Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina:	mesečno din 16"—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—,
celoletno din 192’—. Cena posamezne Številke po obsegu. — Plača in toži sev Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. Stev. 25-52.
100
kos
V LJUBLJANI dno 1(5. decembra 1939.
Letnik X,
VSEBINA:
(538. Poslovnik za občna upravna oblastva.
639. Popravek čl. 6. naredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili.
640. Pravilnik za tržne dneve občine ljubljanske.
Uredbe osrednje vlade.
(538.
Na podstavi t. 9. § 54. finančnega zakona za 1.1939./40. predpisujem po odobritvi ministrskega sveta
poslovnik za občna upravna oblastva.*
I.	Uvodno določbo.
Naloga in veljavnost pravilnika.
Clen 1.
S tem poslovnikom se določa način poslovanja in ravnanja z uradnimi spisi. Po tem poslovniku postopajo vsa občna upravna oblastva. vsa državna oblastva notranje uprave kakor tudi druga državna upravna oblastva, za katera ne veljajo posebni predpisi glede poslovanja in ravnanja z uradnimi spisi, mestne občine pa, če nimajo svojega poslovnika ali posebnih poslovnih predpisov. Ostale občine morajo postopati glede na svoje razmere in potrebe ustrezno predpisom tega poslovnika. Predpisi tega poslovnika se ne uporabljajo na poslovanje in ravnanje z uradnimi spisi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine.
Ravnanje z uradnimi spisi, kakršno predpisuje ta poslovnik, traja od trenutka njih prejema v uradu do ureditve rešenih spisov v arhivu oziroma do njih prodaje naslovnikom ali pošti. Z uradnimi spisi imajo opravka razdelek za prevzem pošte, pisarna, arhiv in
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. oktobra 1939., št. 240/LXXXIV/663. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne
11.	novembra 1939., št. 259/XC/733.
drugi pisarniški razdelki, kolikor ni oprava dela teh poslov stvar referentov samih.
II.	Prevzem in pregled pošte.
Prevzem pošte.
Clen 2.
Pošto prevzema uslužbenec, ki je za to določen, s svojim polnim čitljivim podpisom. Prevzem spisov, ki prispejo s pošto, se potrdi po veljavnih poštnih predpisih v poštnih dostavnih knjigah, na povratnicah ipd., prevzem drugih spisov pa v zadevnih dostavnih knjigah ali pa z vnaprej pripravljenimi dostavnicami. Ce predj ložitelj osebno preda vlogo in ustno zahteva potrdilo, mora uslužbenec, ki jo je prevzel, tudi sam izdati prevzemno potrdilo.
Pošto, ki prispe po pošti, donaša za to določeni uslužbenec, ki mora imeti pooblastilo po predpisih.
Uslužbenec, ki prevzema, ne sme zavrniti prevzem pošiljke ali med uradnimi urami neposredno predane vloge, ki je naslovljena na urad, niti je vrniti, razen v primeru člena <!. Ce neposredno predana vloga nima podpisa, se postopa po veljavnih predpisih. Vloge, ki so naslovljene na druge naslovnike in ki so uradu dostavljene pomotoma, se kratkim potem pošljejo proti potrdilu pravemu naslovniku.
Druge uradne osebe smejo prevzeti pošto v uradu samem le, če je pristojni uslužbenec zadržan in če jo nevarno odlašati. V takem primeru morajo takoj obvestiti neposrednega starešino. Izven pisarniškega delovnega časa prevzema brzojavke in druge nujne pošiljke dežurni uslužbenec. Zunaj urada smejo prevzeti vloge, ki se predajo neposredno in ki so naslovljene na urad, izvzemši tiste, ki so vezane na rok (ugovori, pritožbe), samo uradniki, ki so na uradnih dneh, kadar so pa na drugih uradnih potovanjih, pa samo tiste vloge, ki so v. zvezi z zadevo, zaradi katere potujejo.
Odpiranje pošte.
Clen 3.
Uslužbenec, ki je določen za prevzem pošle, vpiše pošto v poštno prevzemno knjigo (obrazec t) in jo s to knjigo izroči uslužbencu, ki je določen za odpiranje pošte, če ni sam za to določen.
Ce se ne ujemajo označbe na ovoju (vložna številka, naslov) z vsebino ovoja ali če manjkajo priloge, se to ugotovi z zabeležbo na spisu samem, ki se mu priloži tudi ovoj. Ce v ovoju vobče ni spisa, označenega na ovoju, se to ugotovi s poročilom, ki se mu priloži tudi ovoj. Tako se postopa tudi v primeru, če so v ovoju priloge brez vloge.
Prevzem in odpiranje denarnih pošiljk.
Clen 4.
Denarne pošiljke (denarne poštne nakaznice, denarna pisma) kakor tudi pošiljke s priloženimi denarnimi vrednotami prevzema in odpira za to posebej določeni uslužbenec, po okoliščinah ob navzočnosti prič. Priloženi spremni spisi, če so, se dostavijo s potrdilom o prejemu vrednote na spisu samem razdelku za prevzem pošte, ki postopa z njimi tako, kakor je določeno glede druge pošte. Če se šele pri odpiranju pošte pokaže, da je vlogi priložen denar ali denarna vrednota, se pošlje vloga hkrati z vrednoto omenjenemu uslužbencu.
Določbe tega člena veljajo tudi, če so vlogi priloženi neuničeni kolki.
Odpiranje posebnih pošiljk.
Clen 5.
Uradnemu starešini se izročajo neodprto:
a) pošiljke, ki so osebno naslovljene na slarešino;
b) uradne pošiljke, na katerih je označeno, da jih mora starešina osebno odpreti;
c) druge pošiljke, kolikor se po ustaljeni praksi ali po posebnih navodilih ne odpirajo v razdelku za prevzem pošte.
Ce vrne starešina lake vloge razdelku za prevzem pošte, se postopa z njimi tako, kakor je to določeno glede druge pošte.
Pošiljke, ki so naslovljene na posamezno ustanovo urada (n. pr. na ekonomal) ali na kakega uslužbenca osebno, se pošljejo neposredno tej ustanovi ali temu uslužbencu. Ce spada zadeva v občni poslovni potek, jo vrne prevzemnik s kratkim pojasnilom razdelku za prevzem pošte.
Odpiranje poverljive in strogo poverljive pošte spada v pristojnost uslužbencev, ki so za to določeni. Odpiranje ponudb (ofert)< v zvezi z ofertno licitacijo spada v pristojnost ofertnih komisij.
Uničevanje kolkov. Nedostatki v kolkovanju.
Clen G.
Kolki na prošnjah ali prilogah se morajo takoj uničiti po predpisih. Glede prevzemanja nekolkovanih ali nezadostno kolkovanih vlog, za kal ere je treba plačati takso, kakor tudi glede postopka z vlogami, na katerih se ugolove nepravilnosti v kolkovanju, veljajo predpisi zakona o taksah ter taksnega in pristojbinskega pravilnika. S kolki, priloženimi ali predanimi s spisom, katerih ni uničili ob prevzemu spisa, se ravna kakor z gotovim denarjem.
Vložna štampiljka (prezentatum).
Clen 7.
Na prevzeti vlogi se pritisne vložna štampiljka (prezentatum) urada, n. pr.
Kraljevina Jugoslavija Kraljevska banska uprava vardarske banovine Skoplje
Došlo .......................... 19....
Delovna	Vložna številka	Priloge	Referent
edinica			
Vložna štampiljka se pritisne, skladno z načelom zaporednega pisanja, neposredno pod besedilo na levi strani, toda tako, da je besedilo vloge čitljivo tudi na drugi strani. Ce se ne more pritisniti na spisu samem, se vzame nov list in se prišije spisu.
V razdelku za prevzem pošte se izpolnijo v odtisku vložne štampiljke samo vodoravna rubrika ; Došlo« kakor tudi prva in tretja navpična rubrika (»Delovna edinica« in »Priloge«)!
Dodelitev pošte delovnim odmiram.
Clen 8.
V prvi rubriki odtiska vložne štampiljke se označi, kateri delovni edinici, t. j. oddelku, odseku ali razdelku, če vodijo poseben vložni zapisnik, pripada posamezni spis. O tem odločajo v prvi vrsti veljavni predpisi o področju posameznih edinic, če pa takih predpisov ni, navodila, ki jih izda uradni starešina. Sicer pa veljajo tale načela:
a) spisi, ki so se poprej obravnavali v kaki delovni edinici, se dodele isti delovni edinici;
b) občasna in druga poročila se označijo po tem, katera edinica jih je zahtevala;
c) pospešniee se označijo na edin igo, kateri se je dodelil spis, čigar rešitev se poganja;
č) s časniki, časopisi ipd. se postopa po izdanih navodilih.
Ce se po vsem gorenjem ne ve, komu pripada kak spis, naj' se zahteva kratkim pčlcm navodilo od šefa pisarniške službe (šefa glavne pisarne).
Vsaka delovna edinica urada ima v razdelku za prevzem posle svoj poštni predal.
Označba prilog.
Clen 9.
V tretji rubriki odtiska vložne štampiljke se označijo priloge, in sicer po številu, morebiti tudi po teži. Priloge posebne važnosti (n. pr. postnvitveni dekreti, državljanske izkaznice) se označijo poleg števila tudi po kakovosti.
Priloga, ki obsega več listov, predstavljajočih dele zaporednega besedila, velja kot ena priloga. List, Četudi je zvezan z drugim, pa je po svoji vsebini sam zase celota, se šteje za eno prilogo. Tudi ovoj velja kot priloga, kadar ga je treba priložili.
Spis z večjim številom prilog se zveže z vrvico. Prav tako je treba postopati, če je nevarnost, da padejo priloge iz spisa.
Prilaganje ovoja.
Člen 10.
Razen primerov iz člena 3. se priloži ovoj spisu kot priloga, če je dospela pošiljka priporočeno ali če se iz spisa ne da točno razbrati ime predložitelja, datum, ali kraj, od koder je spis poslan, kakor tildi v primerih, v katerih utegne biti važen dan oddaje na pošto ali v obče poštni pečat (pritožbe, prošnje za službo glede na razpis ipd.).
Če je v kakem ovoju več vlog, katerim bi bilo treba priložiti ovoj, se ovoj priloži eni, drugim pa se priložijo overjeni prepisi ovoja z označbo spisa, pri katerem je izvirni ovoj.
Pregled pošte.
Člen 11.
Tako po prednjih določbah dodeljeni spisi se vpišejo v dostavne knjige posameznih delovnih edinic, kjer ni delovnih edinic pa v delovne knjige posameznih referentov, in se potem predložijo z dostavnimi knjigami šefom delovnih edinic, pri občnih upravnih oblastvih prve stopnje pa uradnemu starešini v pregled. Starešino opozori na važne in nujne spise uradnik, ki ga on za to določi. Starešina sme tudi odrediti, da pregledajo pošto vobče samo pristojni referenti, s tem da morajo o dospelih važnih spisih o pravem času poročati svojim nadrejenim.
Pregledovalci pošte — šefi delovnih edinic — dajejo po potrebi na spisu odredbe glede poslovne poti, kakor n. pr. glede dodelitve spisov uradnikom v obravnavo, zlasti kadar se napravi izjema od določene razdelitve poslov; glede sodelavcev; glede nujnosti rešitve; o tem, koga je treba še obvestiti o dospetju spisa, preden se ta vpiše; komu je treba predložili osnutek rešitve v odobritev; da li je pred rešitvijo potreben razgovor ali sporazum in s kom; da li je potreben pred pričetkom osnutka rešitve opis dejanskega stanu in obrazložitev za izdelano rešitev; da li je treba predložiti osnutek rešitve osebno v odobritev idr. Če je referent sam pregledovalec, daje po potrebi sam na spise navodila glede njihove konceptne ali pisarniške obravnave; glede priključitve samostojnih spisov, ki so v zvezi s predmetnim spisom; glede izločitve spisa idr. Spisi se morajo praviloma reševali na podstavi priključenih prejšnjih spisov. Če je to možno brez prejšnjih spisov, sme spis pri tej priliki tudi rešiti, zlasti kadar gre za samo formalno rešitev n. pr. vložitfev k spisom.
Take odredbe in navodila se dajejo desno od vložne štampiljke ali pod njo. Označbe nujnosti in evidenčni roki se pišejo z rdečim črtnikom ali z rdečilom. Glede drugih odredb in navodil se priporoča, da pridrže starešina in šefi sebi izključno uporabo četnikov določene barve.
Pošta se mora pregledati brez odlaganja in pred opravo drugih uradnih poslov.
Uradni starešina sme odrediti, da se daje prispela pošta v pregled šefom delovnih edinic s spisi, vpisanimi v dostavne knjige po vpisu v vložni zapisnik.
Vloge v neuradnem jeziku.
Člen 12.
Vloge v neuradnem jeziku se opremijo z vložno štampiljko in se označijo priloge, potem pa se pošljejo Pristojni osebi radi označenja kratke vsebine. Nato se dodelijo pristojni delovni edinici in pošljejo v pregled.
Dostavljanje spisov pisarniškim razdelkom radi vpisa.
Člen 13.
Ko se je pregled izvršil, pošljejo pregledovalci, če se ne opravi vpis pred pregledom po petem odstavku člena 11., pošto v dostavnih knjigah naravnost pristojnim pisarniškim razdelkom radi vpisa.
Pri občnih upravnih oblastvih prve stopnje ali pri drugih uradih in ustanovah, kjer ni delovnih edinic, postopa uradni starešina skladno z določbami člena 11. in nato odda prejeto pošto s poštnimi prevzemnimi knjigami, da se vpiše.
Posamoz dospeli in nujni spisi.
Člen 14.
Pošta, ki dospe, ko je glavna pošta na ta način že porazdeljena, se obravnava še isti dan, če je bila prejeta eno uro pred koncem delovnega časa. Pozneje došla pošta se sme združiti z glavno pošto naslednjega dne, razen če gre za nujne spise ali za take, ki so vezani na rok. V odtisku vložne štampiljke se označi kot datum prejema tisti dan, ko je spis dejansko dospel.
Spisi posebne važnosti in nujne pošiljke pa se obravnavajo takoj in posebej, ne da bi čakali na glavno pošto.
111.	Vpisovanje.
Pisarniške knjige.
Člen 15.
Vpisovanje se vrši s pomočjo vložnega zapisnika, poleg katerega se vodi indeks. Po potrebi se sme napraviti tudi indeks tujih vložnih številk.
Vložni zapisnik.
Člen 1(1.
Vložni zapisnik (obrazec 2) se prične vsako leto s številko 1 in se zaključi s poslednjo številko vpisa dne 31. decembra istega leta. Če se je preskočilo mesto za kako številko v vložnem zapisniku, je o tem treba poročati istega dne, ko se je opazilo, šefu delovne ediniee (uradnemu starešini), ki označi to prazno mesto v vložnem zapisniku samem za neveljavno. Drugi pogreški pri voditvi te knjige se smejo popraviti, in sicer najbolje z rdečilom, s podpisom šefa pisarniškega razdelka. Ob koncu leta se zaključi vložni zapisnik z zabeležbo v nadaljevanju vložnega zapisnika, s katero se ugotovi, katera vložna številka je poslednja. To zabeležbo podpiše šef pisarniške službe (šef glavne pisarne, pisarniškega razdelka), overi jo pa šef zadevne delovne ediniee (uradni starešina).
Vpisovanje.
Člen 17.
Posamezni spis se vpiše pod posebno vložno številko, če vobče ni izvzet od vpisovanja ali od vpisa pod posebno številko. Vložne številke so zaporedne.
Spisovni seznam.
Člen 18.
-/.a vpisovanje predmetov posebne narave, glede katerih se pričakuje veliko število spisov (n. pr. priprave za popis prebivalstva, pomožna akcija ob elementarni nezgodi), se smejo uporabiti spisovni seznami (obrazec 3). Tak predmet se vpiše s prvim spisom v vložni zapisnik, izknjiži z besedama: »spisovni seznami in se nato vpiše y spisovni seznam. Seznam ima vložno številko prvega
spisa. Naslednji spisi se vpišejo izključno le v seznam, in sicer z zaporednimi številkami seznama. Ce se obravnava predmet več let, se vzame v novem letu nova vložna številka, zaporedne številke pa se v seznamu nadaljujejo ne glede na leto. Spisovni seznami se osnujejo samo po odredbi šefa delovne edinice (uradnega starešine). Ko je zadeva končana, se hranijo pri spisu samem.
Označba vsebine predmeta.
Clen 19.
»Vsebina predmeta« (rubrika 5 vložnega zapisnika) je kratka označba zadeve, za katero gre. Treba ji je določiti besedilo tako, da ne obsega samo vsebine zadevnega spisa, temveč da pogodi in obseže v celoto tudi druge spise, ki tvorijo ali bodo tvorili predmet. Pogrešilo je n. pr., če se kot vsebina predmeta označi stanje postopka, v katerem je zadeva, namesto da bi se označila zadeva, ki se obravnava (n. pr. ne sme se navesti »Jovanovič Jovan, pritožba« — temveč »Jovanovič Jovan, kazen za nerednost — pritožba«).
Vsebina predmeta se označi:
a) pri spisu, ki je njegova vsebina vezana na osebo ali kraj, najprej z rodbinskim in rojstnim imenom te osebe ali z imenom tega kraja, nato pa z eno ali več predmetnimi geslicami (n. pr. »Ravnik Janez, sprejem v jugoslovansko državljanstvo«, ali »Zagreb občina, gradnja klavnice«);
b) če vsebina spisa ni vezana na osebo ali kraj, tedaj samo z navedbo ene ali več predmetnih geslic (n. pr. »Zakon o osebnih imenih, izvrševanje«, »Zakon o krajevnih imenih, spremembe«).
Ce je na prevzetem spisu že označena kratka vsebina, vendar ne točno, potem le-ta ni obvezna za uslužbenca, ki vodi vložni zapisnik.
Spisi, ki se ne vpisujejo.
Clen 20.
Ne vpisujejo se:
a) knjige in druge tiskovine ali drugače razmnoževane stvari: »Službene novine«, službeni listi in druge uradne občasne objave, brošure, prospekti, cenovniki itd., kolikor niso priloge;
b) letna poročila o poslovanju javnih korporacij in društev, vabila za prispevke za dobrodelne namene, trgovinski oglasi itd.;
c) zahtevanja pisarniškega materiala.
Spisi, ki se ne vpisujejo pod posebno številko.
Clen 21.
Ne vpisujejo se pod posebno številko:
a) občasna poročila (seznami, pregledi, tabele) podrejenih oblastev in organov;
b) potrdila in poročila o prejetih ali izvršenih nalogih, obvestitvah, predanih rešitvah ipd., — kolikor se ti posli nanašajo samo na javna oblastva ali organe;
c) dopisnice;
č) pozivi, da pridi oseba v urad.
Glede teh spisov se napravijo potrebne zabeležbe v vložnem zapisniku pri številki temeljnega spisa, na spis sam pa se pritisne vložna štampiljka, v njenem odtisku pa se vpiše številka temeljnega spisa z označbo »K«.
S spisi, navedenimi pod a), se ravna tako, da dobi vsako prvo občasno poročilo, ki prispe za zadevni rok v isti zadevi, novo številko, vsa druga, ki se podajo v istem roku in isti zadevi kpt prvo, pa dobijo to njegovo številko.
Vpisovanje spisov, ki se pošiljajo v izjavo ali v obvestitev.
Clen 22.
Spisi, ki se pošiljajo drugi delovni edinici v izjavo, obvestitev ali v kak drug namen, se pošiljajo in vračajo po možnosti kratkim potem (člen 71.).
Indeks.
Clen 23.
Vzporedno in hkrati z vložnim zapisnikom se vodi indeks spisov po imenih in po vsebini — snovi (obrazec 4). Indeks je razdeljen v razpredelke po abecednih črkah, le-tč pa po potrebi v razpredelke po zlogih, urejenih po samoglasnikih, ki slede začetni črki.
Indeks, ki se vodi po imenih, se vodi po rodbinskih imenih strank (ne zastopnikov) in imenih krajev [črka a) člena 19.], pri čemer se upošteva, da se ena stranka ali en kraj indicira pri istem predmetu samo enkrat.
Indeks, ki se vodi po vsebini — snovi, se vodi po najznačilnejši besedi predmetne geslice [črka b) člena 19.]. Ce se spis ne more dovolj točno označiti z eno samo geslico, se mora indicirati pod najznačilnejšo besedo več geslic.
Ce se spis pri vpisu v indeks po imenih ni dovolj točno označil, ga je treba poleg tega indicirati tudi po vsebini.
Indeks se vodi na podstavi spisov, ne pa na podstavi vložnega zapisnika, razen če vodi obe knjigi ista oseba. Ce je v spisu več imen strank ali krajev, je treba vsako osebo ali kraj posebej indicirati.
Indeks tujih vložnih številk.
Clen 24.
Vzporedno in hkrati z vložnim zapisnikom in na njegovi podstavi se vodi tudi indeks tujih vložnih številk (številčni register), pod katerimi so prispeli spisi oblastev ali organov v urad, s številkami, ki ustrezajo vložnim številkam, s katerimi so bili ti spisi vpisani v lastnem uradu (obrazec 5).
V glavi se označi oblastvo, od katerega se spisi prejemajo. Za to oblastvo je treba pridržati za vse leto v indeksu toliko strani, kolikor predmetov se pričakuje v letu. Po prosloru, ki ostane konec leta prazen, se smo uporabljati ta obrazec tudi za naslednje leto ali za več l^t.
Povcrljivi in strogo poverljivi spisi.
Clen 25.
Spisi poverljive in strogo poverljive narave se obravnavajo po predpisih tega poglavja, toda v ločenih pisarniških knjigah (vložni zapisnik, indeks ipd.).
Vrstni red vpisovanja.
Clen 2G.
Nujni spisi se vpisujejo pred vsemi drugimi in je treba gledati na to, da se vsekakor tudi vsa ostala pošta vpiše istega dne, ko je bila prevzeta.
Priključevanje prejšnjih spisov.
Clen 27.
Z vpisanim spisom se združijo prejšnji spisi, t. j-prejšnji spisi istega predmeta, Če jih je kaj. Desno od vložne štampiljke so zabeležijo številke tistih prejšnjih spisov, ki jih ni v pisarniškem razdelku, s kratkim po* jasnilom (n, pr. nerešeno, po roku vrnjeno odseku ipd.).
Dostavljanje spisov v reševanje.
Clen 28.
Spisi se dostavljajo najmanj enkrat na dan, nujni in važni spisi pa brž ko se vpišejo, z dostavnimi knjigami odsekom (razdelkom), kjer se vpišejo v spisovni kontrolnik, nato pa izroče uradnikom v reševanje z njihovimi priročnimi knjigami. Kjer ni delovnih podedinic ali če se po odredbi šefa delovne ediniee ne vodi evidenca spisov v delovni podedinici, kakor tudi pri uradih iz drugega odstavka člena 13. se spisi dostavljajo neposredno uradnikom z njihovimi priročnimi knjigami.
Zbiralna pola.
Clen 29.
Spisi, ki se ne vpišejo s posebno številko (člen 21.), se vpišejo, če jih je več kot tri, v posebno polo — zbiralno polo ne glede na to, ali so prispeli istega dne ali ob različnih dneh, in se predajo s temeljnim spisom uradniku.
Zbiralni predmet je treba označiti v rubrikah vpisa v vložnem zapisniku izrečno kot takega. Ko so prispela vsa poročila ali preteče evidenčni rok, se dostavi ves temeljni spis s poročili in z začasnimi rešitvami, če jih je kaj bilo, referentu.
IV.	Reševanje in odobrovanje spisov.
A. R e d v spisih. Odstopanje zaradi nepristojno s t i. I* r i s k r h o v a n j e m a n j važni h
p o d a t k o v in predhodne obvestitve.
Red v spisih.
Clen 30.
Referentom se dostavljajo spisi v reševanje združeni s prejšnjimi spisi (člen 27.). Spisi, ki so v zvezi s spisom, ki ga je treba rešiti, in ki so samostojen predmet, se priključijo na zahtevo.
Preden se prične reševati, se je treba prepričati, da li spada novi spis res k združenim spisom in da li so prejšnji spisi popolni. Ce spada spis h kakemu drugemu predmetu ali če je sam nov predmet, se odredi ustrezna manipulacija, morebiti s popravo v označbi vsebine predmeta na tem spisu. Potrebna pojasnila, da ni prejšnjih spisov, se morajo zabeležiti desno od vložne štampiljke. Ce se je kak spis rešil v nadaljevanju spisa brez koncepta in se ne vrne v urad, označuje zvezo med vložnimi številkami zabeležba o tej rešitvi na prejšnjem spisu.
Ce vsebuje spis, ki ga ni predložila stranka, več zadev, ki se morajo rešiti ločeno, se odredi izločitev teh zadev s prepisi ali ločenimi referati. Prepisi in referati se vpišejo pod novimi vložnimi številkami z novo označbo vsebine predmeta. Na njih se zabeleži vložna številka izvirnega spisa, na tem pa številka prepisov ali referatov.
Ce spada spis k predmetu, ki ima več nerešenih spisov, se reši po možnosti skupno z ostalimi nerešenimi spisi, t. j. pod eno vložno številko. Taki spisi se rešujejo, razvrščeni v zaporedno vrsto vložnih številk, pod poslednjo številko.
Odstopanje zaradi nepristojnosti.
Clen 31.
Ce spis ne spada v področje delovne ediniee (pod-edinice), kateri je dodeljen v rešitev, se odstopi brez °dlaganja s podpisom šefa to ediniee (podedinice) ali
03ebe, ki je pooblaščena podpisovati, pristojni edinici in se to zabeleži v vložnem zapisniku. Ce se druga edinica s tem ne strinja, se obrne kratkim potem neposredno do šefa obeh edinic, ki določi, katera edinica bodi pristojna za rešitev tega. spisa.
Sodelovanje med delovnimi edinkami.
Clen 32.
Glede spisov, ki spadajo v pristojnost več delovnih edinic, se mora ustno doseči potrebna soglasnost, v važnih primerih pa se zadeva pretresa na skupnem sestanku odrejenih uradnikov. Tak pretres sproži šef delovne ediniee, pri kateri se je predmet vpisal. Sklepi pretresa se vpišejo v referat, ki ga podpišejo zadevni organi. Ce je treba izdelati pismeno izjavo, obvestilo ali soglasnost, se pošlje spis po pisarniškem razdelku zadevni edinici z označbo, za kaj se zahteva izjava, pojasnilo ali soglasnost.
Priskrbovanje manj važnih podatkov.
Clen 33.
Priskrbovanje manj važnih podatkov se izvrši, če so potrebni, po možnosti v celoti istočasno, nikakor pa ne zaporedoma, in sicer na najprimernejši način, bodisi telefonsko, pismeno ali drugače. Podatke, priskrbljene po telefonu, je treba zabeležiti na spisu z navedbo datuma, čitljivim podpisom organa, ki je podatke prejel, in navedbo imena tistega, od kogar jih je prejel. Za kratka pismena vprašanja se smejo uporabljati dopisnice, če predmet ni poverljive narave ali če se s tem ne preprečuje namen postopka.
Predhodne obvestitve.
Clen 34.
Ce spis ni mogoče rešiti v krajšem času, ker je že za sam postopek treba dalj časa, se obvesti prizadeto oblastvo ali oseba, če je to potrebno, o nadaljnji usodi te zadeve, da se vnaprej prihranijo pismena vprašanja, pospešnice ali osebni prihod v urad. Isto velja tudi za primere, če spada predmet v pristojnost kakega drugega oblastva, kateremu ga je treba odstopiti itd.
Ce jo treba opraviti kako predhodno obvestitev, določeno v obrazcih 6 in 7, napiše uradnik na spis kratko odredbo za pisarniški razdelek, n. pr.:
Predhodno obvestiti — obrazec 6«
Obvestiti o odstopu — Obrazec 7»:.
Pisarniški razdelek izpolni izvod ustreznega obrazca, ga opremi z okroglim uradnim pečatom namesto podpisa in s parafo uslužbenca, ki je izpolnil obrazec, ter ga odpravi v ovoju, spis pa vrne z zabeležbo o izvršitvi odredbe uradniku, razen če je že pripravljena nadaljnja rešitev.
II.	R e š i t v e.
Rešitve v izvirniku brez osnutka.
Clen 35.
Rešitve se izdelujejo po naravi spisa v osnutku ali brez osnutka, izvirnik pa, če je osnutek ali če ga ni, sme biti v nadaljevanju spisa ali pa izdelan v obliki posebnega spisa.
Kratke in preproste rešitve, ki za urad nimajo vrednosti in za katere ni treba osnutka, se napišejo neposredno na samem spisu v nadaljevanju ali na posebnem listu brez osnutka. Ce se odpravi rešitev brez osnutka in če ostanejo kaki spisi te zadeve v uradu, se mora
zabeležiti kratka vsebina rešitve na teli spisih (n. pr. »od sreskega načelnika v Runu zahteval predhodno preiskavo 20. Vlil. N. N.«).
Osnutek čcšitve.
Clen 36.
Osnutek rešitve se napiše bodisi na samem spisu bodisi na posebnem listu ali na referatni poli. Na spisu samem se napiše, če rešeni spis ni treba vrniti drugemu uradu.
Vselej pa je treba napraviti osnutek:
a) za sestavek, s katerim se osnujejo prvi spisi;
ti) za rešitve glede pritožb in razsodb kakor tudi vobee v vseh primerili, v katerih se z rešitvami priznavajo ali osporavajo pravice, daje obvezna pritrditev ali kjer koli je potrebno, da se dobijo iz osnutka o izdani rešitvi podatki glede kakega dovršenega spisa;
c)	kadar je treba z rešitvijo odpraviti ves spis.
Pri važnejših zadevah je treba pred osnutkom rešitve v kratkih potezah, vendar izčrpno, popisati dejanski stan in obrazložitev izdelane rešitve. To se po možnosti napravi tako, da se d& z očrtanjem prenesti v osnutek rešitve. Pred prvo besedo in na koncu besedila, ki se prenaša, se napravijo istovetni znaki, tako na spisu, iz katerega se besedilo prenaša, kakor v osnutku, v katerega se prenaša. V osnutku med znaki se napravijo pikice. Ce se na ta način prenese več delov kakega sestavka, se uporabljajo razni znaki za oznamenovanje (n. pr. okrogli, oglati, dvojni in drugi oklepaji). Del sestavka, ki naj se tako prenese iz enega sestavka v izvirnik, je treba v osnutku napisati z nekaj besedami na pričetku in na koncu tega dela tako, da ostane neizpisan samo ostanek med znaki.
Zaporedno pisanje.
Clen 37.
Če je treba pisati zaporedno, se piše tako, da pride naslednji rešitveni sestavek (osnutek ali izvirnik v nadaljevanju) neposredno pod predhodni sestavek in da sledijo posamezni sestavki po časovnem redu, da se morejo spisi odpirati in čitati kakor knjiga. Ne sme se n. pr. naslednji sestavek napisati na četrti strani pole, če obsega besedilo predhodnega sestavka samo prvo stran, tako da bi ostali druga in tretja stran pole prazni in bi bil. zaporedni način pisanja pretrgan.
Uporaba prostora.
Clen 38.
V osnutku se pušča na vsaki strani sestavka na prvi in tretji strani levo, na drugi in četrti strani pole pa desno zadosten prostor za popravke in dopolnitve. Rešitve v izvirniku brez osnutka, zapisniki, strokovne izjave ipd. se pišejo čez vso širino lista.
Pri vseh besedilih se pušča z leve strani vzdolž roba prostor dveh do treh centimetrov. Ti prazni prostori se morajo puščati tudi pri seznamih, tabelah, risbah ipd.
Kot vzorec zunanje oblike za osnutek rešitve (glede predmetov večje važnosti) glej referatno polo — obrazec 8.
Glava.
Člen 39.
Osnutek rešitve ima na čelu na levi strani naziv urada (n. pr. »Kraljevska banska uprava vardarske banovine v Skoplju«). Namesto naziva urada sme biti tudi uradni naziv starešine (Ban vardarske banovine v
Skoplju«), če gre za osebno dopisovanje starešine. Posebni naziv ni treba napisati, kadar se osnutek napiše pod odtiskom vložne štampiljke. Neposredno pod nazivom se napiše vložna številka z označbo leta, poverlji-vega vložnega zapisnika, oddelka (n. pr. št. 1135 39; 111. št. 24.135/38; Pov. I. št. 145/39). Ce se z osnutkom reši več spisov, se mora napisati poslednja vložna številka na vrhu, druge pa zaporedoma pod n jo. Na spisih, ki se rešijo istočasno, se zabeleži: »Sorešeno pod
štev «. Nato sledi označba vsebine predmeta (člen 19.)
in sklicevanje na tujo vložno številko spisa: »Vaša
štev «, če je taka številka. V besedilu rešitve naj
izostane vsako nadaljnje sklicevanje na spis, ki je povzročil rešitev.
Naslov.
Clen 40.
Spisi se praviloma pošiljajo oblastvu kot takemu (n. pr. »Sreskemu načelstvu v.................)	z označbo se-
deža oblastva, bodisi da podpisuje spise uradni starešina, bodisi da jih'podpisujejo osebe, ki so za podpisovanje pooblaščene. Spisi pa, ki se morajo po naravi svoje vsebine izjemoma poslati osebno uradnemu starešini,
se pošiljajo n. pr. »Sreskemu načelniku v Take
spise podpisuje praviloma starešina; izjemoma pa jih smejo podpisovati tudi osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje. Na ovoju take pošiljke se mora označili »osebno«.
V uradu morajo biti seznami oblastev, organov in ustanov območja, katerim se redoma dostavljajo rešitve neko vrste ali rešitve iz določenega področja, pa tudi vabila na seje, svečanosti ipd. Uradnik se v osnutku samo sklicuje na seznam, namesto da bi napisal vse naslove. Ti seznami se morajo kdaj pa kdaj dopolniti in hraniti v rednem stanju.
Besedilo.
Clen 41.
Besedilo je treba pisati jasno, zbrano, vendar izčrpno, v lahkem in razumljivem slogu, z obrazložitvijo, ki je vsakomur umljiva. Nepotrebni izrazi vljudnosti naj se opuščajo tako v dopisovanju z uradi kakor v dopisovanju s strankami. Besedilo, naslovljeno na osebo, naj se ne konča z odstavkom, ki izraža zagotovitev spoštovanja.
Zakoni, uredbe, pravilniki in razglasitve odločb so citirajo z naslovom, tisti pa, ki se redkeje uporabljajo, tudi z rdatumom podpisa kakor tudi s številko in datumom uradnega lista, v katerem so objavljeni.
Kratice, razen predpisanih, se smejo uporabljati samo, če so običajne in lahko razumljive. V izvirniku se jim je treba izogibati, kjer koli bi ovirale jasnost ali dajale povod za dvom o tem, kaj pomenijo.
Ce se pošiljajo kolki ali denar, je treba to v osnutku navesti.
Osnutek se na koncu besedila datira na desni strani, na levo od datuma pa postavi referent svojo parato. Ce je več referentov ali mora kdo drug pred odobritvijo dati pritrditev, se napravita obe parali na levi strani datuma, na desni strani se pa pusti prostor za parafo tistega, ki naj rešitev odobri. Kdor daje pritrditev, zapiše na osnutek zaznamek »Videl :, »Se strinjam« in postavi svojo parafo.
Navodila glede prepisovanja.
Clen 42.
Navodila glede pisarniške manipulacije z izdelanimi rešitvami morajo biti kar najbolj točua in določna. Nu-
vodila glede prepisovanja, evidenčni roki, nalogi za pogon in vsa ostala navodila se pišejo vidno nad podpisom osnutka, oziroma v ustreznih rubrikah referatne pole pri njeni prvi uporabi.
Da je treba osnutek rešitve prepisati na poseben list, se odredi z besedami: »Na posebno polo :. Prepis osnutka rešitve na samem spisu iste številke se odredi z besedami: »V nadaljevanju spisa«.
Navodila glede odprave.
Clen 43.
Med navodila glede odprave spadajo navodila glede priključitve prilog, prejšnjih spisov ali celih predmetov, ki so v zvezi z izdelano rešitvijo. Navodila glede priključitve prilog se zapišejo z leve strani pod besedilo rešitve. Ce je dvom, kaj naj se priloži, se morajo priloge označiti tudi po vrsti. Ce se v besedilu omenja, kaj se prilaga, se mora to označiti zunaj besedila s pristavljenim znakom ./..
Ce se nič ne odredi, se odpravijo spisi kot uradna pošiljka, ki je prosta poštnine. Odpravki, ki po veljavnih poštnih predpisih niso oproščeni poštnih pristojbin, se pošljejo po navodilu kot uradna pošiljka, ki je zavezana plačilu poštnine.
Ce je treba priporočeni odpravek dostaviti s povratnico ali pa odpravek dostaviti na kraju urada z dostavnico in ne z dostavno knjigo ali poleg nje, se mora to izrečno odrediti. Osebno dostavo v naslovnikove roke in preko pooblaščenca je treba izrečno označiti na osnutku in na izvirniku, če se dostavlja spis v ovoju pa tudi na ovoju samem.
Dostavljanje izdelanih rešitev drugim delovnim ediniram.
Clen 44.
Ce naj se izdelana rešitev dostavi pred pisarniško manipulacijo ali po njej ali med njo kaki drugi delovni edinici (podedinici) v izjavo ali v obvestitev ali v kak drug namen, se opravi ta dostava po navodilih, za katera veljajo kratice, in sicer:
»pred od.« (pred odobritvijo) pomeni, da se mora izdelana rešitev dostaviti označeni edinici pred odobritvijo;
»po od.« (po odobritvi) pomeni, da se mora izdelana rešitev dostaviti označeni edinici po odobritvi, vendar pred prepisovanjem;
»pred odpr.« (pred odpravo) pomeni, da se mora osnutek odobrene rešitve dostaviti označeni edinici hkrati s podpisanimi izvirniki;
»po man.« (po manipulaciji) pomeni, da se mora rešitev dostaviti označeni edinici po dovršeni pisarniški manipulaciji (izpisu in odpravi), vendar preden se dene v arhiv.
Dajanje spisov v rokovno evidenco.
Clen 45.
Osnutek rešitve, ki zahteva po svoji vsebini odgovor, zlasti pa če je v rešitvi sami določen rok za ta odgovor, a'i spis, s katerim je treba po nekem času nekaj napravi, se označi z evidenčnim rokom. Pisarniški razdelek mora določeni dan spis vnovič predložiti referentu (če ni odgovor že prej prispel) radi pogona odgovora in določitve novega evidenčnega roka ali radi nadaljnjega Poslovanja. Evidenčni roki se ne določijo, če sta pri nadaljnjem obravnavanju zainteresirana edinole oblustvo stranka, od katere se odgovor zahteva.
Kot evidenčni roki se praviloma določajo 5., 10.,
15.,	20., 25. in 30. dan v mesecu. V izjemnih primerili se sme določiti tudi kak drug rok. Roki se odmerjajo po nujnosti predmeta, po poslovnih in drugih razmerah kakor tudi po rokih, ki so jih določila za dovršitev teh zadev druga pristojna oblastva. Upoštevati se morajo prometne razmere, dnevi, v katerih se po zakonu ne posluje, kopičenje poslov ipd. Tudi čas, ki preteče, dokler se izvirnik ne odpravi, je treba pri tem upoštevati.
Evidenčni roki kakor tudi nalogi za pogon se vpišejo z rdečilom ali z rdečim črtnikom. Na rešitvi v izvirniku brez osnutka se napiše rok s črnim svinčnikom, da se more izbrisati, preden se spis odpravi. Tak spis se hrani v rokovni evidenci po evidenčnem listu (obrazec 9). Ce pride k predmetu, ki se je da! v rokovno evidenco, kasneje spis, ki ne vsebuje zahtevanega odgovora, tako da mora zadeva ostati še naprej v evidenci, se prenese evidenčni rok na omenjeni kasnejši spis, na prejšnjem pa se izbriše. Pogon se izvrši ustrezno predpisom člena 34.
Datum in podpisi.
Clen 46.
Datum, t. j. označba kraja in dneva, meseca in leta, in podpis vsebujejo poleg rešitve tudi vse odredbe in navodila, ki se dajo glede pisarniške manipulacije s spisi, v , mier je razumeti tudi odredbe glede dostave izdelane rešitve drugim delovnim' edinicam.
Vsaka rosik v mora imeti datum, ki se postavlja praviloma na levo pod besedilom. Ce datum rešitve ni označen na osnutku ali na njegovem prepisu v nadaljevanju spisa, velja datum, ki je označen v odtisku vložne štampiljke. Pri sestavljanju osnutka se opušča označba dneva, na koncu meseca pa tudi označba meseca.
Desno pod besedilom, nad podpisom, se mora označili uradni naziv osebe, ki podpisuje, in po potrebi tudi označba, da podpisuje v nadomestovanju, po pooblastitvi ali odredbi in po čigavi.
Uradni starešina kakor tudi strokovni referenti podpisujejo, kadar gre za strokovno izjavo ali za docela tehnično poslovanje, z označbo svojega zvanja, n. pr.:
Sreski načelnik«
ali
» Prosvetni inšpektor«.
'Ce uradni položaj ne označuje obenem tudi zvanja, so mora /vanje izrečno označiti, n. pr.:
»Starešina sreske izpostave višji pristav«.
Kadar gre za nadomestovanje, podpisuje uradnik, ki nadomestuje starešino po zakonu, z zadevno označbo, n. pr.:
»Namestnik bana * pomočnik«,
uradnik pa, ki nadomestuje starešino v določenih posl ih po njegovi posebni pooblastitvi z odobritvijo nadrejenega oblastva:
Po pooblastilu bana, načelnik občega oddelka«.
Uradniki, katerim starešina naroči, da podpisujejo v, njegovem imenu spise, ki niso akti javnega oblastva, podpisujejo z označbo natočila, n. pr.:
»Po naročilu sreskega načelnika sreski podnačelnik«.
Pomočnik bana podpisuje spise, ki si jih ban ni pridržal zase, z označbo:
»Za bana pomočnike,
strokovni referenti pa podpisujejo, kadar nastopajo kot nosilci oblasti brez pooblastitve starešine radi odstranitve neposredne nevarnosti, s potrebno pripombo, n. pr.:
»Za sreskega načelnika veterinarski višji pristav«.
Rokopis.
Clen 47.
Osnutek je sposoben za prepisovanje šele, ko je tako sestavljen, da ga je treba pisarni samo prepisati. Pisarni se ne sme prepuščati popravljanje ali dopolnjevanje osnutka niti v postranskih stvareh. Rokopis mora biti pisan s črnilom in v vseh svojih delili čitljiv. Popravki se morajo izvršiti tako, da ostane prvotno besedilo čitljivo. Prepovedano je popravljati na način, s katerim postane prvotno besedilo nečitljivo, n. pr. z radiranjem, lepljenjem idr.
C. O d o b r o v a n j e rešitev in njih dostavljanje v prepis in odpravo.
Predlaganje v odobritev.
Clen 48.
Ce referent ni pooblaščen, da podpiše osnutek, ki ga je napravil, ga signira z datumom in svojim podpisom in predloži šefu delovne edinice, ki ga odobri ali predloži v odobritev pristojni osebi, če sam ni za to pooblaščen. Referatna pola ima posebno rubriko za referentovo ime; v izvirniku se ime izpusti.
Sefi delovnih edinic pregledajo osnutek, če sami niso pooblaščeni za odobritev, in potrdijo pregled z datumom in podpisom. Sodelavci potrde, če z njimi ni bilo dopisovano, vpogled v sporazumno izdelano rešitev (člen 32.) z datumom in podpisom na levi strani pod besedilom.
Spisi v zadevah, katere so si uradni starešina ali osebe, pooblaščene za odobrovanje, pridržali za odobritev, se morajo predložiti brez izjeme v odobritev. Ce so ^si zadevo pridržali šele med obravnavanjem, se morajo vse poznejše rešitve predložiti njim v odobritev.
Odobrovanje.
Clen 49.
Rešitev se odobri tako, da izpolni pristojna oseba datum (dan, na koncu meseca tudi mesec — člen 46.) in da se pod označbo zvanja podpiše ali postavi svojo parafo. Šele ko je osnutek rešitve na ta način odobren po predpisih, je sposoben za pisarniško manipulacijo.
Dostavljanje rešitev v prepis in odpravo.
Clen 50.
Odobreni spisi se dostavljajo s kontrolnikom spisov (člen 28.) ali s posebno dostavno knjigo šefu pisarniškega razdelka, ki izloči spise, ki gredo v prepis, in jih dodeli pisarni z dostavno knjigo radi nadaljnje manipulacije.
Kjer se ne mora voditi kontrolnik spisov, se pošiljajo odobreni spisi z dostavno knjigo v prepis, če pa prepisovanje ni več potrebno, se izročijo pisarniškemu razdelku v nadaljnjo manipulacijo (izpis, odprava in vložitev y arhiv),
C. Ukrepi za pospešitev in u p r o s t i t c v, reševanj a.
Nujni spisi. Vrstni rod reševanja.
Clen 51.
Referenti se morajo, brž ko prejmejo spise v obravnavanje, uveriti o njih nujnosti. Nujnost spisa se oceuja po vsebini, kolikor zakoni ne določajo nujnosti ali ne odrejajo posebnih rokov za izdajo rešitev ali kolikor niso roki določeni v spisih samih. Spisi smejo biti tudi označeni kot nujni. Pospešiti je tudi reševanje spisov, ki so poslani v izjavo ali v obvestitev.
Praviloma se predvsem rešujejo spisi, katerih rešitve so vezane na zakonski rok, spisi s terminiranimi rešitvami in vsi drugi spisi, ki so označeni kot nujni, nato pa drugi spisi po redu, v katerem so bili prejeti. Redoma posamezni spis ne sme ostati nerešen dalj ko deset dni. Označbe nujnosti naj se vobče čim manj uporabljajo, da se poslovni promet preveč ne obremeni.
Ce je v danem primeru potrebno, mora uradnik, ki je izdelal rešitev, nadzirati tudi pravočasno manipulacijo v pisarni in v pisarniškem razdelku.
Nerešene spise mora referent-uradnik imeti pri sebi urejene po nujnosti oziroma po dnevu prejema na mestu, določenem za to.
Tiskani obrazci, štampiljko z besedilom. Reševanje po navodilu.
Clen 52.
Za rešitve, ki se stalno ponavljajo in izdelujejo na tipičen način, se uporabljajo tiskani ali drugače razmnoženi obrazci. Ti obrazci se ne smejo uporabljati za rešitve, ki v glavnem ne ustrezajo rešitvam, za katere so namenjeni. Obrazce za krajevne potrebe urada odobruje uradni starešina, obrazce pa, ki enako služijo vsem podrejenim oblastvom ali podrejenim oblastvom iste vrste, odobruje neposredno višje oblastvo. Preden se obrazci na novo naročijo ali na novo razmnožijo, jih je treba skrbno pregledati in jih, kakor je pač potrebno, spremeniti in dopolniti po spremenjenih razmerah, novih predpisih in pridobljenem izkustvu. Za rešitve označene narave se smejo, če so kratke, uporabljati z dovolitvijo šefa delovne edinice tudi štampiljke z ustreznim besedilom.
Z obrazci ali s pomočjo štampiljk rešujejo praviloma pomožni konceptni uradniki po navodilih konceptnih uradnikov.
Tijdi v drugih navadnih primerih, za katere ni tiskanih obrazcev ali štampiljk z besedilom, sme prepustiti konceptni uradnik izdelavo rešitve svojemu pomožnemu organu, a mu mora dati navodilo, kako naj reši spis, n. pr. »zahtevati listine«, »rešiti po predlogu«, »zavrniti« — poslednje, kadar gre za zavrnitev v manj važnih zadevah, ki se kot tipične čosto ponavljajo.
Narekovanje.
Clen 53.
Rešitve večjega obsega ali take, katerih izvirniki so morejo napraviti hkrati z osnutkom, naj se narekujejo po možnosti v stenogram ali v pisalni stroj. Ce se sme pričakovati, da ne bo spremenjen, naj se stenogram takoj prepiše s kopijo za spis. Majhni pogreški v prepisu se smejo popravljati z roko, zlasti pri manj važnem besfedilu.
Stenograf ali strojepisec se sme poklicati šele tedaj, če so je nabralo več spisov, razen če je spis nujen ali obsežen. Snov mora biti tako pripravljena, da pri narekovanju ni večjega zastajanja.
Zahtevanje poročil. Poročanje.
Clen 54.
; Ce so potrebna poročila podrejenih oblastev ali organov, n. pr. v namenu, da se pripravi rešitev obče ali načelne važnosti, se to praviloma ne zahteva od vseh oblastev ali organov, razen če so potrebni podatki ali izjave vseh iz posebnih razlogov. Z razpisom, s katerim se zahtevajo poročila, kakor tudi s temi poročili se postopa po predpisih člena 29. Poleg seznamov, pregledov, tabel ipd. se pošiljajo spremna poročila samo, če so potrebna zaradi svoje samostojne vsebine. Negativna poročila se pošiljajo samo na izrečno zahtevo. Za besedilo negativnega poročila zadostujeta besedi:	Poročilo
negativno '.
Dostavljanje prepisov.
^	Clen	55.
Rešitve, ki so važne tudi za druga oblastva in organe, se jim morajo poslati v prepisu. Pred tem mora pristojni referent poskrbeti, če je to potrebno, za enako-glasno stilizacijo, da se prepreči različno razlaganje iste zadeve v posameznih resorih. Spremni dopis se napiše po načelu o zaporednem pisanju v nadaljevanju prepisa rešitve. V dopisu naj se pove, da li se prepis rešitve dostavlja i v vednost' , : v pristojno poslovanje . v ravnanje« ali iz kakih drugih razlogov.
Ce naj	se rešitev dostavi	večjemu	številu oblastev
ali	organov, je treba navesti v	besedilu, katerim se po-
šilja. To se sme napraviti tudi pod besedilom, tako da se navedejo posamezni naslovi, morebiti tudi z dodatkom, ki se tiče edinole tistega naslova; taka je rešitev v osnutku in v izvirniku.
Preprečevanje nepotrebnega prepisovanja.
Člen 50.
Vobče se mora skrbeti, da se naknadno ne pojavi bodisi pri uradu samem, bodisi pri podrejenih oblastvih in	organih	potreba po izvodih	prepisa	kake rešitve, ki
bi	se bila	mogla preprečiti, da se je	od kraja izdala
drugačna odredba, n. pr. da se je napravilo zadostno število kopij ali da se je rešitev objavila v uradnem listu. O potrebnem številu kopij napravi referent vidno zabeležbo za prepisovalca poleg besedila osnutka ali na referatni poli.
Večji izrezki iz časopisov se ne prepisujejo, če se časopis ali izrezek sam lahko nabavi.
Ob pričetku leta se ugotovi, koliko izvodov prepisov kake rešitve občne ali načelne važnosti iz raznih področij potrebujejo posamezna druga oblastva in organi. Glede na to se vrši odprava takih rešitev po seznamu.
Ce se mora taka rešitev priobčiti vsem uradnikom urada, se ne dostavi vsakemu posebej, razen v izjemnih, posebno važnih primerih, temveč se daje z enim izvodom v obliki okrožnice vsem proti podpisu v vednost.
Kjer izhaja uradni list, se rešitve občne ali načelne važnosti praviloma objavljajo v njih. Objavljajo se samo na ta način, če ni drugače odrejeno. Rešitve, ki so objavljene v Službenem listu, vsekakor ni treba priobčevati v obliki okrožnice ali razpisa.
V.	Prepisovanje in odpravljanje spisov.
Pisarna.
Clen 57.
Delo, ki se naloži pisarni, se mora izvršiti hitro, čisto in točno. Delovne moči morajo bili enakomerno in
popolnoma zaposlene. Strojepisci morajo biti praviloma združeni v pisarni. Strojepisec se sme samo izjemoma začasno ali stalno dodeliti v delo posamezni delovni edinici, podedinici ali uradniku ali vzeti na razprave ali seje za stenografsko zapisovanje ipd. Za narekovanje v stenogram ali v pisalni stroj se določi v pisarni po možnosti poseben prostor.
Pisarniška štampiljka. Pisarniški kontrolnik.
Člen 58.
Na spise, ki se dostavijo pisarni, se pritisne pisarniška štampiljka:
»Došlo ....................... (datum,	podpis ali parala)
Prepisano ................... (datum,	podpis ali parafa)
Primerjano .................. (datum,	podpis ali parafa)
Odpravljeno ................. (datum,	podpis ali parafa).«
Osnutki se dodeljujejo v delo po pisarniškem kontrolniku. Posameznemu strojepiscu se dodeli tista količina dela, ki ustreza polni dnevni zaposlitvi, računši za eno polo prepisovanja, stran po 30 vrst, vrsta po 5(5 udarcev, povprečno eno uro. Potrebne prekinitve prepisovanja za prinašanje in odnašanje spisov, čiščenje stroja idr. so upoštevane v prednji povprečnini. Več časa zahteva prepisovanje s kopijami, prepisovanje na roko, prepisovanje stenograma, pisanje v tujem jeziku ipd.
Prepisovanje.
Clen 59.
Prepis rešitve ima na čelu na levi strani naziv urada oziroma uradnega starešine, vložno številko, označbo vsebine predmeta in morebiti sklicevanje na vložno številko tujega spisa in datum. Prepovedano je zapisati v glavi namesto označbe predmeta predmet kakor spredaj . Ce je treba prepisati v nadaljevanju spisa, se napiše datum odločbe, če ni enak z datumom prejema spisa v uradu, na levo pod besedilom. Če se v besedilu navaja, kaj se prilaga, se to označi v prepisu z znakom ki se postavi zunaj besedila. Levo pod besedilom se napiše označba priključenih prilog ne glede na to, ali je ta označba tudi v samem besedilu, desno pa označba zvanja s podpisom. V glavi se izpuste sorešene vložne številke, pod besedilom datuma pa tudi podpisi referenta in oseb, ki so pregledale osnutek.
Prepis se mora od besede do besede strinjati z osnutkom. Tudi datum je isti kot na odobrenem osnutku. Ce bi bil osnutek nejasen, nepopoln ali očividno pogrošen, naj se zahteva najkrajšim potem pojasnilo od uradnika, ki je izdelal osnutek. Prav tako se postopa z osnutki, ki dajo povod za dvom, kako naj se prepišejo ali ki jim nedostaje odobritve v predpisani obliki. Neodobren osnutek se sme prepisati samo, če se mora p» posebnem navodilu skupno s prepisom predložiti v odobritev.
Prepisuje se po možnosti na papir enotne oblike. Za prepise rešitev, ki so dokumentarne ali sicer posebne važnosti, se uporablja papir boljše kakovosti.
S papirjem se mora kar najbolj varčevati. Če naj se rešitev prepiše na sam spis, se mora napisati po načelu zaporednega pisanja takoj pod vložno štampiljko, če je za to prostora, sicer pa se vzame nov list. Za kratka obvestila ali vprašanja, namenjena zasebnikom, se smejo uporabljati, če niso poverljive narave ali če ni referent izrečno odredil v ovoju«, tudi dopisnice. Tiskani obrazci (člen 52.) se uporabljajo čimveč tudi za izvirnike.
Da se je prepis napravil, se ugotovi v odtisku pisarniške štampiljke oziroma v zadevni rubriki referatne pole z datumom in podpisom (parafo).
Primerjanje.
Clen 60.
Dva uslužbenca, najbolje taka, ki nista sodelovala pri prepisovanju, primerjata izvirnik z osnutkom in potrdita to v odtisku pisarniške štampiljke z datumom in podpisoma (parafama). Prepise osnutkov zakonov, uredb in pravilnikov kakor vobče besedil, namenjenih za tisk, mora pregledati uradnik, druge prepise pa samo, če je to izrečno odrejeno.
Ce so osnutki precej popravljeni ali nepregledni, se napravi kopija tudi za spis.
Podpisovanje.
Clen 61.
Izvirnike podpisuje pristojna oseba.
Na izvode, ki se ne izdajo s svojeročnim podpisom, napiše pisarna na prepisu poleg podpisa »s. r.< in potrdi s podpisom starešine pisarne in s pečatom, da se prepis strinja z izvirnikom.
Štampiljka (faksimile) se sme uporabljati samo za podpisovanje spisov s časovno omejeno veljavnostjo ali ki so se ob kakem dogodku izdali v večjem številu. Da se preprečijo zlorabe, se morajo uporabljati te štampiljke pod nadzorstvom.
Kuvertiranje odpravkov.
Clen 62.
Na ovoju se mora napisati pošiljateljev naziv, vložna številka vsakega posameznega spisa, ki se pošilja, naslov in po potrebi zabeležba o poštnini (člen 43.); poleg tega se pritisne na ovoj okrogli pečat oblastva na naslovni strani.
Za kuvertiranje se mora uporabljati trpežen papir. Odpravki, ki so namenjeni istemu naslovu, se dajo praviloma v skupen zavoj. Poverljivi spisi se ne smejo odpravljati skupno z nepoverljivimi. Ovoj z večjim številom spisov se mora radi varnosti po potrebi zvezati in zapečatiti.
Za urade, katerim se najpogosteje pošiljajo spisi, morajo biti vedno pripravljeni ovoji z že napisanimi ali natisnjenimi naslovi.	,
Razen dopisnic se smejo odpravki dostavljati ne-zaviti samo, če niso poverljive narave in če so naslovljeni na delovne edinice urada ali drugih oblastev, ki go v zgradbi urada.
Priporočene, poverljive in denarne pošiljke.
Clen 63.
Način dostave določi referent. Ce naj se dostava
Izvrši po pošti, se pošljejo brez izjeme priporočeno spisi s priključenimi osebnimi listinami, neuničenimi kolki in drugimi vrednotami. Ce se potrebuje dokaz o izvršeni dostavi in v drugih posebnih primerih, se pošlje spis priporočeno s povratnico oziroma z dostavnico.
Spisi poverljive narave se odpravljajo priporočeno in zapečateno. Spisi strogo poverljive narave se zavijejo v dva naslovljena in zaprta ovoja tako, da ima notranji ovoj zadnjo stran na prednji strani zunanjega. Tudi ti se morajo odpravljati priporočeno in zapečateno.
Denar odpravlja za to posebej določeni uslužbenec po priliki ob navzočnosti prič. Sicer pa veljajo glede od-
pravljanja denarja zadevni poštni predpisi (razpis ministrstva za finance št. 325.600/11 z dne 29. septembra
1930.,	priobčen z razpisom ministrstva za notranje posle
III.	št. 1012 z dne 20. aprila 1931., in razpis ministrstva za promet P. t. št. 55.432 z dne 9. julija 1932.).
Odpravile knjige.
Clen 64.
Odpravki se dostavljajo z odpravilo knjigo. Praviloma in po obsegu posla obstoje posebne odpravile knjige za navadne, za priporočene in za frankirane odpravke kakor tudi za brzojavke. Posebne odpravne knjige obstoje tudi za dostavljanje po lastnih organih. Odpravne knjige morajo biti paginirane, prešite, zapečatene in overjene po starešini urada z označbo, koliko listov oziroma strani imajo. V' eno rubriko odpravne knjige se sme vpisati samo en ovoj, četudi vsebuje več spisov. Ce vsebuje ovoj več spisov, se napišejo vse številke teli spisov po vrsti v zadevni rubriki odpravne knjige, a poleg tega se mora označiti tako na samem ovoju kakor v knjigi v oklepaju z besedami, koliko v eh spisov ima ovoj. Prevzem se potrdi po veljavnih predpisih.
Kjer obstoji pri krajevnem poštnem uradu posebna poslovalnica, ki posreduje, da menjajo javne ustanove na sedežu poštnega urada med seboj odpravke, naj uradi to napravo uporabljajo.
Odpravljanje.
Clen 65.
Da se je odprava izvršila, se potrdi v odtisku pisarniške štampiljke z datumom in podpisom (paralo).
Dostavljanje spisov, ki imajo označbo »pred odpri« po členu 44., se vrši s posebno prodajno knjigo. Šele ko se taki spisi vrnejo, se odpravijo podpisani izvirniki, kar se potrdi v odtisku pisarniške štampiljke z datumom in podpisom (parafo).
Vračanje preostalih spisov.
Clen 66.
Spisi, ki po odpravi preostanejo, se vrnejo pristojnim pisarniškim razdelkom čimprej, najpozneje pa naslednji dan.
Dostavnice.
Clen 67.
Po izvršeni dostavi se predložijo dostavnice pristojnim pisarniškim razdelkom, da jih priložijo zadevnim spisom. Kadar se pokaže potreba, da se priloži spisu potrdilo o prejemu odpravka, ki se je dostavil z odprav-no knjigo, nadomešča dostavnico overjen izvleček iz dostavne knjige.
Nujni spisi.
Clen 68.
Nujni spisi se morajo vzeti v delo isti dan, ko so bili izročeni pisarni. Nujni spisi, ki se ne vzamejo v delo še isti dan, kakor tudi drugi spisi, ki se ne dovršijo v treh dneh, veljajo za zaostanke, za katere odgovarja pisarna. Ce se posel ne more izvršiti v določenem roku, se mora to javiti šefu pisarniške službe. Izvirniki, ki se podpišejo med pisarniškim delovnim časom, se morajo odpraviti po možnosti še isti dan.
Posojanje spisov. Vračanje spisov.
Clen 69.
Iz pisarne se smejo spisi pred odpravo dajati na vpogled ali odtegniti le z dovolitvijo osebe, ki je odobrila
osnutek oziroma podpisala izvirnik. Za vrnitev spisa se določi kratek rok. O odtegnitvi spisa se obvesti pisarniški razdelek, če je spis došel v pisarno preko pisarniškega razdelka.
VI.	Izpisovanje in urejanje spisov v arhivu.
Izpisovanje.
Clen 70.
■ Po izvršeni odpravi se pošljejo preostali spisi pisarniškemu razdelku, da se izpišejo. Razen takih spisov se izpišejo tudi vsi tisti, ki so rešeni in glede katerih odprava ni bila potrebna.
Rešeni spisi se izpišejo v vložnem zapisniku z za-beležbo ustreznih podatkov v rubrikah 8—12.
Če je več rešitev na razne urade ali osebe ali več naknadnih rešitev pod isto številko, se navedejo po možnosti vse te rešitve v rubriki 9 vložnega zapisnika. So rešene številke se izpišejo v rubriki 9 vložnega zapisnika sorešene številke z zabeležbo:	Rešeno	pod	številko ________________________________________________________«
Izpisani spisi, ki so preostali po odpravi in ki se ne dajo v rokovno evidenco, se vložijo v arhiv. Pred tem se izločijo po referentovem navodilu morebiti priključeni samostojni spisi.
Ne vložijo se v arhiv spisi, katerih odpravki so se dostavili s povratnico ali dostavnico, dokler ne dospejo ta potrdila. S takimi spisi je treba ravnati tako kakor s spisi z evidenčnim rokom.
Referenti smejo označiti spise, ki jih potrebujejo tudi še po odpravi in izpisu, z >nazaj<, a samo ob neogibni potrebi. Taki spisi se vrnejo po končani manipulaciji in po zabeležbi v zadevni rubriki vložnega zapisnika s knjigo referentom, ki jih morajo hraniti pregledno urejene.
Spisi, ki se pošiljajo v izjavo ali obvestitev.
Člen 71.
Spisi, ki se po kratki poti dostavljajo drugim delovnim edinicam v izjavo ali obvestitev, se izpišejo v vložnem zapisniku s kratko zabeležbo, n. pr.: >pred od. računovodstvenemu odseku 10 III;«, in se nato dostavijo zadevni delovni edinici s prodajno knjigo pisarniškega razdelka. Ko se spis vrne, se zabeleži v zadevni rubriki vložnega zapisnika »vrnjeno«, če se pri uradu taki spisi ne predajajo s kontrolnikom.
Rokovna evidenca.
Clen 72.
Spisi z določenim evidenčnim rokom se hranijo v posebni polici (omari), ki sestoji iz šestih predalov za tistih šest dni v mesecu (člen 45.), ki so določeni kot roki za vnovično predložitev spisov referentom, kakor tudi iz enega posebnega predala za posebne roke. Spisi se vlagajo v ustrezni predal v platnicah po mesecih, v vsakih platnicah pa urejeni po vložnih številkah, počenši z najnižjo številko. V posebnem predalu pa so spisi urejeni po rokih, počenši z najbližjim rokom. Preden se vloži spis v ustrezni predal, se zabeležita v zadevni rubriki vložnega zapisnika dan in mesec roka.
Če se odpravi spis z evidenčnim rokom skupno z vsemi prejšnjimi spisi, se vloži v predal evidenčni list.
Sef pisarniškega razdelka pregleda vsak peti dan v mesecu v predalu spise, katerih številka ustreza temu dnevu, spise v posebnem predalu pa vsak dan in predloži tiste spise, katerih roki pridejo na ta dan, delovnim odinicam oziroma referentom, spise pa, katerih roki pri-
dejo v drug mesec, pusti še nadalje v predalu. Pospeš-nice, če jih je kaj, se izdelajo po predpisu, odpravijo pod številko tistega spisa, ki ima rok, in se zabeležijo na spisu samem ali na evidenčnem listu. V vložnem zapisniku se označi novi rok, spis ali evidenčni list pa se vnovič položi v predal. Preden se pospešnica odpravi, se mora ugotoviti, če ni medtem že prispel zahtevani odgovor.
S spiši poverljive narave se postopa ločeno, vendar pa skladno z gori navedenimi predpisi.
Rokovni koledar.
Člen 78.
Evidenca o pravočasnem prihajanju ali predlaganju periodnih poročil, seznamov, pregledov ipd., ki so predpisani po zakonih, uredbah, pravilnikih ali sploh tako, da o tem ni posebnega spisa, se vodi s pomočjo rokovnega koledarja. V tem koledarju se navede številka, ki dospe. Uslužbenec, kateremu je izročena voditev tega rokovnega koledarja, mora redno pregledovati koledar in izdelati za referenta pet dni preden poteče rok uradni predlog o dospetju ali predložitvi periodičnih poročil.
Rokovni koledar mora obsegati vse tiste dneve v letu, ob katerih se morajo predlagati periodična poročila.
Urejanje spisov.
Člen 74.
Spisi morajo biti vloženi v redu, ki ustreza načelu zaporednega pisanja.
Priloge, ki ostanejo v spisih, se uvrste na koncu besedila, h kateremu spadajo. Prejemna potrdila (povratnice, dostavnice) se morajo priložiti spisu iste številke. Prazni listi se morajo izločiti. Posamezne liste večje oblike je treba preganiti ali odrezati, da se s tem doseže velikost enotne oblike. Liste je treba oznameho-vati s tekočimi številkami.
Vezanje spisov.
Člen 75.
Sredstva za vezanje so različna glede na obseg spisov, kakovost njihovih delov in njihovo važnost. Obsežnejši spisi se prešijejo z močnim motvozom, in sicer v prikladnem razmaku od sredine levega roba. Motvoz mora biti tako dolg, da se morejo spisi neovirano odpirati in citati kot knjiga ter dovezovati novi spisi. Da se spisi posebno velikega obsega čimbolj ohranijo, se jim doda spredaj in zadaj list od trdega papirja. Kasneje došli spisi se od primera do primera došijejo.
Sešitki spisov naj redoma ne bodo debelejši od 2—3 cm. Če je pričakovati, da px'edmet še naraste, se se-šitek zaključi in prične nov. Sešitke spisov je oznameno-vati s tekočimi rimskimi številkami.
Spise veže pisarniški oddelek, ko jih je poprej po referentovem navodilu časovno uredil.
Vezanje prilog.
Člen 7(1.
Kako se priloge pritrdijo k spisu, zavisi od tfega, ali bodo ostale trajno pri spisu ali ne. S prilogami, ki ostanejo trajno pri spisu, je treba ravnati kakor z listi spisa samega. Da se pa priloge, na katere je treba pri hrambi posebno paziti, ne poškodujejo, jih je treba hraniti ločeno poleg spisov, tako da se niti najmanj ne pokvarijo.
Kadar se poslednji spis z osnutkom rešitve in priključenimi prejšnjimi spisi predlaga v odobritev ali se pred odobritvijo dostavlja kratkim potem drugim delov-
nim edinicam v izjavo ali v obvestitev, se ne sme prešiti, ampak se vzdolž pregane in se v pregib vlože prejšnji spisi. Pri obsežnejših spisih se še ne odobreni osnutek položi neprepognjen vrhu njih in nato zveže.
Urejanje spisov v arhivu.
Clen 77.
Spisi se hranijo v arhivih.
Spisi so urejeni po letih in po vložnih številkah v fasciklih (svežnjih) približno iste debelosti in so zloženi po policah. Predmet z več vložnimi številkami se uvršča po poslednji številki, predmet iz več let pa po poslednjem letu.
Spisi, ki se ne vpisujejo (člen 20.), se zbirajo v posebnih platnicah. Periodična poročila se zbirajo in hranijo v splošnem časovnem redu ali v Časovnem redu po posameznih uradih in na posebej določenem kraju.
Preden vloži šef pisarniškega razdelka spise v arhiv, jih pregleda zlasti glede sledečega: ali so rešeni, urejeni, povezani in ali spadajo v arhiv.
Spisi (osnutki) se vložijo v za to določene fascikle takoj po odpravi ali izpisu, če ni odrejeno kako posebno poslovanje, n. pr. evidenčni rok, oddaja spisa po man. : v kako delovno edinico, »nazajc ipd.
Spisi ne smejo ležati v arhivu preganjeni.
Jemanje spisov iz arhiva.
Člen 78.
Ko se spisi jemljejo iz arhiva radi priključitve novemu spisu, se postopa na način, ki je določen za priključevanje prejšnjih spisov. V vseh ostalih primerih se smejo spisi jemati iz arhiva samo s potrdilom, ki ostane na mestu spisa. Ob vrnitvi spisa v arhiv se potrdilo prečrtano vrne.
Izdajanje spisov iu njih prepisovanje.
Clen 79.
Spisi se smejo dajati iz arhiva kratkim potem samo uradnikom istega urada. Za izročanje spisov drugim oblastvom je potrebna dovolitev starešine. Za vrnitev spisa se odredi k'-atek rok. Prepisi spisov se smejo napravljati samo v dovolitvijo starešine. Za prepisovanje uradnih spisov po zasebnikih veljajo določbe zakona o občnem upravnem postopku in zakona o taksah.
Odbiranje (škartiranje) in uničevanje spisov.
Člen 80.
Spisi prehodnega značaja brez posebnega vpliva na pravne nasledke, ki so vpisani v odprtem vložnem zapisniku, se smejo odbrati in uničiti po desetih letih. Ob odbiranju se je treba ravnati po načelu in strogo gledati na to, da se ne izločijo spisi, ki bi utegnili biti potrebni, koristni ali važni tudi še po tem roku, in tudi ne spisi, ki utegnejo imeti, dasi niso več za uradno rabo, kako drugo posebno vrednost. Ne smejo se n. pr. odbirati spisi zgodovinske, znanstvene ali javnopravne vrednosti, vložni zapisniki, indeksi, vobče registri katere koli vrste, računske stvari, pogodbe in gradbeni operati.
Odbiranje se odredi, ko se predmet končno obdela, tako, da zapiše referent na vrhu z desne strani osnutka oziroma referatne pole pod drugimi zabeležbami pripombo o odbiranju (n. pr. Odbiranje 1. 1950.). To se zabeleži ob izpisu v rubriki 12 vložnega zapisnika.
Izločeni spisi se povežejo posebej v fascikle in obdržijo v arhivu, uničijo se pa po preteku desetletnega
roka, če po predloženem seznamu za to določene komisije to odobri nadrejeno oblastvo in če jih ni moči prodati na javni dražbi papirnim tvornicam. Pred prodajo je treba spise onesposobiti za vsako drugo rabo.
Uradni starešina je upravičen občasno pregledovati poverljive spise in jih uničiti, če ima to za primerno, ravnaje pri tem po gori nadenih načelih.
Javna uporaba spisov.
Člen 81.
Če so spisi slari 30 let, so redoma dostopni javnosti. Izjemoma se morejo z dovolitvijo resornega ministrstva, iz samoupravnega področja mestnih in ostalih občin pa po dovolitvi pristojnega organa uporabljati v znanstvene namene tudi spisi i/. novejše dobe.
Ited v pisarniških razdelkih.
Člen 82.
Pisarniški razdelki se morajo držati v popolnem redu. Vložni zapisniki, indeksi in ostale pisarniške knjige morajo stati na svojih mestih. Brez dovolitve sela delovne edinice ni dovoljeno odnašati pisarniške knjige iz pisarniškega razdelka v kakršne koli namene.
VII.	Zbirko.
Zbirka tiskanih obrazcev.
Člen 83.
Od vsake vrste tiskanih obrazcev, tako tistih, ki so v rabi pri uradu samem, kakor tudi tistih, ki so v rabi pri podrejenih oblastvih in organih (v kolikor odobruje obrazce nadrejeno oblastvo skladno s členom 52.), se hranita po dva izvoda v posebni zbirki, ki jo vodi šef pisarniške službe oziroma šef glavne pisarne.
Zbirka je urejena po znakih, tiskanih na obrazcih, ki sestoje iz velikih črk kakor ^B.U«, >S.N«, vU.P« itd., kakor je pač tista vrsta obrazca določena za rabo ali pri banski upravi ali pri sreskem načelstvu, upravi policije itd., razen tega pa po potrebi še iz male črke kc ali >o«, kakor pač služi obrazec ali kot koncept za notranjo porabo urada ali kot izvirnik (original), in končno iz navedbe leta, v katerem je bil obrazec natisnjen.
Poleg zbirke se vodi tudi seznam obrazcev po prej opisanih označbah.
Nove vrste tiskanih obrazcev se ustanavljajo z odločbami, ki se morajo dostaviti šefu pisarniške službe oziroma šefu glavne pisarne, da napravi na osnutek obrazca ustrezno označbo.
Zbirke načelno važnih rešitev.
Člen 84.
V vsaki edinici urada je zbirka načelno važnih rešitev, t. j. prepisov konkretnih rešitev, ki so regulativ-nega pomena za obravnavanje podobnih konkretnih primerov. Pri izdajanju rešitev ni dopustno odstopati od načel, usvojenih v enakih vprašanjih, ne da bi se v referatu starešini pojasnila potreba, zakaj se odstopa od ustaljene prakse.
Zbirka se vodi po abecednem redu predmetov na posebnih kartonih, po kartotečnem sistemu ali po snovi.
Nalog za vpis v zbirko izda uradnik, ki je spis odobril; uradnik pa, ki je napravil rešitev, vpiše po odobritvi spisa sam na karton zbirke, kar je potrebno.
Zbirko vodi poseben za to odrejeni uslužbenec z»* devne delovne edinice oziroma urada.
-
Zbirka normativnih rešitev.
Clen 85.
V vsakem uradu je zbirka normativnih rešitev, t. j. prepisov rešitev načelne ali občne važnosti; pri večjih uradih pa morejo biti po odredbi uradnega starešine poleg centralne zbirke tudi zbirke normativnih rešitev iz področja posameznih delovnih edinic v teh delovnih edinicah.
Zbirka je urejena po geslicah, ki jih morajo imeli normativne rešitve poleg označbe vsebine predmeta. Ge-slica je najznačilnejša beseda ali skupina nekoliko besed iz označbe vsebine predmeta. Izbrati se mora tako, da zadene in zbere v celoto tudi vse ostale normativne rešitve, ki bodo izdane iz področja zadevne snovi. Takšna geslica bi mogla biti n. pr. »Uslužbenci«; za normativne rešitvrf* iz območja uslužbenskih dolžnosti in pravic, ali »Svečanosti« za normativna navodila glede praznovanja državnih in drugih praznikov, svečanih sprejemov, iz-vešanja zastav itd. Zaporedna številka pri geslici kaže, kaieri razpis je to v vrstnem redu razpisov, izdanih pod isto geslico.
Poleg zbirke se vodi tudi indeks po abecednem redu gesli c.
Zbirko normativnih rešitev vodi šef pisarniške službe oziroma šef glavne pisarne; kjer pa so poleg centralne zbirke tudi zbirke posameznih delovnih edinic, vodijo te zbirke posameznih delovnih edinic pisarniški razdelki.
Normativna rešitev mora biti kot takšna tudi označena, in sicer v navedbi vsebine predmeta n. pr.: »Osnav-ljanje in voditev uslužbenskih listov. Normativno navodilo«. Po eden ali dva izvoda prepisane normativne rešitve je treba dostaviti za zbirko normativnih rešitev urada, ki je normativno rešitev izdal.
Zbirke smejo uporabljati samo uslužbenci urada. Izvodi razpisov se smejo jemati iz zbirko samo za kratko dobo. Na njihovo mesto se vloži evidenčni listek. Izvode načelnih rešiiev iz zbirke ni dopuščeno priključevati spisom.
Službene novine. Uradni listi.
Člen 80.
Službene novine kakor tudi uradni list, kjer obstoje, se naročajo po možnosti v zadostnem številu. Zbirke teh uradnih periodičnih publikacij vodi uradnik, ki upravlja knjižnico, če ni odrejeno drugače. Konec leta ali polletja se letnik redoma zveže, konec leta pa se inventarizira po predpisih naslednje točke.
Knjižnica.
Clen 87.
Pri vsakem uradu mora biti v okviru potrebe strokovna knjižnica, v katero spadajo vse knjige urada.
Nadrobnejša navodila o nabavi, inventariziranju in uporabljanju knjig izda uradni starešina, ravnaje pri tem po sledečih načelih: Za knjižnico se nabavljajo redoma samo trdo vezane knjige. Broširane knjige se morajo vezali. Brž ko je predmet za knjižnico nabavljen,, se popiše s tem, da se vpiše v knjižnični inventar, opremi z žigom knjižnice (oziroma urada) in se vpišejo podatki 0 njem na kartotečne kartone. Inventar knjižnice je sestavni del uradnega inventarja. Knjižnični predmeti se PO razmestijo po vrstnem redu tekočih inventarnih številk. Nobena knjiga se ne sme izposoditi, dokler ni popisana na navedeni način. Priročne kniige za vsakdanjo uporabo, kakršne so n. pr. zakoniki kraljevine, občni
državni zborniki zakonov iz posameznih strok, redne državne izdaje kakor tudi zasebne izdaje, v katerih se komentirajo zakoni ali obravnavajo posamezna pravna vprašanja, se morajo nabaviti v takem številu, da se more — poleg izvodov za knjižnico — oddati po en izvod posameznim delovnim edinicam v trajno uporabljanje ob odgovornosti šefa tiste delovne edinice. Ostale knjige se oddajajo proti potrdilu na določen, kratek rok. Izposojena knjiga se mora vrniti v takšnem stanju, v kakršnem je bila prevzeta. Slovarji, leksikoni, knjižnični izvodi Službenih novin in uradnega lista se praviloma ne izposojajo za uporabo zunaj knjižnične sobe. Knjižnico upravlja poleg svoje redne uradne dolžnosti uradnik, ki ga odredi za to uradni starešina. On je tudi odgovorni računodajnik. Knjižnico smejo uporabljati samo uslužbenci urada.
Voditev raznih registrov in knjig.
Člen 88.
Razni registri in knjige, kot obrtni registri, kazenski registri, društveni kataster, knjige o dovolitvah po zakonu o izkoriščanju vodnih sil, register izdanih državljanskih izkaznic, register odpuščenih državljanov ipd., se vodijo po obrazcih in predpisih, ki veljajo za to.
VIII. Poslovanje z denarjem in denarnimi vrednotami.
Ustroj službi1.
Clen 89.
Za poslovanje z denarjem in denarnimi vrednotami veljajo posebni predpisi o opravljanju računovodstvene in blagajniške službe, n. pr. pravilniki banskih uprav po § 17. zakona o banski upravi, navodilo ministrstva za finance št. 125.600 z dne 29. septembra 1930., priobčeno z razpisom ministrstva za notranje posle III. št. 1012 z dne 20. aprila 1931., kakor tudi drugi predpisi. Z denarjem in denarnimi vrednotami posluje posebej odrejeni uslužbenec.
Denarne pošiljke po pošti se prevzemajo iti oddajajo z denaino knjigo na podstavi razpisa ministrstva za promet P. I. št. 55.432 z dne 9. julija 1932.
V kolikor po predpisih ni obvezno, da imata blagajniške ključe po dva uslužbenca, more to po potrebi in po možnosti odrediti uradni starešina.
IX.	Nadzor nad poslovanjem.
Poslovni izkaz.
Clen 90.
Posamezni uradi predlagajo po potrebi neposredno nadrejenemu uradu izkaze o stanju svojega poslovanja po obrazcu 10, in sicer za prvo polletje do 10. julija, za drugo pa do 10. januarja.
Za resor ministrstva za notranje posle velja sledeče:
V rubrikah 1—5 obrazca se navedejo podatki o uslužbencih urada, ki spadajo v resor ministrstva za notranje posle. Rubrika 4 se izpolni samo, če je uslužbenec nastopil službo po pr ičetku polletja ali bil razrešen dolžnosti pred njegovim koncem.
Rubrike 6—11 se izpolnijo samo za uslužbence, ki opravljajo konceptno-pomožne posle. Pri ostalih uslužbencih ostanejo te rubrike prazne. Posamezni predmeti predstavljajo tolikšno število, kolikor imajo vložnih številk. Za rešene se štejejo spisi, ki so izpisani v rubrikah 8 in 9 vložnega zapisnika, 0 tem, ali spada spis v tekoče
ali prejšnje polletje, se odloči po datumu njegovega prejema.
V rubriki 5 je treba omeniti in v rubrikah 6—11 številčno izkazati tudi posle iz pristojnosti drugih ministrstev, ki jih pri občnih upravnih oblastvih opravlja osebje iz resora ministrstva za notranje posle, n. pr. posli verske uprave, vodopravne, rudarskopravne zadeve itd.
V rubriki 14 se opravičijo zaostanki, in sicer zaostanki iz rubrike 9 vselej, iz rubrike 10 pa le, če njihovo število presega desetino števila, navedenega v rubriki 7. V obeh primerih mora uradni starešina navesti ukrepe, ki jih je odredil, da se zaostanki odpravijo.
Seznam nerešenih spisov dostavi uradnemu starešini vsak mesec, in sicer najdalj do 5. dne v mesecu, pisarniški razdelek, ki izpisuje v vložnem zapisniku.
Mesečni nadzor nad zaostanki.
Clen 91.
Po potrebi odredi uradni starešina, da se mu pred-lože konec vsakega meseca za vsakega uradnika posebej izkazi, ki vsebujejo samo vložne številke spisov, ki so mu bili do konca meseca dodeljeni v delo, pa so ostali nerešeni. Izkazi se dostavijo uradnikom z naročilom, naj zaostanke hitro rešijo in v določenem roku o tem uradnemu starešini ustno poročajo.
Dnevni in mesečni nadzor nad zaposlenostjo.
Clen 92.
Uradni starešina more odrediti, da se mu dnevno predlagajo izkazi o številu spisov, ki so bili prejšnji dan dodeljeni v delo posameznim uradnikom, in da se ti izkazi konec meseca seštejejo, da bi se mogla s primernejšo porazdelitvijo poslov vzdržati potrebna ekspeditiv-nost v poslovanju sploh ali pospešiti reševanje posameznih važnejših spisov.
Pregled denarnega poslovanja.
Člen 93.
Najmanj enkrat vsak mesec se pregleda celokupno denarno poslovanje (poglavje Vlil.) in ugotovi, ali se dnevniki za zaračunavanje ujemajo z blagajniškim stanjem. Morebitne napake se morejo popraviti na ta način, da se vpisi v blagajniških izkazih po posameznih postavkah primerjajo z vpisi v dnevnikih za zaračunavanje.
X.	Hišni red.
Pisarniški delovni čas.
Clen 94.
Razpored delovnega časa kakor tudi delo ob nedeljah in praznikih se odreja s posebnimi predpisi. Obseg dežurne službe kakor tudi sprejemni čas za stranke odreja uradni starešina, v kolikor ni enotnih predpisov za banovino ali celo državo. Uradne ure so oznanjene pri vsakem oblastvu na vidnem mestu.
Rcferiranje.
Člen 95.
Reforiranje po splošnem navodilu ali po specialni odredbi na spisu samem (člen 11.) se vrši v času, ki jo za to določen. Da je bilo v zadevi referirano, se ugotovi z zaznamkom na spisu samem. Če šel delovne edinice ni osebno referiral, ga je treba naknadno obvestiti o referatu.
Sprejemanje in obveščanje strank.
Člen 96.
Stranke se ne smejo puščati v uradnih prostorih brez nadzorstva. Brez dovolitve šefa delovne edinice (uradnega starešine) ni dovoljen strankam vpogled v spise in ni dovoljeno izročanje spisov strankam v vpogled. V čakalnicah in prostorih za prijavljanje strank se vrata ne smejo puščati odprta. Če pa se temu ni mogoče izogniti, morajo biti taki prostori pod nadzorstvom.
Splošna obvestila o pristojnosti urada in njegovih posameznih delovnih edinic kakor tudi o tem, kje so posamezne delovne edinice nameščene, daje organ, ki sprejema pošto, če v uradu ni posebnega prijavnega prostora za stranke, obvestila o tem pa, ali je vloga došla in pod katero vložno številko in kdaj je vpisana, daje pristojni pisarniški razdelek, razen če bi se s tem kršila dolžnost varovati uradno .tajnost, kar se ocenja po konkretnem primeru. Druga obvestila pisarniški razdelek ne sme dajati.
Osebe, ki želijo obvestila o stanju svoje zadeve ipd., je treba napotiti k šefu delovne edinice, če jih ne želi sprejeti sam uradni starešina. Ostali uradniki smejo obveščati stranke o stanju posameznih zadev samo po odredbi ali pooblastitvi šefa delovne edinice oziroma uradnega starešine. Če je potrebno, se o izdanih važnih obvestilih napravi zaznamek in se ta priloži spisom.
V prej omenjenih mejah se smejo obveščati samo osebe, glede katerih ni dvoma, da imajo upravičen interes na dotični zadevi. V dvomu je treba vprašati šefa delovne edinice (uradnega starešino).
Posebna pazljivost se priporoča pri razgovorih po telefonu; po okolnostih je treba stranko, ki vprašuje, upotiti, naj predloži vprašanje pismeno.
Na vprašanja pisarn drugih oblastev, ki se nanašajo na povsem tehnično stran poslovanja, odgovarjajo pristojni pisarniški razdelki. Kjer je dvom, odloča šef delovne edinice.
Občevanje z zastopniki časopisja.
Člen 97.
Zastopnikom časopisja sme dovoliti uradnik urada razgovor ali dati podatke o uradnih zadevah, ki naj se uporabijo v javnosti, samo po odobritvi uradnega starešine. Taka odobritev se daje po časnikarskem razdelku uradrf, če obstoji. To velja tudi za razgovore ali podatke čisto strokovne narave.
Občevanje s priznanimi zastopniki tujih držav.
Člen 98.
Uradi občujejo s priznanimi diplomatskimi zastopniki tujih držav po splošnem mednarodnem običaju praviloma samo po ministrstvu za zunanje posle. Občevanje s konzularnimi zastopniki tujih držav se vrši skladno s predpisi meddržavnega prava. Želje ali vprašanja diplomatskih zastopnikov, bodisi uslna ali pismena, predloži urad po uradni poti omenjenemu ministrstvu, obenem pa poda po možnosti tudi svojo mnenje glede njih.
Seje.
Člen 99.
Preden se skličejo seje večjega števila predstavnikov oblastev, je treba poskrbeti za prostore. Če nobeno obla* stvo, ki naj bo soudeleženo pri seji, nima v kraju samem pripravnih prostorov, du finančno oblastvo na razpolago
*
prostore, ki jih ima. Šef pisarniške službe oziroma šef glavne pisarne se obvesti o pričetku in nato o koncu seje.
Vabila zastopnikom oblastev in združenj se praviloma naslavljajo na ta oblastva ali združenja. Če se referenti povabijo tudi neposredno, se mora o tem obvestiti oblastvo ali združenje. V vsakem vabilu se navedejo vsi povabljenci.
Predmet razprave je treba v vabilu navesti tako razumljivo, da morejo udeleženci pravočasno dobiti navodila, po potrebi pa tudi skleniti sporazume, in da na seji ne zadenejo na vprašanja, na katera niso pripravljeni. Snov za seje, če je je kaj, se jim mora dostaviti najkasneje obenem z vabilom. Sorodni predmeti naj se predlagajo na seje po možnosti skupno.
Potek seje se zabeleži za tisto oblastvo, ki jo je sklicalo. ^/Inenja se praviloma navedejo obenem z razlogi kratko, urejeno in brez ponavljanja; zapisnikarju se ni treba držati slučajnega vrstnega reda govornikov; stvari, ki so enota, more tudi združiti. Če razprava ni načelnega značaja, se ne zabeleži potek razprave v posameznostih, ampak se kratko, točko za točko, navede posledek, ločena mnenja pa se samo naznačijo.
Predsednik je odgovoren za to, da seji ne prisostvujejo osebe, ki niso upravičene. Neznane osebe se legitimirajo. Za večje seje se priporoča, da se pooblastila udeležencev pregledajo že pri vhodu v prostor, kjer bodi seja. Pri vsaki seji se napravi seznam udeležencev.
Uradni prostori.
člen 100.
Uradni prostori za posamezne delovne edinice, v teh pa za posamezno uslužbence, se razporede tako, kakor je najt pristnejše za hitro in enotno skupno opravljanje poslov. Uradni prostori se ne smejo menjati brez odobritve pristojne osebe.
Na vratih sob so namestijo napisi, iz katerih sta razvidni uslužbenčevo zvanje in delovna edinka, kateri pripada, po potrebi pa tudi uslužbenčevo ime. V notranjosti sobe bodi na zidu obešen seznam uslužbencev, zaposlenih v sobi.
V uradnih prostorih, določenih za sprejemanje strank, v času, ko se sprejemajo stranke, kajenje ni dovoljeno.
Pisarniški material in inventar.
Člen 101.
Za upravljanje pisarniškega materiala in inventarja .veljajo posebni predpisi o ekonomatu.
Uporabljanje telefona.
Člen 102.
Uradne pogovore po telefonu je treba omejiti na potrebno mero. Telefon naj se uporablja takrat, kadar se na ta način zadeva lahko reši hitreje ali brez dopisovanja. Medkrajevni pogovori se smejo prijavljati telefonskemu uradu samo po posebno določenem uslužbencu oziroma z dovolitvijo pristojne osebe; o medkrajevnih pogovorih se vodi seznum s podatki o uslužbencu, ki govori, in o predmetu pogovora; če uslužbenec po dobljeni zvezi, ki jo je naročil, brez razloga ne opravi pogovora, je dolžen plačati stroške. Naročene medkrajevne pogovore, ki so postali nepotrebni, je treba takoj odjaviti.
Pri vsakem telefonskem aparatu mora biti seznam telefonskih zvez, ki so uradu najpotrebnejše.
Zavarovanje uradnih prostorov in zgradb.
Člen 103.
Uradni starešina izda splošno naredbo, kako naj zgradbe urada zadostno čuvajo tako podnevi kakor p.j-noči. Starešina izda potrebne odredbe o tem, kako ve vrši čuvanje, kakor tudi, na kaj je treba pri tem posebim paziti.
Ravno tako odredi starešina, ali in kateri spisi ali knjige naj se hranijo pod ključem v posebnih zaprtih prostorih, omarah ipd.
XI. Prehodne in končne določbe.
Urejanje spisov iz dobe pred uveljavitvijo poslovnika.
Člen 104.
Urejanje spisov v arhivu po predpisjh tega poslovnika velja samo za spise, ki se dokončajo potem, ko dobi ta pravilnik moč.
Odbiranje in uničevanje spisov iz dobe pred uveljavitvijo
poslovnika.
Člen 105.
Odbirajo in uničujejo se spisi iz dobe pred uveljavitvijo tega poslovnika, ki jim je desetletni rok od dne dokončne rešitve že pretekel, komisijsko. O odbiri se napravi zapisnik, v katerem se navedejo datum in vložne številke, vrsta spisa in ocena komisije. Sestavek komisije o odbiri spisov odobri po predloženem seznamu nadrejeno oblastvo. V ostalem je treba ravnati skladno z določbami člena 80. tega poslovnika.
Vezanje spisov iz dobe pred uveljavitvijo poslovnika.
Člen 106.
Če je potrebno spise iz dobe, preden je dobil ta poslovnik moč, vezati s spisi iz dobe po tem roku, naj se to izvrši glede na sistem vpisovanja, način pisanja kakor tudi na pisarniško obliko teli starih spisov. Po okolnostih je take spise vezati v posebne zvezke, zvezke oznanieno-vati z ustrezajočimi rimskimi številkami in označbo »Stari spisk in jih dodati ostalim zvezkom v isti zadevi kot njihov sestavni del. Tako urejeni se spisi vlože tudi v. arhiv.
Uveljavitev.
Člen 107.
Ta poslovnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi z dnem 1. januarja 1940. Od tega dne prenehajo veljati vsi predpisi poslovnika za obča upravna oblastva z dne 23. oktobra 1931.* in ostale odredbe, ki mu nasprotujejo.
V Beogradu dne 6. oktobra 1939.; III. št. 24.627.
Minister za notranje posle '	Stanoje Milialdžič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 6. oktobra 1939. odobril prednji poslovnik na podstavi določbe t. 9. § 54. finančnega zakona za 1. 1939/40.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
* Službeni list« št. 598/79 a 1. 1931.
Obra7.ec 1 k členu 3.
Poštna prevzemna knjiga
Datum	Številka		Zadnja pošta, od koder se spisi pošiljajo	Kateremu oddelku dodeljeno		Prejemnikov podpis
	pri- poročbe	uradnih spisov		po v.	odprto	
1040 'J. 1.	137	40.088/30	Kr. Lanska uprava Ban mlaka	ni		
2. 1.	84	02.003/30. 25/40	Kr. banska uprava Sarajeva		I	
a. J.	84	86.050/30	Kr. banska uprava Sarajeva		n	
a. 1.	84	00.340/30	Kr. Lanska uprava Sarajeva	I		
a. 1.	aio	15.340 30	Sirsko načelstvo lliimu		Ul	
Obrazec 2 k členu 10.
Vložni zapisnik
1	2	3	4	5	0 7	H	!)	io	11	12
Zapo- redna šte- vilka	Dan, mesec in leto vpisa	ime urada ali stranke, od katerih predmet prihaja; dan, mesec in leto ter številka prejetega predmeta	Re- ferent	Vsebina predmeta	* 1' ]Taksa loge	Dan, mesec in leto izdane rešitve	Vsebina rešitve	Dan od- prave	Fasei- kula- tura Vrsta	Pri- pom- ba Rok
				Prejšnja zveza 				Poznejša zveza 				
										
				Prejšnja zveza			Poznejša zveza 				
i 1					i						
Obrazec 3 k členu 18.
Spisovni seznam
 ................. štev..............
Vsebina predmeta: ......................
1	2	3	4	5	(i
Zap. številka	Dan vpisa	Vlagatelj, številka, datum in priloge spisa	Dan odprave	Komu se pošilja in kaj	Opomba
					
Obrazec 4 k členu 23.
Indeks
1	2		4
Označba imena — predmeta	Vsebina in vložna številka	Fasciku- latura	Opomba
			
Obrazec 5 k členu 24.
Številčni register
o> -5 8 S
•s-s
C3 2-
^ as > sr.
o o>
>X ~
£
>
r, z:
o ^5
o a, >x ""
a>
<i 5
C_ w
S s
_2tf
— C3 1
>x ~
aj
I
>'/;
5
o
o •£-s« a*
> ■/. O) i.
>cc ~
8| w O
O
>
-3 r
o
rti
5
>3
J2
>
a -J2
d, a>
J!
Cj
.H5
O;
K«
C3
>s
>
||
a>
« c.
d C3
> sr. o o
>x ~
• c-
d c;
t/7 z;
_D d
®
«J d
rS cs SL
£ d;
»X ~
ci
C
»c
O
Obrazec C> k členu 34.
Predhodna obvestila
štev.
Potrjuje se prejem Vaše vloge z dne
v zadevi
Predmet je vpisan pod gorenjo številko. Nadaljnje obvestilo sledi.
Pečat
(Naslov na zadnji strani.)
Obrazec 7 k členu 34.
Predhodna obvestila
104
štev
v zadevi
se je zaradi nepristojnosti odstopila
(Naslov na zadnji strani.)
Reteratna pola
Urad Oddelek Predmet .
No.
Referent
Obrazec 8 k členu 38. Označba nujnosti Rok za odbiranje
Kdo vlaga ..................................
Dan vpisa .......................... 194	.
Prejšnji spisi..............................
Priključeni samostojni spisi................
Sorešeni spisi .............................
z dne .........../......... 194....,	št.
Navodiln o dostavitvi izdelane rešitve drugi delovni edinici (oddelku, odseku, razdelku) v izjavo,
obvestitev ali kak drug namen
Evidenčni rok:	
pogon	novi rok
	
	
Došlo.........
Prepisano ....
Pregledano . Odpravljeno
št.
Fascikulatura
Vrsta
Leto 194
Obrazec 9 k členu 45.
Evidenčni list
Urad  ......................
Oddelek ................ No.
Predmet ....................
Referent
Evidenčni rok:
pogon
novi rok
Fascikulatura
Vrsta
Prejšnji spisi
št.
Leto 194........
Obrazec 10 k členu 90.
Poslovni izkaz
1	2	3	4		5	e~| 7 1 8			9 | 10 [ 11			12 | 13		14
Zaporedna štev.	Ime	Položajna skupina in z vanj e	V službi pri tem uradu		Kakšne posle opravlja	Število dodeljenih t spisov			Ostalo nerešenih			Število dni prebitih		Eventualna opra-vičba in ukrepi
			od	do		iz prejšnje dobe	v času, na ka- ] terega se nanaša ta izkaz	skupaj	iz prejšnje dobe	iz časa, na katerega se nanaša ta izkaz	skupaj	v zunanji službi	na odmoru, odsotnosti ali bolovanju	
	IS		0			1			1					
63!».
Popravek.
V narediti o omejitvi prometa z motornimi vozili s pogonom na tekoče gorivo, objavljeni v št. G21/97 Službenega lista« z dne 6. decembra 1939., se mora glasiti prva vrsta člena G.:
s>Za kršitev predpisov členov 1. in 3. te naredbe...« (ne: členov 1. in 2.).
-* Uredništvo.
•m »m
Razne občeveljavne odredbe.
610.
111/3 št. 77.225/39.
Pravilnik za tržne dneve.
Clen 1.
Občina ljubljanska sme prirejati tržne dneve vsak delavnik.
Člen 2.
Tržni prostor je: Krekov trg, Vodnikov trg, Nabrežje 20. septembra, Semeniška ulica, Pogačarjev trg, Cankarjevo nabrežje, Grudnovo nabrežje, Krakovski nasip, Poljanski nasip, Sv. Petra nasip, Sv. Jakoba trg, Borštnikov 'trg, trg na Viču Cesta XVI., trg v šiški Tržna ulica.
Načrt tržnega prostora Je priložen temu pravilniku ter tvori njegov sestavni del.
Člen 3.
Ob tržnih dneh se smejo prodajati sledeči kmetijski proizvodi, ki služijo za živila: poljski pridelki (tudi pro-delani v kmečkem gospodarstvu), povrtnina, domače in južno sadje, žita, semena, perutnina, jajca, mleko in mlečni izdelki, med in medeni izdelki, vosek, rečne in morske ribe, raki, žabe, školjke, kamenice, polži, gobe.
Ob tržnih dneh se smejo prodajati tudi izdelki hišne delavnosti (suha roba, lončeni izdelki ipd.), meso in mladiči živali in ptic, kolikor je to po krajevnih običajih dopustno, cvetje in zelišča.
Na tržne dni je dovoljeno, da se smejo prodajati tudi drva, seno in slama.,
Clen 4.
Blago, ki je našteto v prednjem členu, smejo prodajali proizvodniki po § 1., t. 1. in 17., obrtnega zakona, če so ga sami pridelali. Tržni organi sinejo od njih zahtevati potrdilo občine, da je blago lastne proizvodnje.
Ostali prodajalci blaga na tržnem prostoru morajo imeti obrtno pooblastilo oziroma dovolilo. Tržni organi sinejo od njih zahtevati izvirno obrtno listino.
CIon 5.
Prodajalce na tržni prostor pripuščati je izključna pravica občine. Zoper njeno odločitev ni pritožbe.
Zunaj tržnega prostora trgovanje ni dovoljeno.
Clen G.
Z;*- razmestitev blaga postavljajo tržni organi klopi. Posameznemu prodajalcu se dodeli samo en prostor, če pa je zaradi hitre kvarljivosti blagu potrebno, se mu sme dovoliti še nadaljnji prostor. Dodeljeni prostor se ne sme prepustili drugemu prodajalcu.
Ce je pripeljana večja količina blaga, se poleg prodajnega prostora odkaže mesto, na katerem se blago hrani, toda tako, da se promet ne moti.
Trgovci, ki imajo svoje lokale ob tržnem prostoru, ne sinejo postavljati stojnic pred trgovino.
Blago se na tržnem prostoru razdeli po vrstah in skupinah. Pri več vrslah blaga se prodajalcu odredi prostor, kamor po. večini blago spada.
Razen na stojnicah in klopeh se sme prodajati blago tudi z vozičkov, če tržni organi dovolijo.
Strogo je prepovedano polagati živila po tleh.
Clen 7.
S stalnimi prodajalci na stojnicah sme občina skleniti reverz o oddaji tržnega prostora v najem. V reverzu se določijo stalni prostor, najemnina in odpovedna doba, ki pa ne sme presegati enomesečnega roka. Ce se sklenejo posebni pogoji trgovanja, ne smejo nasprotovati določilom tega pravilnika.
Ne glede na dogovor in odpovedni rok sme občina prepovedati trgovanje začasno ali stalno in prodajalca odstraniti s tržnega prostora:
a)	če samovoljno, da bi se s tem okoristil, odda prostor drugemu.
!>) če 14 dni brez tehtnega vzroka prostora ne uporablja,
c) če je kljub prejšnjemu opominu v zaostanku s plačilom občinskih pristojbin za mesec dni,
č) če se na ponovni pismeni oponiin ne pokori odredbi pristojnega tržnega organa,
d) če bi bil že kaznovan zaradi kršitve tržnega reda, pa zakrivi nov pregrešek,
e) če bi se pečal s prekupčevanjem z živili.
Clen 8.
Tržni promet se prične z ranim jutrom in lrnja ob delavnikih do 13. ure, prodaja mesa pa do 12. ure.
Nakupovanje živil je do 10. ure pridržano izključno konsumentom. Prekupovanje živil je v tem času prepovedano.
Ob nedeljah in praznikih je dovoljena prodaja živil do 9. ure zjutraj samo na določenem delu tržnega prostora.
Kolikor s tržnim pravilnikom ni določeno drugače, veljajo splošni predpisi o obratovalnem času.
Mestna občina ima pravico odrediti označevanje cen Živilom.
Clen 9.
Na trgu ni dovoljeno vmešavati se v kupčije, da bi se dosegla višja cena pri nakupu. Prepovedano je skrivati blago z namenom, da se odtegne iz prometa in se tako doseže višja cena. Prepovedano je tudi prodajalce združevati, da se zedinijo na določene cene. To je dovoljeno samo tržnim organom.
Clen 10.
Prodajalci in kupci so dolžni pokoravati se odredbam tržnih organov v okviru tega pravilnika in jim dajati potrebna pojasnila.
Prodajalci in kupci se morajo na trgu vesti dostojno. Glasno ponujati blago in vabiti kupce je prepovedano.
Vobče morajo prodajalci in kupci vzdrževati na tržnem prostoru popolno čistoto.
Prodajalci živil ne smejo biti bolni na kužnih ali nalezljivih boleznih. Vsak stalni prodajalec na trgu mora imeti pri sebi tozadevno izkaznico o zdravstvenem sta-nju. Pijane osebe ali osebe, ki vzbujajo gnus, se ne smejo pripustiti na tržni prostor.
Pse na trg voditi je prepovedano.
Clen 11.
Živila, ki se donašajo na trg naprodaj, morajo biti zdrava, nepokvarjena in nepotvorjena. Z blagom, ki nasprotuje temu predpisu, se postopa po določilih zakona o nadzorstvu nad živili in lega pravilnika.
Živila vseh vrst se morajo oddajati kupcem čisla; če se uporablja papir, mora biti bel, za mlečne izdelke pa vsaj polpergamenten.
Živila se ne smejo otipavati, pokušati ali sicer onesnaževati. Pokušnja izvestnih živil je dopuščena samo na način, da se kupcu ponudi košček živeža za použi-tek, ne da bi se dotaknil drugega blaga ali posode; če se pokušnja ponudi z jedilno pripravo, se mora le-tii sproti očistiti.
Clen 12,
Mleko se sme dovažati na trg samo v posodah, ki ohranijo prvotno kakovost. Prepovedane so posode, v katerih bi se moglo mleko navzeti kakega duha ali okusa.
Mlečni izdelki ne smejo biti izpostavljeni soncu, padavinam ali onesnaženju. Poleg njih se ne sinejo postavljati druga živila in predmeti, ki prihajajo v stik s prahom ali živalmi. Ce se prosto izlagajo ob sklepanju kupčije, se smejo polagati ali na belo oprane prte ali pa na siceršnje priprave, ki ohranijo blago čislo in neokvarjeno. Ob kiopeh je razpeti prte iz platna ali jute.
Surovo maslo ali sir se ne sme zavijati v kakršne koli tkanine, listje in podobno.
Prodajalci sami si morajo zavarovati lase in opasati se z beliin predpasnikom preko prs; če nimajo bele jopice, pa si morajo nadeti bele dokomolčnfce.
V ostalem, zlasti glede kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, veljajo splošni predpisi.
Clen 13.
Povrtnina mora biti sveža in od prsti osnažena; ne sme biti poležana, stara ali ovela. Prodajati se sme v čistih jerbasih ali na belih platnenih prtih.
Zelenjava se sme trebiti samo v posode za odpadke.
Clen 14.
Sadje mora bili zdravo in zrelo. Nagnito, od črvov razjedeno ali obrezano sadje za vkuhavanje se mora posebej kot takšno označiti.
Člen 15.
Živila živalskega izvora morajo ustrezati splošnim veterinarskim predpisom, zlasti morajo bili tudi opremljena z listinami po predpisih o pregledovanju živine in mesa. Prodajati se smejo samo na stojnicah, urejenih po zahtevah, ki se stavijo, za mesnice. Meso se mora označevati po vrsti in kakovosti.
Divjačina se sme prodajati samo v času, določenem po lovskem zakonu, kasnejša prodaja je dopustna samo za meso iz hladilnice, če se sicer izkaže, da je bila žival ujeta v dovoljenem času. Od prodajalcev se sme zahtevati izvirno potrdilo v smislu določb zakona o lovu.
Clen 16.
Perutnina se sme prodajati samo v prostornih kurit ikih ali pa jerbasih. Ne sme se nositi za noge. Za perutnino je pripraviti posodo s pitno vodo. Klanje perutnine na trgu ni dovoljeno.
Če so jajca osušena in vložena, se ne smejo prodajati skupaj s svežimi, temveč jih je kot taka posebej označiti.
Clen 17.
Vodne živali morajo biti sveže in zdrave. Žive- ribe je shranjevati v potterjih, v katere se dovaja kisik ali skozi katere kroži sveža voda. Prodajati se smejo samo v času, ko je ribji lov dovoljen, sicer se morajo prodajalci predpisno izkazati. Tehtnice za ribe morajo imeti pločnike iz pletene cinkaste žice z zankami po 1 cm. Odpadke razsekanih rib je odlagati v posebne posode, ki se odtočijo v kanal.
Clen 18.
Živila se prodajajo prvenstveno po zakonitih merah ali pa po kosih in mericah. Merila morajo biti veljavno za promet dopuščena. Odrediti se sme, da se določeno blago prodaja po teži namesto po mericah ali kosih in se sme tudi predpisati lik merilnih naprav. Le-te morajo biti tako postavljene, da kupec lahko nadzoruje merjenje in tehtanje.
Dopustni ukoreninjeni običaji merjenja se obdrže v veljavi. Vendar pa se smejo prodajati drva samo po metrski meri. ki mora biti postavljena na tržnem prostoru.
Clen 19.
Točenje alkoholnih pijač in krošnjarjenje na tržnem prostoru je prepovedano.
Clen 20.
Koliko je vožnja po tržnem prosioru dovoljena, določajo splošni policijski predpisi.
Dovoz blaga na trg je dovoljen le v zgodnjih jutranjih urah, kasneje pa samo z izrečnim dovoljenjem tržnih organov.	■	j
Vožnje po tržnem prostoru ne smejo ovirati promet in zastavljati pota ali dohode do stojišč.
Za spravljanje vozil, vozičkov in vprege so določeni posebni prostori. Uporaba drugega javnega prostora se kaznuje po določilih tega pravilnika.
Clen 21.
Tržne pristojbine se pobirajo po posebni odredbi, ki jo v smislu § 191., odstavek 3., ob. z. odobri ban.
Clen 22.
Nadzorstvo nad poslovanjem na tržnem prostoru vrši mestno poglavarstvo (tržni urad).
V njegovo pristojnost spada zlasti:
a) dodeljevati vrstni red in dovoljevali ali odklanjati trgovanje nestalnim prodajalcem,
b) [lobirati tržne in druge pristojbine, kolikor ne bi bile plačane neposredno pri blagajni občine,
c) vršili tržno policijo po zakonitih določilih in predpisih lega pravilnika, zlasti odrejati, da se živila in blago vidno označujejo s cenami, predpisovati mere po čl. 18. tega pravilnika in vobče skrbeti za red in čistoto na trgu.
Člen 23.	,
Prekrške določil tega pravilnika kaznujejo občna upravna oblastva I. stopnje po $ 397. ob. z. z globo od din 25-— do din 1.500 —, ob neizterljivosti pa z zaporom do 1 meseca, kolikor ne bi bila z obrtnim ali drugim zakonom za dotični prekršek določena strožja kazen.
Clen 24.
Ta pravilnik slopi v veljavo, ko ga odobri ban.
Ta pravilnik je bil sprejet v VII. redni javni seji mestnega sveia ljubljanskega dne 12. oktobra 1939.
V Ljubljani dne 9. novembra 1939.
Predsednik mestne občine ljubljanske: i	Dr.	.Turo	Adlošič	s. r.
VIII. št. 6926/1. '
Odobreno po § 191., odst. 3., ob. z. S to odobritvijo je stopil iz veljave tržni red, ki je bil odobren nazadnje z odločbo deželne vlade za Kranjsko z dne Ki. novembra
1910.,	št. 27.451, ostanejo pa v veljavi tržne pristojbine, ki jih je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, z dne 17. avgusta 1924., št. 5134.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 21. novembra 1939.
Ban:
Dr. Marko Natlačen s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d.d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 100. kosu X. letnika z dne 1(5. decembra 1935).
Razglasi kraljevske banske uprave
.V. No. 330/243.	3614 3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za par-ketarska dela v prizidku kirurgičnega paviljona obče drž. bolnice v Ljubljani III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. januarja 1940. ob enajstih v prostorih referata za zdravstvene zavode tehničnega oddelka v Ljubljani, Aleksandrova cesta 11. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravil ih stroškov med uradnimi urami pri tem uradu.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša 102.254'40 dinarjev.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 12. decembra 1939.
*
.V-No. 224/13-1939.	3620-3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 30 od km J 13*760 do km 114’490, skozi Slov. Bistrico
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. januarja 1940. ob 11. uri
v prostorih odseka za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13, tehn. oddelka kralj, banske uprave, Gledališka ul. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša din 1,133.927'70.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter terensko-teh-nične sekcije v Celju.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. decembra 1939.
*
V-No. 346/224-1939.	3562	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za obrtniška dela pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. decembra 1939. ob enajstih
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 260.a taksnega zakona med uradnimi
urami v sobi št. 18 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. dodatna tesarska dela din 81.763'50
2. ključavničarska dela . „ 208.968'—
3.	pečarska dela	.	.	.	„	73.615'80
4.	slikarska dela	.	.	.	„	49.028'04
5.	pleskarska dela	.	.	.	„	116.913'72
6.	parketarska dela	.	.	„	274.82375
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. decembra 1939.
L št. 9537/1.	3563	3—3
Razpis javne oferlne licitacije za nabavo pisarniških potrebščin.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 86. do 105. zakona o državnem računovodstvu prvo javno ofertno licitacijo za nabavo papirja, kuvert in drugih pisarniških potrebščin.
Licitacija sc bo vršila v skrajšanem roku dne 3. januarja 1940. v sobi št. 21 v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% oziroma 10% od vsote ponudene nabave je položiti pri banovinski blagajni, Bleivveisova cesta št. 13.
Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dražitelj-ski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekono-rnatu kraljevske banske uprave na Blei-vveisovi cesti 10, soba št. 33.
Iz pisarne kraljevske banske uprave dravske banovine.
V Ljubljari dne 5. decembra 1939.
III/5 No. 3083/1.	3617
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 8. decembra 1939.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. '
Slinavka in parkljevka: Kočevje: Vel. Lašče (Hlebce 1 d jr.. Mala Slivica 1 dv., Vel. Lašče 5 dv.).
Ljubljana: Dobrova (Kozarje 4 dv.), Št, Vid (Vižmarje 1 dv.).
Logatec: Rakek (Ivanje selo 1 dv.). Maribor-desni breg: Hoče (Razvanje 1 dv.), Ruše (3 dv.).
Maribor-levi breg: Duplek (Sp. Duplek 1 dv.), Kamnica (Rošpoh 1 dv.), Pesnica (Dobrenje 4 dv., Na Ranci 1 dv.), Sv. Jurij v Slov. gor. (Partinje 1 dv., Sv. Jurij 1 dv.), Sv. Lenart v Slov. gor. (Lormanje 2 dv., Partinje 1 dv.), Sv. Marjeta ob P. (Dragučevo 2 dv., Ložane 1 dv., Vosek 10 dv., Vukovje 3 dv.), Sv. Rupert v Slov. gor. (Sp. Voličina 1 dv.).
Ptuj: Cirkovci (Starošinci 3 dv.).
Škofja Loka: Stara Loka (Zabnica 3 dv.).
Celjc-mesto: Celje (1 dv.).
Ljubljana-mcsto: (Podgolovec 1 dv.).
Garje konj:
Ljubljana: Tomišelj (Vrbljane 1 dv.).
Konjice: Sl. Konjice (Križevec 1 dv.).
Maribor-desni breg: lloče (Sp. Razvanje 1 dv.).
Svinjska kuga:
Črnomelj: Metlika (4 dv., Rosalnica 1 dv.).
Dravograd: Kapla (Sp. Kapla 1 dv.), Ribnica na Poli. (Hudi kot 1 dv.).
Kamnik: Komenda (Kaplja vas 1 dv.. Spodnji Zalog 1 dv., Srednji Zalog 1 dv.).
Lendava: Lendava (Dolga vas 2 dv.).
Litija: Zagorje (1 dv.).
Maribor-levi breg: Pesnica (Gradiška 1 dv.).
Ptuj: Sv. Lenart p. Vel. Ned. (Brsnica 1 dv., Cvetkovci 1 dv., Podgorci 8 dv., Osluševci 2 dv., Stržanci 1 dv.), Sv. Marjeta n. Pt. (Gorišnica 1 dv., Zamužanci 1 dv.). Vel. Nedelja (1 dv.).
Svinjska rdečica:
Kočevje: Videm-Dobrepolje (Zdenska vas 1 dv.).
Krško: Leskovec (Veniše 1 dv.), Mokronog (Martinja vas 1 dv.).
Ljubljana: Polje (Zg. Kašelj 1 dv.), Šmarje (Glinek 1 dv.).
Logatec: Bloke (Fara 1 dv.).
Maribor-desni breg: Šmartno n. Poli. (Vojtina 1 dv.).
Maribor-levi breg: Sv. Jakob v Slov. gor. (Jakobski dol 1 dv.), Sv. Rupert (Zg. Voličina 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 10. decembra 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 580—13/32—7	3621
Razglas.
Okrožno sodišče v Novem mestu poziva vse one, ki imajo na kavciji pokojnega javnega notarja liauta Franceta v Metliki zakonito zastavno pravico (§ 17., odst. 1., št. 1. in 2. oziroma S 19. zakona o javnih notarjih) ali vobče pravico do poravnave iz te kavcije, naj v roku dveh mesecev prijavijo svoje
zahtevke, ker bo po preteku tega roka sodišče ne glede na njih zahtevke izreklo, da položena imovina ne bo več veljala za kavcijo.
1‘redsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu
dne lil. decembra 1939.
1 376/39—6.	3388
Dražbeni oklic.
Dne 22. januarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dob vi. št. 2. V naravi prevzame zdražitelj služnostno pravico dosmrtnega stanovanja in souporabe kuhinje v korist Terezije Petavar iz Doba št. 47.
Cenilna vrednost: din 6.634'—.
Najmanjši ponudek: din 4.422'—.
Varščina: din 664'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče mi Brdu, odd. II.,
dne 10. septembra 1939.
1 2291/39—17	3025
Dražbeni oklic.
Dne 19. januarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Trnovlje vi. št. 423.
Cenilna vrednost: din 29.133-—.
Najmanjši ponudek: din 19.423'32.
Varščina: din 2.914—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IT.,
dne 5. decembra 1939.
I 3690/39—26.	3498
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ostrožno vi. št. 41.
Cenilna vrednost: din 34.289'—.
Najmanjši ponudek: din 22.860'—.
Varščina: din 3.429'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 23. novembra 1939.
I 757/39.	3576
Dražbeni oklic.
Dne 23. januarja 1940. o b os m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. o dražba nepremičnin
I. skupina: k. o. Mlaka vi. št. 50; ceuilna vrednost: din 28.607'20; najmanjši ponudek: din 14.271 '4(>; varščina din 2.86072.
II. skupina: k. o. Križ vi. št. 129; cenilna	vrednost:	din	7.203'30,	naj
manjši ponudek: din 4.802'20; varščina din 72033.
III. skupina: k. o. Moste vi. št. 362, cenilna	vrednost:	din	2.017'60;	naj-
manjši ponudek: din 1.345'06; varščina din 20176.
11'. skupina: k. o. Moste vi. št. 235: cenilna	vrednost:	din	9.527'20,	naj-
manjši ponudek: din 6.351'46; varščina din 93272.
V.	skupina: k. o. Nasoviče vi. št. 152; cenilna	vrednost:	din	2.724'—;	naj-
manjši ponudek: din 1.816'—; varščina din 272'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku dne 16. novembra 1939.
1 579/39—7.	3581
Dražbeni oklic.
Dne 20 j a n u a rja 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Straška gorica vi. št. 71.
Cenilna vrednost: din 70 885'65.
Vrednost pritekline: din 370'—.
Najmanjši ponudek: din 47.257-10.
Varščina: din 7090'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle v^eč uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem dne 7. decembra 1939.
jj;
I 1003/39—7.	3502
Dražbeni oklic.
Dne 23. januarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kolovrat vi. št. 53.
Cenilna vrednost: din 83.672'—.
Najmanjši ponudek: din 55.782'—.
Varščina: din 8.370'—.
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 23. novembra 1939.
IX 1 1277/39—16.	8608
Dražbeni oklic.
Dne 24. j a n u a r j a 1940. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Morje vi. št. 152, 46.
Cenilna vrednost: din 37.390’46.
Najmanjši ponudek: din 24.927'04.
Varščina znaša din 3.739'Q5.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod išča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 21. novembra 1939.
IX I 1207/39—14.	3545
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ciglenci vi. št. 49.
Cenilna vrednost: din 50.372'25.
Vrednost priteklin: din 300'—.
Najmanjši ponudek: din 33.581'48.
Varščina: din 5.038—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 21. novembra 1939.
•j;
IX 1 396/39—32.	v	$3
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1940. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
I. Sp. Radvanje 2. del (Tezno) 'A vi. št. 219,
II. Digoše vi. št. 446.
Cenilna vrednost: ad L. uiii 294.507’50. ad II. din 16.81775.
Najmanjši ponudek: ad 1. 196.378'32 din, ad II. din t0.883'50.
Varščina: ad I. din 29.45675, ad II. din 1625’02.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se o|Kizarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 24. novembra 1939.
I 698/39.	_	3612
Dražbeni oklic.
Dne 18. j a 11 u a r j a 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 11 k. o. Podgora.
Cenilna vrednost: din 43.928‘50.
Najnižji ponudek: din 29.286'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne tnogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah dne 11. novembra 1939.
❖
1 779/39.	_	3610
Dražbeni oklic.
Dne 20. januarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 15 k. o. Lom.
Cenilna vrednost: din 40.631'80.
Najnižji ponudek: din 27.088'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah dne 15. novembra 1939.
-j.
I 926/39.	3611
Dražbeni oklic.
Dne 20. j a n u a r j a 1940. ob en a j -stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 4 in 22 k. o. Šelenberg.
Cenilna vrednost: din 69.285'50 in din 4585'80.
Najnižji ponudek: din 40.1901)0 in din 3.057'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetk nn dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah dne 15. novembra 1939.
1 2050/39—15	3622
Dražbeni oklic.
Dne 17. j a n u a r j a 1940. ob e n a j -stih bo v sobi št. 7 podpisanega sodišča javna dražba nepremičnine zemljiška knjiga vi. št. 3 kat. obč. Slovenja vas.
Cenilna vrednost: din 13.564'50.
Vrednost priteklin: din 100-—.
Najmanjši ponudek: din 9.043-—.
Varščina: din 1.357-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. decembra 1939.
❖
I 218/39—21.	3531
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Govidol vi. št. 92 in 111.
Cenilna vrednost: din 38.73675.
Vrednost priteklin: din 3.405'—.
Najmanjši ponudek: din 25.824'50.
Varščina: din 3.874'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah dne 25. novembra 1939.
•J;
I 440/39—10.	3500
Dražbeni oklic.
Dne 24. j a n u a r j a 1940. o b d e v e -tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šmarje vi. št. 109.
Cenilna vrednost: din 12.306'—.
Vrednost priteklin: din 150'—.
Najmanjši ponudek: din 8.304'—.
Varščina: din 1.230'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 18. novembra 1939.
»J.
I 404/39. v #	3524
Dražbeni oklic.
Dne 24. j a n u a r j a 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zigarski vrh vi. št. 28.
Ceniina vrednost: din 39.266'50.
Vrednost priteklin: din 524'—.
Najmanjši ponudek: din 26.527'—.
Varščina: din 3.980'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 28. novembra 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se sprememne m dodatki pri nastopnih zadrugah:
1262.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 30. novembra 1939. Besedilo: »Drava«, gospodarska zavarovalna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
I. Zaznamuje se odstop predsednika načelstva dr. Dernovška Janka, primarija v Mariboru.
II. Na podlagi sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva zadruge z dne
10.	novembra 1939. se izbriše dosedanji ravnatelj zavoda Majerle Ivo, vpiše pa novopostavljeni ravnatelj zavoda Perič Franjo, pis. ravnatelj v Mariboru, Kneza Koclja ul. 19.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 30. novembra 1939.
Zadr V 40/71.
*
1263.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 4. decembra 1939. Besedilo: Stavbna zadruga Prosvetni dom r. z. z o. z. v Novem mestu.
Izbrisala se je dosedanja članica načelstva Žlebnik Marija, vpisala pa novoizvoljena članica načelstva Bajželj Zinka, nameščenka Ljudske posojilnice v Novem mestu.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu
dne 4. decembra 1939.
Zadr 111 94/8.
*
1264.
Sedež: Sv. Jurij ob Ščavnici.
Dan vpisa: 30. novembra 1939. Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv, Juriju ob Ščavnici, registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbriše se dosedanji član upravnega odbora Karol Kreft, posestnik v Biserjanah ter se vpiše novoizvoljeni elan Zrnec Alojz, pos. v Rožičkem vrhu. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 30. novembra 1939.
Zadr I 6/56
*
1265.
Sedež: Šiška.
Dan vpisa: 20. novembra 1939. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Šiški, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vpiše se za sopodpisovanje upravičeni uslužbenec zadruge dr. Novak Mo-dest, župnik v šiški.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L. dne 18. novembra 1939.
Zadr. IX 19/12.
*
1266.
Sedež: šmarje-Sap.
Dan vpisa: 31. oktobra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmariji-Sap, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Iznrišejo se člani načelstva Perčič Anton, Kužnik Anton, Mehle Jožef in
Kastelic Alojzij, vpišejo pa se člani načelstva:
Goršič Anton, posestnik v Podgorici 7, Pavlin Anton, posestnik, Huda Polira 1, Kastelic Janez, posestnik, Sap 17 in Vidic Anton, posestnik, Pleše št. 2. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. oktobra 1939.
Zadr. II. 139/71.
Konkurzni razglasi
1267.	3626
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o iniovini Zajelšnika Romana, trgovca v Sv. Jerneju pri Ločah v dravski banovini.
Poravnalni sodnik: Levstek Andrej, starešina okrajnega sodišča v Slov. Konjicah.
Poravnalni upravnik: dr. Macarol Franjo, odvetnik v Slov. Konjicah.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v Slov. Konjicah dne 16. januarja 1940. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 11. januarja 1940.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1939.
Por 7/39—2
Razglasi raznih uradov in oblastev
St. 3538/39.	3606
Razpis.
Občina Sv. Peter pod Sv. gorami razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake šole ali dekret o spregledu kvalifikacije.
Prosilci s prakso imajo prednost.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini v roku enega meseca, to je do 17. januarja 1940.
Uprava občine Sv. Peter pod Sv. gorami dne 11. decembra 1939.
ER št. 9890.	3555	3—3
Razpis licitacij.
Na osnovi Čl. 88. do 105. zakona o drž. računovodstvu ter ostalih zakonskih določil razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani za opremo novega kirurgič-nega paviljona L pismeno ofertno licitacijo, in sicer
dne 10. januarja 1940. za dobavo postelj in nočnih omaric,
dne 11. januarja 1940. za dobavo zdravniških aparatov in instrumentov, laboratorijskih predmetov ter sanitetnih potrebščin.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice.
Pogoji in vsa druga pojasnila z navedbo višine potrebne varščine se dobe pri ekonomatu bolnice.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani dne 4. decembra 1939.
*
Narodna banka 3613 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. decembra 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podloca . . 1.987,908.408-29 ( +	11)0	319	91)
Devize, ki niso v podlojzi 637,165.119-76 ( + 48,220.877-10) Kovani denar 307,736.854"23 (— 41,299.347-- ) Posojila . . .2.488,445.966-05 (—71,438.514-84)
V rednostni
papirji ... 403,534.324-50(—	12.404	70)
Prejšnji predjemi
državi . . . 1.628,932.406-61 (— 1,299.569-50) Začasni predjemi gl.
drž blagajni 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od 24. Vlil. in
16. IX. 1939. 802,250.000-— (+ 4,300.000-—) Vrednosti rezervo fonda 240,671.413'63 (—	143.834-68
V rednosti ostalih fondov ....	38,578.406'25
Nepremičnine ............ 214.105.308-60	(+	2,503.699	61)
Razna aktiva2.7QS,117.042-68 '■ - 11,120.624-94)
12.057.445.310-02
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180.000.000 —
Rezervni
fond . . . 245,359.244-33 (+	300.061 40)
Ostali fondi	39,391.986-44 (+	616'-)
Pan k ovci v
obtoku . . 9.286.272.800-—( + 123,032.900-—) Obveze na
pokaz . . . 1.822,605.943-88(-107,289.311 33)
Obveze z rokom .... 155.000.000--(— 55,000.000-—) Razna pasiva 328.815.335-97(— 31,233.685-11)
12.057.445.310-62 Obtok in obveze ... .11.108,878.743*88
Skupna podloga- stvarna
vrednost. .. 3.180,653.453'26 Celotno k ritje . . . . 28’63 Kritje v zlatu .... 28"47 °/„
Obrestna mera:
po eekomptu.........................................  5%
po zastavah: na zlato in varante	5%
na vrednostne papirje ...... 6%
Razne objave
3631
Licitacija
zastavljenih predmetov bo dne 8. in
12.	januarja 1940. ob 15. uri popoldne na Poljanski cesti št. 15.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani
dne 14. decembra 1939.
3597 3-2
Poziv upnikom.
Gospodarska zadruga v Zavodnjem poziva upnike spojene gospodarske in iukorejske zadruge, da v 3 mesecih prijavijo svoje terjatve.
Gospodarska zadruga v Zavodnjem,
pošta Šoštanj, dne 1. decembra 1939.
*
3616
Objava.
Podpisani Frank Valentin, bivajoč v Polulah 27, obč. Celje, preklicujem veljavnost svoje izgubljene izkaznice o poklicu.
Frank Valentin s. r.
❖
3609
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za tovorni avtomobil evid. štev. 2-1119/1939, glasečo se na ime Kopač Leander in jo proglašam za neveljavno.
Kopač Leander s. r., Slov. Bistrica.
*
3615
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, in jo proglašam za neveljavno.
Kumer Franc s. r., vod. monf., Celje.
❖
3627
Objava.
Tzgubila sem'odpustnico državne ljudske šole v Bohinjski Bistrici, št. 21 z dne 30. aprila 1926., glasečo se na ime Rozman Ana, rojena dne 28. januarja 1912. v Trstu, ter jo proglašam za neveljavno.
Anica Miličevič roj. Rozman s. r. ❖
3624
Objava.
Izgubil sem odpustnico (duplikat) državne ljudske šole v Bohinjski Bistrici št. 22 z dne 28. septembra 1921., glasečo se na ime Rozman Franc, rojen 29. januarja 1888. v Bohinjski Bistrici, ler jo proglašam za neveljavno.
Rbzman Franc s. r.
*	»7
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico štev. 2-783/39 k osebnemu avtu »Ford« in jo proglašam za neveljavno, ker je nadomeščena z novo številko 2-A-74/39.
dr. M. Stajnko s- r-, odvetnik, Maribor.
ri»
3629
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico za kolo št. 18,4.224 in jo proglašam za neveljavno.
Uršič Ludvik s. r.
Gor. Dobrava nad Škofjo Loko.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik. Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njeu predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.