Št. 52. V Gorici, dne 24. decembra 1897. Tečaj XXVII „Soča" izliaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..Gospodarski Lisf vred po poŠti prcjemana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto.....gld. 4M0. pol leta..... , 2-20, četrt-leta .... ,1-10. Za tuje dežele toliko več. kolikor je večja poštnina, delavcem in drugim manj pVcmožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravniSlvu. ..Priasrac" izhaja vsakih !i dnij vsak dru;,'i torek in velja za celo leto SO kr. ..Gospodarski Lisi" izhaja in se prilaga vsak r segu I(> slranij. Kad: je v peiek praznik, izidela lista ž •<• v ob-četrlek. (Izdaja za deselo.) Oznanila in ,POSLANCE" plačujejo se za petslopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 , , , 2 , G . . . a , Večkrat — po pogodili. — Za večje črke po prostoru. Posamične Številke 'dobivajo se v tobakarnali v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponte dclla Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravnižtvu „Soče». - Neplačat.h pisem uredništvo ne sprejema. -~ Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 9. i Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Strel — „Bog: in narod!1' Tiska in zalaga „Cor. Tiskarna« A. Gabridok (odgov. J. Krmpolifi). Dan nade. Dnvi ho >v. vi (Vrl Obhajali bo- l|f|ll'i >*put»ilt Odr<"M'lliklHeL'n roj-;! V". ki je piiuc-iii [iii>(l 1S!»7 liuii Idi 'trpečemu človc.-fVM ci]i:-.i\ii;i>nr Mini«' v .-kuro od r-. še M.ji'. Vesel in svečan j»' torej ta večer •/m ves kr.-čnuski *v«-1! Tudi Slovenci, Veren katoliški narod, smui (ie|e/,ni te^il veselja. Ta večer ne hodi ve«"* v na-ili sr-eili ludi one-Nil.nki žalu.-ti. ki ,je letos razburjala ve.- shivea.-ki »i:ir«ul. pn:-obno tu ol> sluvetiskn-la^ki jezikovni nieji. Xa Molihe našli sinov je ziliin.vali« p'> ječah: vlačili so jih pred sodi-č;i in oh.-njuli brez iuil«ts'i. liič za biicui se je Sj.lelill ill je pel svojo poselil llild na-imi glavami in po uasih ledjih .... Krivica se je kupičila na krivico. spl.dka Ita spletko. d;t bi lias potopili v žlici Vode, ako bi bil,, |e tuo-oče____T.-ki so iiiM spomini na pretekle muke v I. isiiT.! 'I oda Slovence treba z batom uamlalili. da kaj občutijo, je bilo nekje rečeno! Mesnica je to! i'a res je tudi, da letošnje udarce je občutil ve> narod, iz\7,em-i llekilj pn.-niuičliikoV. katerim je UiVA denar, narod pa trebuh! Ali ni n-d.llo le pii telil, liiaivcč od'vseli slranij se je o;_-!a-.a! narod z mogočnimi klici: Mraiiimo »¦«' lopovov, pomagajmo si sami. ako hočemo, da nam ho pomaga! tudi - i5o;.r! In klu-i so prihajali iz ulohoU čutečih rodoljubnih sic ter s«i u;jšIi viharen odmev. 1'amet in sr«-e sta nastopila edino pravo pot pomoči sami iz sebe! Letos smo manj upih : ¦ poimo-rajh-nam, poirinjamo! < marveč: bratje, na nojre. dovolj nas je. tudi močni smo. dovolj, samo da hočemo - pomagaj m o si to rej sam i! • In to je edino pametno ! Ho^n hvahi, da smo stopili U>U>< nekolik., v;i,. na lestvi narodnega [»o nosa. ki ne dopu-ča moledovanja, ma.-več zahteva možatega in odločneLM koraka, ke-dar treba in kedar um \ lahko burimo ! Nič in o led o vanj:>. torej. ruaiveč zahtevan je. ne pričakujemo od nikogar dobrot, katerih potrebujem'), marveč .-a m i s'> hočemo pomagali tudi za-uaprej v raznih svojih potrebah... . Od tod organizacija trgovine v tia-rcdnili lokah, organizacija mleka«,skih društev, u^tauovijetijc ¦ Tiirovsko-obitite Podlistek. Krsnikov večer. Krsnik ¦ • umrl! Bliskovito se je raznesla ta vest koueom meseca malega srpana letošnjega lota sirom našo domovine, in vos slovenski narod jo tedaj bridko občutil velik«) izgubo, ki mu jo ]v prizadela nepričakovana smrt toga odličnega, tako omiljenega pisatelja našega. Pisatelj, a takisto i pesnik po volji božji je bil naš Janko. Nekako neprisiljeno, same ob sebi. z neznano lah-kočo so mu potekale v mladosti mično ono pesmico in pozneje v zreli moški dobi 2)t,v«-^ti izpod peresa. Malo pač broji pripovedim naše slovstvo mož, ki bi se dali vsporejati ž njim. Pil je rojen pisaffdj, zato se mu jo pa Judi posrečil spis, pa naj si ga je zajel iz ma-lomostneira življenja našega ali najsi je posegel v zanimivo naše kmečko kroge. Komu tu ne prihajajo v spomin njeirovi junaki: Šabloni, Koreni, Hrasti iz boljših stanov, pa njegovi kmečki značaji: oče Krača, Mokorič, Znojiloo, Molek, Topolščak itd. On je umol vrlo pogoditi tipe iz naših inteligentnih krogov, in njegovim kmetom se morejo na stran staviti le Jurčičevi ljudski značaji. In zadruge > in zitvarovalnic gu\Vjo živino itd. - .....„.. \aprej_ po tej poti, rodoljubi v d. ž«'li! imejmo v .- \ ujili rokah za vse dovolj denarnih sredstev in preskrbimo si .-.posohne moči za vse možni' slioke. saj jih imamo, -le poiskali jih trebit! Taki') bomo imzavMii na vse strani in v mulo lelih bomo peli vse dru-pičilo pesem v lej deželi, in h daj obrn-čunimo po vrednosti s lisli.ui. ki nas Narod slovenski jo sicer majhen, — toda ne pozabimo, da za nami jo vesoljno slovaiislvo, ki ima de laclo žo diiue< prvo besedo v Kvropi in Aziji... Al; iiiij na- bo slr.ili ali morda celo sram. dit smo Slovani.'.' Velikolepe sliivnosli v ICrakovu so nas poučilo, da Slovenci moremo iskati le v Slovanslvu svoje prave prijatelje .... Vsi r J, ič iu dr. Ž i I u i k. Zadeva, n kateri je ;>ovoril n;i lom : hodil pi-M.-.s katoliško .-.In.. ... .,.1 KlMIlj^OI.I, ilmviii poslanec dr. Sa-lrr.tr, /..h se nam v sedanjih iie-elovih Msih pivpoinenihiia tem linij, ker je-, poslance ,ru\«)i'il z,) spravo Slovencev na Kranjskem, ki nuni je \scin pre/.iM) polrelma. (J. dr. Ša^oršič je 'govoril lin priliki l.ikn-l.-: Tinli zastopniki Sloveiu ev v ilr/.avneiii zboru sospo/.iiali,da jo v tel, kritičnih r.ume-¦•idi nujna, iii.jsvelejsa ilomol.-ubna dolžnost, opilMili vso iieplniliio inejselmjiie prepire ter združili se v skupen klub, v katerem je «'c-IhIiio x..is|.i|.:in hlovoiiski narod. |.e |e:'„ polom je inu^oče zastopnikom slnveiiske|,M na-riula na Dunaju ii;dediio iu Vspi-Suo zastu-pati s\ojnavi)d in njegove vsehtiMiiske koristi. Ta zve/a sl.neii^kili d|-/,iviiill poslancev brez ra/.like strank pa ne more bili Injna, ako se doma nadaljuje hnv.nh/.ircn 'oralnmoreii hoj mej slr.uik.uii.i, kajti poslanci ,,;.,.|| strank ne morejo daije «\isa nM.ili lMvniMlu-aii ua-pi\.li dniihirini horbain. >i..v„r„ik pravi, da je njegovo nepre-hiakljivo prepi'ič.iii|.., da se treba tudi Slovencem mi Kranjsk...... zlasti v de/.eln..... /Ii.iru./.ilm/ili, ako hole v sedanjem za Slu-vaiist\o .ploh in poklic za Sloveli«.....sodil-m Irem.lku i/M-šiti svojo ilul/iidsl nasproti samim selii. Kar je hilo, to motamo pozabili. IVevažmi je vprašanje o prilioiluosli v-eh Slovencev, d.-i bi t«-a ne milili št.irili. Ako pomislimo le za liviml,.k n.t neznosne »•»:*¦¦> IV ¦„.,¦;¦. .-U.MsU, I......-.».i; ¦Hi.iU}' .-ke, iii na škodo, katero vsled pivpiniv trpe ludi Slovenci na Kranjskem v vsakem ožin., tedaj nam ««• ne bo v tem prevažiiom Iro-nolkii piviržko UMflmo žil v o vati in v korist skupnega naroda vse poskusili, da se do-žene ludi v kranjskem .toži-lnem djuru slopi mej sloven.dvima strankama. Ker pa katoliško - narodna stranka za-s|.)pn \ .iež.lnem zboru \e«ino ^lovoiislili vulil«-« v, ima ona posdmo o.ly:ovornost za prihodnost, in zato je njena dolžnost, da piične posku-se za spravo razitvojenih bratov. Dr. Šu-leršic, j» završil svoj velepo-'IiciiI^m" ^«>\«jr z zatrdilo,u, da jo sedaj za Slovence kakor za Slovimo v Avstriji sploh napočila nova doba, ako bodo znali izrabiti ugoden ireuolelv s tem, \\,< še združijo v resno skupno delo. Ako scdiij no porahi„'o l"^a liHiiiieiila, \^ n.iiii usoda zapci\ilena za dalj-i) prilimliKi.-t in ura za tako akcijo sedaj vernik -klene z željo, da veliki, usedni do-^odki najdejo SloMaae kot narod zrelih mož, ki v teh kiilicnih diuh umeva svojo važno n.ilojro, kot de! slov.uislva v avstrijski državi grob! Radi toga je pač umljivo, da jo njegova smrt, kakor obča pode/elna nesreča pretresla našo domovino. Pm-ijivo jo, da so naši listi izbirali besedo, s katerimi bi dovolj poudarili krasoto in redke vrline njegovih .-.pi-so* in s katerimi bi dostojno pokazali na veliko rano, ki jo z njegovim padcem zazijala na telesu slovenskega naroda. Razlagati so tudi da, zakaj je bila lotos prva skrb naših dunajskih visokošoloov, ko so do-šli jeseni na Dunaj, ta: prirediti zabaven večer na čast zamrlemu Krsniku v znale spoštovanja, ki ga goji do njega naša visokošolska mlade?.,' ki ga goji do njega vseobči slovenski narod. Ideja o Krsnik oveni večeru jo pala mej dunajskimi -Slovenijani na izredno plodovita tla. Vso se jo združilo in osredotočilo svojo stremljenje v to, da* bi se Krsnikov večer vršil častno, tako, kakor so spodobi spominu velikega našega pisatelja. Ob tem večeru kaniin poročati tu nekoliko podrobneje. Saj ni bil to navaden večer, 1ak, kakoršnih rodi zimska doba pri nas legijon, temveč jo podal nekaj posebnega, izvan-rodnoga užitka, in to jo vredno, da ostane trajno zapisano, s tem naj se seznanijo tudi dragi naši bratje ob sinjem morji in Soči srobroponi. V G. oan grudna se je zbrala v slavnostni dvorani restavracijo fWoin-gartoip ob osmih zvečer odlična, pestra slovenska družba. Prihitela jo semkaj ter se z mojsol)o>) slo«o pripravi na odločilno bitko bližnje prihodnosti...." Kolikokrat smo ohž dova!oy.di, da nafte .-Todii.-e, Ma l.jnhlj.-iia, slovenska Knuijskn, no pozna ali pa nore poznali svoje vzvišeno ualoj;«'! Obmejni Slovenci bijemo na (Jori-skom, v Trstu, v Istri, na Koraskoin Ijnl hoj za obstanek svoj; .šlajerski rojak jo klical v Ljubljani zbranim „immlun vos salulimt.", "a Odrskem iu v sosedni llciu-čijl Kine naš narod počasno pa gotove smrti, kor si sam ne more pomagali, od svojih bratov pa ne dobi uikake pomoči! Kolikokrat smo rolili svoje kranjsko rojake, da hi se služili in sli na skupno delo zoper skupnega sovražniku! Deklo se ji> nam, da no poznamo kranjskih razmer iu da ostanimo za svojo pečjo! lliMluvskl Imj kranjskih Sloveiieev je postaja! \kljub vshii shodom vedno ostrejši, in težko je nam hilo pri srcu, ko smo bili priiiior.uii gledati tu hratomorui hoj, ki skupnemu narodu ni nič koristil, nej-o le pripomogel, da so zopet jeli vstajati v čisto slovenski deželi uemčiirj« iii Neiiiei, ki so tako poslali moč, s katero hudo treha zopet računali! Namesto, da hi se bili Hovenci pravočasno okoristili z u;;ndiiiiii puliliškiiu po^ ložajem, so se začeli Kr.Ul>i prepirali med seboj na način, o katerem jo najbolje, du ne Kinoriuio, ker je ludi naSa niijsi'čnojš'ii želja, da se pozabi, kar je hilo. iMenda no morejo Kranjci pokazali, kuj hi bili priborili za celokupni slovenski narod v čiisii od idasovilojM Vosleiiccka do danes. Pojjlejino deželni zbor, deželni odbor, deželni šolski svet itd., v katerih gospodarijo Nemci Vsled iiusioue slovenskih veljakov. Iu vladar' Niti dvojezičm^M uradnega lista no privošči \Iada SlouMieem. Uradnikov nemškega po-kolenja in nemškega mišljenja kar mrgoli v boljših službah: Slovenec je povsod zadnji! Povsod so šopiri nemščina, šole so do ma-l«>jra še sedaj lake, kakoršne so bile pod nuin-šk«i prevlailo! To no sine več. tako ostali! Ni jfii prepada, da Iii se ne dal premostiti, in na Kranjskem strank no loči nopromost-ni prepad. Le osebnosti na stran! In dobre volje jo trčita! Združilo so zavoljo nas obmejnih Slovencev, ki gineino v neprestanem boju /. Ijufim sovražnikom, ki nam sili skozi vsako luknjico v deželo. Slovenski narod jo imel prod stoletji trikrat toliko >..aiiljo v svoji lastil nego je ima današnji rod, od vseh slranij obkrožen od nasprotnikov. Mojo slovenske se vlesnujejo neprestano, hi kodar opešajo obmejni Slovenci, pri«!o vrsta tudi na Kranjce. Nemški „Sclml ve ro i n* in nemška „Sud-iiiark" na jedni, italijanska ,Lega nazionalc" na dru^i strani so si že razdelili našo deželo, Ihlijani Primorsko, Nemci pa ostanek Koroške, južno Štajersko in Kranjsko! Glede na lo, da nam bolj kol kedaj večina dunajske visokošolske mladeži našo, a spomin na nepozabnega Janka jo privabil tudi mnogo tukajšnjih slovenskih odličnjakov, mej njimi nekaj osebnih znancev in prijateljev pokojnikovih. Tako so počastili večer: pesnik Stritar, dvorni svetnik Frančišek Sukljo, vseučiliški docent, dr. Matija Murko, vaz-vcii tega tudi Ivan Hribar, župan ljubljanski, in Janko Kaline, c. kr. notar v Ilirski Bistrici, ki sta se baS mudila na Dunaju. Večer jo otvoril po kratkem pozdravu predsednikovem "Slovcnijsm-ski> moški zbor s Fr. Gerbičevo «SIo-vanski broib. Kot druga točka je bil nastavljen slavnostni govor. Govoril ga je navdušeno g. pravnik Konrad Vodušok. V glavnih potezah je bila vsebina njegovega izvrstnega, trezno •premišljenega govora ta-lo: Pred štirinajstimi loti je bas na ta večer slavila kolonija dunajskih slovenskih visokošolcev in izvenakademičnih Slovencev slavijo tedaj zamrlemu Jurčiču. Danes pa so se zbrali tukajšnji Slovenci, da počaste spomin Janka Kronika, pobratima Jurčičevega. Kakor Kastor in Poluks sta delala Jurčič iu Krsnik skupno na našem slovstvenem polju. V krogu, ki ga je okolo sebe zbiral pokojni Jurčič, je bil naš-Krsnik jedcu najzvestejših, a tudi najbolj nadarjenih pisateljev in se je pod blagodejnim vod- poproil, uprav zdaj proti pogin od vseli sLrn-nij, iskreno pozdravljamo izjavo poslanca dr. Sustoršiča na shodu IS. t. m, v Ljub-Ijiiiii, in izražamo lo željo, da hi hoaoda po-stala meso, DOPISI. 1'iMliiinlflG. — D.isiravuo jo pri nas c, kr. jioilni urad skoraj v uroiliflCii občino, in so pošt mi opravila od strani gospoda pošlarja vsikdur z natančnostjo in točnostjo izpolmi-jejo, ni so moglo vslrocl povsem žolji in potrebam ljudstva radi postnih zndov v laka obsežni iu raztreseni občini, To dni pa lino Mifcili veselo vosi, da jo dovolilo c. kr, poštno ravnateljstvo v Trslu nmilno poftlo, kalem začno že 1, jniuivurja 18«.W. poslovali, Uslauovihiv rnralnn pošlo jo za naft okoliš zdaliiegii poinima, za kur hodi hi javno Ib» razeiiii zahvala vsem, ki ho v lo kaj pripomogli, imenoma pa: v prvi vrnil proč. psp, župniku, ki jo napravo loplo priporočal, No hi hlli pa vestni, čo hi polog Iniilhovn-viuicga gospoda no priznali zaslugo na loj pridobitvi tudi gospodu poaarju Kokoftitr-Jn, kateri je, dobro voilm\ da so mil naloži v, uslanoviljo rnralnn pošlo, lo so voftjo hromo, vendar iz iiožrlvovalnosli delal za lo, II... -ki. 1/, Kolinrldii, 2». decembra 181)7. — Dne M. I, m. je zborovala v titnlhUMii sobi lukajsna ženska pmlružiiiea sv, Cirila iti Metoda. Število zhomjmVih ditizuhnic, žiti, ni bilo ogromno. Predsednica gospa Ann Kmjnik jo v kralkem primernem nagovoru povdarjnla važnost žene v narodnih ozirih, zlasti glede ohranitve naše mladine v jezikovno mešanih krajih. Omenila je, koliko store v tem ožim mnogo Slovenke sirom domovino. Tudi Ko-haridke hi ne smele zaostajali marveč storiti, kar je mogoče: ostati zvesto naši podružnici in pridobivali že novih družabnic v Kobaridu in okolici. Zapisniktirica g.čna Mašora jo pretilala poročilo o stanja podružnice. Hlugajničarico je nadomeščala g.čmv Karoliiu Gruntar, ki je bila v družbi g.čne Milko Gruii-tarjeve pobirala iiduiuo mod udi v Kobaridu, Zunanje drttšlvenice so naprošene, da tudi dopošljojo uilnino. Voljen je nov odbor: Predsednica gospa Hozaliju Mavri, namcslniea gospa Ana Krajnik, zapisnikarira g.Cna Zorka Geržclj, njena namestnica g.čna Lj^ilmila DraSček, blagajničarica g.čna Karolina Grunlar, njena namestnica g.čm Milka Gruntar. Omenilo se je tudi, da bi bilo dobro napraviti društvu v korist primerno veselico. stvom Jurčičevim razvil v onega izbor-nega pisatelja, ki naj bi po prerani Jurčičevi smrti stopil na njegovo mosto kot vreden naslednik. Najprvo se je oglašal Krsnik v Janežieevom «Glaanik» /. mičnimi ])esmicami, ki spominjajo na muzo Simona Jenka. Pa kmalu jo krenil na ono polje, na katerem jo stvarjal svoja dovršena dola. na polje pripovedovalca in romanopisca. Prvo delo tfui je bilo tu roman «"Na 2erinjah» (157$. Iw,-v katerem jo pokazal veliko svo]fyRriv „¦.* povedovalno spretnost in nadarfejačat.v:: S tem romanom jo vpeljal v ''i^^^K«}^ slovstvo ko-Io prav /,a prav saiol»to?;pr;,.v^ man. Potom se je pojavil v «Lnibi)att* ,»/ skem Zvonu«, v listu- v katoro&go te- \; kom let v podobi romanov, pov\st,rv.in./ črtic nanizal eol broj plodov svtJjogit^ duha. Najprvo jo 1. 1881. srečno završil po Jurčiču začeto povest «Uokovii]a-či». v.Lutorakih lj.udeh* (1.1882.) se jo zopet povrnil v .priljubljeni mu salon. Leta 1883. jo izšel v '«Zyonu* izpod njegovega poresa «Oyclamon», pokale časovni, ali.. morebiti tudi guvor-nantski roman; to delo mu jo winoi vseh najbolje, v:«Agitatorju« (1. 1885.) nam slika našo politično stanje, v *esel te priloge, saj'mu bo česlo koristila. Scstavitelj se je oziral v oddelku »mesto Gorica" v prvi vrsti na — slovenski živelj. Pri sprejemanju oglasov je bil jako izbirčen. Od neslovencev je sprejel le v slučaju, da isti ne dela konkurence slovenski trgovini ali obrti..., ah od jako zmernih in nam prijaznih someščanov. V oddelku oglasov -bodo čitatelji pogrešali marsika ko slovensko tvrdko. Mi temu nismo krivi, ako imajo nekaki Slovenci v tej reči jako čudne pojme! Saj delamo dovolj reklamo v uredniškem delu »Soče" in »Primorca", katera basni vsem brez izjemo. — Da marsikdo noče koristiti sebi in od-Skodovnti vsaj nekaj tudi nas s par goldinarji, katere mu jo dati za oglat, jo seveda naravnost obžalovati J — Celo stran oglasa smo računali le po 0 gld. - Pred seboj imamo seznam vseh koledarjev v Austriji — in videli smo, da cena oglasom v našem koledarju je najnižja! V nekem podobnem ko*-..arju ljubljanskem stane enako velika stran — 12 gld., dasi je gotovo, da naš »Bočni kažipot" se raširi v veliko večjem številu med narod... Ta »Kažipot* je brezdvomno jako koristno delce. Scstavitelj bi moral bili pošteno odškodovan za svoj trud. Da pa ne naiedimo ž njim za»se nikakega mastnega »kšefta", kakor bi utegnil kdo modrovali v kaki ..poslanici", to razvidi pač vsakdo. Izdali smo ga, da se bomo Slovenci leže med seboj spoznavali, podpirali, da bo vedel vsakdo, kam so Jim je obrniti v slučaju le ali one polrehe! Da pa pride to delce še v dovršenejši obliki drugo leto na dan, za lo naj skrbe poleg nas tudi naši trgovci, obrtniki, rokodelci itd., katerim je v prvi vrsti namenjeno. To smo hoteli povedati! NaSI poštni vozovi. — V Furlaniji, po Istri, v Trentu, povsod tam, kjor so Italijani, videvamo na poštnih vozovih izključno laške napise. Nimamo nič proti temu tam, kjer služijo ti vozovi izključno Lahom! Pri nas Slovencih pa opažamo tudi v tem pogledu tisto zloglasno dvojno mero, ki žali slovenski živelj! Pri nas pa so ti napisi skoro povsod nemški! Tudi te dni smo videli v Gorici povsem nov poštni voz z napisom: k. k. Post Komen! Cttduo še, da niso zapisali „Comenft ali morda »Comcni*. — Proti takej dvojni meri moramo odločno ugovarjali! Proč s temi napisi! Slovenski napisi naj pridejo na njih mesto! — Kadar pa pridejo v Furlaniji na, vrsto dvojezični napisi, tedaj se jim ne bomo upirali tudi na slovenskih tleh! — Prizadele občine naj se oglase proti takemu poniževanju s soglasno pritožbo starašinstva! Pri tej priliki naj še omenimo, da bi bilo treba odpraviti s poštnih pečatov vsa pokvarjena slovenska krajevna imena, kakor: Cernizza, Auzza itd.! Sleparska konkurenca! — Ako nasprotniki izvohajo, da gre po deželi kak zastopnik slovenske trgovske tvrdke, takoj preplavijo deželo z u z o r c i in niže postavljenimi cenami nego so v resnici. Ko pride pa kmet ali trgovec blago kupovat, tedaj rek6: c e n e s o med tem poskočile. In naš knpovalec je osleparjen! Kratkovidnežev je še vedno dovolj, da gredo na take limanice! Rojaki, varujte se sleparjev, ki lazijo okoli vas kakor svetopisemske krotke ovčice, ki pa so v svoji notranjosti — grabljivi volkovi! In ti sleparji grabijo vaše novce iz žepa, ako greste od njih, vas še prav ostudno ozmerjajo! Vozniki-korlstolovcl. — Poznamo voznikov, ki prihajajo vsak teden z dežele v Gorico po razno blago, katero vozijo malim trgovcem ali tudi zasebnikom. Toda oni niso zadovoljni le z voznino, katero pošteno za-računijo za vsak kilo blaga, marveč uganjajo tudi ostudne špekulacije, ki JMji včasih še več nesd nego vozarenje njih niti sedaj modernega verizma. človeško srce je poznal v njega najfinejših psiholoških utripljajih; posebno je prodrl globoko v ženske značaje. Nedo-sežna je njegova tehnika, po kateri ser odlikujejo vsi njegovi spisi in romani; Početkom povesti so njegovi značaji nejasni, temni, a tekom dejanja se polagoma, naravno čitatelju vedno bolj i • bolj odkrivajo, da ima na koncu jasno, ; prozorno sliko pred sabo. — Iz njegovih spisov nam blagodejno odseva ljubezen do narave, ne ona jokava in sentimentalna, temveč prava, resnična. Hajko krasne so v tem pogledu premnoge prispodobe iz narave, katere srečavamo v njegovih spisih. Krsnik kaže se tudi na različnih mestih svojih povestij izvedenega modrošlovca in bistroumnega dušeslovca, ki ume tudi v težjih vprašanjih in problemih našega življenja uprav razborito razglabljati. — Nad vse ljubek, sem in tje uprav dramatičen je njegov slog. In njegov jezik! Mehak je in gladek kakor Erjavčev; podaje nam verno sliko njegovega ljubeznjivega, prikupljivega značaja, njegove zlate du-Se. Da, zlata duša je bil Krsnik. Ljudstvo njegovega kraja bi vedelo marsikaj povedati, kar spričuje njegovo dobro srce. Kmetje v okolici so imeli v njem vedno zanesljivega svetovalca in nesebičnega prijatelja. Za n^e je delal in so žrtvoval vsega kot brdski župan in tudi kot deželni poslanec. Krsnik ie zapustil samo! — Oni trgovec v Goric"', ki zna boljo mazali njihova kolesa ler pridobivati z.i se njihovo kosmato vest, pri njih kupujejo vse, za nje agilujejo in njih hvulisajo na polna usta, seveda največ tudi s tem, da obrakujejo druge trgovce, ki so toliko pošteni, da nočejo podpirati take ostudne kupčije! — Voznik naj ostane voznik, ker kot tak je plačan od ljudstva! Vi "rojaki, na dezdi pa pazile, dane boste sleparjem na take načine! — Umcje se, da tako .mazanje* so n vedli tisti Irgovci, ki Slovence kaj radi s »šea^i* pitajo! Italijanska kultura r Gorief. -Komaj bi bito, da bi človek brezovo metlo v gnojnico pomočil, da bi dostojno označil najnovejše pojave italijanske kulture v Gorici! V nedeljo.. 19. t. in. ob osmi uri 55 minut zvečer je došlo na poti od gledališča proli mestnemu vrlu 20 do 30 gospodov" do Sudovega hotela. Tam se ustavijo za kratek trenutek iu jeden h med te velena-obražene ..gospode** je opravil obkrožen od svojih somišljenikov na pragu bolela Soda ob na sležaj odprtih vežinib vratih svojo veliko potreb«!! Svetilo je temu slovesnem« opravilu dvoje averjevih svetiluie nad hote-lovim vhodom in Iti mestne plinovc luči v najbližnji okolici. Po dovršenem italijanskem opravilu se je gospoda" mirno razšla, ker žalibog ni bilo dovolj krepkih pestij na licu mesta. Gospodar hotela, g. Suda, je Slovan in pristaš slovenske stranke v Gorici, in ne prikriva nikdar in nikjer svojega mišljenja, zavoljo tega se ga ogiba laška „gospodau in ga časti na opisani način. Dolžnost naša je - Slovenci — da se ga mi tesnejše oprimeno! Priporočamo rojakom tudi peka Dra-ščeka na Kornu, peka Gerbca in krojaškega mojstra Čufra v ulici sv. Antona, katerim so zamazali napise naši prijatelji. Zamazani napisi so najboljša priča, da so dotični obrtniki naši ljudje. — Svoji k. svojim! Razdelitev opravile pri c. kr. okrajne sodišče v Gorico za Irto^lSDH. — L;ud> božji! Citajle pazljivo še jedenkrat in čudite se prekrasni slovenščini! To ne more biti več pomota, ker ima c kr. sodišče slovenščine zmožnih uradnikov dovolj, to je udarec s pestjo v obraz vsem Slovencem, ki imajo posla s tem c. kr. sodiščem za čisto slovenski okraj goriški. Le še dražile! Eni nam blatijo naše slovenke napise nad prodajalnicami, drugi zopet s tiskom — z uradnimi, javnosti namenjenimi okrožnicami 'varijo jezik tako, da b'» tega noben neuk rovlarski hlapeon ne zadel I — »DIroetor Juliiis Laiireucte, mož z slovenskim imenom, ki sedaj izdaja v spomin 50-letnice našega cesarja cpohaluo delo ,Die Monarchie" na Dunaju, se je počutil poklicanega izdati „Ein Apfiell" v zadnji uri na narode naše monarhijo brez razločka narodnosti in vere!!! Mož prosi za žive in mrtve, da J)i so vendar za časa 50-Ietiiiee našega cesarja umirili vsi narodi avstrijski. Vprašali" bi tega gospoda direktorja buireu-cic-a, kako da se drzne on, bili v lice slovenskemu narodu, da smo cesarju nehvaležni otroci! Vi, direktor Laurencic! Prihranite' svoj .poduk zase! Nas Slovence sle zadnje porinili v Vaš „iippel". Z Vašim „ap-pelom* pojdite mej Nemce in Italijane, Nemcem in Italijanom povejte, kako in kaj — nas pa pustite v miru! Nihče Vam ni dal pravice, tla nas Slovence kot nehvaležneže mečete v jeden isti koš z Nemci in Italijani i Na. prošnjo ravnateljstva trgovsko obrtne zadruge so prevzeli posel pooblaščenca sledeči: č. g. Pavleti«. Golnrd in č. g. Ivan Pelicon za Miren, gg. Kos. Simon in Andrej Jelen za Opatjeselo, Blažko Alfonz in Poniž Ambrož za Rihenbcrk, Bud in Jožef in Anion Pinlar za Pevmo, Mlekuž Anion in Savli Peter za Čcpovnn, Pečenko Fran in Sorč Alojzij za Bovec, Vertovec Andrej zr. Tolmin, Kašča Franc za Grahovo ob Bači, Bajt Ignacij za Baluje. Isti vrše vsletl pooblastila nastopna opravila ravnateljstva : 1) sprejemajo začasno nove člane in prijave za predujme, 2) posredujejo pri sprejemanji hranilnih vlog s tem, da oddajajo položnikom poštno položne liste, 3) posredujejo pri vračanju posojil in predujmov in 4) sprejemajo na deležne knjižice, ki so odkazane na nju ime, deležne vloge, dopolnilne prispevke, zamudne obresti, vpravne prispevke in pristojbine. Nič voščil! — Mnogi ljudje potrošijo ob novem letu veliko denarja za pisma — voščila! Čemu ta potrata? Pa Se glavo si vzgled požrtvovalnega, nesebičnega narodnega delavca. Ako ne moremo hoditi po njegovih stopinjah kot pisatelji, sledimo kot svetlemu vzorniku pri narodnem delu!» Po slavnostnem govoru je zapel moški zbor prekrasno A. Hajdrih-ovo «Nisem Nemec, dekle lepo!» Pesmi sledila je humoristična črtica pravuika g. Matije Marinčka «Pre-piri mej črkama K in L*. Pisatelj je obče znan kot izboren humorist. Posrečila se mu je vrlo tudi ta črtica in obče ugajala. Pa ni bilo v tej črtici samo smešnih stvarij, ne; pisatelj je umel vliti vanjo tudi doveij ironije i« perečega sarkazma na hibe in napako človeške družbe. Nato smo imoli priliko v pesmih «ZeleI bi, da bit bi ptica» (Fr. Gerbič) in «BIeskoče se rosa« (Rubinstein) slišati prikupi jiv in dobro vežban glas g. pravnika Miroslava Juvančiča. Na gla-soviru ga jo spretno spremljal g. pravnik Konrad Vodušek. S pesmima »Svra-čanjo* (Vj. Klic, moški zbor) in «So-kolska* (A. Foerstcr, moški zbor), ki so se pod vodstvom g. modrošlovca J. Reisnerja vrlo izvajali, se je zaključil oficijelni del. Zabavni del je vodil s • priznano spretnostjo g. modroslovee Stanko Bevk. Cule so se tu nekatere zabavne in zapele se domačo pesmi. Govorilo se je tudi vec lepih hapitnic, mej katerimi naj omenjani le nekatere. Prvo je spregovoril g. dvorni svetnik Šuklje nekako tako-lo: Pokojnik, čegar slavijo se nocoj obhaja, bil mi je najboljši prijatelj izza mladostnih let pa do svoje prezgodnje .antrti.. Bila sva vedno jedno misli, jednih nazorov, zlasti v politiki. Burne d nove smo imeli poslednje dni v zbornici. Počenjanje nacijonalcev, pa tudi ostalih levičarjev je bilo nedostojno omikane družbe. Ti ljudje vojujejo krut boj, ne radi jezikovnih narodb, njim se gre za prevlado. Žq stari zgodopisec menih \Vidukind nam nepristranski poroča, da Germanom so gre le za oblast, dočim je stremljenje Slovanov posvečeno slobodi. In od tedaj so neso razmere nič spremenile, Nemci besno v znamenju sile, mi Slovani v znamenju slo-bode. Naše ravnanje je pravo. Da, za slobodo se hočemo boriti, boriti dostojno in z dovoljenimi sredstvi, in pobeda mora biti naša». Z velikim navdušenjem je bila vsprejeta ta napitnica. —¦ Županu ljubljanskemu, g. Ivanu Hribarju se je napilo glede zadnjega sklepa ljubljanskega občinskega sveta, da so pro-testuje proti počenjanju opozicijo in izreka zaupanje predsedstvu zbornice. G. Hribar se je zahvalil na napitnici, izražal svojo radost, cla more biti nocoj mej akademično mladino, navduševal navzoče in jih bodril, naj prirede" o volikih počitnicah visokošolski shod, povabijo nanj zastopnike slovanskih akademikov in treba razbijati, komu vse treba voščili in tudi — kako! V novejšem času pa je prišlo v navado, da so linijo odkupujejo s tem, da darujejo v kak dobrotni namen primerno svolo. — Rodoljubi, odkupujte se tudi vi, in sicer letos v korist — »Šolskem u d o m n". ..Goriška tiskarna" A, Gabršček se odkupi prva; z oziram na mnoge izredne stroške v" letu 1897. pa daruje letos le le-Ie svole: »Štilskemu domu* izplača 100 gld., »Družbi sv. Cirila in Metoda v Istri" za otroški vrt aH šolo v Malem Selu .50 gld., podpornemu društvu za slov. veiikošolce ua Dunaju 5 gld., v Gradcu 5 gld. Prosimo prispevke in imena onih. ki se odkupijo, do prihodnjega četrtka, da jih naznanimo v zadnji številki loga leta. Radodarni doneski za »Slogine* zavode je ^»reji-io iipmriiištvo: Andrej Jakil iz Riipe i 'M- — Kaplan Frane Rudež v Rf>n«'-al» I }.'M. — Vifcitr Andrej Žnidarčič iz GradiHvr 2 d I. fcld. ! 20 za sBožičnico*). Dr. Al. Kritiko .j gld. (za .Božičnieo"). — (Prejel Val Kancler): Ivan Leben, kura t na lahiišujem, »«la se odkupi božičnim in novoletnim toščiiom", 5 gld. — Avrchja in Olga Kovačič. .nabrali v veseli družbi tolminskih, čtgiiiskih in mostarskih lovcev iu kihicev pri tmln na M»-tn 32 gld. — Z« „Šolski dom" nabrali \ gld. 3.* kr. pri zajčji večerji v M. Fagauelovi kresni v jiirnti, ~ Konjedic Olga iz Plavij, nabrala med veselimi volilci K gld. JO kr., pri votitvi novega desklanskega starašinstva 15. L m. — Z i „Bo*ičnico" „S!ogmih" zavodov; Engelbert Šiisleršič H'.i metrov lepega in dobrega blaga za obleke. -- Usnja lega blaga pa:*I)rufovka Anton v Mirim, Drufovka Ivan v Gorici, Fagand Miha v Mirnu. — Dr, Aid. Gregorčič- 10 gld. — Gospa Mercina Terezija 1 *«">(). — Toro* Franc, veiepos, iz Medme 5 gld. — Prelit dr. Filip, vodja v Iludolfitium f> gld. — Košaliva Josip, dekan 2 gld. — C'-5ki in moravski duhovni v tukajšnjem (tudoHinumti H gld. —gospa Tram-puž v Gosposki ulici obilo knlačcv, i» Gril J.tkob v ulici sv. Klare 14-0 kolačev. — Prelepi hvali, Bog povrni! - Gospa Marija Pri-mužič 5 ahh — Prefi. gosp, vikar Karol ("ligo n na Vojščici JO kr.isno vezanih molilve-nikov za učence »Sfoginih* zavodov. Za „B o ž i č n i c o" otroškega vrla v Povrni so darovali: Gospa Katarina Ko-dermac, posegluica pri moslu I gld. — Ani. Kontjanc, kupec s sadjem pri moslii 50 kr. — Jakob Mikuliiž. trgovec >. lesom v Slavji <2 gld. — Aut. Pinlar, veiepos, v Pevmi ,;{ gld. Ani. Gravnar, velepos. na Brtlih gld. P50. — Jožef Klanjšček, velepos v Oslaviji j (,[,[, __ Jož<-f Primožič, pos. v Oslaviji 20 kr. - Gospa baronica Amalija 'IVnflVubarh i gld. Preč. gtnp. Aid. i talin, kurut v Pevmi 3 gld. 50 kr. - Marija Jug, trgovka pri mostu 40 sladkih smodk za drevesce. -J. Kopač, svečar, en košek kolačev, 40 lepili svečic za drevesce. — Gospe baronice Aulo-nija, Ada Tcuffenbach-Toinme! '.i %h\. — Gospa Marija Primožič 5 gld. Za „R o ž i č u i c o" otroških zabavišč so darovali raznega blaga: Gospa grofinja Atlems Matilda 50 metrov blaga za zimske oblekec. — Ivan iu Anton Drufovka usnja za "2\ parov čevljev. — Kristina Lokar, jedno kožo za obuvalo. — Martin Poveraj mnogo blaga za obleke. — Del Pitno mnogo blaga za zimske obleke. — Potat/.ky mnogo parov nogovic, rofcovic, zapestnic, toi»ic itd. —Mose več metrov bom-ftaževitie za deklice. — Besen več metrov bombaževiiie za deklice. — Steitier 0 vol-netiib jopic. — Oblaščak nekaj parov nogovic, rokovic itd. — Gospa bar. Teufi-nbach iz Povrne je splela in darovala VA volnenih jopic, 16 parov nogovic, 10 parov zapestnic. — Gospa SeidI spiela 5> parov nogovic. — — Gospod Trampuž v Gosp, ulici daroval 40 kolačev za „Božičnico v Pevmi. — V denarju: Franc Novic 1 gld. — Dobrotnik 1 gi.ll — Rodbina Bizjaknva I gld. — Jo-sipina P.ivlelič iz Gabrij 50 kr. — Alojzija Faganel iz Mirna t gld. —- Presrčna zalivala vsem blagim dobrolnicam in dobrotnikom. Odbor ženske podru/.ni:c sv. Cirila in Metoda v Gorici. Za vdovo J a v o r š e k: S. B. 70 kr. — Dr. K. Triller v Tolminu 2 gkl. — N. N. 50 kr. Zahvala ženske podružnice sv. G. tu M. v zadnji štev. „Soče'k bila je po tako delujejo za slovansko vzajemnost. Omenjam naj še prelepe napitnice dr. Murka. Glasila se je tako: Z veseljem zahajam mej našo akademiško mladež. Rad to storim kot nekdanji < Sloveni-jan*, kot učitelj na vseučilišču, rad tudi kot predsednik slovenskega pevskega društva, katerega stebla so baš slovenski dijaki. Iz teh vzrokov sem dospel tudi na to prelepo slavje, ki ga obhaja «Slovenija* svojemu bivšemu članu, Janku Krsniku na čast. Pokojnik je velikega pomena v našem slovstvu. Dočim je Jurčič opisaval samo nižje sloje, šel je Krsnik dalje in uvedel v naše romane salon in ženske iz boljših stanov. Sploh opažamo pri njem mimo tega, kar je bito pred njim, velik, sistematičen napredek. Sistematično naj napreduje tudi slovenski visokošolee. Ne oklepa naj se tesno samo vseučilišča, to mu ne more vsega podati; navaditi se mora društvenega, socijalnega življenja, in baš v to mu nudi «Slovenija* prilike dovolj. Posebno pa se pečaj slovenski dijak s slovanskimi jeziki in njihovim slovstvom. Pred tridesetimi in štiridesetimi leti jo bilo v tem pogledu na boljem, slovenski visokošolci so se marljivo učili jezikov drugih Slovanov: Tako bodi i danes. Oklepajo naj se slovenski dijaki vzlastl Cehov; uče naj se poljski in spoznali bodo ta narod v drugačni, ugodnejši luči, kakor ga spoznavajo iz nemških časopisov. Naš akademik druži se neljubi pomoti v enem oziru nepopolna. Treba ji dodati, da je besedilo govora k živini podobam na podlagi Dr. Skelove izvirne pcve=li priredil č. g. bogoslovne C. Vuga, kateremu se za blago uslugo prisrčno zahvalujc Načelnišlvo. Iz Sv. Petra na Krasu pi-e „Edinosl'': Tu imamo od 1. decembra t. I. c. kr. poštni in brzojavni urad. Od kar vodi ta urad g. Ferdo K a r i ž, e. kr. poštni kontrolor, je zavladal na naši pošti uzoren red. Notranji prostori pošle so predelani in prometu prilagojeni, poštni pečati in napisi nad vrati so dvojezični, t. j. ncmško-slovenski, in gospodje uradniki, ki so jako uljudni in poslrežljivi, občujejo z vsako stranko v istem jeziku, v katerem jih je nagovorila stranka. Posebna ugodnost pa je na naši pošti, da morete opraviti svoj posel ob vsaki uri ler dobiti pisma tudi po noči ob prihodu slehernega vlaka, kar je velike važnosti za potujoče občinstvo. S Ponikcv na Tolminskem dne 19. grudna 1807. Nepričakovano je nam bila došla vest dne 8. I, m., da bo v kratkem premeščen naš dušni pastir. In res, dne I G. grudna je že zapustil Ponikve. Na zadnjo nedeljo pred svojim odhodom t. j. dne 12. grudna se je poslovi! od nas ganljivimi besedami, Ponikinci smo mu hvaležni za ves Iru I, ki ga je imel z nami. Osohito smo mu hvaležni za trud, ki ga je imel z olepšavo naše cerkve, kar s» mu je tudi posrečilo, da je sedaj naša cerkev izvaurodno krasna, kakor se jo moro zahtevati v naših okoliščinah. Uverjeii naj bo toraj niš bivši dušni pastir, prečastiti gospod Josip Shcjbal, Kalski kural, da ga ohranimo Ponikevci v hvaležnem spominu! Iz Cerknega, smo prejeli zasebno pismo, ki se jako laskavo izraze o delovanju tantošnje gospodarske zadrugo. Pohvalno omenja tudi dva poučna shoda, katere je priredila zadruga 10, okt. in 15. nov., ki sta dokazala, da se lamošnt)i kmetje jako zanimajo za gospodarski napredek. — Slučajno pa smo videli tudi izboren izdelek masla tamušnje mlekarnice. S takim maslom lahko tekmujemo vsemu svetu. — Vidi se, Aa jo napočila na Cerkljanskem v gospodarskem oziru nova doba. Cist ta-liiošiijim rodoljubom, ki vodijo ljudstvo po poti napredka! Javna zahvala. •— Odbor hrv, društva ,1'rosvjeta" na Dunaju so zahvaljuje lom-le iipravništvom časopisov, katera so mu pošiljala brezplačno časnike : „llrvalsko pravo", Jhvalska domovina'', »Narodne Novine", .Posavska Hrvatska", „llrvatski Rudnik", .Hrvatski Itidnički Glas", .Knlolička Dalmacija«, »Naša Sloga", .Uihursko-Loviiekl Vju.it-uik", »Tcgovačko-obrliii svjef, „.Soc.i", '»Sarajevski |,'sl» in „Die Drini". Zahvaljuj se, se priporoča vnovič za pripomoč, Ustnica uredništva. - - Gosp. dop. i/. Srpeuice: Preo-ebno, dopisov o takih prepirih ne SjUvjeniaii o. Vinogradnikom v poduk! Za nikogar pac ne velja bolj izrek, d.i Zidiieva vsik letni čas svoje dolžnosti, kakor za pol,e.|«-li:.i, in taisti, ki se ne drži toga načela, trpi -otovo škodo prej ali slej. Celo zima, ta kruti čas, ne dopušča mu počitka, iu ena izmed mnogih zahtev loga časa se glasi: Ako hočeš imeli svoj vinograd v dobrem stanju, ako želiš bogale ieliue, glej, da pravočasno tloris vse, kar terja vinograd od te. Uverjen je gotovo vsak vinogradnik, da je škropljenje ti! z raztopino bakrene galiei' neobhodno potrebno, i-i oni, ki ni lega dovolj storil, ali celo opustil, naj skrbi, da zamujeno popravi. — Omenjam danes lo le zato, ker meni c kr. kmet. družba v kratkem spet sprejemali naročila za baktv-no galico. C is ua-ročbe sicer poteče še le koncem meseca susča (marca), priporočam p,t, da bi se naročilci oglasili kolikor mogoče hitro. C. kr. kmet. družba oddaja bakreno galico brez vsakega dobička, po ceni, po klori jo dobi ona sama. Cena bo določena sredi meseca prosinca (januvarija) — sedaj se vrše še le pogajanja — le toliko bodi rečeno, da bode taista najbrž nižja od lanskega leta. Pretočeno leto je veljal mol. stol (kvintal) bakrene gaiice i*:$ gl. 75 kr. Sicer naj bodo uverjeni cenjeni odjemalci, da se bode potrudila c. kr." kmetijska družba presktbeti poljedelcem dobro blago, po kolikor mogoče nizkej ceni. Z dorej naj ne zamudi nikdo ugodne prilike, ter naj se javi pravočasno za naročbo. torej s slovanskimi svojimi tovariši, pohajaj, če možno, vseučilišča v Pragi in Lvovu. Nas Slovencev je malo, približevati se ob to treba našim bratom Slovanom, onde iskati pomoči in opore v narodnega obstanka hudih bojih. V tem smislu torej deluj slovenski akademik Slovenijan •. Potom izide kmalu iz < Slo-venijes mnogo pravih narodnih mož, kakor jih je vže izšlo. V ta r-nmen Bog živi Slovenijo!a Frenetično odobravanje je vzbudila mej navzočimi ta krasna napitnica. — Preden se je zaključil zabavni del, odposlala so je brzojavka Krsnikovi obitelji na Brdo. Tako je lepo minul ta večer. V pozni noči se je razšla družba dobre vole in zadovoljna. Iz vestno je pa vzbudilo to v resnici ljubko, familijarno slavije v prisotnih akademikih tudi novih mislij, novih idej in dobrih sklepov. In te misli in te ideje naj postanejo meso in kri, ti sklepi naj se izpolnijo — v blagor našega naroda, ki tako kruto potrebuje pravih, značajnih, neomahlji-vih delavcev na vseh poljih. Konečno gre le še čestitati društvu c SIoveniji> na tem večeru. Trud posameznih članov ni bil zastonj. Krsnikovo slavije se je vrlo sponeslo, na čast velikemu pokojniku in tudi na čast — «Sloveniji*. Da bi se skoro zbrali dunajski Slovenei pri jedntikem večeru. Dunaj, 7. grudna 1897. Opozarjam, da je veliko poljedelcev naročilo bakreno galico pretočeno lelo tudi pri mirodilnicarjili (diogislili), ki je seveik ne morejo oddajali po istoj ceni kakor c. k'. i; nel. družba. Ta jo minolo lelo preskrbela : -j-čilcem 18:1.000 kg; pri iniJoclilničurjih pa se jo nakupilo okoli 50.000 kg. Dalje bi bilo v korist slehernega poljedelca, ko bi občino ali razno družbe sanio sprejemale predplačila, ter potoni skupno' naročile pri c. kr. krnel, družbi, s čimer bi se pristedilo veliko časa. Naročilna vsota znaša za vsak met. stot. 5 gl. Pri tiaročbi se mora torej plačati naprej za vsak met. stol. o gl. ostanek pa jo treba poravnati pri sprejemu naročenega blaga. Omenjam nadalje, da sprejema c. kr. krnet, družba ob jednem z naročilom bakrene galice, tudi naročbo za žveplo. Kako- velike važnosti da je ta proizvod za vinogradnika, ter, da je edino sredstvo zoper grozdno ples-nobo, je obče /iw»o. Ni mi treba torej oli-sirneje o leni piliti. Vsak, komur je delala la bolezen preglavice, zna soditi u tem. Cena žvepla za pnbjdnje lelo ni Se znana; določana bode Hlo,';asim s o uo bakrene galice. liiuolo M« jo u-ljal nwl. *Uil. 7 gl. (it) kr. Za vsakih .">() kg. pa jo treba naprej plačali 1 gi. Iboli velike važno-li opomnim, ira ni vs..ko žveplo, M.je m- dobi v_kupčiji povsem dobro za iirronobl.en'e giordne pl^MionV. Z vtčja je tai.-to ali nirMo, ali, kur je naj-či-Sic pi'"Ztnito. l\. kr. kmet dru/.ba, ki ilo-bivu veliko poniideb tudi za žveplo, izroči vse vzori-o luka-iijemit c. kr. keni. pu-kii>e-v.diM-u v prei-kau>.. t''i" .ji je niogoč<> na pod-l.igi lih pieiikovanj izbrali' ii*>*iuKJči!Lnaj-boljšo vr.-lo. Sic\, JI. zoper go.-euVo zerrih/mierko. Ulovilo se je iiiuo^o metuljev, s čimer se je odvrnila \mj dnlom.i preteča nevarnn-l. Toda zatiranje po malem, ž.riihng ne primon: k popolnemu uničenju, le radikalno i/.livbl;enji.' ugonobi jih do cela. iVipnročiluo bi bilo, ko 1m -e sadierejei zdru/..li in skupno naročili le dle\e-ne M.ioie. Dobi s<> v tovarni za »kolovozno riKKl" V TlV.iell. lel' -e IMZp.lMIja po povzelpi zui^kii. ali pa, da se Uanrej plača. 1'osiljase v iinitii. I v zavrnili, ali pa v ••kallialr po r> kg. ali d i;g. Ako ie v zavojih, velja met. Mul. S >M„ v .-.kjilliah p.i «.» gid. Po-siijal<'V v ikathah je piikiadue|.i, ker je pri skupnih naročbah razdelit, v lažja. |)o-t,nili moiMiii si, d.i m» vrii ngonoblifiije go-eime zemljemcrke lahko v do sredi "pro>iln':i v. niijljepMm n-pehoiii. A ker je- tem bolje. d.i d.i se to čim preje opravi, treba je nemudoma pričeli. Hudobno pozdravharno vesl. da opiiMajo polnu-oma iiiiselmki v ravnini .-l.ui način t rinili nasadov (lil.ui) t. r pričuo sedaj - pravilnimi naseli vinogradov. O koihlt dobro urejenih vinogradov je /ado-tno znano. V kratkem bodi le omejeno: Najveeje /.io mešanih nasade v je. d.i se težji' v okoru pride raznim trtiiim 'boli/.mm, kakor peronoi-pori. gro/.dni plesuobi, črnim pikam i t. d., ker ovirajo drugi nasadi uspešno ugonobi.enje bolezni. Tudi pri oranju njiv se večkrat po-vzročnje škoda trtnim kor..'uifcaiu. Znano je, da so doii.ače t rine vr-tne - - kakor Korvin, Hefrisk i t. d. — zl>«v r..z»ih pn>' omeiiVnih bolezni tako o-Lbljene. da ne moreju nikakor več zadovoljili vir.oivV.'.. V !i)"-anii'. nasadih znaša letošnja leiiua jedva d<»-etino od normalnih. Korvin sploh ui za rn^e podnebv. ker nedoznri popolnoma. Zahiraj na se ga opu-J.i pri novih navalu, t-f rudnine.-*!! z imidin IV.vnkiujo. Z vel-ki.n u-pelDri uporablju;.'usedaj S rekov plug pri okop.iv.iu u (ri_'.»I isijn \ii:o-gradov'.. On /.r.ilib.i n.imrer /, rn!;o :»«> - W cm. na globoko, ter delu.e hitro in golovo. llolii se ga na Dunaju (Pr.rter*tra--e 70) in vdja ion ^i. Nekaleri velepo-JeV.niki naše dcž--l.» delajo uže s tem plugom s prav povodnim u-pehom. Tako ob leiovanje je z.i v*.iko:rivn (eampo) z;\ 'M) gl«i. ceneje kot navadno ok.i-pavanje. in z he-tr.u ž\:no. seveda, še ceneje. O!)>a!ovali je .'d:nu ie, d.i'* remi pliu" za n,i~.: razmere nekoliko visoka. Ki r >» .;e pa z »uroimiii po.,kar-i itokazd.i. drselroški hiiro pok.Vejo. Ir.lo bi dobro, di s: g.i kdo omisli. Sicer s>> jih zamore več zdm.Vili v naročbo eirega pluga, da se oi.rš.i nakup, in na ta način plača vs;c'.c primeroma ie mah znesek, za veliko kori-1. koo ima od nj. ko bi so naprosila ali vir orejska družita v IVvo.i, ali pa c. kr. kmet. dmžba, da bi nakupila lak plug. tci ga posojevaia redoma poljeiliieom. Želi ii kdo nalančnejih pojasnil gletie omenjenega plug;', dobi lahko laiku,.KrniijJ/Uju ild. .Iiisohlovuiiiikii .socljnliio-deniokni-liška stranka je sklicala letos svoj drugi strankarski shod na sveti dan o b iS. uri zjutraj v hotelu ,pri Maliču" v Ljubljani. Do sedaj jo bilo pri nas Slovencih navada, da smo t.i dan praznovali. Nismo zagrizeni klerikalci, ali vendar si ne moremo, kaj, da kot katoliški Slovenci prolcsLujomo odločno zoper to, tla bi se sveti dan porabljal v Mrankarske shode iu se ob času, ko se v vseh cerkvah sirom slovenske domovine služi svečano božje opravilo!! Pereča v prid jioUelj-dteiuu kun-viklir izda tigovec gosp. Jos. Peliič v Ljubljani. Peresa bodo du),ne vrste; prve vrste bodo imela obliko' sedanjih kli.p-sovih peres. LVresa I. vr.4e bodo stala S.">, druge pr H) nov. škalljiea. Skalljica v narodnih tiobojiiicah bo imela na pokrovu napis: „V.-e z.i vero, dom, tesarja" ! 1'eresa i/.id-ju v januariju lW).s. I. Slovenski trgovci sirom (Jonske: Svoji k svojim ! O razmerah v Ljubljani piše „Slo-veuski Lisi* : Moj za prvašlvo na Kranjskem je obrodil le le grenke sadove: „Sloveusko dru-lvo« spi že več let, „Kalohško pol. diii-ivo" pe-.i. V »Narodnem domu" v Ljubljani ni življenju; na z.ulnji koueerl v „Na-nnltii 110111" je ini-lo le (oliko IjUilij, kolikor lisoč jih šteje Ljiiblj.iii.i, namreč \)± V lepem gledališču so lože za slovenske predstave neotbl.nie in se sploh kažejo sumljiva znamenja. Nase slovstvo hira tako brzo, da zunaj časnikov iu pialik ne zagleda belega dne skoro nobena kujig.r. Družb,t sv. Mohorja iu družba sv. Cirila in Metoda nazadujeta, o iri.-jmdai--.kili društvih ki bi bila delavna iu bi ne imela v o/.adju strankar-•dva, ni u:ti govoriti, jediuo pri — šporinili in delom r pri pevskih društvih se s.-najdejo .Slovenci, kakor bi si? Inle.i s športom in peljem zmotiti v uevolji in olajšali si pekoče gorje srca. In trgovina? V im.lii mesecih mho dobili v Ljubljani okoli 10 novih nemških prodajala.c, v k..lere hodijo kupovat Slovenci, k"f jih ,SI. Narod* in „Slovenec" priporočala'z in^erati. Kam jadramo ?! D o.-1 a v e k. — Mnogi ljubljanski trgovci so uprav nesramno pred r/. ni! Neki lic mri c h K en d a na Stolnem trgu je napravil tudi po potresu po celi ' -i veliki- s a-in o nemške n.ipi-e; znamenje, da mož pre-z i r a Slovence — in ven lar priutičUje v ljUb'.;. iis;iir ogromne o^l^se, kar je zopet znamenje, da mu diše slovenski groši. - - Od l.ikdi ijiidij ne -piejema;o ugl.iMiv goriški slov. listi. Menimo, i\,i bi bilo na.bolje, ako bi se tudi v Lj. slopilo malce na rep takim nein-skularjein! Celjska mestna policija dobi jniiske piki'ihaube. Ker ivv/.i ne morejo priti takoj pod pruski komando, -lavijo si pru-ko pokrivalo i;.i glavo. Naše čake jim smrdi'. !/. ce\j-kega nemškega kazina so izstopili vsi c.isluiki ondolue posadke. Zveza slovenskih posojilni občni zbor v prostorih ..Šii d n osuovura leta ISS'.). gospodarskem uziru miško in Koroško. bode im.-la posojilnice v Celju .Siidiiinrk". -- Pod naslovom »kako se Siifiiln^ Sla ar pripravlja za Prusu" piše ,Sioven-ki (;o-pud.u- i "" ' ,Sul marka" > Posebni namen um je, poprusili Šiajeisko, K ,Kaj jia je s Primorskim in Trstom", utegne čil.del; xir.ii.iii, ,«.nj ju 1'rnsi tudi hofejo inaiir" Stvar je iaka. Ali |e po skiemtvi zveze med Av-arijo in Nemčijo Disin.irk jel iividevjili. d.i se Primorsko s Trstom pnncm-fili ne d.\ ker tukaj ni skoro nič Nemcev, i, je vsled tega lo zemljo .začasno" prepustil Lahom, ali pa je Liho same jelo skrbeti, ko so videli, da njim Nemci lo zemljo hočejo pred nosom v/.eti; naj je, kakor hoče, ali gotove je, da so leta 1SSI1. tudi Lahi sklenili z Avstrijo zvezo pod istim pogojem, kakor Nemci, namreč, s tem, da \odi,,o več ali manj na Primorskem iu v Trstu notranje stvari oni. Pisniirk, o/.iroma Neučija pa te zemlje nikakor ne misli Ldiom pustili, kajti Nemčija se ,mora" raztezali do Trsla, ker bi lo-le tnc.-to ji naj bilo /a Jadransko morje tistega pomena, kakoršnega je za Severno Hamburg. To imajo Nemci v svojem političnem kalehizmu. Kako pa Lahe pridobili, da Nemčiji Primorsko s Trstom prepuste ? Z mečem bi seveda šlo, ali boljSo je, če ga ni treba, vzlasli, če ima Francoze za hrblom. Premeteni Bismark pozna slabosti človeško dobro, in tudi srčne želje Lahov; on dobro ve. da bi oholi Lahi kaj radi imeli kolonije, lo so zemljišča v drugem svetu, vzlnsli v Afriki, kjer jih je dandanes Se jedino mogočo pridobiti. Čitalelji se še golovo spominjajo napornega boja Lahov z Abesinci v Afriki, katere bi si bili, radi podvrgli. In res, koM&: bila naša zveza z Lahi sklenjena, od tega trenutka jo jel Bismark na vso krrpljo po Afriki lovili zemljišča; sreča mu je bila mila, in kmalu je nagrabil toliko, da mu je bilo upati, da bodo r? ta svet takrat, ko so bodo Nemčiji je!e uresničevati njene želje, L-ihi tej radi prepustili Primorsko s trstom; tej zahtevi se upirali, bodo si p i Lahi, ki so bajonetov hudo bojijo, dobro premislili. Z rlo se torej BSudmarka", ki so je osnovala po sklenitvi naše zveze z Italijo, za Primorsko s Trstom ne briga. Načelnik glavnega vodstva Sudmarke znani prusak in poslanec dr. Ilofin.inn-AVellenhof, je rekel med drugim: .Slovanom bodemo pokazali, da se močno molijo, kadar v svoji blaznost: trde, da sta zemlja ua iužni strani Dravo in tudi Spod. Šlajer (to je torej slovenska Koroška, Kranjska in slovenska Slajcrska) n,jilioi'a. .Število listih, katerim se oči odpirajo, je od lela do leta večje. Mi ne delujemo za stranko, ki živi od danes do jutri, ampak za. ves ljubljeni nemški narod". Jasno dovolj; .Sii.hnarka" torej dela na to, da postane Spodnji Šlajer, slovenska Koroška in Kranjska del združene Velike Nemčije. Priznati moramo, da »Sudmarka* v to sviho vrlo deluje. Poročilo pravi, da je tudi preteklo lelo zvesto prežala na slovenske kmetije ter je Nemcem spravljala v roke, da je pridno skrbela, -da so v slovenskih krajih se naseljevali neniški obrtniki, prusaški zdravniki, odvetniki, koncipijenli, inženerji, geomelri i. dr., da je v 'slovenske kraje marljivo pošiljala nemške delavce, pomagače iu licence, in da je v lo svrlio vodstvo i" dajalo tedenske :azuamke oglasil iu priporočil. Izposodila je »Sii-lmarka" posestnikom 1 T.liO gld., obrtnikom in trgovcem :»)70 gl L, iu sicer na priporočilo krajno podružnice, lo se pravi, dobil je denar le tak, ki je že čvrst nemčur, ali tak, ki se je ž njim dal v prusko mrežo vlovili. Podpisale so se nemške posojilnice, nemška društva, kakor »Peiilsches Vereinshaiis" na Ptuju z ii){) gld., godbeno društvo ravno luni s M) gld. in prusaške knjižnice za ljudstvo; tudi na šole se je razlivaj blagoslov „Su liuarke" ; laku se j-> dalo neki občini na Spodnjem Štajerskem za stavbo šole oUO, drugi HOD gld., gotovo pa le na posodo iu še lo proti temu, da se bode ua doti.-uih šolah pruševalo; tudi je nekoliko .pridnih" učiteljev in , vrlih" učileljiščnikov dobilo podpore, ravno laku dijaška' kuhinja /a Nemce v Mariboru; olroškima vrlcema v Velenju in Šoštanju, ki ju BšnlvereinM ne more več v/, Iržavali. pmlalo se je po IlOO in 100 »M.; ilcei po nlmtkili vilcih iu šolah so se kupili božični darovi iu darovale knjige ; konečno so se po šegi slarih Nemcev o .l.inževuiii prirejali kresovi, okrog katerih se je govorilo, pevalo iu pivalo na zdravje Nemčiie. Vsi dohodki lela I Sim.so brez daru mariborske hranilnice znašali' llO.iiJo gld.. Iroški pa oij.r,si gld. liri kr. Podružnic je bilo K)'», udov 11.000. Dragi Slovenci če si hočemo življenje ohraniti, moramo s,< povsod lam braniti, kjer nas napadajo. Kakor je bilo treba, da suni si zoper „šiilveroiu" ustvarili šolsko družbo *v. C-rila iu Metoda, ravno tako je treba, da si osnujemo društvo zoper „Sii hnarko". Ne udlagajmo! V koliko škodo nam je že bila naša lahkomiselnost! Kako skrben je Nemec vkljiib svoji moči! Ce mi, ki nas je mnogo manj, in ki nas vlada zatira, ne bodemo skrbnejši od njega, mora nas biti konec. Pes je, da novo društvo zopet slane denar, ki ga je pri nas itak tako malokdaj videti, ali ne pomaga; vidimo, da živimo v nenavadno hudi dobi, ki lirja od nas največjih žrtev, ki jih človek sploh moro prinašali. SIcer pa ži Iv ujmo. zase. Co se ohranimo, prišli bodo boljši časi, in opomogli si bodemo zopet. Ce pa ne storimo, kolikor moremo, čaka nas roiislvo. Torej nemudoma na delo! Nemški Usti na Korožkc.n so napovedali bojkot češkemu pivu in zahtevajo, da koro-ki Nen.c.i pijejo le nemška piva. Kaj p.i mi Slovenci? Pijemo nemško čobodro iu molčimo, ker slovenske pivovarne uiti na Kranjskem ni. V Ljubljani se je sicer nekaj govorilo o ustanovitvi slovenske pivovarne, pa je menda zaspala. Razgled po slovanskem svetu. Hrvaška. -- Pisali smo že v BSoči" 0 groznih nasilslvih hrvaški!; vladnih organov prigodom zadnjih dopolnilnih volitev v hrvaški »sabor". (J leh nasilslvih se je v dosedanjih sejah govorilo v „sahoruJ in hrvaška opozicija z vso vslrujiiostjo odkriva rane, kaleic seče vlada ua hrvaškem narodu. Seje so burne. Opozicija uazivlja večino, tako imenovano »narodno", v resnici pa madjarsko slrauko. da je od Mudjarov plačana. V seji lk t. ni. jo večina stavila predlog, da se izključi opozicijski poslanec dr. Potočnjak, ker se je bil izrazil, da ban Khuen-llcderv:iry nima čuta nravnost«, sicer bi ne bil več ban. — Dr. Potočnjak je koj hitro odgovoril: „Da, jaz sem to rekel, in ponavljam zopet, da on sramoti b. nskr sedež, vi pa to delate po inspirvc.iji hinavca in mcVdlno propaloga človeka, ki vas ie cel.h 1 \- lel podpihuje, ki je osiromašil naš narod, inteiigencijo pa den oiv.lizoval*. —- V »sa-boru1, je nastal vsied Poločujakovs izjave silen krik in vik, tako da je predsednik sejo zaključil. — V seji dne 15. t. m. pa je izključila inadjai-ika večina d«; Potočnjaka kar za 70 sej. To je jedna iz obilice prežalost-nih slik iz sosednje nam Hrvaške! Tiskovna pravda. Skoraj mesec doij se je vršila pred zagrebško sod tlijo obravnava proti uredniku »Obzora*, Pasariču, iir. proti uredniku »Katoliškega Lista* Koreniču. Tožila sta ju deželna poslanca Spevce in Gavranič radi žaljenja časti. »ObzoroV urednik je obsojen na 4 mesece ječe in na globo 300 gld., pater Ivorcnie pa na mesce dnij ječe ali na globo 150 gl. — Žalostne razmere. Gcška. — Dr. Fran Rieger, vodja sta-ročeške stranke in veliki češki rodoljub, je nvaznoval le dni svojo osemdesetletnico. >Waslitala mu je vsa Češka in Staročehom so I .se pridružili tudi Mladočehi. . ' ! Berolinskrlist »Deutsche Zeilung"-, in J za njim drugi nemški listi, svetujejo Nemcem ! v rajhu, da ustanove društvo nemških kapi-listov, ki bi kupovalo na Češkem češka p o s e s t v a in tja pošiljalo Nemce ! — po vzgledu Bismarkdvem, ki je na stotine milijonov izdal, da ponemčl poznanjske Poljake. Sodinio, da se Bismarkova ideja ne posreči nenasitnim Nemcem. Pražiti i žnpan dr. FodUpn? je dobil nebroj brzojavk in Čestitk, v katerih se hvali držanje pražkega mestnega zastopstva prigodom zadnjih izgredov. Vse te Čestitke so se prečitalo v javni seji mestnega starašinstva, ki je v dokaz, da svojemu županu popolnoma zaupa in da bi pokazal v starasinstvu vladajočo neizkaljeno slogo — sprejelo ves proračun za lelo 1898. kar „en block" brez najmanjšo razprave. Brzojavke so došle celo iz Francije in od ameriških Slovanov. (Vška »Matica šolska" je živa priča velikanske požrtvovalnosti češkega naroda. Začetkom tekočega šolskega leta jo uzdrže-viila: 4:1 ljudskih šol z 115 razredi z 115 učitelji in 085«) učencev; 42 otroških vrtcev z 5S oddelki, z 7S učitelji in 3520 učencev; 5 srednjih Sol z i!0 razredi, z 48 učitelji in '»•>- učencev; skupaj: 91 šol z 193 razredi, z 2ta učitelji in 113tl učencev. Kdor prebere to številke, bodo razumel, zakaj Nemci zahtevajo, da se Češko razdeli. Sinih- jih je. -- »Malica šolska' podpira pa še mnogo drugih šol in'zavodov. — Češko rodoljubje, češka požrtvovalnost nam hodi izgled, da iislrajaino ua delu, katerega smo se lotili. Konečna zmaga mora bili naša, ker se bojujemo le za svoje pravice. — Slavna češka žena, ugledna romauo-pisaleljiea Zofija Podlipska je umrla 17. t, m. v Pragi. Njena sestra Ivana je slavna pisateljica »Karolinii Svetin«, hči njena je soproga pesnika Vrchlickeg.r, sin dr. Pokrnp Podlipsky pa poslanec. Pokojnieo so pokopali na iiiurIiiu stroške v Pragi. Ncmmljavsko, narod n asi l ua Ogor-Nkem se ustavljajo nameravanemu pomnil-jarjenju njihovih krajevnih imen. Hiiiiiuni so sklicali v la namen shod v Sibinj, a brezobzirna vlada viležkega inadjarskega naroda si zna pomagali, da bi svet n« zvedel, da h pninailjiirjeiijom druge narodnosti nlsn zadovoljile, je kur jednoslnvno prepovedala Iu shod. Srhi lil Iblguri so si zopet v laseh ziivoljo Makedonije. Dnč.ini je vsaj del Slovanov v tostranski državni polovici Av»trsjo sprevidel, da je naša moč le v slogi, pojavlja se srdito sovraštvo med Slovani na jugu. Pravoslavni Srb sovraži katoliškega Hrvata zavoljo vere, Srb v kraljevini pa Bolgara in Bolgar Srba zavoljo Makedonije. Zdi se pa, da ji« prepir zavoljo Makedonije le navidezen uzrok sovraštva. Druga ptnja roka mora bili vmes, druga ptnja, razvitju teh dveh slovanskih držav sovražna roka vodi razdor med slovanskima bratoma, da bi imela sama največ koristi h njega. Slepci morajo bili Srbi, slepci Bolgari, ki sejejo prepir zavoljo Makedonije. Oba naroda imata prežaloslno izkušnjo iz bolgi rsko - srbske vojne. Prelila sla oba veliko krvi, potrošila veliko milijonov — a niti jeden ni imel koristi od vojne. Iu ko bi si Srbi in Bolgari danes napovedali vojno zavoljo Makedonijo, Makedonije bi gotovo ne dobil no Srb ne Bolgar, ker je Turčija dovolj moMia in ker je Avstrija preblizu, da bi molčala in gledala. Kedar se dva prepirata, se Irelji smeje iu tako bode nedvojbeno tudi na jugu. — Poljaki v Krakovn, njim r.a čeln poljski visokošolci, so priredili bivšemu mi-nislerskemu predsedniku Badeniju splošno razsvetljavo mesta s podoknico tor godbo. Rusija osnuje v kratkem posebno mi-nisierstvo za zdravstvene zadeve. Takega minLlerstva nima do sedaj nobena druga država na svetu in vendar trobijo Lahi in Nemci ild. o strašnem ruskem barbarstvu. Tiuli Rusija množi svoje vojaštvo v obmejnih krajih. Ustanovila je G novih konjeniških polkov v varšavskem in kijevskern okraju. Na Fiviicoskcui pomnože vojaštvo, tako, da bode šleia stalna armada v mirnih časih okroglih 000.000 me?,. ltuskl poslance v Parizu baron Molirciikelm je pošUn član državnega sveta v Pelrogradii; na njegivo mesto pride iz Kopenhagna knez Urusov. Turčija se oborožujc. Ker je v vojni z Grško sprevidel.!, da se njena mornarica nikakor ui" mogla merili niti z majhno Grško, zalo je ukazal sedaj sultan, da se napravijo nove Indije in da so nakupi pri Krepil ladi-jevn.h topov. Poplačali misli Turčija le izdatke z vojno odškodnino, katero ji premagana Grška plača. Mir med Turčijo in Grško so konečno sklenili in podpisali mirovne pogodbe. Židov * kraljevini Rumunljl ne marajo, v Bukarešto in G.ilacu so se pred nekaj časom dogodile velike ptotižidovsko rabuke. Izdal se je poziv, naj narod Žide pobije, al: jih pa požene iz dežele, ker so iUunuuoui nevarni. Več tisoč ljudij je napadlo židc, marsiicoga ranilo in veliko število tudi najlepših židovskih trgovin razdejalo. — V zbornici poslancev je odgovoril minister zunanjih del, da so židje sami vseh izgredov krivi, ker so dražili Rumune do skrajnosti. Guverner na Kreti postane .-oliki vojvoda črnogorski Petrovič Njeguš. Busija in'Francija sta se zjedinili zanj in ni dvoma, da g;i polrde vse druge velesile. Petrovič Njeguš je sedaj črnogorski zunanji minister in predsednik minislcrsIva.Slar je 48 let. Književnost, »Povesti". — Spisal-dr. Ivan Tavčar II. zvezek v Ljubljani, založil pisatelj. Cena mehko broširanemu zvezku gld. P20. v platno vezanemu gld. 1*50, v. finem platnu gld. 2-10, Vsebina: Otok in struga. V Karlovcu. Valovi življenja. In vendar. Tat. Gospod Ciril. Čez osem let. Soror Pia. »Učiteljski tovariš", glasilo slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani bo izhajal po novem letu trikrat in sicer 1,, 10 in 20, v mesu v povečani obliki; veljal bode 4 gld. za celo leleT Na Dunaju bode izhajal. s početkom 1898. nov list .-- jugoslovanska ,_ revija »Mladost« v veliki osminki po dvakrat na mesec z umetniško prilogo. Cena listu za četrt lota 2 gld. — Več najodličnejših slovenskih, hrvaških, srpskih itd. pisateljic in pisateljev je obljubilo svoje sodelovanje. Med sotrudniki se navajajo tudi Francozi Zola Enriko, profesor Leger Louis in Lomaitro Juies iz Pariza. — Zeloč »Mladosti« nnjbo'1-šegn uspeha priporočamo našim premožnejšim rojakom, čitalnicam in bralnim društvom, da si vsaj namesto nemških ilustr. listov -»Mladost" naročo in pridno čitajo, Itosntoii und das Ki-ontlsolio Stnts-rcolil. — Pod tem naslovom Izda dr, Po-Iriuijensis v, Ziu-rebu, Markov trg Dr. 5, zanimivo raspravo o Bosni iu hrvaškem državnem pravu, Za naročnike .slano knjiga 1 gld, Nova SoUkti knjiga. ~ MinteforsLvo je- odobrilo šolsko knjigo »Zoflrijopls m prvi gunnuzijski razred, spisal lvun Vrliovoc, Ljubljana 1807. Natisnili J, Bluzniku mmlodnlkl* in dovolilo da se uvode na vseh slovenskih gimnazijah. Zemljepis za spodnje in srednjo razrede avstrijskih srednjih šol. Spisal Simon 11 ii t a r, e. kr. gimimzijski profesor (v Ljub« Ijnni). Drugi loenj: Opis zoinolj. Cena uiohku vezani knjigi 2 K, trdo 2 K 40 vin. Tiskala m založil« Kloinmnvr & Bamborg v Ljubljani, - To jo naslov knjigi, katero jo onkrbol Slovencem promnrljivi pisatelj, rmš ofcji goriški rojak g. prof. Simon li u t a v, Da jo knjiga v stvarnem pogledu temeljito sestavljena, lo verujemo vsi že pyi pogledu m ime pisatelja, Hvala mu, da se jo lotil silnega dela: sestavili učno knjigo po nujno« vojftlh podatkih in 'odkritjih, da so vsakdo lahko zanose nn njo, ~ S to knjigo jo odpravljen velik nedostalok, luilorf čutijo po vseh šolali, kjer so zemljepis poučuje v slovenskem jeziku! — Sklatili«, zložil Fran Pernn. Založila L. Selnventnor-jovn knjigarna v Brežkmli ob Savi. (lena 2 gld. ~ Lično tiskani xvoKok obsega H- skladb raznih vrst; čvoterospovl, možki zbori, samospevi z različnim spremljo-vunjein, za gosli, gliisovir in celin itd. — SI rokovnjaško ocene ml ne moremo napisali; to prepuščamo veščnkom, Nuni se zde skladbo prav lepe in vredno priporočila. Le po njih! Knjigarna Sclnventnerjova zasluži vse pohvale, pa še vet podpore zu toliko podjetnost v zalaganju slovenskih skladb I Foiitora-8eIdc'«0Kr. bis fi',3'35 p. M.jnpnncsisclre, chinc»ischo ote. in tlcn ncu» csleu Ucssins undFavbon, so\vio sclmiuzc, vveiss« \w«J filrbigo Henneborg-Soldo von l)S kr. bis II. 14*05 por Melcr — glutt, gestreift, kuirioit, gcmuslort, ba-masto elc. (ca. 240 vorseh. Qual. tmd 2000 vorseh. Farben. Ilessins elc.) Torto-und slouerfrei hisHuus; -— Musli umgcheiiil. Doppeltos Briofnorlo n&cji dur Scl»w. ' , [2] Scldon-Fabrlkom G. Hcinicborer(k. u. k. Holl.), Z0RICH. a 1«% privilog. krojni aparati. Ldina slav, zaloga dežnikov, sotšnihov in rokavfa za dam gospode in uradnike, m, poYeiij krojiikl aojiltr In Inoveo v Borlcl m Travniku v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22. Bogata zaloga vsakovMlnogn blaga, gotovih oblek, podla, vseh priprav m obluko ata vlaki IntnU čas. — ItlaK«' so prodaja tudi na m eter in sieer le v prvem nadstropju, Sprejema se naročila za Izdelovanja raznih oblek (ja-kote, pelerine, haveloke) tudi za dame po imj-. iiovojSi modi. Podpisani priporoča p. n. gg. rojakom v Gorici in na deželi svojo na nov oskrbljeno gostilno na Komu št. 6 v lastni hiši. Tofii pristna bela in Srna vina in dobro žganje. Za ukusna gorica in mrzla jedila po zmerni ceni jo skrbljono. V. Bielecki. Razglas. Gospodarski svot v Krombergti pri Gorici razpisuje službo cerkovnika, kateri jo obenem >t.udi orgij avec. Ponudbo do 31, t. ni. gornjemu gospodarskem svetu. iim Pri nakapu slovečih Sulra-stavbe z kamnički. Cena 40 kr„ 70 kr., I?! gld. in višjo, pazi Mi naj so na vavstvono znamko «sidro», brez te naj so ne kupi. Ilustr. cenike pošlje rag^, zastonj |t^ /-. jfd. tiiohter & Co, JDunaj I. 'M/fc SMenci, pjrajte le sije trgom, oMte, zflraiiie, oft^eMe M., držite se strop gesla ..SvojUsiim"! Zahvala. Podpisane rodbine izpolnnjejo žalostno dolžnost, da najiskreneje zahvalijo vse sorodnike, prijatelje in znance, ki so izkazali zadnjo čast nepozabnemu soprogu, očetu in tastu, gospodu Jakobu Paulin obe, starešini v Kanalu. Prav odlična zahvala eč. duhovščini, g. županu, slavnemu stara-šinstvain sploh vsem, M so se udeležili pogreba ter jim kakorkoli izrazili svoje sočutje! Zahvaljuje še posebej vse one, "kateri so pokojniku že za njegove bolezni blažili bolečine s svojimi tolažilnimi obiski ter položili krasne vence na krsto — Bog povrni! KANAL, dne 23. grudna 1897. Žalujoče rodbine. i krap s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa-jev in srečk, a da ni potrebna »iavnica ju m aka nevarnost. EVmucibe pod Ludwig Oster* ker, VIII Deutsche gtsse H Budapest. 78,10-1 •«— Išče se družabnik za neko dobro vpeljano tovarno v Gorici. Oglase naj se le taki, kateri razpolagajo s kapitalom vsaj- 800—1000 gld. Pristop je možen tudi h delavske vrste. 325 Goriško pivo! (na Goriščeku II). Podpirani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno ilobro ulcžanu izvozno, marčno iti ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v i-odilokili po */,, *',,, »/, in V« "¦ kakor ludi v posebnih .slefcle-nicnli. Zajeduo naznanjam, da sem v minolem letu bvojo pivovarno znatno zboljSal in da s>cm rabil za varčuje dnbrcpi piva le najboljše blag": Žatečki hmelj iu b.suažki ječmen. Proseč p. 11. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in m obilno naiocajo z-iffnlovljam n.ij-tofnojšo postrežbo. 7. najodliciiejšim '¦poslovanjem «»stav SchoI/>, Fr. W:mck, jiivovarski mojbler. pivovar. V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsake] fnri in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim In trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrsfe. Pismene penudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante. 183 VSi (S$i Vinarsko in sadjarsko društvo j za Brda v Go:ici Gostilna Prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. rLSi Zaloga pristnih briških vin. m p DESERTNA VINA. 8§j $3l Ila/pošlja na v,e kraje od Mi litrov naprej. lEf $ i;z«„evin pošilja na zahtevo. g( P> Sedež društva je v Gorici: ulica Barzellini št. 20. §§ g 1'odru/na klel.: ull.a Torrcnle št. (>. *}' ^ntona Vodopivca priporoča so rojakom s Kranjskega in Primorskega. Za prenočišča ima lepo urejene sobe v isti hiši. Toči pristna, nepokvarjena vipavska vina. Kuliinjn jn preskrbljena ur s toplimi in mrzlimi jedili. -»• Anton Potatzky v Rafttelju itv. 7 v Gorici prodajalntea drobnega In nOrnberškega blaga I .ledino :s, 20.7 in najconojše kupovališče. Posebna zaloga za kupovalco in rnxproflnjalco na iložoli, za kroSnjarjo in ennjaije. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskili, popo- tovalnih in kadilnili potrohšf-in. Zimska obuvala. Vozički in stoli na kolesih za otroke. Strune za godala. Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov: Na sredi Raštelja štv. 7. Ivan lomiGelj v Korminu — (Cormons) na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallava) pi-ijioroxtt svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vso pioilnjit jio tako zmerni con!, da so ne boji tekmovanj si (konkurence). K jo so dobo umetno cvetlice in nagrobni venci prav ]>o ceni V le pri onej 1881. leta ustanovljene} tvrdki % E. RIESSNER Q (J Stev. Nunska ulica - fitov. (^| « Cor.cl, »sproti imnsll cerkvi. i/deluj,. \.-jik..\miiif.. /a ...ik\cn., pr.iul,., ,,,ti,.|„ir cvetlic, kiikur: p;ilmc v.\\ oltaijc x»ih|im'i- <-\ uiiictnc M lire /,\ novi,.. ¦/. „,,„.|,,,l, u.7U- in v..tf..„,li -oi.k-.v, .mKiobi... vrni... ,au,. »,„.„.,, mjivail... M.H.. fkiiJnci, |,.<-iii.-Jiiln. Mnxiiiii<>. fcvlje iir.»:.vi.,.. ,Mv (ih: n..m'cmcm, č,. itd., v... po ni/kih ..ri:di. N:,iofi|a /,i de/, h. .-i-i/\r,iio t.,fn.» iu M,Ii(|(1„. PiijKimfaj,. se >.|;i\iii n»t .dum tu, .i|io/iirj,i [M. naj ,c m- da y(i|ii.|j:iii v iinciiii. itinii.ik l».slu/.i niij m> dino |ni tudki E. Rfessnor-iu. 'AmAmAmAmk ZaiCKna icaicka: SIDRO. A»A»A>A«AP LIKIMEKT.CAFSICICOMPOS. iz RIchterjeve lekarne v Pragrl pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za cono 40 kr., 70 kr. iti 1 «!<]. se uV.bi po vseh lekani.ili. Naj se zalileva t« splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo ve.lno le v or|ff. Ntrhlcnl-Cttll z našo zasriliiu znamko, s „Sidrom((\ nnmrce.iz KICHTKUJEVK lek.ane it vzame kot originalni iz«lch'k ic laki steklenico, ki je prcviilcna s to zaščitni ziiiinko. fiicliltrjeva lekarna „pri zlatem levu' v PRACI. :1 irrmfff »•ˇ•ˇ•ˇ•ˇ•ˇ• wm I |IO , irlit. «» r.emonl. nikcl. tci-a-t;<); remont. Mcliro. kolek. lnrez. v\<\. (H) slik ZiiMunj ¦iti franko. ivar nu u^aja ^e >.>nu-nj:i ali zia^ek povrne. 17.; Sug. Kareeker Tiisciienuliren-Kabi-ik utid V.-rsmdMi.vrluft uud F.ic-f.-ianl des Vereines fur (iiit'-rlie:imte. Bregcnz am Bodenscc Nr. 474. iB«?- i lo:n,\ (.Mianeija. -"•Gi Od .kuno ?.» i-roLuSeno. zdr:iv>t\eiio in lepotno sred>ivo ^;w natir.mje) v okrejifavo in ojiifenje kit in živcev n;i rime^Lem lele«u. Kivizdov fluid ^ Yarst«etiii znamka: kaeti jpfv" (tluid z.i hn-hte iuilM>!a/.,'e). B^ I lirilio^zrev. Lolesnrj.-v in jezdecev IIr^RII v ok"V««-.iHJe i" »življenje j.o UsaS^-HB w...h IKl.„,Ii;il 1!IIlih> Tena: ', steklenici n. v. arlil. 1. . ' . steklenice sl.l. .««. Frisiuo *e dobiva v vseh lekarnah. -i O t tri Glavna /aloga: Okrona lekarna v Knrnenbiirsrn pri Oanaja. Pra v i trpotcev sok je j e ti t n o oni, kateri se pripvavlja v lekarni k Zrinjskemu, H. lirodjovin, Zagreb, Zrinjski tr? štev. 20. Trpotcev sok nopresežno deluje pri vsili prehlajenj ih dušnih organov, ter jo najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobo!, hripavost in vratobol. Tudi zastarani kašelj se s letu zdravilom v najkrajšem času da odpravili; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo eno: »Veleče njeni gospod lokamik! Pošljiio mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potrebujem jUizamoje po^nance. Jaz sem od dveh steklenic od nesnosnega kašija popolnoma ozdravel. Hvala Vam. Priporočil bo dem ta zdravilni sok vsini prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf Atisim. Na Dunaju, 20. marca tS97.» Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena zn amka, t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo je oni pravi trpotcev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom j e 75 k r. — K a z p o š i l j a s e vsaki dan s pošlo na vsa mesta in sicer proti predplačil« (priraču-navši 20 kr. za zamotek) ali pa po'poštnem povzetju.— Ceniki raznovrstnih domačih preskušauih zdravit razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. 2S6 30—1 trgovec z vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Gianlino 8 12 Cl. priporoča dalmatinsko vino iz Jelše in Sibenika, Do.stavlja na dn in razpotij.. i . _____ vbe kraje avstio-ojroi' • mon.uliije v rodili . litrov naprej. Na zalitt-v^ pošilja tudi uzoice. Ceno zmerna. Postrežba poitena. Na dež Na l.-o jul.il. raz: rskl raz.-la tt~.t Tovarna uzornili telovadnih priprav JOS. YINJ)YŠ-A, v Pragrl na Smlhovu (.Piiil.ii-Smicli.n) Vin.dii,nl-LA ulice .'iMo MU. •,e p.iporo.-ii k popolnonni uzonionui prirojovanju soKolskili in šolskih telovadnic po najnovejših piipoznamh iu pi,ikii.'nili ^clsnili. V !:i doka/, je li.i razpolago mnotro pilj-iumu. o.'ih !-pii.'al ili)iiia.'ih iu inox<-t:.->kiii. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo /micine, pl.i.*uji* «e p.i na mi"-ei'iie olu.ikc po vulji in zmoinicii. //avadne priprave go vedno y zalogi. Ceniki, pioia.'uui iu u.uMi /a |».p..lu.> t.-l.>-\a.lnice pošilja na zahtevo hiillll d!-IIOVŠ.-mi Z.I i/l-nlovljellje 9 c.'ni.'MV:Monš'jnmeJ,!'nii!.Vl su'i'nlK.M, Ud. ii.i Si.it.> i.>'i po|ii.ivlju ter jih v osriijii po. srelirenl In po/.latl, li,i • i \<\ Zillimicjo tudi li.itjli-vu.- r.-.kve n.iiiiriii ccrk»cnci'.i ko\in-l..v.i b'aen. nlaj:"-iljc jltu 1« ;',;..>|Vj jT |ir.uljciipn;iljiiiib!.i:!«.;ik..iim potem l.i i/pl.iiMijcji. i«,, iilifiikc ()l roke si p.i ii.uoiin.dcc -.1111 lahko d.>l.M'i. Strelovode iz h.ikra v enako popravo in pozi nižjih cenah. • Pošilja in po o^nju pozkrene rajboljJi« i.:-mijdbe. kakor tudi v>.ikuvt-^:n.> ircnjc priperora tudi j.o n.ij-\siikobla^o dobro spimljeno štuine fiuuko! 1.'» (C,- »;*4#**#*#*****!»*<»**«*«>******4*)%jr Prave in edine želodčne kapljice. Zdravilna moč teh kapljic jo nopiv-kosljivn. Tckti-\>\}'m> vredijo redno prebavljonje, eo so jihdvakrat nailan po jodno žlifieo pojiijo. Okrcpe pokvarjeni ž sledeč, štor/1 da zgine, v kratkem času cmofiea in zivotea lenost (mrtvost). To kapljice tudi store, da človek raji je. 3-2\)— 1 Cena steklenici SO kr. Prodajajo se v vseh glavnih le-kernah na svetu. Za naroritve in pošiljatve pa jedno te v lekarni CpistololetU v Gorici. *#»*•»*¦•> *»*#**»»¦¦*¦¦**«>¦******¦* Velika novost! Plin „Acetylen 46 (solnem žarki). aon, 10-1 To eudovito svetlo ponuja razen svoj»lepote tudi ugodnost, da so je more imeti v vsaki hiši radi svojo lehko upravljajoeo priprave in splošne koristi. Zaloga teh priprav, kakor tudi vseh potrebščin, kot n. pr. apnoni karburij, luči, lire, braCale, kljnnfiko za luči itd. so nahaja pri ovlaščeni agenciji za razsvečavo na Komu št. 12 v Gorici, kjer se prevzemajo tudi popolne u polja, ve. — Agent je g. Anton Nanut (p. d. Blažem), Paziti je, da so ne naleti na škodo s tem, ako se naročuje i>ri osebah, ki niso v to pooblaščene.