno Stolo. — 43. Temnica 1 krstno Stolo 5 korp. 12 lav. 2 obramnici 2 obrisal-ki. — 44. Mavhiuje 1 krstno Stolo 6 purif. 6 lav. 6 korp. — 45. Sv. Martin 1 velum 1 albo % o-bramnici 4 purii 6 lav. 2.obrisaki. — Vekanat Mon-jmm. 46, St ?eter na So«i 1 velum, 47, »o^
sfci-S$*T&iizano 1 era masm plaSC. — Manat Gradiila. i$ Fara 2 roketal velum. — 49. Zdrav-Sina 1 crn masni plasS.— 50. Frata 1 velum 1 kr-stuo Stolo. — Dckannt Lodnik. 51 Yedrjan 1 cm Btt&ri plaSfc — 52. J§t Florijan lplaSe. za ciborij 3 korp. 6 purif.—53. Gradno 1 bel raaSni plasL.— JMcmtat Karmm. 51 ttutars 1 velum 1 Stole—55. Dnlenja 1 bel raaSni plasc 1 roket 1 burso s korpo-ralora. Dehannt Fimnicello. 56. Fiumicello 1 velum I plasc za ciborij.— Belvedere 1 Pluviale.— 58. Skodovako 1 rmlec niasni plasc.—59. Ruda 1 albo I helo stole.
Na uditelj&cfv Kopru so letos vsi Sloven-ci dobro zrelostni izpit dostali, in tndi po druzih ra-ziedih je napredek slovenskih kandidatov bil ugoden* iz cesar se da sklepati na dobre ufiteljske moei on-desnjega uflteljisca. —
Surovost 13. t. in. v Postojno po opravilib doSed&i abittem svojega prijatelja, ki tarn Mva. Poda-va se v tako zvano „ Ycliko Lokando" pit roaseljc pive All jedva korakava iH»t proti vrtu te gostilne, uze nam pride naproti moz iu nauia rece: rNa vrt ne; kedor boce tja mora iineti polno inosnjo denarjevf*
Ta faktuiu omenim tu le zaradi tega, da se bo-do Postojno obiskujoci gospodje vedeli ogibati zgorej imenovane „Lokander ako sicer uocejo, da se jim kaj tako surovega ne pripeti, kakor se je meni.
Kesnicoljub.
Nedalcc gojzda ,Ilomanjeu*) se je prctrfpno ne-deljo t. j. due 13 t. in. zvecer, nek mladenec obe-sil na marelicno drevo. Nasli so ga v ponedeljek vise-cega a crnim obrazom in iz ust molecim jezikom. V-desnici je drzal bodalo, s Uterim se je, baje sam, li-ca narezal, da bi hitreje ninrl. V suknji je imel Se precej denara: nekteri trdijo da 200, drugi zoprt pa 450 ital. lir. Povod tmiora nij se znan.
V Barbani na Brdih se je tndi prcd 14 dnevi nek piileten moz, kolon, obesil. Star jebil 50 I.
j ob 10 predpoludne due 9. avg. vncl se v Hrusevici pri Stanjclu pri Andr. Furlani. Pogorel mu je hlev z klanjico, kier je bilo obilo kmcSkega orodja spravljenega pa (? goved. Skoda so ceni ka-1500 gl.                 ___________
Poslanice.
(Foziv cerk. stara&inom!) V krogu odlic-nih narodnjakov seni presli tedeu od g. A. C. zaver-njen bil: »Kako se vi naroduo vedete, da kot duho-ven domaci denar za sveee v ptujo Ljubljano poSi-Ijate?" (Oho! Uredn.) Naj tudi obciustvu sledeee opvavicenje vel;,a. Pri g. Oroslavu Dolencu, svecarjn v Ljubljani, se ne samo vecidel sloveaske cerkve po-sluzujejo ze mnogo let, ampak celo furlanske noterdo Viska, ker roba te svecaruice ima to prednost, da sveee lepo mlrao do zadnjega konccka redno zgore, da msein ne eno leto ne en kilo odkapnic treba imel nabrati in za uov preliv robo tratiti. Tudi dim teh svefi nema onega smradu, koji se pri goriskih nestr-pljiv in dolgotrajajoC pokazuje.
Ko bi se torej cerkv. oskrbnistva le na ono za-lostno pokvaro ozirala, kojo terpe altar, svofiniki in obleka zarad odkapnic kalabreskega voska, gotovo bi se vsi obrnili na g. Dolenca v Ljubljano. Trh tega g. Dolenec pokupuje vSako leto na GoriSkem skorej ves domaci pridelek voska in strdi, kakor bi ga na-rodni duh vodil: „NaSih dbelic je slajsi med, dar do-mace robe Bogu bolje vsec.tt
G. A. C. je bil s tern opravicenjem zadovoljen, rekufi: BLe zeleti bi bilo, da bi g. Dolenec tndi v Gorici svojega zastopnika in zalogo imel, ter radi mu pripomagamo.u
Tudi med, ki iz Italije k' nam dohaja, ni zanes-^iva brana za Cebelice, ker se v Italiji ne terguje s cistim, slavnim medom iz Hibla in Melile, temvec v-mesuje rosna mana; tudi razlocka strdi za hrano Cbe-lam tamo skorej ne poznajo.
V Dornbeigu 9. avg. lb76.                   F. K.
Najboljse sveee voScene za cerkve dobe Se pri g. Oroslavu Dolencu v Ljubljani, kateri ima u2e dobro znano tovarno za domace voSCene izdelke v Ljubljani in oddaja veeini cerkva po Slovenskem svoje dobro znane cisto vos^ene svede.
Kot domaC obrtnik priporoca se torej vsem L cerkvenim predstojnistvom in &ist. duhovsCisii sploh.
*) Ta je bil kr. gojzd, zdaj je pa gos. bar, Locatelli-ja iz Karmina. Razteza se tik avst. meje od Standreza do Pra-proinika.                                                                  p;
Oznanilo.
Vodstvo goriske zastavljavnice, ustanov-Ijcne po grofu Jozefa Thurn-u, naznanja, da se bodo prodajale na javni drazbi   dne 4. septem-
bra 1876   in potem iste §e ne resene  zastave,
ki so bile II. cetrt leta 1875   (to  je:  meseca
aprila. maja in junija 1875) zastavljene.
V Gorici tine 7, avgusta 1876.
Todja:
P.  LOY1SOSI.
sjfr          V tiskarni  druibe sv. Mohora v
*&L* (Jeloveu so ravnokar na svitlo prisle:
^J       Slomse&ove Pesini.
^-JJ          Zbral uredil in   izdal Mib. Lcn-
^?J dovSok. Siomsekovifa zbranih spisov ^j^ perva kujiga. Srcdnje b<> str. I.—XVI,
vJic iu 25G. Pioiiaja Jurij Lercher v ijuh-
>•-*• Ijani terdovezan  iztw pu 1 gld., bro-
^T siran UO kr.
w^          Dobivajo se po isti ceni tudi:
vjb* v Cclji pri Drekslerju;
vJ^ v Ceiovcu pri Lieglll, Leonu in v ti-
^     skami druzbe sv. Mukora:
^^ v iiw'm pri Oase u;
^j^ v Gradr.ii pri Moserjli;
^ v Muriborn pri Leyrerju;
-,i!iy v Ptiiju pri Blanke-U   in  izdajatelju; >$& v Trstu pri Dase-tl in Simpfu; *^ v Zagrebu pri Suppanu. ^^          Kdor pa poslje izdajatelju v Ptuj
^j^ (Pettau) po nakuznici 1 gld., oziroma ^Jife» DO kr., dobi  knjigo   takoj  franko na
HJj          Opoznrtijcmo   se ])osebej cc. gg.
^ ti> katehetc in iteitclje na to, da zdaj ob vS# koncn solskega leta ni laliko dobiti \M* iepsega darila za solsko mladez\ ka-jjjjjr kor so te Slomsekove pesmt.
C. k. noiar Ant. dr. pi. Nordis
in advokat Dr. Kumilo vitez Egger sta prenesla svoje pisarni v bi§o  Skale-tarjero St. 443 nasproti nadskofijstvu. Gorica 1. avgusta 1876.
ek vinorejec pozna izvrstno sredstvo za ozdravljenje takih vin, ki so v ih--
varnosti, da se pokazijo; sredstvo je neskodljivo in vina ozdravi, da posta-nejo prav dobra. Kedor iali ve6 zve-deti, obrne naj se do nasega upravnistva.
Svilorejcem pozor!
Podpisani kupnje galeto, iz katcre so uze izlezli metulji (Bbusa) domaco vu-meno po fl. 2.15, zeleno in belo japou-sko pa po fl. 2 (lunujski funt.
Podilja se lehko po poSti v koSih (ne zabojih).
AH'U.tox- I>oleneo.
-Zixtaxixziixntxattawtxr.^nAiiiitajp^zvfrf
DanaSnjeiiiu listu je pridjana priloga.
!!Od  Ida 17071!
Svetinja za napredek j
Svetinja za zasluge
MMmm SA1EA8S4
c. kr. dvorni 2vonar izderjavee strojer in raznoterega orodja pri gasenju ogna v Ljubljani, jmjporota j). n. cerkvenim predstojnikom in ohcinsMm sastopom:
Vlbr*a.ii» zvonila
z vso potrebscino, kakor jarnii. ojnice. okovi. Zvon tudi 40 cento? teze, zamore en moL zvo-niti; dalje priporoca vsc vrste brizgalnir. orodja za gaSenje, vodnjake, cerkveue svecnike iz me-denine, ventile? Sravbe itd. itd.
Obcinam in gasiinlm drustvom, da si zvonove in gasilno orodja lahko omislijo, privolim placevanje v obrokih.               ________________
Diploma pripoznanja
Diploma pripoznanja
!!I4 sveifnfH
Prodaja koksa,
Podpisana tovarna priporoca p. n. obcinstva koks I. vrste popolnoma cist, iz an-gleskega premoga — po sleflecib cenab:
pri odkupu pod 50© kilogr. po f, 2.30 vsacih 100 kilogr. to je      „   „ 1.28 dunajskili cent.
pri odkupu  nad 500 kilogr. po f. 2-20 vsaeih 100 kilogr. to je      „   „ 1.23 dunajskili cent.
Gorigka plinarnica.
Lastnik, bdmtelj in urednik: VIKTOR DOLENEC. — Tiskar; XABJHCr-^ Qorici.