fcjftnlna plačano V qotwrtnl
Leto XXL, št. 62
Ljubljana, petek 1$. marca 1940
Cena 2 Din
UpravmStvo; L-jubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana. Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg št 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljub-liana št 17 749
Pred letom dni
Medtem ko je včeraj Bratislava slavila prvo obletnico nove slovaške samostojnosti. se v Pragi danes spominjajo prve obletnice češkomoravskega pro4ek"orata ki je nastal na razvalinah druge češkoslovaške republike. Vsi ti dcgcdki so nam še v tako svežem spominu, da jih v tej prekratki časovni odmakn jenosti ne moremo še z vseh strani osvetliti Zgodovina bo k njim povedala svoje nepristransko mnenje, a mali narodi, ki tudi pri iskanju tako zvanih »samosvojih vsmeritev« ne smejo pozabiti na svoie življenjske interese. se bodo morali vedno znova zamisliti v usodne razplete pred letom dni ki so pomenili začetek nove preobrazbe Evrope. V novi evropski podobi prihaja tudi položaj malih narodov in držav do dovolj vidnega izraza. da se lahko ocenijo posledice neoreračunanega. preveč enostranske" g a in pretiranega ooudarjanja tako zvanih »svojsk;h« ciljev maüh v igri velikih Svatoplukove tradicije veliko-moravske države, o katerih govore te dni v Bratislavi, so gotovo lepa reč, toda ko se govori o Svatopluku, se ne smejo pozabiti tudi njegove palice.
Prva češkoslovaška renublika, ustanovljena 28. oktobra 1918, je prenehala z monakovskim sporazumom 29. septembra 1938. Tedaj se začne v okrnjeni obliki in na drugi notranjepolitični osnovi tako zvana »druga republika«, ki so ji Slovaki odšteli dneve 14. marca lanskega leta s proglasitvijo svoje državne samostojnosti. Češkomoravske dežele so bile naslednjega dne vključene v Veliko Nemčijo kot Protektorat. Podkarpatska Rusija pa je bila nekaj dni nato združena z Madžarsko. Naj v naslednjem podamo kratek časovni pregled o dramatičnem razvoju teh zgodovinskih dogodkov.
Okrnitvi češkoslovaške republike po monakovski konferenci (29. septembra 1938) je najprej sledila okrnitev po Poljski, ko so poljske čete vkorakale v tješinsko ozemlje, ne da bi tedaj v Varšavi slutili nadaljnji razvoj, ki je kmalu postal usoden tudi za Poljsko. Poljski okrnitvi pa je sledila še madžarska okrnitev, ko so se neposredna pogajanja med Češko-Slovaško in Madžarsko razbila ter sta obe državi sprejeli arbitražo Italije in Nemčije (dunajska razsodba z dne 2. novembra 1938). Češko-Slovaška je s temi okr-nitvami izgubila približno tretjino svojega ozemlja in tretjino svojega pre" bivalstva, začela pa je svoje novo življenje kot tako zvana »druga republika« na federativni osnovi. V osrednjem praškem parlamentu je bil dne 19. novembra 1938 sprejet zakon o slovaški avtonomiji v obliki, kakor je to avtonomijo zahtevala Hlinkova ljudska stranka. Še pred izglasovanjem tega zakona pa je bilo očitno, da je imela avtonomija za to stranko predvsem strankarsko političen pomen. Tako so se morale vse ostale stranke na Slovaškem vtopiti v slovaški ljudski stranki, ki je od 8. novembra predlanskim pod geslom: »En Bog, en narod in ena stranka!« edina politična predstavnica Slovakov. Dne 18. decembra 1938 so bile na Slovaškem volitve v prvi avtonomni deželni zbor. Tzvedene so bile po totalitarnem načelu in izvoljeni so bili samo zastopniki slovaške ljudske stranke.
Navzlic tej preureditvi »druge republike« na federativni osnovi pa niso še bila odstranjena niti notranjepolitična niti zunanjepolitična trenja okrnjene države. Pojavljala so se nova nesoglasja z Nemci, Madžari in Poljaki na zunaj ter z nemško in madžarsko manjšino na znotraj, medtem ko odnos Slovakov in podkarpatskih Ukrajincev do osrednje vlade ni bil še usta" Ijen. Zaradi homatij v Podkarpatski Rusiji je prezident republike dr. Ha-cha (izvoljen 30. novembra 1938 po dr. Beneševem odstopu z dne 5. oktobra istega leta) dne 17. januarja 1939 imenoval poleg Vološina in Revaja za tretjega člana avtonomne vlade generala Leva Prchalo. Bivši predsednik podkarpatske vlade dr. Brodi je bil najprej aretiran, kasneje pa spet izpuščen na svobodo. Ze 6. marca pa je bil odstranjen tudi dr. Revaj in je v pre-osnovano podkarpatsko vlado vstopil kot pristaš ukrajinske struje Kločura.
Dne 21. februarja 1939 je podal predsednik slovaške vlade dr. Tiso, sedanji predsednik slovaške republike, prvo deklaracijo avtonomne vlade, ki je vzbudila pozornost predvsem zaradi tega. ker se v njej skupna država sploh ni več omenjala, temveč samo »slovaška država«. Osrednja vlada v Pragi se je med tem trudila, da bi dokončno uredila odnošaie s tretjim rajhom. V zvezi s skupnim državnim proračunom ter proračunom obeh avtonomnih pokrajin pa so se začele pojavljati nove težkoče med?eboinega sožitja med sestavnimi deli republike Ob dobrohotni pasivnosti slovaške vlade se je začel širiti na Slovaškem pokret za po- i
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124. 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Obrambna zveza na sev
Po be'avi finskega zunaniega ministra se Finska, Švedska
za sklenitev obrambne zveze, o katere ozadiu se
nih krogih mnogo ugiblie
sn v
Pariz, 14. marca. b. Komaj se je poleglo piesenečenje zaradi sporazuma med Finske in Rusijo, že prihaja iz Skandinavije nova presenetljiva vest: Po izjavah finskega zunanjega ministra Tannerja so že v teku pogajanja za sklenitev obrambne zveze med skandinavskimi državami. Pogajanja se za sedaj omejujejo le na Finsko, Švedsko in Norveško, ki v načelu že soglašajo o potrebi take zveze, medtem ko se Danska v teh poročilih ne omenja. Presenetljivost te vesti ni toliko v tem. da skandinavske države šele sedaj čutijo potrebo o vzajemni obrambni pomoči, kolikor v tem, da se skandinavske države raz-govarjajo o sklenitvi obrambne pogodbe navzlic čl. 3. sovjetsko-finskega sporazuma, ki določa, da se bosta obe pogodbeni stranki »izognili vsakemu napadu druge proti drugi in da ne bosta sklenili nobene zveze ter se ne bosta udeležili nobene koalicije, ki bi bila naperjena proti drugi pogodbeni stranki«.
Spričo tega besedila se torej zdi izključena vsaka možnost, da bi se skandinavske države mogle sporazumeti o obrambni zvezi, ki bi bila naperjena proti Rusiji. To bi mogli storiti Švedska in Norveška, izključeno pa je, da bi po sporazumu z Moskvo mogla kaj takega tvegati Finska. Poročila sicer pravijo, da so se razgovori o obrambni zvezi skandinavskih držav vršili že pred sovjetsko-finskimi pogajanji in da je na primer Norveška že pred dvema tednoma odgovorila na neko zadevno finsko vprašanje o sklenitvi take zveze pritrdilno.Kakor se sicer s tem skuša odbiti vsaka misel, da se nova pogajanja med skandinavskimi državami vršijo na kakršenkoli zun an j i pritisk, je vendar izven dvoma, da je po finsko-sovjetskem sporazumu postala sklenitev obrambne zveze, ki bi bila naperjena proti Rusiji, ne le neaktualna, temveč naravnost nemogoča. Verjetno je zato, da gre za akcijo, ki je dogovorjena med Finci in Moskvo. Ta možnost se zdi najbolj naravna, kajti drugače bi si po mnenju tukajšnjih krogov skandinavske države izpostavile kaj slabo izpričevalo o svojem dosedanjem zadržanju, ki ni bilo tako, da bi se ga morala Finska veseliti. Res je. da govore nekatera poročila o zaskrbljenosti skandinavskih držav zaradi novega položaja, toda njihovo zavarovanje proti Rusiji vsaj skupno s Finsko ni več mogoče.
Manj verjetna se zdi, da kumuje pogajanjem za sklenitev obrambne zveze Nemčija, ker bi si bilo mogoče razlagati, da taka zveza ni naperjena proti Rusiji, kakor to zahteva čl. 3 sovjetsko-finskega sporazuma, samo toliko časa, dokler sta Nemčija in Rusija v vsakem pogledu navezani na medsebojno sodelovanje. Vendar nekateri nemškega ozadja zaradi tega ne izključujejo, ker menijo, da gre za poprejšnji sovjetsko-nemški dogovor o razdelitvi interesnih sfer v Skandinaviji. Toda v tem primeru nastane "prašanje. proti komu naj bi bila nova zveza naperjena Ako ta zveza ne more biti naperjena proti Rusiji in tudi ne proti Nemčiji, če ta prevzame patronanco nad njo. potem bi mogla služiti samo interesom obeh velesil proti tretjemu, to je proti obema zapadni-ma zaveznicama. To misel tu izključujejo, ker se zdi poučenim nemogoče, da bi se skandinavske države sedaj angažirale v taki obliki proti Angliji in Franciji, ki b! pomenila povečanje napetosti, ko pa so doslej nasprotovale angleškim in francoskim pobudam za pomoč Finski prav Iz strahu pred razširjenjem sedanje vojne med velesilami. Ako so se odločile za tako poli' tiko. bi pomenilo, da so se iz dežja zatekle pod kap.
Po vsem tem se zdi torej najbolj verjetno, da je v ozadju snovanje nove zveze Sovjetska unija, ki hoče ž njo razširiti svoj vpliv v Skandinaviji preko Finske tndl na Švedsko in Norveško, da s tem še bolj utrdi svoj vpliv v Baltiku, medtem ko bi dejansko samo Danska ostala prepuščena Nemčiji. Na to bi kazala ne le dosedanja sovjetska previdnost, da se izogne neposrednemu konfliktu z zapadnima velesilama, temveč tudi okolnost, da se hoče na vsem baltiškem področju zavarovati predvsem na onih točkah, ki izboljšujejo njen strateški položaj proti Nemčiji To bi pomenilo, da je morala Nemčija privoliti tudi v to novo razširjenje sovjetskega vpliva samo iz potrebe nadaljnjega sodelovanja z Moskvo zaradi nevarnosti, ki jim je izpostavljena v svoji osamljenosti proti zapadnima zaveznicama.
Spričo tega razvoja se tukajšnjim krogom možnost sklenitve rumunsko-sovjet-skega nenapada'nega pakta ne zdi več povsem nemogoča.
V finskih uradnih krogih naglasa jo, da bo imela nova pogodba izključno defenziven značaj, da tako ne bo nasprotovala določilu mirovne pogodbe, ki prepoveduje Finski sklenitev vsake zveze, ki bi bila naperjena proti sovjetski Rusiji.
Vprašanje Moskvi
London, 14. marca s. (Reuter). Kakor poročajo iz Stockholma ln Osloa, nameravata švedska ln norveška vlada po diplomatski poti prositi sovjetsko vlado za informacije o onih točkah v sovjetsko-finski mirovni pogodbi, ki omenjajo trgovinske odnose med Sovjetsko Rusijo ter švedsko in Norveško.
Izgleda, da sedaj v skandinavskih državah tudi oni krogi, ki so nasprotovali doslej direktni pomoči Finski, uvidevajo, da je novi položaj za skandinavske države
neugodnejši nego prejšnji. To sklepajo tudi iz sinočnjega govora švedskega zunanjega ministra Giintherja.
Baltiška konferenca v Kfgi
Riga, 14. marca. p. Popoldne se je pričela v Rigi konferenca baltiških držav, ki se je udeležujejo vsi zunanji ministri in poslaniki baltiških držav z načelniki zunanje političnih oddelkov. Delegate bo jutri sprejel predsednik republike Ulmanis. konferenca bo trajala do sobote zvečer. Gre za to, da se doseže soglasje o novih smernicah zunanje politike, ki je postalo potrebno zaradi novega položaja na severu, kakor tudi, da se sprejmejo primerni sklepi o tesnejšem sodelovanju baltiških držav.
Pod čigavo kontrolo
Angleški politični krogi upajo, da nova zveza ne bo ustanovljena pod okriljem Nemčije
Pogajanja že v teku
Prvi diplomatski razgovori so se končali z načelnim pristankom švedske in Norveške
Stockholm, 14. marca j. (RSV). Središče političnega zanimanja tvori danes možnost sklenitve obrambne zveze med Finsko, Švedsko in Norveško, ki je z izjavami finskega zunanjega ministra Tannerja ter švedskega zunanjega ministra Giintherja stopila v svoj odločilni stadij. Politični opazovalci pripominjajo, da je zaenkrat glavni zagovornik in pobomik take obrambne zveze finski zunanji minister Tanner, ki je že izjavil, da se morajo pogajanja za sklenitev te zveze pričakovati že v najbližjem času. Švedski zunanji minister Günther se sicer doslej o tej zvezi ni tako jasno izrazil kakor Tanner, vendar pa je njegova večja previdnost razumljiva glede na najnovejše tendence v švedski politiki, ki streme za tem, da se ta politika temeljito revidira.
Politični opazovalci sodijo, da bo taka revizija najbrže naletela na razne težkoče tako politične, kakor tudi vojaške narave. Vseeno pa je za stališče Švedske do obrambnega pakta zelo. značt na okoliščina, da so pričeli tako švedski listi, ki so v tesnejših zvezah z vlado — n. pr -»Social-Demokraten« in celo listi ki so doslej strogo zagovarjali idejo nevtralnosti — n. pr.
»Svenska Morgenblad«, pisati v prilog vojaške zveze med severnimi državami. Prav tako je zelo značilen apel predsednika »Nordijskega društva«, ki se javno zavzema za to »da morajo vse nordijske države združiti svoje vojaške sile za ohranitev skupne svobode«. V tej zvezi zaenkrat — vsaj po Tannerjevih besedah — ni vključena tudi Danska.
Helsinki, 14. marca. s. (Reuter) Kakor je sporočil zunanji minister Tanner, je finska vlada stavila Švedski in Norveški predlog za sklenitev obrambne vojaške zveze, še preden je finska delegacija odpotovala na mirovna pogajanja v Moskvo.
Sedaj sta tako norveška kakor tudi Švedska vlada ze dali svoj načelni pristanek na sklenitev take zveze. Norveški zunanji minister Koht je sporočil danes v Oslu, da je bil pritrdilni odgovor norveške vlade poslan finski viladi že pred dvema dnevoma. Čas in kraj, kjer se bodo pogajanja za sklenitev zveze vršila, pa še ni določen.
V švedskih uradnih krogih v Stockholmu so danes izjavili, da se bodo pogajanja pričela, čim se bo finska vojska dokončno umaknila na svoje nove meje in 1» Finska ratificirala mirovno pogodbo.
London, 14. marca, j (Reuter). Po zanesljivih informacijah, ki so jih danes Drejeli merodajni krogi v Londona je Norveška pristala na finski načrt, da se ustanovi obrambna zveza med tremi skandinavskimi državami: Finsko. Švedsko in Norveško Načrt o obrambni zvezi ni povsem nov. marveč je bil sprožen že poprej. Dreden ie finska delegaciia odpotovala na mirovna pogajanja v Moževo Po mnenju angleških krogov ni izkliučeno. da ie imel ta načrt tudi precejšen vpliv na stališče finske delegacije pri Doeaianiih s sovjetsko vlado Toda ne glede na to kakšen vpliv ie utegnil imeti ta načrt na to da ie Finska pristala na sovjetske mirovne oredloee. ie danes še važnejše vprašanje, ali se bo nova trozveza. ki je na vidiku, ustanovila brez tuje pomoči, ali pa bo morda nasprotno oživotvoriena z nemško pomočjo, z željami in namerami rajha. da poveča svoj politični vpliv v nordijck;b državah. Angleški krogi upajo, da se nova aliansa ne bo stvorila ood patronanco Nemčije Ako bi pristale nordijske države na tako pokroviteljstvo, bi to lahko slednjič privedlo do tega. da bi celo opustile Svojo nevtralnost in brez pridržkov zaplavale v nemški polit-čni tok. v ang'eskih merodajnih krogih izjavljajo, da bi morali v takem primeru zavezniki državi nai izpremeniti svojo politiko do nordijskih držav.
Kdo Ima dobiček od moskovskega miru
Pariz, 14. marca. j. (Havas). Francoski vojaški krogi trdijo da utegne moskovski mir zakriviti nesoglasja med Nemčijo in Sovjetsko unijo. Strategične prednosti Sovjetske unije so v Baltiškem morju in zlasti še v Hangöju take narave, da jih Nemčija ne more prezreti V primeru kakega konflikta med Sovjetsko unijo in skandinavskima državami bi se dogodki odigravali v tako nevarni bližini Nemčije, da se le-ta skoraj ne bi mogla izogniti potrebi po intervenciji. Dokler je še obstojala poli ka država, sovjetske postojanke na Baltiku Nemčiji niso mogle biti ne-
varne in so imele pač samo obrambni zna-, čaj Sovjetske unije napram poljskim pomorskim načrtom, ki so tx> izgradnji poljske vojne mornarice izdajali zelo široko zasnovo. Danes pa so utrjene sovjetske postojanke v Baltiku neposredna grožnia za Nemčijo.
Navzočnost Sovjetov v Finskem zalivu po mnenju francoskih vojaških krogov danes Nem&jo silno vznemirja in je nemški položaj danes tu bistveno drugačen, kakor pa je bil še za časa sklenitve nemško-sovjetskega pakta v avgustu 1939, ko še nihče ni pričakoval finsko-sovietskega spora. Zaradi tega je Nemčija tedai brez večjih pomislekov dovolila Sovjetski uniji okupacijo vzhodne Poljske ter ji prepustila nekdaj nemške pozicije v baltiških državah. Prednosti, lei si jih je Nemčiia v vsem tem času pridobila na Švedskem in Norveškem, pa se z moskovskim mirom niso prav nič povečale. Nordijsko železo in les prihaja v Nemčijo v nezvečanih količinah in z nezmanjšanimi tehničnimi tež-kočami kakor poprej. Bilanca nemš*:o-sovjetskega pakta ie doslej ta. da je Nemčija tista stranka, ki zgublja, dočim Moskva spravlja dobiček.
Amerika ne zaupa Sovjetski uniji
Washington, 14. marca. s. (Ass. Press.) V merodajnih političnih krogih so danes izjavljali. da vlada Zedinjenih držav do nadaljnjega še ne namerava preklicati moralnega embarga za izvoz vojnega materiala v Sovjetsko Rusijo. Za nadaljnjo veljavo embarga navajajo naslednje razloge:
1.	Ameriška vlada ni sigurna, da ne bo Sovjetska Rusija ponovila svojega napada proti Finski, enako, kakor je to storila Nemčija proti Češkoslovaški.
2.	istotako niso v Ameriki prepričani, da ne bi Sovjetska Rusija sedaj, ko ima s sklenitvijo miru na Finskem proste roke, pokrenila nove akcije na jugu Evrope ali na Bližnjem vzhodu.
3.	Ni nobene sigurnosti, da ne bi vojni material, ki bi ga Zedinjene države prodale Sovjetski Rusiji, šel v Nemčijo.
polno odcepitev od Prage. Zaradi finančnih težav se je slovaška vlada obrnila na Prago, ta pa je za svojo podporo Slovaški zahtevala jamstva slovaške vlade o spoštovanju ustavne" ga zakona. V začetku marca lanskega leta so listi poročali s Slovaške o prvih incidentih Hlinkove garde, edine dovoljene slovaške polvojaške organizacije, s češkoslovaško vojsko. Zaradi naraščajočih slovaških groženj z odcepitvijo je spor med Bratislavo in Prago začel zavzemati vedno večji obseg. Šele 7. marca je na zahtevo osrednje vlade izdala slovaška vlada komunike, ki poudarja, da je politični položaj Slovaške določen z ustavnim zakonom o avtonomiji z dne 19. novembra 1938.
Zdelo se je, da bo sedaj v vseh spornih vprašanjih vendarle mogoč sporazum. Toda v spor so se začele vmešavati nevidne sile in pristaši popolne odcepitve so le še ojačili svojo akcijo. Praga je tedaj odločno intervenirala. Dne 10. marca 1939 je bila v sporazumu z nekaterimi slovaškimi voditelji odstavljena Ti sova vlada in imenovana nova s Sivakom na čelu. 2e nasled-niega dne je Sivaka zamenjal vodja Hlinkove garde dr. Sidor. Bivši minister dr. Durčanski, sedanji zunanji minister Slovaške, se je tedaj zatekel na
Dunaj, od koder je vodil ostro kampanjo proti Pragi. Odstavljeni dr. Tiso pa se je 13. marca posvetoval s Hitlerjem v Berlinu, od koder je odootoval v Bratislavo in sklical že za naslednji dan sejo slovaškega deželnega zbora, ki je po Tisovih zaupnih pojasnilih dne 14. marca 1939 proglasil slovaško neodvisnost.
Isto ie storil popoldne tega dne tudi msgr. Vološin za Podkarpatsko Rusijo, medtem ko sta predsednik republike dr. Hacha in zunanji minister dr. Chvalkovsky odpotovala v Berlin, kjer sta morala 15. marca zjutraj podpisa" ti protokol o vključitvi Češke in Moravske v Veliko Nemčijo. Nekaj ur pred tem podpisom so nemške čete zasedle Moravsko Ostravo, pet ur po podpisu pa so že vkorakale v Prago in še istega dne zasedle vse ozemlje češke in Moravske. Medtv?m so tudi madžarske čete začele svoj pohod v Podkarpatsko Rusijo, ki je 19. marca nehala obstojati kot samostojna država. Dne 16. marca 1939 je kancelar Hitler podpisal na Hradčanih v Pragi odlok o protektoratu tretjega rajha nad češko in Moravsko, 18. marca pa je bil imenovan za nemškega protektorja češke in Moravske bivši nemški zunanji minister baron Neurath.
Nenapadalna pogodba med Sovjeti In Rumunfjo ?
V nemških političnih krogih napovedujejo, da bo v kratkem prišlo do važnih sprememb v sovjetsko-
rumunskih odnosa j ih
Berlin, 14. marca. s. (Ass. Press.) V dobro poučenih, toda neuradnih nemških krogih so danes izjavljali, da je nemška vlada prejela od sovjetske vlade obvezno zagotovilo, da Sovjetska Rusija ne bo na^ padla Rumunije. Ta sovjetska obljuba bo baje prihodnje dni oflclebio objavljena.
že dalje časa se govori, da se vrše pogajanja za sklenitev aovjetsko-rumunske nenapadalne pogodbe. V uradnih krogih varujejo o teh razgovorih največjo tajnost, vendar so gotove informacije le prišle na dan. Vsi znaki kažejo, da se razgovori vrše v Berlinu, vendar to tako Nemci kakor tudi Rumunl in Sovjeti zanikajo.
Pravkar je prispel v Berlin neki rumun-ski general, baje z nalogo, da se pogaja za zaključitev nove trgovinske pogodbe med Rum unij o in češko-moravskim pro-tektoratom. Danes je imel gospodarski svetovalec nemške vlade dr. Wohlthat predavanje o Rumuniji. Na predavanje so bili prvotno povabljeni tudi tuji diplomati, potem pa je zunanje ministrstvo vabilo preklicalo.
V dobro obveščenih političnih krogih napovedujejo, da bo še tekom tega tedna prišlo do važnih sprememb v sovjetsko-ru-munsklh odnošajih.
Tudi gotove informacije Is Bukarešte potrjujejo,' da je pričakovati sklenitve sov- . jetsko-rumunske nenapadalne pogodbe. Tudi te Informacije pravijo, da se za sklenitev zavzema predvsem;Nemčija, ki želi, da aeae bi Sovjetaka Rusija zapletla v no-
ben nov oborožen konflikt, tako da bi mogla nemoteno dobavljati Nemčiji potrebno blago.
Gospodarski ukrepi v Rumuniji
Bukarešta, 14. marca. br. (Stefani). Kmetijski minister je davi v neki izjavi z novinarji napovedal, da bo v kratkem ra-cioniran konsum mesa. Vse mesnice v Rumuniji bodo po dva dni na teden zaprte. Nadalje je izjavil, da bo v dveh mescih obdelanih dodatnih 10 milijonov ha zemlje, da bi se tako kril primanjkljaj kmetijskih pridelkov v Rumuniji, ki je nastal zaradi zadnje neugodne žetve. Vlada bo za obdelovanje te zemlje organizirala mladino v starosti od 18 do 20 let, žene, deloma pa tudi moške, ki so sedaj mobilizirani, a bodo za dobo dveh mescev odpuščeni iz vojaške službe.
Kaj snuje Nemčija
Kodanj, 14. marca. j. (Havas). Berlinski dopisnik lista »Politiken« trdi v svojih razmotrivanjih, kakšna utegne biti pot némSke politike po likvidaciji sovjetsko-finskega konflikta, da si bo Nemčija v bo* doče prizadevala doseči:
. 1) Sklenitev trgovinske pogodbe med
MIZ.
Italijo in Sovjetsko unijo, slično nemško-sovjetskemu paktu.
2)	Nenapadalni pakt med Sovjetsko unijo in Rumumjo.
3)	Nenapadalni pakt med Sovjetsko unijo in Turčijo.
Dopisnik nato pripominja, da bo šlo vse bodoče prizadevanje Nemčije in Sovjetske unije za tem, da iztrga Turčijo iz franco-sko-angleškega zavezniškega sistema. Prav tako je zelo verjetno, da bo Finska v bodoče prisiljena usmeriti se gospodarsko napram Sovjetski uniji in Nemčiji. Naravno je, da bo imela taka usmeritev tudi pomemben politični vpliv na ostale skandinavske države. Dopisnik zaključuje, da je problem, ki trenotno najbolj zanima nemško zunanjo politiko: ureditev vprašanja Aaiandskih otokov.
iz bolgarskega sobranja
Sofija, 14. marca. br. (Stefani) Od včeraj se v bolgarskem sobranju razvija živahna debata o adresi na vladarja, s katero bo sobranje odgovorilo na njegovo zadnjo prestol no besedo. V debati je snoči bivši ministrski predsednik Mušanov poudaril,
ustavil v Parizu. Odpotoval je iz Londona s posebnim letalom angleškega letalskega poveljstva ter je pristal na pariškem letališču Le Bourget ob 12.15. Na letališču sta Wellesa sprejela angleški veleposlanik sir Ronald Campbell in odpravnik poslov ameriškega poslaništva Murphy skupaj z raznimi drugimi odličnimi osebnostmi. Welles se je takoj podal v svoj hotel na trgu Vendome. Ob 12.30 se je sestal s francoskim ministrskim predsednikom Daladierom, s katerim je imel daljšo konferenco. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je Welles ob tej priliki izročil Da-ladieru tudi osebno poslanico prezidenta Roosevelta. Razgovorom je prisostvoval tudi odpravnik poslov ameriškega poslaništva Murphy.
Pred odhodom iz Londona v Rim so zastopnik angleškega tiska zastavili Wellesu razna vprašanja, na katera pa ameriški diplomat ni dal nikakih odgovorov. Nocoj ponoči se Weles odpelje v Rim, kjer se bo sestal s predsednikom vlade Mussolini-Pariz, 14. marca. j. (Havas) Na svoji poti I jpm jn zunanjim ministrom grofom Cia-iz Londona v Rim se je ameriški državni i nom. podtajnik Sumner Welles danes opoldne I
da Bolgarija pričakuje priznanje svojih pravic in zgodovinskih življenjskih interesov. Bivši ministrski predsednik Cankov je naglasil, da balkanski mir ne more biti zavarovan brez aktivnega in konstruktivnega sodelovanja Bolgarije, kateri pa se bo to omogočilo le, če se ji priznajo njene legitimne pravice. Bivši minister Statev je v svojem govoru naglasil, da je sedanja politika nevtralnosti in miru na Balkanu v interesu Bolgarije.
Nadziranje turških
vojaških letališč
Ankara, 14. marca. s. (Reuter) Poveljnika angleškega in francoskega letalstva na Bližnjem vzhodu generala Mitchell in Jeaunaud sta danes pregledala turško vojaško letališče v Eskišeheru v vzhodni Turčiji, v bližini sovjetsko-turške meje.
Weites v Parizu
Gospodarski položaj Finske po vojni zelo težaven
Vlada 2e pripravlja važne gospodarske ukrepe
SKÀ V ŽALOSTI
Z Isto p^žrfvovalsiostfo, ki so jo dokazali na bojiščih, se sedaj Find pripravljajo tudi na obnovo svoje okrnjene domovine
Helsinki, 14. marca. br. V Helsinkih vlada še zmerom velika žalost in potrtost zarad. izredno težkih posojev. pod katerimi ie bilo mogoče skleniti mir s Sovjetsko Rusijo in tako zaključiti vojno, ki bi je Finska dolgo ne mogla več sama zdržati. Vlada je izdala celo vrsto ukrepov, da se preprečijo nemiri, ki bi mogli nastati spričo splošne konstemacije. Finski parlament tudi na svoji včeraišnji seji še ni prišel do zaključka glede ratifikacije mirovne pogodbe.
Sinoči ie zunanji minister Tanner izjavil poročevalcu agencije Havas. da bo moral novi parlament z absolutno večino glasov cdlcčati o pogodbi, če v sedanjem ne bo mogoče doseči po zakonu določene pet-šestinske večine za ratifikacijo pogodbe. Stvar s« bo, kakor vse kaže, končala šele v 10 do 14 dneh, med tem pa se Finci že pripravljajo na obnovo države in zavarovanje svoje bodočnosti.
Preglas vlade
Da bi se pomirila finska javnost, je snoči finska vlada izdala poseben proglas, v katerem poudarja, da ie Finsko sicer zadel hud udarec, da pa je vendarle ohranila najdragocenejše stvari, svojo neodvisnost, suverenost, svojo vojsko in svojo politično svobodo. Finska se bo sedaj lahko s podvojeno silo posvetila svoji gospodarski obnovi, posebno še. ker je ostalo nedotaknjeno edinstvo vsega njenega naroda.
Dnevno povelje maršala Mannerheinia
Maršal Mannerheim je izdal snoči naslednje dnevno povelje vojski, ki je bilo četam sporočeno o polnoči:
Vojaki slavne finske armade! Mir med našo državo in Sovjetsko unijo, ki je bil včeraj sklenjen, nam je naložil težke mirovne pogoje. Sovjetski uniji pripadejo vsa bojišča, ki smo jih napojili z našo krvjo. Vi niste hoteli vojne. Bili ste prisiljeni zgrabiti za orožje in braniti domovino. Dovršili ste junaška dejanja, ki bodo še po stoletjih zapisana na slavnih straneh naše zgodovine. Več ko 15.000 Fincev ne bo več videlo svojih domačih krajev. In če sniva 200.000 sovražnih vojakov svoj zadnji sen v snegu, to ni vaša krivda. Boril sem se že na neštetih bojiščih, a nisem videl vojakov, ki bi bili vam enaki. Bodite iz katerekoli dežele ali iz kateregakoli družabnega sloja, ponosen sem na vas. Razdejanje 1500 tankov in nad 700 letal priča o dejanjih, ki jih lahko dovršijo le možje.
Kljub vsemu pogumu in požrtvovalnosti naše vojske pa je bila vlada prisiljena sprejeti mir pod najtežjimi pogoji. Razumljivo je to. ker je naša armada premajhna in so naše rezerve nezadostne. Ni nam bilo mogoče pripraviti se na vojno proti velesili in jasno je. da bi take voine dolgo ne mogli vzdržati. Po treh mesecih in pol vojne smo ostali še zmerom sami. Toda v 16 tednih krvavih bojev naša armada še zmerom ni bila premagana in tudi naša notranja fronta še zdavnaj ni bila omajana. Težko nam ie bilo odstopiti državi s tujimi življenjskimi nazori in tujim sistemom deželo, ki meri stotisoče oralov, toda ponosni smo. da izpopolnjujemo še nadalje našo najvišio nalogo, ki nam je bila zaupana. v obrambi zapadne civilizacije.
President Kalilo finskemu narodu
Davi je govoril po radiu prezident Kal-lio. Težki mirovni pogoji, ki so nam bili vsiljeni ie dejal, bodo izhodišče nadaljnjega razvoja Finske, ki bo na novih osnovah zgradila svojo bodočnost. V teku zgodovine so se tokrat ponovile izkušnje, ki jih je Finska doživela v odnosu do Rusije. Ponovili so se dogodki, ki jih je sprožil vzhodni imperializem prvič že za časa Petra Velikega Pokrajina Viborg je prešla spet pod rusko oblast, čeprav zgodovinsko in geografsko pripada Finski, ohranila pa je Finska svojo neodvisnost in njene nacionalne pravice so ostale nedotaknjene. Finska je na ta način pravzaprav dosegla moralno zmago, ki je ostali svet še zda-leka ne more ocenitL Naša silna borba za neodvisnost bo ostala zabeležna v naši zgodovini. Čeprav bo Finska sprejela pomoč civiliziranih narodov, ki so z njo enakih čustev in imajo enake cilje, se bo morala vendar zanesti tudi v bodoče najbolj na svojo lastno moč in na svoje nacionalno edinstvo. ki ji je bilo najvarnejši ščit v borbi in ji bo tudi najboljše jamstvo za bodočnost. Čeprav lahko samo z žalostjo govorimo o izgubah preostajajo Fincem še zmerom velike sile za obnovo. Finski narod je še na nogah. Čast in patriotizem vseh Fincev bosta najboljša osnova in najboljša insp'raciia za naše delo v bodočnosti Finska vojska ie še oborožena in pripravljena braniti ozemlje, ki nam je ostalo, ter obstanek države. Finska slavi tisoče padlih, ki so dali svoje življenje T
borbi za najsvetejšo stvar. Finska časti svojega maršala Mannerheima, ki je simbol junaštva finske vojske.
Pred odstopom
Rytijeve vlade
Kodanj, 14. marca. s. (Reuter). List »Politiken« poroča, da bo sedanja finska vlada v kratkem odstopila. Nato bo imenovana nova prehodna vlada, ki bo imela predvsem nalogo, da ratificira mirovno pogodbo s Sovjetsko Rusijo in vzpostavi diplomatske odnošaje med Finsko in Sovjetsko Rusijo, ki jih je, kakor znano, sovjetska vlada pred pričetkom vojne prekinila.
Seja finskega parlamenta
Helsinki, 14. marca. br. Finski parlament je tudi danes zasedal. Ministrski predsednik dr. Ryti in dr. Paasikivi, ki sta se z ostalimi člani finske delegacije snoči ob pozni uri vrnila iz Moskve, sta danes na
seji poslanske zbornice podrobno poročala o poteku pogajanj v Moskvi.
Helsinki, 14. marca. AA. (DNB). Izve se, da so bili sovjetski pogoji za sklenitev miru predmet razprav na več sejah parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora, ki je dal nato pristanek, da se finska delegacija v Moskvi pooblasti, da podpiše pogodbo za mir. Parlament, ki je med vojno zasedal izven Helsinkov, bo v kratkem sklican, da ratificira mirovno pogodbo.
Nezadovoljstvo
v finski vojski
Amsterdam, 14. marca. j. (Havas). Dopisnik lista »Telegraaf« poroča iz Helsinkov, da je bilo včeraj po odstopu finskega ministra za narodno obrambo Nukkonena odstavljenih tudi več častnikov finske armade. Dopisnik pripominja, da je vlada storila ta ukrep iz bojazni, da ne bi prišlo do upora vojske proti vladi zaradi podpisa mirovne pogodbe z Moskvo, ki je del finske vojske ne odobrava.
Kdo je kriv finske nesreče
Govor švedskega zunanjega ministra Güntherja — Zapadni velesili odklanjata vsako odgovornost
Stockholm, 14. marca. br. Švedski zunanji minister Günther je imel nocoj govor, ki so ga prenašali tudi po radiu. Günther je v svojem govoru poudaril, da si je Švedska ves čas vojne med Finsko in sovjetsko Rusijo mnogo prizadevala, da bi pomagala Finski. Švedska je stavila sedaj Finski na razpolago tudi kredit v znesku 400 milijonov kron. Ni pa bilo Švedski mogoče, da bi Finski priskočila na pomoč tudi s svojo oboroženo silo. Tega niso do- ; puščale obče mednarodne okoliščine. j Švedska ni mogla pristati niti na to, da bi zapadni velesili pomagali Fincem na ta način, da bi se njih oborožene sile trans- I portirale preko švedskega ozemlja. Švedska in Norveška sta v resnici hoteli za vsako ceno ohraniti svojo nevtralnost. Usoda njune nevtralnosti tokrat ni bila . odvisna le od njiju samih, napačno pa bi ; bilo, če bi se bila Finska zanašala na pomoč od koderkoli, ko so se pojavile take t zapreke, kakršnih nista mogle premagati niti Finska in Norveška, čeprav nista bili neposredno prizadeti.
Italo Zingaretti dolži predvsem švedsko
Milan, 14. marca. z. Italo Zingarelli, dopisnik »Stampe« v Helsinkih, tolmači v daljšem poročilu novi položaj Finske slično, kakor francoski listi, kar je izzvalo v političnih krogih veliko pozornost. Zingarelli smatra, da za poraz Finske niso krivi zavezniki, marveč v prvi vrsti švedska in Norveška, ki sta naravnost sistematično onemogočali vsako resnično pomoč zaveznikov Finski. V prvi vrsti smatra, da je švecska v največji meri odgovorna za usodo Finske. Predvsem švedsko stališče je bilo merodajno za to, da je Finska sprejela ponižujoče pogoje, ki jih je diktirala Moskva, ker Finska ni mogla računati na takojšnjo pomoč zaveznikov zaradi ovir ki jih .je delala švedska. Tega mnenja je tudi finska javnost, ki smatra postopanje švedske za očitno izdajo.
Zavezniki izpolnili svoje obljube
Pariz, 14. marca. j. (Havas). Glede na nekatere očitke, da zavezniški državi Finski nista nudili zadostni pomoči, izjavljajo v merodajnih francoskih krogih, da je francoska vlada do kraja izpolnila vse svoje obljube Finski. V teku decembra lanskega leta je Finska prvikrat prosila Francijo za materialno pomoč. Francija je prošnji nemudoma ustregla ter brez odloga pričela z dobavami materiala. Finska je svoj apel za pomoč omejila samo na materialne dobave, ker je pač računala, da bo vojaško pomoč dobila iz švedske.
Danes je ugotovljeno, da ,je Finska prvikrat apelirala na švedskem za vojaško pomoč sredi januarja ter je nato ponovno prosile, zanjo švedsko vlado. V začetku druge polovice februarja je finski poslanik v Parizu Holma obvestil francosko vlado, da zaradi počasi prihajajočih materialnih transportov materialna pomoč, ki jo Finska prejema, ne zadošča več ter da Finska tako potrebuje ljudi, in sicer v kar najkrajšem času. Dne 26. februarja je francoska vlada na to opozorilo odvrnila, da so čete, zahtevane za 20. februarja, pripravljene ter da bodo nemudoma vkrcane za pot na Finsko, toda samo v primeru, da jih bo Finska službeno zahtevala. Take služ >ene zahteve pa Finska nikoli ni sporočila Franciji, dasi je prav tako službeno zahtevo Francija smatrala za neizogibno potrebno glede na stališče, ki sta ga v pogledu tuje pomoči zavzeli obe drugi skandinavski dežavi.
London, 14. marca. br. »Daily Telegraph« naglaša danes v svojem uvodniku o finskem vprašanju, da si je bila angleška vlada že pred nekaj tedni na jasnem, da sta postali Sovjetska Rusija in Nemčija zaveznici. Anglija pa ni smatrala za potrebno, da bi zaradi tega Sovjetski uni^i takoj napovedala vojno, čakala je, da «■« za to ponudi ugodna prilika. V Angliji so dobro vedeli, da bi pomenil vsak udarec, ki bi se prizadejal Sovjetski uniji, udarec tudi za Nemčijo. Prav zaradi tega je vrhovni svet že pričetkom februarja razpravljal o pomoči Finski. Važno pa je v razpletu dogodkov, da so zapadni zavezniki še sedaj mnenja, da sta sd Nemčija in Sovjetska Rusija sporazumno razdelili interesne fere v Skandinaviji, švedska pa da
tega še sedaj ne veruje.
+
Zavzetje Viborga tik pred mirom
Moskva, 14. marca. AA. (DNB). Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja se glasi:
V teku 13. marca so sovjetske čete ob sedmih zjutraj z naskokom, ki je trajal dve uri, zavzele mesto Viborg. Na ostalih odsekih bojišča se do opoldne ni dogodilo ničesar važnega. Opoldne so bile ustavljene vse vojne operacije na vseh odsekih bojišča v smirfu pogodbe.
Finske izgube
Helsinki, 14. marca. s. (Reuter) Število finskih vojakov, ki so bili v sovjetsko-finski vojni ranjeni, še ni uradno objavljeno. Cenijo pa, da je bilo samo v teku februarja ranjenih nad 15.000 finskih vojakov.
,Times" o vojaških učinkih mirovne pogedbe
London, 14. marca. br. »Times« objavlja članek svojega vojaškega strokovnjaka o učinkih sovjetsko-finske mirovne pogodbe na finsko državno obrambo in mednarodni položaj. Pogodba, pravi list, pomeni demilitarizacijo Finske. Sovjetska Rusija očitno ni hotefla doseči politične zmage nad Finsko niti uničiti finske države, nego njen vojaški sistem. Izguba Viborga pomeni z vojafkega vidika izgubo važnega strateškega oporišča, za sovjetsko Rusijo pa pridobitev pomembne pomorske baze v Finskem zalivu. Svoje uspehe in pridobitve bo sovjetska Rusija v bodoče 'ahko izrabila v eventualni borbi proti onemu, ki bi poskuša1 vdreti v Finski zaliv. To pa je po mnenju lista lahko izključno le Nemčija. Sovjetska Rusija si je spričo tega sedaj pridobila le nove strateške pozicije v borbi proti svoji veliki zapadni sosedi, do katere bo neizbežno prišlo v bližnji ali dafljnji bodočnosti. Drugi važni rezultat moskovskega miru je, da bo Finska v bodoče v vojaškem pogledu dejansko odvisna od sovjetske Rusije.
Finska ni obupala
Curih, 14. marca. z. Stockholmski dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« poroča, da smatrajo v finskih krogih, da s sklenitvijo moskovskega miru borba s sovjetsko Rusijo še ni končana. Sedanji vsiljeni mir predstavlja samo epizodo, ne pa zaključno poglavje finsko-sovjetskih odnošajev. Strate-gični položaj Finske je sicer močno okrnjen in je samostojna politika Finske v bodočnosti sicer zelo omejena, vendar pa je Finska slej ko prej odločena, voditi kolikor mogoče samostojno politiko. V zvezi s tem dobivajo vesti o sklenitvi defenzivne pogodbe med Finsko, Norveško in Švedsko večji pome«.
Helsinki, 14. marca. s. (Reuter). Položaj na Finskem po sklenitvi mirovne pogodbe bo zahteval važne gospodarske ukrepe vlade. Pričakujejo, da sc b« iz ozemlja, ki je bilo odstopljeno Sovjetski Rusiji, izselilo na Finsko približno 400.000 ljudi. Zato je vlada že poslala v ozemlje, ki bodo odstopljena, vse razpoložljive avtomobile in železniške vagone, da pomagajo prebivalstvu pri izselitvi. Razen tega je tudi švedski pomožni odbor za Finsko pozval več tisoč švedskih prostovoljcev, ki se že nahajajo na Finskem, da pomagajo pri evakuaciji.
Z mlovno sko zelo težko prizadeta Doslej jc šla ena petina vsega finskega izvoza preko vibor-ške luke, nadaljnjih 10 proccntov pa preko Hangöa. V ozemlju pri Viborgu, ki pripade sedaj sovjetski Rusiji, se nahajajo glavne finske tovarne lesovine.
sedaj že vrača na Finsko. Vsi prostori v vlakih, na ladjah in v letalih iz Švedske na Finsko so zasedeni. Danes je v Stockholmu več sto oseb čakalo na telefonske razgovore s Helsinki.
Tudi švedski dobrovoljci se že vračajo
Stockholm, 14. marca. AA. Poveljstvo švedskega prostovoljskega zbora na Finskem sporoča, da so bili izdani že vsi ukro-i pi za vrnitev švedskih prostovoljcev iz Fin-
r pogodbo bo Finska gospodar- i sk<:-. Za^tt dni .f° morali šved^i P*0?*0" hn.lr-i & rn* i voijci zdrzati težki ogenj sovjetskega topništva. vendar se jim je posrečilo odbiti vse napade na desno krilo svojega odseka. Na švedski strani je padlo 12 vojakov, 30 pa jih je bilo ranjenih. Zadnja borba se je bila 10 minut pred ustavitvijo sovražnosti.
Š tir imili j ardni
švedski kredit
Stockholm, 14. marca. s. (Reuter). Švedska vlada je sklenila dovoliti Finski za delo obnove kredit v vrednosti 18 milijonov angleških funtov (4 milijarde dinarjev). Za določitev podrobnosti švedske pomoči dospe prihodnji teden v Stockholm bivši finski ministrski predsednik Kajander.
Begunci se vračajo
Stockholm, 14. marca. s. (Reuter). Veliko število beguncev iz Finske, ki so med vojno pribežali v skandinavske države, se
Izselitev Fincev iz izgubljenih krajev
Helsinki, 14. marca. br. Ministrstvo za prehrano prebivalstva je danes dopoldne odredilo rckvizicijo vseh motornih vozil, ki se bodo nemudoma uporabila za preselitev prebivalstva iz krajev, ki pripadajo sovjetski Rusiji. Preseljeni bodo vsi prebivalci iz Kexholma, ki šteje 6000 ljudi. Serdobola (5000), Pitkärante, kjer je velika tovarna celuloze, in še iz vseh ostalih krajev. Hkra-tu bodo prepeljali iz teh krajev tudi vso njihovo premičnino.
Halifax o obletnici zasedbe češke
London, 14. marca. s. (Reuter). V češki oddaji angleškega radia je hila nocoj pre-čitana ob prvi obletnici zasedbe Češke poslanica zunanjega ministra lorda Hali-faxa češkemu narodu. Lord Halifax poudarja trdno voljo zaveznikov po obnovi češkoslovaške, popravi krivic, ki so bile storjene češkemu narodu in pravi, da je treba ustanoviti novo Evropo, da bo ponovitev takih krivic nemogoča. Poskusi Nemčije, da W uničila gospodarsko in duhovno življenje Čehov, so se ponesrečili. Lord Halifax je na koncu izrazil občudovanje in simpatije angleškega naroda za češko.
Praga, 14. marca. p. Vlada češko-mo-ravskega protektorata je izdala danes glede na jutrišnjo proslavo obletnice priključitve češke in Moravske Nemčiji proglas, v katerem navaja zgodovinske dogodke ter poudarja, da je s priključitvijo postala usoda prebivalstva češke ln Moravske boljša kakor pa Finske in Poljske. Na češkem in Moravskem ni bilo nobenega prelivanja krvi niti socialnega uničevanja dežele. Na koncu poziva proglas Čehe, naj podpirajo oblasti v pospeševanju splošne blaginje ter naj se na dan obletnice priključitve k Nemčiji izogibajo vsakim izgredom.
Poljska Bela knjiga
Pariz, 14. marca. br. (Havas) Še za danes je napovedana izdaja poljske Bele knjige, ki vsebuje dokumente o razvoju odnošajev med Nemčijo in Poljsko ter bo znatno izpopolnila francosko in angleško dokumentacijo o vojni krivdi
V zvezi s tem je poljski zunanji minister Zaleski danes dopoldne izjavil novinarjem, da predstavljajo dokumenti, zbrani v poljski Beli knjigi, nov dokaz o odgovornosti Nemčije za sedanjo vojno. Knjiga bo obeležila doslej deloma še neznana dejstva in bo pojasnila razvoj polj-sko-nemških odnošajev od L 1933. dalje. Tako bodo pojasnjeni diplomatski in politični dogodki v zvezi z Nemčijo in Poljsko tudi v času, na katerega se doslej objavljeni francoski in angleški dokumenti ne nanašajo. Knjiga vsebuje predvsem dokaze, da je nemška vlada od 1933. dalje Poljski ponovno zagotovila, da hoče ohraniti dobre odnošaje z njo.
General Wavel odpotoval v Južno Afriko
Capetown, 14. marca. s. (Reuter) Vrhovni poveljnik angleške vojske na Bližnjem vzhodu general Wavell je sedaj na poti v Južno Afriko, kamor dospe koncem tedna. Wavell je z letalom dospel v Kenijo, kjer je inspiciral angleške čete. Nato je nadaljeval potovanje v Rodezijo. V Capetownu se bo posvetoval z južnoafriškim ministrskim predsednikom generalom Smu-tsom.
Svinhufvud v Rimu
Rim, 14. marca. j. (Havas). Bivši predsednik finske republike Svinhufvud, ki se že drugi dan mudi v Rimu, je izjavil zastopnikom tiska, da je njegov obisk v Rimu povsem privatnega značaja ter da ni bil poverjen z nikakršno politično misijo, s kakršno se hoče tolmačiti njegovo potovanje. Svinhufvud je prišel v Italijo samo iz zdravstvenih razlogov.
Racioniranje masla
in mesa v Angliji
London, 14. marca. br. (Reuter). Notranji minister Samuel Hoare je snoči v spodnji zbornici izjavil, da bodo obroki surovega masla v splošnem konsumu, ki znašajo sedaj po 115 gramov na teden, v kratkem podvojena. Angliji je v zadnjem času uspelo znatno povečati zaloge živiL tako da so sedaj večje, kakor so bile pred vojno. Minister je poudariL da je treba to pripisati v prvi vrsti konvojskemu sistemu, s katerim si je Anglija zagotovila nemoten promet s kolonijami, domini oni in drugimi drža varrà. Ta sistem se je tako obnesel, da se ga v vedno večji meri poslužujejo tudi nevtralne ladje
»Daily Express« poroča, da proučuje angleška vlada možnost da bi še bolj racio-nirala konsum mesa. Backniranje naj bi se sedaj izvršilo tudi v javnih lokalih. Po informacijah Usta bodo v ta namen izdane posebne Izkaznice po enakem
m
Francosko in nemško vojno poročilo
Pariz, 14. marca. j. (Havas). Komunike francoskega generalnega štaba pravi, da na fronti ni bilo nobenih pomembnih dogodkov.
Izmed letalskih akcij so bili važnejši samo poleti angltsk h letal nad Helgolandom in Nemškim zalivom. Neko nemško letalo je preletelo vzhodno angleško obalo. Na fronti je bila na sektorjih ob Mozeli in Renu običajna aktivnost patruljnih čet.
Berlin, 14. marca. j. (DNB). Komunike nemškega vrhovnega vojnega poveljstva pravi, da na zapadni fronti ni bilo nobenega važnega dogodka. Južno od Strass-bourga je nemška protiletalska obramba sestrelila francosko letalo tipa »Mureau«.
Tajna šefa francoskega senata
Pariz, 14. marca. s. (Ass. Press). V francoskem senatu je danes nekaj senatorjev, med njimi Paul Boncour, stavilo predlog, da naj se vrši debata o vprašanju zavezniške pomoči Finski in splošnih vprašanjih vojne. Ministrski predsednik Daladier je takoj pristal na predlog, izrazil pa je željo, da bi bila seja senata tajna. Bivši ministrski predsednik Lavai je predlog podprl. Senatorji so se nato soglasno izrazili za tajno sejo. Ker je bil ministrski predsednik Daladier na tajni seji navzoč, domnevajo, da je podal senatu poročilo o mednarodnem političnem in vojaškem položaju.
Razprava proti 44 francoskim komunističnim poslancem
Pariz, 14. marca. j. (Havas). Dne 20. marca se prične pred pariškim vojnim sodiščem razprava proti 44 franccskm komunističnim poslancem, med katerimi pa jih je 9 v begstvu. Poslanci so obtoženi prestopka proti vladni uredbi z dne 29. septembra 1939, s katero so bile v Franciji razpuščene vse komunistične organizacije.
Selma Lagerlöf
nevarno zbolela
Stockholm, 14. marca. br. Pisateljica Selma Lagerlöf je nevarno obolela. Vest je vzbudila po vsej Skandinaviji veliko pozornost. Listi izražajo v svojih poročilih željo, da bi slavna pisateljica spet okreval a.
Ukinjeni sprejemi pri finančnem ministru
Beograd, 14. marca. AA. Finančni minister obvešča senatorje, bivše narodne poslance, predstavnike posameznih združenj, delegacije in druge, da zaradi izdelovanja proračunskih dvanajstin do na-dalinega ne bo sprejemal nikogar razen službenih osebnosti.
Iz državne službe
Beograd, 14. marca. p. Za notarji, v Mareinbergn je imenovan Marijan Bele, doslej namestnik notarja v istem kraju, za notarja v Mariboru pa Karel Gajšek, doslej notar v Marenbergu.
Beograd, 14. marca. p. Premeščen je k areskemu sodišču v Kamniku kancelist Mihael Sofoek, doslej ptri sreskem sodišča v CerknicL
Beograd, 14. marca. p. Premeščeni sta učiteljica Raza Prah iz Mute v Studence ter tajnica pri šolskem nadzorniku v Mariboru Pavla Kosi za učiteljico v Poljča-ne. — Reaktiv!rama sta bivši učitelj Ivan Fajgelj, ki je imenovan za učitelja 6. skupine v Jarenini, ter updkojena učiteljica ngela Soršak, ki je imenovana za učiteljico 6. skupin^ v Stranicah v konjiškem srezu.
Beograd, 14. marca AA. V železniški službi so premeščeni za v. kontrolorja 6. skupine na Rakeku Ludvik Janežič, doslej v Kotoribi, za višje kontrolorje promet-no-komercialnega oddelka 6. skupine Ivan Lavrin, doslej na Jesenicah, Rudolf Pre-šern, Anton Majcen in Maksimiljan Zurar nin, vsi v Ljubljani, za višjega kontrolorja 6. s'eupine na postaji Ljubljana Friderik Sever, doslej na Jesenicah, za v. kontrolorja gradbenega oddelka pa Rajmtmd Rot.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme, ponekod lahen dež. V severnih krajih bo toplota nekoliko padla v.
Naši kraji in l|u<ljc
Veder Umetniškega kluba
Drevi ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice nastopila z recitacijo iz svojih del petorica mladih slovenskih književnikov, ki so se nedavno zbrali v lastnem Umetniškem kluba
Igor Torkar
f tf/ Š y f > »
/ 7i f
'LV
L. Kiauta
L Mrzel
Jože Kranjc
Vladimir Bartol
Slavni Foltronierijev komorni kvartet v LJubljani
Naše koncertno občinstvo, ki bo drevi poslušalo čudovito komorno muziko svetovno znanega Poltronierijevega kvarteta, bo deležno glasbenega užitka, ki ga je sicer deležno le koncertno občinstvo velemest. Kritika si je edina v tem, da gre častno mesto med predstavniki te najdelikatnejše panoge prav temu kvartetu, ki ga sestavljajo res za to glasbo izvoljeni umetniki. K nam prihajajo iz Zagreba in Beograda, kjer jih je koncertno občinstvo sprejelo z vsem navdušenjem in se divilo muziki, kakršne do zdaj še niso slišali. Umetniki bodo izvajali Mozartov, Pick-Mangia-gallijev in Ravelov kvartet. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani. Začetek bo točno ob 20. uri.
Hace po borbi prijet
Junaški nastop dveh kranjskih stražnikov
Kranj, 14. marca
V sredo ponoči okrog 23. ure se je z bliskovito naglico razširila po Kranju vest, da je bil na Stari cesti aretiran razbojnik Hace. Dasi ljudje niso dosti verjeli novici, so se vendar zbirali okoli polic5i-skega poslopja kjer so se pozneje lahko prepričali o resnici. Kmalu po zaslišanju so namreč policijski organi odpeljali močno uklenjenega Haceta z avtom v Ljubljano.
Kako je prišlo do aretacije?
Hace je zadnje čase begal iz kraja v kraj. Kakor pripoveduje, ga ljudje niso nič kaj radi sprejemali, še manj podpirali. Vsi so se ga bali. pa tudi policija mu ie bila vedno za petami, tako da je bil vedno v nevarnosti, ali da ga zaloti policija, ali pa, da ga izročijo ljudje v roke pravice. Razumljivo je. da je moral v tej stiski priti v zvezo s pajdaši, da bi si vsaj malo olajašal življenje, ki je bilo vedno v nevarnosti. Nekega pajdaša, po imenu Strmo-leta. je Hace hotel na vsak način najti in zato je čestokrat prihajal v hišo št 16 na Stari cesti v Kranju k Hervatinovim. kjer je Strmole še nedavno bival.
Detektiv Šuc je čestokrat opazoval sumljivega neznanca s temnimi očali na cčeh. ki je zapuščal kolodvor, nato pa izginil na Staro cesto. Vestni detektiv je kmalu ugotovil. v katero hišo in h kater" stranki prihaja neznanec in je naročil Hervatinu in njegovi ženi nai takoj obvestita policijo, če bi se neznanec zopet oglasil pri njih. Toda neznanca s temnimi očali dolgo ni bilo. Med tem časom so podnajemnika Str-moleta aretirali in zaprli. Sinoči okoli 22. ure se je nenadno spet pojavil neznanec pri Hervatinovih. Spominjajoč se naročila detektiva Suca sta Hervatina obvestila policijo, neznanca pa sta pridržala v kuhinji z izgovorom, da bo Strmole kmalu prišel domov in da naj ga le počaka kakšno minuto. Toda namesto Strmoleta sta se pojavila na vratih dva stražnika.
Hacetu je odpovedal revolver
Z bliskovito naglico je Hace presodil položaj. v katerem se je znašel. Segel je po malem revolverju in nameril na oba stražnika. Stražnika, ki nista pričakovala takega sprejema, sta obnemela in po njima bi bilo, da ni Hacetu v tem trenutku odpovedal revolver. Stražnika sta izkoristila neznančevo nepriliko in navalila nanj. Stražnik Kremžar se je zaletel neznancu v trebuh in ga podrl, toda v tem trenutku je neznanec že potegnil večjo pištolo
»Steyr« in pričel streljati. Toda stražnik Medec se je iz borbe na tleh izmotal in pričel tolči po neznancu s pendrekom. ne vedoč, da je sam ranjen. Neznanec je namreč v borbi ne tleh izkoristil vsako priliko in streljal, da so bili vsi prisotni poškodovani. Zlasti stražnika Medleta je ob-strelil precej nevarno v noge. Hervatina pa v brado in vrat. Močan udadec s pendrekom je neznanca omamil in stražnika sta «a zvezala, sama pa sta obležala v mltki krvi, obnemela zaradi hude borbe in precej močne krvavitve.
Neznanec je bil Hace
Predstojništvo policije ie bilo po liudeh. ki so zbrali okoli hiše na Stari cesti, obveščeno o dogodku in ie takoi odpeljalo močno uklenjenega neznanca, v katerem so že spoznali Haceta. na stražnico, kjer so ga takoi preiskali in zaslišali. Haceta so peljali v spremstvu več stražnikov. Spremljal: so jih številni ljudje, ki so na vsak način hoteli videti zloglasnega razboinika in se prepričati, ali je res ujet in če ie pravi, kajti v Kranju se je v zadniem času toliko govorilo o Hacetu. kakor menda nikjer drugod. Ljudska domišljija ie vedela ogromno. Videli so ga v vseh mogočih gostilnah in trgovinah, kjer ie kupoval gramofonske plošče. Navadno je ljudska govorica videla in vedela pripo-
vedovati o dobro oblečenem močnem fantu. Nekateri so v njem videli okrutnega, nizkega človeka, drugi zopet brisan ta, ki preganja samo imoviteiše ljudi. Na vsak način pa ie bil Hace zelo miren, hladnokrven. zaradi česar je verjetno bil tudi toliko časa v spotiko oblastvom.
Haeetova oprema
V resnici ie bil tudi zdaj, ko so ga prijeli, umerjen, razgovarjal se je povsem mirno, kakor da se ni nič zgodilo. Na v^a vprašanja ie odgovarjal in ie celo dejal, da mu ni nič hudo, ker so ga prijeli, ker se ie že naveličal življenja. Dejal je. da bo vse priznal, kar ie naredil, da pe bodo kar debelo gledali, kai so napravili drugi. Pravi, da ie streljal zelo malo, da pa je kradel na veLko. Celo v Kranj se je pripeljal. preden so ga prijeli, z ukradenim kolescm. Bil je zelo slabo oblečen, na sebi je imel le kratek panošen suknjič in dolge hlače. Verjetno je tudi. da ie prišel k pajdašu Strmoletu po denar, ker so našli pri njem le še okrog 60 din.
Zanimivo je. kai je nosil Hace s seboj na svoj zadnji dan svobode. V aktovki so bili 4 vitrihi v kožnatem etuiu, glavnik, zobna ščetka, zavoj za obveze, denarnica, dva ključka, dva situacijska načrta, robec in razbite ogledalo. V žepih pa ie imel pištolo znamke »Union«, kalibra 6 35 :n dve pištoli znamke »Steyer«. kalibra 9.2 in 47
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka/lin 16.—.
Ogl- reg. S. br. 15610 27/5. 1939
komadov muracije; 35 patronov je bilo za pištolo »Stever«. 12 pa za pištolo »Union- .
Takoi po zaslišanju so Haceta odpre mi i i z avtom v Ljubljano. Oba stražn ka in Hervatina pa ie pregledal zdravnik in iim nudil pomoč. Ako ne nastopijo komplikacije. bodo rane kmalu zaceliene. ker niti v enem primeru ni krogla prebila kosti in to celo ne Hervatinu. ki ie bil ustreljen v glavo. Hace je tudi na vožnji v Ljubljano dejal, da bo vse izpovedal, kar i e zakrivil. Hace, star komaj 23 let in doma iz Pod-cerkve na Notranjskem, ie verjetno sedaj za vedno na varnem.
Haceta zaslišujejo v Ljubljani
Ljubljana, 14. marca
Ko se je dopoldne po mestu raznesla vest, da so snoči v Kranju zajeli Antona Haccta, sc jc mnogim odvalil težek kamen od srca, a nič manj jih ni bilo, ki skoraj niso mogli verjeti. Haceta — in živega?
Stražnika zaslužita priznanje in nagrado
Po vseh krvavih dejanjih, k: jih je bil zagrešil, ali mu je vsaj ljudski glas pripisal odgovornost zanje, a posebej še po drznem umoru orožnika Medena v Medlogu pri Celju, so vsa znamenja kazala, da s Hacetom ne bo lahek račun. Ljudje so vedeli pripovedovati, da se je razbojnik sam večkrat izjavil pred svojimi da se živ ne ho dal zasledovalcem v roke — saj je pa tudi vedel, da mu kazen za groz>dejstva, ki jih je storil, ne bo prizanesljiva. Prav zavoljo tega je pogumno, tvegano dejanje, ki sta ga izvršila mlada kranjska stražnika, gg. Gojmir Kremžar in Anton Medle, vredno toliko večjega občudovanja in nagrade. Način, kako sta aretacijo izvršila, je zgovoren dokaz, da sta stoodstotno dorasla dolžnostim, ki jih policijska služba na terenu nalaga človeku. Požrtvovalnost, s katero sta izvršila nalogo, in potrpežljivost, s katero prenašata svoje rane, pa pričata o tem, da sta v resnici z dušo in srcem pri svojem poklicu. Na srečo njune poškodbe niso hudega značaja. Ves dan sta bila na kirurškem oddelku junaka dneva, a med drugimi ju je obiskal tudi njun predstojnik iz Kranja, da povpraša o zdravstvenem stanju. Ne maramo kratiti hvale starim kranjskim mestnim stražnikom, vendar se zdi človeku malo verjetno, da bi policija ugnala tako nevarnega tolovaja, če ne bi bila v dobro organiziranem sestavu, kakor je danes v okviru državnega policijskega aparata. Kranjska policija katere vodstvo jc nedavno prevzel g. Zun. mlad, izkušen strokovnjak je po tem svojem redkem uspehu v resnici vredna javne pohvale.
Mnogi bi ga radi videli
Kakor na kirurškem oddelku vzbujata pozornost junaška stražnika, pa med našim občinstvom ni nič manj burnega zanimanja za razbojnika samega. Pred vrati policijskih zaporov v stan šentpetrski kasarni se zbira gruča ljudi in oprezuje, ali bi mogla od kod vsaj dobiti Haceta na pogled. na zvonec ob vratih pa neprestano pritiskajo stražniki, detektivi, policijski komisarji, orožniki, ki prihajajo iz okolice in drugod, da si ogledajo razbojnika, ali je morda identičen s kakšnim sumljivcem, ki so ga bili nedavno srečali v svojem okolišu. ali pa, da ga povprašajo razne podrobnosti o zločinih, ki so jih mora že odkrili. Hace spada pri vsej svoji mladosti v vrsto tistih zločincev, ki najprej z neko neizprosno, uporno trmoglavostjo gredo od zločina do zločina, pripravljeni da ugo-nobe vsakogar, ki jim stopi na pot, a kadar enkrat padejo v zanjko, skoraj z neko otro-ko lahkomiselno prostodušnostjo naštevajo svoje grehe.'
Sam od sebe kajpak Hace ne mara naštevati dolgega rožnega venca svojih grehov, a na vsak prcpričevalnejši indie, ki mu ga višji nadzornik g. Matija Močnik kot vodja preiskave pomoli pod nos, se Hace uda in prizna. Razumljivo je pač, da ga jc zadnja leta, v neprestanem strahu pred preganjalci, zmerom z revolver-
Kultur
Knjige Akademije znanosti in motnost!
v Ljubljani
ii.
(France Veber, Vprašanje stvamss ti. Dejstva hs analize
St. 498)
Kako človek spoznava svet — to vprašanje so razglabljali že mnogi misleci. Lotevali so se ga modroslovci vseh narodov in časov. Zlasti zapleteno je postalo v novejša dobi, po Descartesu. Po drugi strani pa se je vprašanje stvarnosti posebno zamotalo z razvojem fiziologije, ki se je polotila fizioloških in fizikalnih pojavov naših čutnih procesov. Najnovejši razvoj tega vprašanja so končno opredelili nazori sodobne fizike, ki je svet stvarnosti razdrobila v vse prej kakor v čutne danosti. Njej so se na modroslovni strani pridružili tisti misleci, ki so poleg čutne stvarnosti oznanjali in utemeljevali še druge, nečutne, nestvarne danosti, kakor v davni preteklosti Platon in vsi, ki so mu kasneje sledili. Poleg stvarnega sveta so ti misleci, kakor Husserl, Meinong, da imenujem le dva najizrazitejša, nagia-šali še obstoj drugega sveta, področja predmetov, bistev, kamor naj bi spadali predvsem predmeti matematike in ostalih teoretičnih ved.
Prof. Veber se temu osnovnemu stvarnemu vprašanju približuje s psihološke strani. Če izvzamem njegovo bolj načelno kritiko tako zvane sklepčne, asociativne in
oblikovalne teorije stvarnosti, ostaja v vsem svojem delu pri lastni poti in razvija svojo teorijo stvarnosti s povsem samosvojim teoretičn m orodjem. Piedvsem pilb:ja slovenski modroslovec, da ima niša duša dva prvotna deja od katerih gre enemu prvenstvo v gledanju sveta. To j2 čut stvarnega motrenja, torej dej opazovanja, ki ga zasledimo tudi že v živalskem svetu. Ta dej stvarnega opazovanja tvori osnovo drugemu, višjemu deju inveri stvarnega proučevanja b stev in predmetov ali kakor pravi temu prof. Veber, da loči svojo teorijo od Meincnga in Hus-serla — fenomenov. S stvarnostjo računajo in se z njo bavijo tudi druge vede, predvsem prirocosievje. To pa tako, da se pri tem ne zavedajo svojega spoznavnega dela. Psihologija pa proučuje ta opazovalni dej neposredno z notranje stran'. Psihologija motri samo opazo vanje in išče njegove prepletene plasti ter njega pomen pri spoznavanju stvarnosti kot take.
Tu se pričenja izvirno delo, ki ga je opravil prof. Veber v svoji najnovejši publikaciji. Med uvodne misli prišteva nekaj splošnih navedb o opazovanju in analizi. Nato prehaja k glavnim posrednim
teorijam stvarnosti, navaja zlasti Humov nauk o primarnih in sekundarnih kvalitetah, Kantovo teorijo stvari na sebi in pojavov ter Meinongovo predmetno teorijo. Nasproti vsom tem, kaže, da vztraja dr. Veber pri nekakem neposrednem realizmu. Opira se pa pri tem predvsem na pr-vinski, stvarni ali opazovalni čut, ki z njim stvarnost neposredno m brez vsake vmeme modroslovne teorije dojemamo.
Važno je naslednje poglavje »Psihologija opazovanja«. Pisec prehaja k svojim temeljnim nazorom. Zunanje opazovanje je osnova vsega opazovanja in posredno tudi spoznavanja. Opazovanje stvarnosti ima s svoje stiani zopet dve platL Z njim na'et ono ali kakor pisec, pravi, zadenemo na stvari, po drugi strani pa nam prvotni in osnovni dej našega notranjega duševnega življenja ali udejstvovanja odkriva, predočuje tudi vsebinsko plat celokupne stvarnosti. Tako razčlenja pisec opazovanje v zadevanje in predočevanje.
V	ix>g'avju pod naslovom -.»Psihologija stvarnega in nazornega čuta« posveča dr. Veber tema dvema dejama temeljite preiskave. Tu uvaja neke nove pojme in z njimi izpopolnjuje svojo psihološko analizo stvarnega in nazornega čuta.
V	sklepnem poglavju obravnava »Teorijo stvarnosti«. Od ontološkega vprašanja stva-incsti. ki opredeljuje to danost brez zveze z našim spoznavanjem, tako rekoč v njega najsplošnejših lastnostih in vidikih, loči psihološko, ki mu je ravno prof. Veber posvetil to svojo knjigo. Tu gre za znanstveno proučitev naše notranje poti do stvarnosti. Ta pot, ta naš stik z njo nam posreduje posebej stvarni dej. imenovan nasplošno opazovanje. Tega skuša dr. Veber razčleniti z vseh njegovih dejanskih strani. Vsaki odmeri mesto v sestavljenem spoznavnem proceeu.
jem, pripravljenim na strel, niti urice trdnega spanca, vsaj duševno — telesno jc Hace v resnici silak — dodobro izčrpalo in do neke mere si je skorajda oddahnil, ko jc prišel za varno obzidje šentpetrske kasarne.
Hace se je naglo omehčal
Udobno spočit, razkuštran, nenavadno rdeč v obraz — takšna rdečica pomeni največkrat izredno moč v mladem človeku, pa tudi nekakšno spolno premoč — sedi Hace, brez okov, a dobro zastražen pred izpraševalcem svoje vesti in pripoveduje. Na kriminalnem oddelku naše policijske uprave gotovo še niso imeli opravka z zločincem, ki bi na tako majhnem koščku zemlje, kakor je Slovenija, razvil v enem pičlem letu toliko mnogovrstne delavnosti. Težko je ddlo zasliševalca, človek skoraj ne ve, kje bi začel. Na vprašan ie, koliko ima umorov za sabo, odgovarja Hace:
— Nisem moril, samo orožnika Medena
Priznanje za priznanjem
Toda na policiji imajo prav obsežen seznam Hacetovih pregreh. Domala vsi njegovi komplici, ki jih je imel v majhnih tol-picah raztresene po deželi, so že zdavnaj pod ključem in v policijskih in sodnih zapisnikih je že zdavnaj vse zapisano, kar so vedeli o njem. Kos za kosom razkriva Hace brezno svoje duše. Cez čas je izpovedal, da je njegov zločin tudi smrt zagonetnega neznanca, ki so ga dansko poletje našli oropanega na samotnem kozolcu pri Gameljnah in čigar identiteto so zdaj že odkrili — bil je Rudolf Avpič iz Čermošnjic, Hacetov tatinski tovariš. A o vlomih in tatvinah, ki jih je dolgo vrsto zagrešil po Sloveniji, je danes še težko govoriti. Priznanje za priznanjem pada od njega. Vse kaže, da bo v kratkem pojasnjena še dolga vrsta velikih in manjših tatvin, pa tudi težjih zločinov, ki jih Hace danes še taji.
In njegovi pajdaši
Za razpredenost njegovega delokroga in za občudovanja vredno ravnodušnost, ki jo Hace kaže do svojih sodelavcev, kadar je v zanjki, je značilna zgodbica o dveh bratih Kavčičih iz Šmarja pod Ljubljano, ki ju je policija svojčas aretirala in jima zaplenila dobršno zalogo raznovrstnega blaga, manufakture in obleke. Na sodišču sta se fanta izgovarjala, da sta blago kupila od nekih dveh krošnjarjev. Ker jima drugačnega izvora zaloge ni bilo mogoče dokazati, ju je sodišče izpustilo. Pred dnevi sta fanta spet padla policiji v roke. Policijski uradnik, ki raziskuje njuno zadevo, je mimogrede obiskal Haceta v jxrticijskih zaporih, da se pozdravi z njim kot s starim znancem kriminala.
—	Poslušaj Hace, poenaš Miho Kaw čiča?
—	Seveda ga poznam! prostodušno prizna Hace. Saj mislite tega Kavčiča iz Smar-ja?
—	Da, iz Šmarja. Pa kaj ves o tem, od kod je dobil tisto zalogo blaga, ki ga je zadnjič prodajal po Ljubljani?
—	Seveda vem, se zvito nasmehne Hace. Tisto blago sem mu jaz dal, da ga zame proda.
Takšni h le »zastopnikov« je imel Hace kakor kakšna velika trgovska tvrdka po vsej Sloveniji. Policija bo imela s preiskavo še mnogo dela.
Važna so nadaljnja rasanotrivanja o rasnih vrstah stvarnosti ter o stvarnosti in naiključju. Dočim je stvarno spoznavanje zgrajeno na čistem izkustvu, se opira spoznavanje >fetnamenov« ali vsebinsko motrenje stvarnosti na posredno ugotavljanje stvarnih posebnosti. Tretjo stopnjo, najvišjo plat apoenavanja tvori ugotavljanje izvenstvarnih ali brezčasnih bistev in zakonitosti, kaikor n. pr. v matematiki «n podobnih vedah. Do bistev, do fenomenov, do zakonitosti te vrste pridemo s pomočjo predočevaSne plati našega čutenja (opazovanje). Stvarno (s starim izrazom bi rekli čutno) spoznavanje je i^todna ter končna osnova vsega spoznavanja, trdi na kraju naš pisec.
Prof. Veber se priznava »k vekoritemu realizmu« ki je tudi vse to njegovo delo treba razumeti kot utemeljitev realističnega svetovnega nazora s psihološke strani. Delo je napisano s pogumnim poletom in se kot tako ne ustavlja pri drobnih terminoloških vprašanjih. V tej zvezi se poslužuje čisto svojega izrazoslovja. Odtod dokajšnje težkoče, ki jih mora tudi spret-nejši čitateij premagati, da se dokoplje <k> Vebrovega jedra. Te težave niso le pri dr. Vebru. marveč malone pri vseh meäro-slovcih, ki ta svoje konstrukcije čestokrat potrebujejo novih izrazov, da z njimi opredelijo svoje nove pojme. Vsekakor pa vzbuja dr. Vabrovo zajetno znanstveno delo čitateiju lastne misli in ga navaja k samostojnemu proučevanju nanizanih teorij in misli. Morda je to ena glavnih zaslug tega dela, a prof. Vetom kot tvoren samostojnih modroslovnih teorij, še posebno dobrodofia. Saj je vse njegovo delo usmerjeno na to, da sä zgradi osno-ve samostojnega nv drcetovja.	Dr. B.
Domane vesti
Nesreča
Nesreča ne pozna ne praznika ne nedelje. Vedno je na straži in calca na žrtev.
Dogodilo se je, da je padel težak z etaže v nižje nadstropje največjega zidanega mosta.
Naravno je, da so pri padca lz tolike višine bile tudi posledice neizbežne. Morda eelo smrtnonevarne.
Vsak pomaga ponesrečencu, kakor ve in zna. Eden uravnava ude, drugi moči nezavestnega, tretji beži po zdravnika, četrti po župnika. Pomoč je nujna.
Gospod župnik je bil prvi pripravljen prlhiteti na pomoč in sicer s sv. oljem. Pripravljenost je bila tako nagla, da je cerkovnik pozabil v razburjenosti vzeti s seboj blagoslovljeno vodo, ki je pri tem opravilu nujno potrebna.
»Za božjo voljo, prinesite blagoslovljeno vodo! Dobili jo boste pri tem in temi«
Oba »ta« in »ta« sta velika vernika pred Bogrom in ljudmi ter se z vsem! silami ude.istvuieta pri stranki, pri telovadni organizaciji. Da, povsod, irjer to zahteva ide'a. sta nenadomesljiva in neizbežna.
Toda erle.j nesreče! Cerkovnik je pri »tem« in pri »onem« zastonj iskal rešitve iz zadrege. Vrnii se je in povedal gospodu župniku v eni sapi. da ®t? oh?* dnižini brez blaffoslovlipne vode. . . Oospod župnik je zardel. Neizbežno pričujoča je bila pri teh prizorih nel:n stara pobrana ženica, ki ,ie takoi vedela svotovrfi	bo cerkovnik
lahko dobil blago*!ovseno vodo. Zadeva je biln nujna in cerkovnik jo moral pohiteti v hišo nekefra zloglasnega »brezverca«, o katerem se je že večkrat čulo, da čita »bre^versk*»« časopise, čeprav sicer redno zahaja v cerkev.
In res: v tej že napol izobčeni družini jo bila blagoslovljena voda doma. Čista in nepokvarjena ie pomaeala, da se je cerkveni obred lahko izvršil.
To je en sam tak značilen dosrodrk, ki v bv'i in zmedi današn jih križarskih vojen po Sloveniji potrjuje stari rek naSih treznih, pametnih korenin, ki pravijo, da bi bile cerkve brez »brezvercev« vsaj do polovice prazne.
Obvestilo zobnim telnilic&an
Opozarjamo vse zobne tehnike, ki so bili na dan 1. oktobra leta 1930. pri poklicu, da se na osnovi Uredbe od 30. marca leta 1939. prijavijo najkasneje do konca t. ra. pristojnim mestnim oblastem odnosno fizi-katom, ker bodo sicer izgubili pravico za vstop v dentistične šole.
Društvo zobotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani.
* Novi grobovi. Sinoči je umrla gospa Marija Demšičeva, vdova Tischler roj. Wewer. vdova trgovca in posestnika v Velenju. Pokojna je bila doma iz znane Slapar-jeve domačije v Lukovici pri Domžalah in se je v mladosti poročila s trgovcem g. Tischlerjem. V Velenju in v vsej okolici je bila visoko spoštovana in nadvse priljubljena. Vedno radodarna ni nikomur odrekla pomoči, kdor se je v sili k njej zatekel. Polog štirih hčera zapušča dva sinova, starejšega Riharda Tischlerja, znanega trgovca v Velenju, in Mihaela Tischlerja, pro-kurista Kreditnega zavoda v Ljubljani in jestro gospo Vičičevo v Lukovici. Pogreb llage pokojnice bo v soboto, 16. t. m. popoldne v Velenju. — Na Ptuski gori je po daljšem bolehanju umrl g. Janko Peče. Pokopali ga bodo jutri ob 10. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje!
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo.
Oßl reg S. br 30474-52.
*	Poroka, v Beogradu sta se poročila gdč. Zora Mezetova in g. Milan Gr«bov-šek, železniški uradnik iz Beograda. Nevestina priča je bil g. Slavko Savinšek, v. finančni svetnik finančnega ministrstva, ženinova pa g. Ivan Metze, šef izvozniške družbe. Mlademu paru iskreno čestitamo!
*	Odlikovanje. Z redom sv. Save 3. stopnje so odlikovani: inž. Ciril Rekar, višji inženjer KID na Jesenicah, Franjo Baibič, ravnatelj Splošne stavbne družbe v Mariboru, in Anton Tempel, šef-inže-
njor Splošne «utvbne ^jruzoe v .uai-boru. Z redom Jugosloveqske krcfie IV. stopnje: Sergej Miloša vi jevič, inženjer Splošne stavbne družbe v Maribor: in Ljurie-vit Rotter, član upravnega odbora iste družbe. Z redom sv. Save 4. stopnje je odlikovan inž. Egid Milavec pri Splošni stavbni družbi v Mariboru, z redom sv. Save V. stopnje: Rudolf Schüler, uradnik KED na Jesenicah. Z zlato kolajno sa zvesto službovanje so odlikovani pri KID na Jesenicah mojstri Avguštin Urban. Avgust Plajh in Avgust Vister ter Franjo Cuček, tesarski mojster pri tovarni vagonov v Slavonskem Brodu.
* Skupščina gozdarjev v Zagrebu. Dne 18. marca bo izredna skupščina Jugoslo-venskega šumarskega združena v Zagrebu in to v dvorani združenj obrtnikov, Mažu-raničev trg, poleg šumarskega doma. Minister za gozdove in rudnike je dovolil državnim uradnikom kakor tudi reguliranim in nereguliranim kvalificiranim dnev-ničarjem, članom JŠU, dopust od 15. do vključno 22. marca s pravico do plače in ostalih dohodkov. Ta dopust se ne bo vračunal v redni letni dopust.
.* Velik požar .v vasi blizu Oguli na. V Salopek-selu pri Ogulinu se je pojavil v noči od torka na sredo požar, ki je v kratkem času zajel 18 hiš in 26 manjših in večjih gospodarskih poslopij, žarenje se i je videlo daleč naokrog. Med prebivalstvom je zavladala panika živina je podivjala in je povzročala še večjo zmedo. Brž so prihiteli na pomoč gasilci iz Ogu-ilna in dnierih kraiev in se jim je šele ob zori posrečilo omejiti požar, ki je zavzel tako velik obseg. Ogenj je nastal v hiši kmeta Mihe Kalopka Brez strehe je 22 družin s kakimi 200 družinskimi člani Odbor Rdečega križa v Ogulinu je zaprosil centralo za pomoč, banska uprava pa je za prvo silo brzojavno nakazala 50.000 dinarjev.
*	Nenadna povodenj je v sredo zalila Virovitico. Odkar so nastopili topli dnevi, se sneg hitro topi in tako so v Virovitico pridrle velike množine vode, ki je zalila predvsem železniško postajo, da so se vagoni in stroji znašli pol metra globoko v vodi. Gasilski sirena je klicala ljudi na pomoč in po vsej Virovitici je zavladala zmeda. Povodenj je zahtevala tudi smrtno žrtev. V mraku je bil na poti proti domu 551°tni Valent Crnič Zašel je v vodo to utonil. Bil je doma iz Rogova. Trupla še niso našli.
*	Sinj^ko in NeretvanSko polje bodo Izsušili. Tehnični oddelek izpostave banske oblasti v Splitu se je odločil za sistematično izsuševanje dalmatinskih zamočvirjenih polj. Predvsem pride na vrsto Sinj-sko, nato Neretvansko polje. Iz Nemčije je že prispel poseben žerjav, vreden milijon dinarjev, ki ga iz Ljubljane odpremijo v Dalmacijo. Razen tega je tehnični oddelek naročil še tri podobne naprave za izsuševanje, vse iz Nemčije.
*	šest sto krojaških pomočnikov še vedno stavka v Zagrebu. Kriza krojaške obrti je seveda zato prav posebno občutna zdajle, pred velikonočnimi prazniki, ko bi si mnogi Zagrebčani radi dali ukrojiti novo obleko. S stavko dan za dnem narašča škoda delavcem kakor obrtnikom pa seveda tudi občinstvu, izvzemši tiste, ki se zanašajo le na dolg ... Zimska sezona je bila slaba in je škoda, da je stavka nastala ravno zdaj, ko je največ dela. Obrtniki poudarjajo, da delavske zahteve niso pretirane, samo da bo treba nekoliko povišati cene šivanja, prav tako pa so seveda tudi pomočniki takoj pripravljeni na pogajanja, ako obrtniki določneje stavijo svoje predloge. Je precej upanja, da bo krojaška stavka v Zagrebu vendarle v kratkem končana.
*	popust za propagando našega turizma na madžarskih železnicah. Ker bo naš tujski promet letos poleg domačega občinstva v glavnem odvisen od obiska gostov iz sosednje Madžarske, je urad za vozne rede železnic, parnikov, avtobusov in letal v kraljevini Jugoslaviji Izposloval pri madžarskih državnih železnicah odobritev da se lahko naša zdravilišča in letovišča kakor tudi hotelske industrije poslužijo propagande v službenem voznem redu kr. državnih madžarskih železnic po znižani ceni, da bi na ta način seznanjali madžarske goste z jugoslovanskim tujskim prometom. Vse tujsko-prometne ustanove so te dni že prejele zasebna obvestila in for- ' mularje. ki naj jih vrnejo do 25. t. m.
*	Gostovanje igralske skupine NSZ v Mirni. V nedeljo 17. t. m. bo gostovala igralska skupina Narodne strokovne zveze v Mirni z zelo obširnim sporedom Tam-buraški orkester NSZ bo izvajal pod vodstvom tov. Karmelja koncertne točke in |
bo sodeloval tudi pevski odsek. Na vrsto pride potem spevoigra »Kovačev študent«, kjer sodelujeta dramatski in pevski odsek ter tamburaški orkester NSZ. Pričakujemo, da bo občinstvo iz Mirne in -bližnje okolice napolnilo sokolsko dvorano do zadnjega kotička..Začetek točno ob 15. Vstopnina je zelo nizka.
*	.Zanimivo predavanje. Preko ljubljanskega radia bo danes ob 14.10 zanimivo predavanje o zimskih čarih v Matjaževem kraljestvu. Predavanje bo v seriji zimsko-športnih propagandnih predavanj. Posebno zanimanje -bo vzbudilo predavanje v krogu naših ljubiteljev planin in zimskesa sporta.
*	Za obrambni sklad CMD je nakazala podružnica Družbe sv. Orila in Metoda v Litiji 400 dm v počaščenje spomina pokojne eospe Helene Bevkove, h kateri svoti je prispevala ga. Anica RoMerjeva tz Litije 200 din, podružnica pa tudi 200 din. Iskrena hvala!
*	Ivan Poderiaj v Beogradu. Poročali smo, da je Ivan Poderžaj prestal kazen v Sing-Singu m spet dosegel svobodo. Iz Amerike se je po raznih nevšečnostih pripeljal preko Italije v Jugoslavijo. Na Rakeku je bil obveščen, da bo moral v Beogradu pojasniti v preiskavi, v koliko sta utemeljeni dve prijavi, ki sta bili vloženi proti njemu pred 10 leti. ko je zapustil Beograd. Odpeljal se je zatorej iz Rakeka naravnost v Beograd, kjer bo policija izročila njegovo zadevo preiskovalnemu sodniku. — Zvečer so nam sporočili iz Beograda: Današnji beograjski listi so objavili kot veliko senzacijo vest o aretaciji Ivana Poderžaja, ki se je vrnil iz Amerike. Državno tožilstvo ga je izpustilo na svobodo, ker je ugotovilo, da nima razloga za kazensko preganjanje.
» Vojne se Je bal Razburljivi dogodki današnjih dni marsikomu rahljajo živce. V Karlovcu se je obesil 581etnl upokojeni mestni oflcial Baretinčič. že precej časa je govoril, da se bo končal zato, ker se boji — vojne.
*	Ali -bodo cigani kolonizirani v Slavoniji? O tem razpravljajo »Novosti«: Banska uprava v Zagrebu bo v kratkem pričela reševati vprašanje ciganov. Poročali smo, kolikšne neprilike ima v zagrebški okolici Hrvatska kmetska zaščita, ker se neprestano vrstijo vlomi, tatvine ln raz-bojništva. Nekatere ciganske družine Imajo svoja posestveca. na katerih so si postavile bajte in jih ni mogoče izgnati lz zagrebškega »reza Ker pa cigani nimajo zadosti zemlje, da bi se mogli ukvarjati s kmetijstvom, obrti pe tudi ne znajo, jim ne preostane nič drugega, ko da beračijo. sleparijo ln kradejo. Zaradi tega namerava banska uprava cigane kolonizirati ln jih prikleniti na zemljo. V ciganskih naseljih se bo seveda uredila tudi posebna varnostna služba. Zaenkrat so naselja cigansk'h kmetovalcev okrog Su-hopolja in čadjavice v Sla von'jI ter okrog Križevcev. NI §e določeno, kje bodo kolonizirali cigane, ki sedaj žive nomadsko življenje, toda sodimo, da bo to po vsej priliki v Slavoniji.
*	Smučarski izl«t aa Jezersko. Prijave Putnik. (—)
*	Za velikonočna voščila priporočamo Ciril Metodove razglednice. Podpirajte slovensko šolsko deco ob naših mejah! (—)
*	Za Veliko noč v Trst ln Benetke. In formacije in prijave le do sobote 16. t. m. Putnik. (—)
Ir
u— K°mem oraci ja dr. Mata» Lagtaje.
Ob desetletnici morti dr. Matka Laginje priredijo »Akademsko društvo Doberdob«. »Delavsko prosv. In podp. društvo Tabor«, društvo »Soča«-matlca in »Primorsko akad starešinstvo« . komemoracijo Spominska slavnost bo v torek dne 19. marca, ob 10.30 v dvorani Delavske zbornice v Ljubijan; (Miklošičeva cesta) Na sporedu so komemorativni govor, recitacije in petje.
ODVETNIK
dr. SKET I
V CELJU SE JE PRESELIL • svojo pisarno iz dr.ja Gregorja žerjava ulice v RAZLAGO VO ULICO 8 a.
u— Predpisane poslovne knjižice all legitimacije bi bili morali že do novega leta imeti vsi delavci in privatni uslužbenci, toda po vseh mestih države je bil tak naval, da se je zamenjava zavlekla. Zato opo-arjamo zlasti delavce, naj ne odlašajo več in pridejo takoj na mestni domovinski urad po nove poslovne knjižice, da zaradi
Baues nepreklicno zadnjikrat!	Atrakcije in senzacije na ledu I
»»	KARNEVAL NA LEDU
Zadnja prilika, da si ogledate najrazkošnejši film sezone! KINO UNION, teL 22-21
I
Odlična francoska filmska umetnina z najboljšimi zvezdniki filmskega sveta!
viviane romance Prebufene strasti ki»o sioga
PTF.RRF RI.ANCHARD
Flirt, ljubezen, ljubosumnost in greh... — vse strasti, ki napravijo iz človeka grabežljivo zver!
PIERRE RLANCHARD George Ftaunmant, Raimu ta drugI
tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri.
zavlačevanja ne bi imeli škode. Delavci in privatni uslužbenci, ki stalno žive v ljubljanski občini, naj torej pohite, ker brez nove knjižice nikdo ne more dobiti zaposlen j a Kdor hoče odpotovati zaradi nastopa dela ali zaradi iskanja dela, mora imeti predpisano poslovno knjižico, ker brez nje ne more dobiti znižane vožnje niti na železnici niti na paro brodu, prav tako pa tudi ne more biti deležen raznih dobrot pri javnih borzah dela, niti pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Privatni uslužbenci in delavci naj torej nemudoma pridejo po izkaznice in poslovne knjižice v mestni domovinski urad soba št. 50 v drugem nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu št. 2.
u— Ljubljanski javnosti* Jutri, v soboto. bo naše človekoljubno društvo »Kolo jugoslov. sester« na glavnih križiščih prodajalo oljke. Z oz-rom na naiplemeni-tejši namen tega oljčnega dne naj ne bo Ljubljančana, ki bi se ne oddolžil s par dinarji. Društvo mora oskrbovati »Dom Pranje Tavčarjeve« v Kraljeviči, kamor hodd po zdravje toliko slovenske dece ln tudi odraslih. Ker se zatekajo tja po večini revnejši otroci, je razumljivo, da redni dohodki Doma še zdaleka ne zadostujejo, zlasti še ker Kolo nudi mnogim največjim revežem oskrbo samo za »ta ljubi boglonaj« Ljubljančani! Pokažite, da ste srčno kulturni in z veset'm srcem ln prijaznim pogledom kupujte jutri od požrtvovalnih prodajalk oljčne vejice! Vedite, da s tem lajšate gorje najbednejšim!
u— Angleško slikarstvo je tema zanimivemu predavanju, ki ga bo imel pod okriljem Angleškega društva v ponedeljek 18. t m ob 18. v beli dvorani hotela Union predavatelj umetnostne zgodovine na univerzah v Oxfordu in Belfastu. g. Anthony Bertram. Predavanje, k4 ga bodo spremljale številne skloptičae slike bo :oiniaCeno v slovenščini in oo pokazalo -azvoj angleškega slikarstva od po^etks preko njegovih slavnih mojstrov dc moderne dobe.
šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Kongresni trg 7, je izposodila mesca februarja 5642 strankam 17837 knjig Knjižnica posluje vsak delavnik od po' 16 do pol 20., ob sobotah pa od pol 10 do 12 in od 15. do pol 20 in Izposoja knjige v 10 jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadosti legitimira čitateljem Izven Ljubljane pošilja knjige tudi po pošti. Knjižnica kot založnicc ima na razpolago knjigi •Zlata zanka« ter »Vaški apostol«.
o— Clan naše drame gospod Grabiš Daneš, bo Imel v začetku aprila svojo iu bilejnr predstavo na katero že danes opozarjamo.
u— Glavna letna skupščina Jugoslovanske Unije za zaščito otrok bo v Beogradu 17 marca t. L v Domu Rdečega križa. Simina ulica 19. Začetek ob 10 Dovoljena je polovična voznina Vse zadevne informacije dobe interesenti v pisarni dravske banovinske sekcije Jugoslovanske Unije za zaščite otrok Ljubljana, Beethovnova ulica 14 telefon 38-26.
u— Zadruga »D°m učitelji©« vabi na svoj IX. redni občn- zbor. ki bo na Veliki petek ofc 9 v Učiteljski tiskarni. Ker bo poleg običa nih točk na dnevnem redu zanimivo m aktualno predavanje ge. prof. Erne Musarjeve ter važna odločitev glede doma odbor nujno vabi vse tovariši-ce. zlasti povenemce. da se vabilu odzovejo v čim večjem številu.
u— Pianist Lipovšek ki bo imel svoj Koncert v ponedeljek 18. t m., bo izvajal kot prvo točke svojega sporeda Tri sonate. ki jih je napisa) slavni italijanski skladatelj Scarlatti, ki je živel v začetku 18 stoletja. BU je izredno plodovit a najvažnejše niegove skladbe so sonate, katerih je napisal preko 300. Odlikuiejo se z neobičajnim bogastvom melodike in z nepre-kosljivo ritmično živahnostjo. Te njegove skladbe so močno vplivale na razvoj vse instrumentalne glaste. Scarlattijeva tehnika je bila takrat na višku in daleč pred njegovimi sodobniki v Italiji. Scarlattijeva tehnika na klavičembalu je mnogo pripomogla k razvoju bodoče klavirske tehnike. Nadalje so na sporedu Hayin, Beethoven.
Todor Via j kov
V	»La Parole Bulgare« z dne 3.t. m. se je prizadevni kronist bolgarske kulture, kritik in prevajalec Nikolaj Don-č e v spomnil 751etnice nestorja bolgarskih pisateljev in častnega predsednika sofijskega pisateljskega društva Todora G. Vlajkova. Ob čitanju tega sestavka se mi je vzbudil spomin na častitljivega starca, ki je počastil s svojo navzočnostjo prvo predavanje o slovenski literaturi v Sofiji junija lanskega leta. Po predavanju sva se dobila v salonu gospe I., kjer se je sešlo več pisateljev in intelektualcev. Ko sem gledal iz bližine Todora Vlajkova, čigar delo mi je bilo dotihmal neznano, se mi je takoj zdelo, da gledam v obraz priči docela drugih časov, očaku bolgarske literature, ki je še poln njenega rustikalnega duha in jutranjega diha.
In zares: življenje tega pisatelja, ki je bil tudi politik — piše Nikolaj D o n č e v — živa in močne izpodbudna zgodba. Njegovo življenje jc bilo docela v službi domovine in prežeto z globoko ljubeznijo do književnosti, ki ji je g. Vlajkov zvest in neumoren služabnik. Za seboj ima že več kakor pol stoletja rodovitnega dela, in njegovi spisi, plod globoko poštenega duha. ga uvrščajo med najodličnejše pisatelje tega časa.
V	literaturi — izvaja nadalje N. Don-5ev — je T. G. Vlajkov ostal zvest tradiciji Ljubena Karavelova, očeta bolgarske proze. Ta tradicija, ki je globoko zakoreninjena v bolgarski zemlji, preveva na?a najboljša slovstvena dela in se vleče kakor rdeča nit prav do spisov nekaterih sodobnih pisateljev. Nanjo navezujejo velike novele T. Vlajkova kakor na pr. »Vnukinja dede Slavče«, »Zlatko«, »Hlapec s kmetije« »Teta Venkovica« i. dr., ki že same zadoščajo, da njih pisatelj doseže kar najčistejšo in najbolj upravičeno slavo.
Vse te knjige so plod neposrednega opazovanja in zelo natančno oživljajo nekdanjo dobrodušno in patriarhalno sredino, ki je v toliki meri ogrela domišljijo in srce Todorja Vlajkova. V njih je vse iz prvega vira, nič ni izumetničeno in nič prisiljeno. Vlajkov ima nekaj čara, miline, čustvenosti in humora Ch. Di; tensa. človek ga prebira z užitkom. Svet, ki ga slika Vlajkov v tako slikovitem in svetlem slogu nam vzbuja misli na dobo, ki se nam čedalje bolj oddaljuje m ki jo čas zavija v vedno bolj gosto meglo ... V svojih petinsedemdesetih letih je T G Vlajkov ohranil duševno čdlost in bistre inteligenco, ter voljo do dela ki nam vzbuja občudovanje, še nedavno je ta sedemdesetletnik objavil drugi zvezek svojih Spominov, ki imajo obilo močnih in poučnih strani, posameznih drobcev, ki so vredni, da jih sprejmejo v vsako šolsko čitanko.
N. Dončev končuje svoj sestavek o tem odličnem bolgarskem starešini s pok Ionom možu, ki je bil vse življenje vrl in odličen bojevnik za ideale bolgarskega narodnega preroda. Naj bi ime T. G. Vlajkova postalo tudi pri nas znano ln naši prevajalci iz Vazovljega jezika naj ne pozabijo prevesti vsaj nekaterih značilnih odlomkov iz dela zaslužnega T. G Vlajkova, ki je združil v sebi dvoje razdobij bolgarskega narodnega življenja ln dal tej sintezi prepričevalno literarno podobo.
N,wa številka
„Misli in dela"
Pravkar je izšla 2.-r-3. številka naše kulturne ln socialne revije »Misel in delo«. Na uvodipm mostu prinaša članek »čigav je Balkan«, ki sc bavf z vprašanjem medsebojne interesne povezanosti balkanskih na-
rodov in zagovarja načelno stališče: .Balkan — balkanskim narodom!
Slikar Ivan V a v p o t i č je prispeval iz svojih spominov članek »Društvo likovnih umetnikov Lada«. Pisec pripove uje o nastanku in začetnem delu te južnoslovan-ske umetniške organizacije ki se je v zadnjem čaeu obnovila z namenom. Aa zopet organizira tesnejše sodelovanje m<ed južnoslovanskimi umetniki od Triglava do črnega morja.
Dva članka v tem zvezku sta posveče na spominu odličnega slovenskega priro-doznanca ln kultumsga delavca Pavla Grošlja. P:vi članek je spisal ch". Pavel K a r 1 i n. V njem pedaja oris pokojnikovega življenja in dela ter z mnogimi zanimivimi podatki osvetljuje njegovo osebnost. M. Zalokar pa v posebnem članku karakterizira Pavla Grošlja kot priro-dcslovca. Oba članka pomenita tehtno počastitev spomina nepozabnega slovenskega znanstvenika.
B. Zajec je prispeval razpravo »Libe-liče, naša korožka vas«, v kateri označuje lml turne, narodnostne, gospodarske, finančne in splošne razmere obmejne koroške vasi na jugoslover.slüh tleh Gradivo za to študijo je bilo zbrano na skupnem delu akademskih tabornikov, ki so ob velikih počitnicah proučevali naše obmejne razmere, želeti bi bilo, da bi objavili tudi gradivo iz drugih Icrajev, kajti samo po poti, ki jo je nakazal avtor članka, bomo dobili pregledno in zanesljivo podobo dejanskih razmer v naših obmejnih krajih.
Drugi del zvezka zavzema gradivo v petitu. Na uvodnem mestu Obzornika jc objavljen nekrolog Ivanu Vrančiču. Nato prikazuje dr. Svetozar 11 e š i č življenje in delo hrvatskega zgodovinarja Ferda Si-šlča. Rasplet zunanjepolitičnih ln vojnih dogodkov v zadnjih mescih prikazuje v pregledu ln zanimivo dokumentiranem članku »Ob robu vojne« dr. Branko
V r č o n. Srclalni pregled je spisal dr. Stojan B a j i č. Vekoslav S p i n d 1 e r objavlja glede na neobjektivno pisanje zagrebškega lista »Deutsche Nachrichten« material k zgodovini dolgotrajnih in žilavih bojev štajerskih Slovencev za najprimitiv-ne.iše narodnostne p. a vice. Med poročili se bavi L. čermelj z novo izdajo člankov, ki jih je p'sal sloveči Italijan Mazzini o slovanskih zadevah: »Lettere slave«. Isti avtor označuje najnovejše iz:aje Goriške matice. F. S. M. poroča o knjigi dr. J. Bohinjca »Socialna zavarovalna zakonodaja«, Tnko pa o razpravi pokojnega dr. J. Golom beka »Ivo Vojnovič i Poljaci«, ki je izšla v hrvatskem p'evodu dr. Frana Ilešiča. Dokumenti ob koncu zvezka prinašajo pismo, Id ga je okrajna organizacija Zveze vojnih dobrovolicev poslala v zveri z dvajsetletnico univerze rektoratu našega najvišjega učnega in znanstvenega zavoda.
Zaniski
Jugosiov.-madžarsko kulturno Sodelovanje. v Budimpešti je začela izhajati »Ju-gaslov.-macižai-^a revija«. Izdaja ln ureja jo znani madžarski publicist Zoltan Csu-ka. časopis propagira kulturno spoznavanje in zbliževanje obeh sosedov, ki sta imela v preteklosti znatne, četudi včasi negativne kulturne vezi.
Uspeh Gotovčeve opore »Ero z onega sveta« v Sofiji. Sofijska »La Parole Bulgare« z dne 10. marca prinaša poročilo Asena Balkanskega o sofijski premieri tudi pri nas lepo uspele opere Jakoba Gotov-ca »Ero z onega sveta«. Poročilo bolgarskega kritika karaktarizira značilnosti in kvalitete Gotovčeve stvaritve in označuje pomen, ki ga ima za sodobno opero uporaba narodne glasbe. V Sofiji je bila ta opera uprizorjena z lepim uspehom pod vodstvom režiserja Dragana Kardžijeva ln dirigenta Asena Naj Genova.
Debussy, Chopin ter domači avtorji: Premrl, šivic, Osterc in škerjanc. Koncert bo v ponedeljek 18. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Akademski odsek JugosL-bolgarske lige priredi brezplačni praktični tečaj bolgarskega jezika za Slovence in slovenskega jezika za Bolgare. Tečaj se bo pričel danes ln sicer za slovenski jezik ob 18. za bolgarski pa ob 19. Tisti, ki se za tečaj zanimajo, naj se zglasijo danes ob 18. v prostorih JB lige (Gradišče 14.), ali pa naj pošljejo pismene prijave na naslov: Akademski odsek JB lige, Gradišče 14.
u— »Ujež«, zabavno in duh°vito Nu-šičevo veseloigro, uprizore šentjakobčrni dvajsetič in poslednjič drevi in jutri ob 20.15. Igra je dosegla izreden uspeh in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Današnja predstava je v korist obolelega slovenskega skladatelja Marija Kogoja V nedeljo ob 20.15 se ponovi izvrstno uspela igra s petjem in godbo »Pekovska«. Ker je odšlo pri za in il predstavi mnogo ljudi brez vstopnic in je za predstave vel'ko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji. ki bo od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.
u— Teden vzg°.jn;h večeriH- za starš© na drž. poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Drevi bo predaval g. dr. Brecelj mL o temi: »Dobri in slabi vplivi športa za razvijanje telesa«. Vsi starši bežgrajske mladine vljudno vabljeni. Vstop prost.
u— Franc°ski institut vabi na francosko predavanje, ki bo v soboto, dne 16. marca ob 20. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. profesor Jean Dayre. direktor Francoskcg: n-stituta v Zagrebu in sicer o »Dediščini francoske revolucije«. Vabljeni!
u— Starega pohištva in podobnega bln«ra se je pri pospravljanju podstrešij ponekod nabralo toliko, da so ljudje v zadregi, kam s to robo. Zato mestni socialni urad prosi našo javnost za staro pohištvo in podobno blago ker ga zbira v svoji baraki nasproti Kolinske tovarne Kdor ima kaj porabnega pohištva m drugega takega blaga odveč, naj telefonično ali drugače sporoči mestnemu socialno-političnemu uradu svoj naslov 'n čas, kdaj sme urad poslati po pohištvo.
u— Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v soboto 16. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi predavanje »Vzgojne obl:ke v skav-tizmu«. Predaval bo priznani skavtsk òe-lavec m organizator g. Miroslav Zor. Vstop prost.
u— eesKt>slovetiskä Oboe priredi jutri 16. t. m. v dvorani Delavske zlbom ce predstavo »Vzgledi vlečejo« od Jana Sni-žeka. Pozivamo vse članstvo in p -jate-lje da se predstave polnoštevilno udeleže. (—)
u— Glasbena prOduKcija. Danes popoldne bo ob 17.30 v frančiškanski dvorani nastop gojencev pref. ge. Marice Vogel-nikove in Vide Hribar-Jerajeve. Vstop l^rost. (—)
u—podpornemu društvu za gluh°nf>m° m!adin° v sklad Vite Zupančičeve je darovala gdč. Kati Gregorčičeva, zasebnica iz Ljubljane, znesek 1000 din. Plemeniti dobrotnici za ta velikodušen dar najpri-srčnejša hvala!
u— Jubilejni koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki je bil prvotno preložen na 18. t m. bo definitivno 8. aprila, to pa zato, ker bo 18. t. m. del sodelujočega orkestra zaposlen v operi. (—)
Iz Maribora
a— Današnji pogreb pokojnega prof. Gabrijela Majcna v Mariboru ne bo. kakor je bilo omenjeno v osmrtn ci. iz Turner j eve ulice št. 4. na pokopališče na Po-brežju. marveč iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Pogreb ne bo ob 16., temveč ob pol 17. uri — Namesto venca na erob g. Majcna sta darovala g dr Franjo Lipoid in ga Ivanka Lipoldova 200 din za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju.
a— Sokolska kreditna zadruga. Na občnem zboru mariborske sokolske kreditne zadruge, ki vrši med našim obmejnim so-kolstvom važno poslanstvo, so pričala poročila o vnetem uspešnem delovanju. V zadrugi je organiziranih 88 edinic. Na račun »Kola štednje 1. 1941«. ki je bilo ustanovljeno z namenom varčevanja za II. vsesokolski zlet v Beogradu 1941. je vloženih 16.262 din. Posojil je bilo dovoljenih za 75.412 din Celotni denarni promet din 302.395. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom br. inž. F. Degnom na čelu.
a— Velik koncert APZ iz Ljubljane vzbuja tudi po Mariboru veliko zanimanje. Koncert bo Jutri, 16. t. m. ob 20.15 v sokolski dvorani (Union). Polnoštevilen Akademski pevski zbor, ki se pripelje v Maribor popoldne z brzovlakom, bo Izvajal pesmi iz čitalniške dobe ter poznejše, tja do početka »Novih akordov«, še je čas, da si preskrbite vstopnice in sporede pri »Putniku«. (—)
a— Zaključek materinskega tečaja. Letošnjemu materinskemu tečaju se je mariborsko ženstvo živahno odzvalo. Vsa predavanja so bila krasno obiskana. Pred-snočnjim je čitala zaslužna organizatorka materinskega tečaja Ženskega društva ga Jela Levstikova tehtno zasnovano predavanje nujno zadržane narodne kulturne delavke Angele Vodetove o tem. kako vzgojimo narod poštenjakov. Sinoči pa je bilo zaVljučno predavanje. Na sporedu je bilo predavanje prof. Anice Čemejeve o našem času in vzgoji. Ženskemu društvu in njegovemu f emini st. odseku gre najtoplejše priznanje za uspešno organizacijo vsestransko koristnega in zanimivega ma-terieskega tečaja.
Konec aprila in v začetku maja bodo po sklepu posebnega odbora izkopali telesne ostanke zaslužnih mož. ki počivajo na starem mestnem pokopališču. ter iih pokopali v skupni grobnici na Pobrežju. Med drugim bodo Lkopali tudi truplo pr-vrga slovenskega novinarja A. Tomšiča. Vsekakor je smatrati to rešitev vprašanja »gaja zasluženih« le za provizorično in pomanjkljivo.
a— Maribor brez vode. V zadnjem času je v Mariboru občutno pomanjkanje vode. Od osmih zvečer do sedmih zjutraj je ni. Ponekod je tudi preko dneva ni, zlasti v višjih nadstropjih. Predvčerajšnjim niso mogle številne gospodinje, ki jih je presenetilo pomanjkanje vode, niti pravočasno pristaviti za obed, ker voda ni pritekala, če že ni vode od večera do Jutra, naj bi bilo poskrbljeno vsaj za to, da je preko dne ne bo zmanjkalo, saj itak zelo slabo priteka, kolikor priteka in še to v nerednih presledkih.
a— Poučno predavanje. Drevi priredi Ljudska univ s sodelovanjem Putnika TPZ in Jadranske straže skioptično predavanje s pričetkom ob 20. uri in sicer o Hrv. Pnm or ju s predvajanjem filma »Od Zagreba do Raba«. Predava Putni-kov ravnatelj iz Sušaka g. I. S. Vrigna-nin. v Celju Ln Ptuju je vzbudilo predavanje veliko zanimanje. Nedvomno bo tudi marib. občinstvo v velikem številu obiskalo zanimivo predavanje.
Iz Celfa
Sprememba posesti. Znano narodno
restavracijo »Branibor« na Kralja Petra cesti, last g. Antona Rofceka in njegove soproge Ane. je kupila Kmetijska družba ki namerava premestiti svojo pisarno ln skladišče iz Aškerčeve ulice v pravkar kupljene stavbe.
e— V gostilni je podlegla kapi. Ko je bila 451etna služkinja Marija Plahutava v sredo okrog 15. v neki gostilni v Celju, ji je nenadno postalo slabo in se je zgrudila nezavestna ter je kmalu nato izdihnila. Zadela jo je bila kap.
e— Umrl je v sredo na Sp. Hudinji 26 pri Celju TOletni Franc Polajnar, emajlir-ni mojster v Westnovi tovarni. Istega dne je umrl v celjski bolnišnici 831etni občinski revež Martin Novak od Sv. Lovrenca po:' Prožinom.
e— Pri požaru sta. se opekla. V torek okrog 22. se je vnelo neko poslopje pri Sv. Peti-u na Medvedovem selu. Ogenj se je kmalu razširil na sosedno kočo, v kateri sta stanovala 551etni Vinko Krumpak, in 61 letna Alojzija Krumpakova, ki sta ob izbruhu požara že spala. V zadnjem hipu sta se rešila iz goreče koče, dobila pa sta hude opekline na glavi in rokah. Oddali so ju v celjsko bolnišnico.
e— Razglas o čuvanju gozdov je nabit na občinskih uradnih deskah v Celju.
e— Drevi bodo igrali gimnazijci. Dijaki drž. realne gimnazije v Celju bodo uprizorili drevi ob 20. v celjskem gledališču pod okriljem Ferialnega saveza znano Meško-vo dramo »Mati« v režiji ge. A. Sadarjeve. Obiščite zanimivo predstavo v čim večgem številu !
Komemoracija. Moška ln ženska podružnica CMD v Celju priredita v soboto 16. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svečano počastitev spomina pokojnih velikih narodnih dobrotnikov gg. vladnega svetnika Emilijana Lileka in učitelja Franja Krajnca. Govorila bosta gg-prof Janko Orožen ln učitelj Franjo Roš. Sodeloval bo zbor Celjskega pevskega društva K udeležbi vabimo vse narodno prebivalstvo.
Zadoščenje v Celju
Celje, 14. marca Vest o aretaciji razbojnika Antona Haceta se je danes z bliskovito naglico razširila po Celju in okolici in kmalu nato tudi po vsem celjskem okrožju. Prebivalstvo si je globoko oddahnilo ko je izvedelo, da se je končno posrečilo prijeti tega izredno nevarnega zločinca, ki je toliko časa strahova! del Slovenije. V kratkem bodo prepeljali Haceta v Celje. Tu ga bodo zasliševali in odvedli na pozorišča njegovih ziočinov.
Iz šoštaafa
š— Mala ženka brez logike je prisrčna komedija ki bo zabavala občinstvo v Šoštanju v soboto 16 t. m ob 20. v Sokol-6kem domu. Zrežiral je to fino salonsko komedijo g. Milan Skrbinšek, režiser Narodnega gledališča v Ljubljani. Pri predstavi sodelujeta v glavnih vlogah Mlekuš-Pugljeva, absolventka Skrbinškove dramske šole in gostinja mariborskega gledališča, in Cv. Novak volonter ljubljanske drame. V ostalih vlogah sodelujejo ga. Karličeva ln gg. inž. Trtnik in štiglic. Opozarjamo občinstvo v Šoštanju in okolici. da si že v predprodaji nabavi vstopnice. ker vlada za to gostovanje silno zanimanje.
Iz Ptuja
j— M°ška in žensKa podružnica CMD v Ptuju Imata svoj redni občni zbor v soboto, 16. marca ob 20. uri v Narodnem domu. Pridite vsi, da pokažete zanimanje za delo ob severni meji! (—)
j— Zvočni kino bo predvajal Jutri, v soboto, ob 20. uri in v nedeljo ob pol Ì6, pol 19. ta pol 21. uri ljubavni vohunski film lz zadnje svetovne vojne med Avstrijo ta Rusijo z naslovom »Hotel Imperial«. Sodeluje tudi zbor donskih Kozakov. Za dodatek filmski žurnal.
j— Pisarna »Putnik« v času od 18. marca do 14. aprila uradu je samo dopoldne od 8. do pol 12. ure.
j— Velike spremembe pri mestnem svetu. V zadnjem času so podali ostavko na položaj mestnega svetnika primari j dr. Aleksander Kiihar dr. Milan Zupančič, Alojzij Zorčič, Jakob Zavernik, Franc Vavpotič, Karl Sima ta Ernst Ferdinand. Na njihova mesta pa so bili imenovani: dr. Vladimir Breznik, sekundarij bolnišnice, geometer Pavel Križaj pekovski mojster Ivan Kozel, sedlarski mojster Kei-serubererer Alfonz, vsi iz Ptuja, posestnik Ivan Toolak iz Rabelčje vasi. posestnik Filip Meško z Brega in delavec Janez Prosen jak iz Budine V torek je bila seja mestnega sveta na kateri so novo imenovani svetniki položili zaprisego.
j— Divja mladina. Pri Sv. Duhu pri Podlehniku 1e nastal prepir med nekim 15 letnim kmečkim fantom Jožefom tn njegovim 14 letnim vrstnikoan. V jezi je slednji pograbil nož in ga zasadil Kozelu dvakrat v hrbet ter so morali ranjenca pripeljati v bolnišnico.
ponedeljek 18. t m^ ko booti igrala gg
Schwab ta Soštarič alternativno sunultan-ko proti 30 igralcem. Za to prireditev se lahko prijavijo vsi šahisti, četudi niso člani kluba. Je prva prireditev te vrste v Ptuju, zato opozarjamo vse prijatelje kraljevske igre, da si jo ogledajo, v kolikor se ne prijavijo za igro. Začetek bo točno ob 20. Prijave sprejema g. šoštarič. V brzotur-nirju za prvenstvo v marcu je prepričevalno zmagal g. Schwab, ki je dosegel 10 ta pol točke od dosegljivih 11.
j-— Meningitis v ptujski otco&ei se je prvič pojavila že lani v marcu. Vseh obolenj je bilo v preteklem letu 8. Iz bolnišnice je bilo odpuščenih 6 ozdravljenih, 2 osebi pa sta umrli. Letošnje leto pa je bilo že 7 obolenj. Dve osebi sta umrli, 2 sta bili odpuščeni iz bolnišnice kot ozdravljeni 3 pa se še zdravijo. Meningitis se največ pojavlja v Halozah, v bližini hrvatske meje.
Iz Brežic
br— K°ncert tenorista Ivana Rueha »n sopran i s tke Štefke KOrenčanove«. V dvorani Narodnega doma sta se nam v nedeljo zvečer predstavila brežiški rojak tenorist Ivan Rueh in sopranistka Štefka Korenčanova. Za naše mesto je bil to vsekakor lep dogodek. Štefka Korenčanova Ima lep liričen sopran, ki osvaja zlasti v višini, medtem ko bi ga bilo treba v srednji legi še Izgladiti. Ne moremo pa se ubraniti občutka, da Išče pevka predvsem efekta in da ji je zato arija mnogo bližja od pesmi. Priporočali bi jI, da bi se poskušala približati skrivnosti pesmi, kajti njen lep glasovni material pušča poslušalcem željo da bi slišal ne samo efektno arijo, temveč tudi toplo pesem. Tenorist Rueh razpolaga z lepian tn obsežnem glasom, ki zlasti v srednji legi zveni zelo mehko in prozorno. V vseh skladbah se je trudil, da bi jih čimbolj doživel. In to se mu je mnogo bolj posrečilo v pesmi, kakor v ariji. Oba Izvajalca je z razumevanjem spremljala pianistka ga. Marta Osterc — Valjal ava. škoda le, da pianistka ni nastopila tudi s kako samostojno točko. Iz neizčrpne zakladnice glasbene literature sta nam pevca podala skladbe O. Deva,, F. Gerbi-ča, J. Flajišmana, J. Pavčiča, V. Parme J. Hatzeta. G Verdija, J. Haydna, Leon-cavalla, B. Smetane, A. Dvofaka ta J. Masseneta. Oba pevca sta žela navdušeno in iskreno priznanje sicer ne prešte-vilnega občinstva. Umetnika se zavedata svojega poslanstva im sta z velikim Idealizmom šla na delo. Nedvomni uspeh, ki sta ga z nedeljskim koncertom dosegla, jima je lahko le v ponos ta bodrilo za njuno nadaljnje delo. Za Brežice pa je to
Koncert slavnega PoEtronieriievega kvarteta danes v filharmonični dvorani
««V ■

večer, kakršnih si v kulturnem življenju našega mesta želimo še več. — St. M. O.
Iz Guštanja
g— Oskrbeti «o se s slanino za veliko
n°č. Iz naših krajev ob meji se redkokdaj sliši o kakih kriminalnih zadevščinah. Ce se pa dogode, so res izdatne. Značilno je dejstvo, da se tatvine in vkxmi dogajajo vedno v »pomladnem času, ko se začne pretakati osvežujoča kri po sezonskih kriminalnih tipih. V Preval jah je te dni razburil prebivalstvo, še bolj pa dva mesarja nočni obisk nepovabljenih gostov. Ob cesti sredi vasi lana svoj prodajni lokal v lepi hiši mesar Arnold, ki stanuje v prvem nadstropju. Le dobrih 100 m dalje je mesarija šmautzer. Pri Amol dai je bila odžagana patentna ključavnica, ki je zaklepala pločevinasta vrata. Vlomilci »o vdrli v prodajne prostore, zunaj pa je menda ostala straža. Pospravili so letpo zalogo gnjati, klobase m slanina Prebrskali so tudi predal za denar. Našli so v denarnici poleg raznih papirjev in zapiskov okrog 7000 din. Ko so opravili svoje delo, so odšli k sosedu šmautaerju. Poleg svinjine so našli okrog 1.200 din. Da pa so vlomilci dobrega srca, izpričuje dejstvo, da so drugi dan pustih na oknu Izpraznjeno denarnico z listkom, na katerem se zahvaljujejo za lepo postrežbo ta pripravljena denar s prošnjo, naj mesar zopet pripravi tako obilen plen. Dostavljajo: »Sreča, da ni kdo prišel k delu zraven, ker bi ravno tako visel, kakor meso na kavi jih«.
g— Gorelo Je. Na Selovcu pri Guštanju
je nastal v nedeljo požar pri posestniku Gostenčniku. Gospodar je na orožnih vajah in je prišel domov. Nič hudega sluteč so se domači dobro zabavali ta pogovarjali v sobi, k» priletijo sosedi javit, da gori streha. Z združenimi močmi se je posrečilo ogenj udušiti. Nastal je bil zaradi plamena iz dimnika. Posrečilo se jim je rešiti lepo domačijo ta gospodarska poslopja Vendar pa je nastala škoda znatna.
ÄV O
Industrija modre galice hoče podražiti
svoj produkt
Te dni je bil v ministrstvu za trgovino in taeiwstrijo posvet zaradi modre galice. Glavno vprašanje, ki se je obravnavalo na posvetu, kateremu je prisostvoval pomočnik ministra za trgovino ln industrijo dr. Sava Obradovič, je bilo vprašanje cene temu za vinogradnika nujno potrebnemu obrambnemu sredstvu proti peronospotl. Na pristojnem mestu smatrajo, da cena galici ne sme biti višja od 7 din za kg franko vsaka železniška postaja Toda industrija modre galice ni s tem zadovoljna ln terja ceno 7.80 din za kg franko postaja. To se pravi, da je cena, ki jo terja industrija, za 11.42°/o višja od one, ki jo predlaga država.
V obrazloženju, zakaj hi morala biti cena tako visoka, se je industrija modre galice sklicevala na to, da so se nasproti lanskemu letu podražili: baker za preko 80«/«. vreče za preko 150°/», delovna sila za preko 3O0/», tehnična olja za preko 100°/n in premog za preko 25»/o. Kljub temu vztraja država na svoji ceni, da bi poma-
gala vinogradnikom, ki so v naši državi
tako že splošno v hudi stiski.
Cena modri galici, katere potrebuje vinogradnik veliko količino, če se hoče usp>eš-no boriti s peronosporo, ima v vinarskem gospo srstvu vsekakor veliko vlogo. Povečati bi se sanela pač samo, če bd se povišale tudi cene vinu, a to se da doseči le z znižanjem trošarine ali s povečanjem izvoza vina na tuja tržišča Vinogradniki se z višjo ceno kl,jub vsem dokazilom industrije ne morejo strinjati. Zlasti ne bi smel veljati Izgovor Industrije na višjo ceno bakra. Baker je domači produkt ta pristojni činitelji so dolžni, da poskrbijo za to, da bo za produkcijo modre galice dovolj cenenega bakra na razpolago, saj je splošno znano, da so bakreni rudniki pri nas Izredno dobičkonosni. Pa tudi industrija modre galice mora biti spričo nepre-;tane krize našega vinarstva popustljiva, ter je jasno, da tudi pri ceni, ki jo terja od nje država, ne bo trpela škode.
vesti
Viceguverner Narodne banke odpotuje v London, iz Beograda poročajo, da bo te dni odpotoval v London viceguverner Narodne banke dr. Belin in se udeležil gospodarskega posveta z Anglijo, ki se bo vršilo te dni. Pogajanja ne bodo v polnem smislu trgovinska pogajanja .temveč bodo imela bolj značaj reguliranja nekaterih spornih vprašanj v trgovini med Jugoslavijo ta Anglijo. Zlasti se bo pretresalo vprašanje blokade, ker blokadna oblastva zaplenjujejo zelo pogosto blago, namenjeno na naša tržišča. Razume se, da se bo ob tej priliki obravnavalo tudi vprašanje, kako bi mogla naša industrija dobivati nekatere sirovine iz Anglije.
« Kranjska industrijska družba je kupila ležišča magnezita v okolici Cačka. »Jugoslovenski kurir« poroča, da je Kranjska industrijska družba z Jesenic kupila nedavno velike terene magnezita v okolici Cačka Družba namerava po tej vesti zgraditi tvornico za produkcijo raznih predmetov iz magnezita.
= Odkupne cene sladkorne pese. Te dni je bila v kmetijskem ministrstvo konferenca o pridelovanju ta o odkupnih cenah sladkorni pesi v letošnem letu. Konferenco je vodil pomočnik kmetijskega ministra inž. Jovan Popovič, udeležili pa so se predstavniki Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug ta eksperti kmetijskega ministrstva. Na konferenci so se postavili na stališče, da je treba letošne najmanjše odkupne cene za sladkorno peso povišati. Poudarili so potrebo, naj bi se vzela cena 25 din za 100 kg sladkorne pese na osnovi 10o/„ sladkorja, za vsak nadaljni odstotek sladkorja pa bi se piar čalo 1.50 din več.
= Vnašanje direkcije za trgovino » tujino. Iz Beograda poročajo: že v začetku oktobra je bilo pokrenjeno vpjrašanje ustanovitve direkcije za trgovino s tujino. Takrat se je reklo na odločujočih mestih, da bo uredba o ustanovitvi te direkcije gotova do konca oktobra, toda zadeva še ni rešena niti zdaj sredi marca. To odlaganje slabo vpliva na naše gospodarsko življenje. Ko se je z uradne strani sporočilo da se bo osnovala ta direkcija, je nastopila doba pričakovanja v vseh tistih ustanovah, ki so kam patentne v naši zunanjetrgovinski politiki ker so pričakovale likvidacijo. Vse te ustanove delujejo v duhu likvidacije, kar zanesljivo ne koristi gospodarstvu. Uredba o ustanovitvi direkcije je po vesti »Jugoslovenskega kurirja« sicer že
I gotova, a še ni od vseh članov vlade podpisana Del članov vlade namreč meni, da I je treba spremeniti tiste določbe uredbe, ki se nanašajo na napredovanje uradnikov, ki naj bodo imenovani za šefe posameznih oddelkov direkcije. Gospodarstveniki upravičeno zastavljajo vprašanje, ali se direkci,ja za trgovino s tujino ustanavlja zaradi narodnega gospodarstva ali zaradi uradnikov, ki naj bodo šefi v tej direkciji.
= Trgovska in obrtniška bolniška blagajna v Mariboru je imela v sredo 13. redni občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Weixl. Izčrpno poslovno poročilo je podal tajnik g. žnidarčič. Trgovska in obrtniška bolniška blagajna v Mariboru posluje že več kakor 14 let v splošno zadovoljstvo svojih člar.ov. Je edina socialna ta humanitarna institucija te vrste, ki nudi za primer bolezni podpore trgovcem, obrtnikom ter industrijcem v naši državi. Institucija je Izplačevala v teku 131etnega poslovanja za razne račune zdravnikov, zdravila, bolnišnice in zdravilišča skupmo 1,782.900 din. Zavarovancev je 346, ta sicer v prvi skupini 163, v n. 116, v m. 65. Aktiva izkazujejo 257.388 din. Bolniški sklad: dohodki na članarini 187.144.50 din, izdatki tv> za zdravnike 71.908, za zdravila 31.605, za bolnišnico 17.278, upravni stroški 33.467, skupno 154.258 din. Pri volitvah so bili Izvoljeni: Vilko Weixl za predsednika, Hinko Sax za podpredsednika, za odbornike Vicel, Linzner, Vidmar. Suče-vič. Mar-kovič, Ilich in Murko. Namestniki so France, Rems, Strašnik, Le paša ta Kiihar. Nadzorni odbor: Anderle, J are ta Vertnik, namestnika Macun ta širec.
= Konoplja «e lahko izvaža samo na osnovi kompenzacij za juto ln za jutaSto, laneno in konoplj^sto predivo. Devizni odbor pri Narodni banki je izdal odlok, da se ustavi izvoz konoplje ta trjače tako za plačilo po klirtagu kakor s svobodnimi devizami. Izvoz konoplje ta trjače se lahko vrši odslej izključno na osnovi komponza-cii. Prav talco prihajajo v poštev izključno za kompenzacijo nastopni predmeti: juta. jutasto predivo, lan ta laneno predivo ta konop^nsto predivo. Na ta način bo do neke meje zagotovljeno dobivanje gornjih sirovin za potrebe naše industrije. Juto in jutasto predivo moremo najlažje dobiti v zameno za našo konopljo in trjačo iz An-<"H*e. a lan in laneno predivo iz Itali ie in Francije. Prav tako lahko dobimo odlično konopljasto p>redivo iz Italije, ki v zadnjem času kaže prillčno zanimanje za našo sirovo konoplja
—	Odlična konjunktur» aa MaHJanskwm vinskem trgu. Na italijanskem vinskem trgu je v zadnjem času živahno trgovanje. Povpraševanje po vinu Je v zvezi z vojno, zdaj pa se je povečalo še zaradi bližajočih se velikonočnih praznikov. Kupmjejo se vse vrste vina, tako kvalitetna kakor slaba. Značilno je, da se izvozniki zanimajo tudi za vina lz čisto odročnih krajev, kjer kupci prej sploh niso nastopali. Za slabša vina, ki se uporabljajo za konjak, se plača 8 lir po stopnji alkohola.
= Rekordna cena krompirju v Italiji. Cena krompirju v Italiji že od začetka vojne neprestano narašča. Od začetka vojne pa doslej se Je krompir podražil od 44 na 95 lir za metrski stat. Tak porast cen ni bil zabeležen že od svetovne vojne. Ker pa se Je zdaj pojavila na trgu velika količina ranega krompirja, katerega izvoz bo zaradi vojnih razmer zelo otežen, bo cena nedvomno popustila. Začetna cena za rani krompir je znašala 110 do 130 lir za metrski stot, a računa se, da bo zaradi p>recejš-nje ponudbe oslabela na 100 lir.
—	Angleži očitajo Ameriki, da britanski kositer in kavčuk prodajajo Nemčiji preko Rusije. Londonski »Financial News« je objavil nenavadno oster napad na naslov Zedinjenih držav. List naglaša, da Zedinjene države izvažajo večje količine kositra ta kavčuka, ki ju dobivajo iz britanskega imperija, v sovjetsko Rusijo., od koder nedvomno prihajata v Nemčijo. Isti list navaja, da se je v zadnjem času znatno povečal promet iz ameriških pristanišč v Tihem morju za Vladivostok ta se vprašuje. ali je to p>očetje Američanov moralno. ker ameriški narod p» večini simpati-zira z zavezniki ki se bore za zmago idealov, dragih prav tako Ameriki kakor Angliji »Financial News« prav tako stavlja Zedinjenim državam vprašanje, ali jim ni dovolj, ker imajo zdaj velike posle na trgih v Južni Ameriki, s katerih je Nemčija zaradi vojne čisto izrinjena Na koncu naglaša list, da zavezniki ne zaslužijo takega izigravanja svoje blokade.
= Razstava male obrtj na IjubljanSKem pomladnem velesejmu. Da se tudi malim obrtnikom omogoči udeležba na ljubljanskem velesejmu, ki bo trajal od 1. do 10 junija, namerava banska uprava sporazumno z velesejonskim ravnateljstvom nakazati v ta namen nekaj brezplačnega razstavnega prostora. Interesenti naj se prlglase pismeno ali ustno najkasneje do 15. aprila pri VIII. oddelku banske uprave na Erjavčevi cesti 12 z navedbo, koliko kvadratnih metrov razstavnega p>rostara žele.
= Prodaja Dne 6. aprila bo v pisarni štaba drtaskega orožnlškega polka v Sarajevu licitacija za prodajo odpadkov od volne, sukna, bombaža, grume, železa, usnja in drugega.
Borze
14 marca
Nemške klirinške marke so ostale nespremenjene na 14.70 — 14.90. Grški boni so zabeležili v Zagrebu notico 30.90 — 31.60, a bolgarski klirinški čeld so noti-rali v Beogradu 96 — 98 Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali dalje nespremenjeno po 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca za Vojno škodo za malenkost slabša. Iskala se je po 431 a blaga ni bilo. Tudi v Beogradu se Vojna Skoda ni zaključila. Edini zaključek na zagrebškem efektnem tržišču je bil v Trbovljah po 240.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 166.10
—	169.30, Pariz 93 85 — 96.15, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2350 — 2388, Bruselj 750 — 762; Tečaji na Svobodnem trgu: London 205.20
—	208.40, Pariz 116 — 118.30, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18. Amsterdam 2902.40 — 2940.40, Bruselj 926.28 — 938.28.
Curih. Beograd 10, Pariz 9.50, London 16.76, New York 446, Bruselj 75.55, Milan 22.52, Amsterdam 236.85, Berlin 178.75 Stockholm 106.20, Oslo 101.30, Köbenhavn 86.1250, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.40.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 431 den., 4«/. šumske 67 den., 4»/0 severne argarne 51 den., 6% begluške 77.50 den., 7% stabfliz. 95 den., 7«/« Invest. 98 den., 7% Seligman 100 den., 7% Blair 90.50 den., 8«/0 Blair 98 den.; delnice: Narodna banka 7500 den., šečerana Osijek 180 den., Isis 30 den.. Trbovlje 235—240.
Beograd. Vojna škoda 431 — 432, 6»/. šumske 69.50 — 71, 4% severne agrarne 51 — 52, 4% agrarne 93 — 93.50, 6»/, datai, agrarne 71.50 — 72, 6®/„ begluške 77.25 — 77.75, 7«/, stabilii. 97.50 den., 7% invest 99.50 — 100, 7»/» Seligman 101 den.. 7% Blair 91 den., 8% Blair 99.50 den., PAB 189 den. (drobni kosi) Narodna banka 7520 den. (brez kupona).
Blagovna tržišča
Žito
'+ Chicago (14. t m.). Začetni tečajt: pšenica: za maj 102, za Jul 99.75, za sept. 99.1250; turščica: za maj 56.1250, za juL 56.3750.
+ Wlnnlpeg (14. t. m.). Začetni tečaJL pšenica: za maj 88, za jul. 89.375.
+ Novosadska blagovna borza (14. t. m.). Tendenca za turščioo čvrsta. Pšenica; baška, okolica Novi Sad 202 — 204; srem-ska 199 — 201; slavonska 200 — 202; gor-njebanatslra 200 — 204; gornjebaška 200 — 202; baška ladja Tisa 206 — 208 Ri: baška 165 — 167. Oves: baški, sremski in slavonski 168 — 170. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 172.50 — 175 Koruza baška pariteta Indjija ln pariteta Vršac 158 — 159. Moka: baška in banatska »0g< ta »Ogg« 310 — 320; »2« 290 — 300; »5« 270 — 280; »6« 250 — 260; »7« 220 - 230; »8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški in sremski 135 — 137.50; banatski 132.50 — 135. Fižol: sremski beli brez vreč 415 — 420.
Inserirajte v „JUTRU64
Naie gledališče
D B A M A
Petek, 15. ob 15.: Rdeče rote, bnn
bo ko znižane cene od 14 din navzdoL SObota, 16.: Asmodej. Izven. Znižane eo-
ne od 20 din navzdol. Nedelja, 17. ob 15.: žene na NMcavoortfcL Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdoL Ob 20.: Neopravičena ura. Izven. Znižane oene od 20 dtn navzdoL Razvedrilo, »meh in zabavo ml Beae-dettijeva komedija »Rdeče rože«, ki jo bodo ponovili danes popoldne ob 15. po globoko znižanih cenah. Duhovita, lahkotna ta nad vse zabavna igra o zakonskem trikotniku z misterioznim neznancem, ki pošilja ženi rdeče rože, tana velik uspeh. IgTa-jo Mira Danilova, Jan, Sancin ta Slavčeva. Režiser dr. Kreft.
O P K B A
Petek, 15.: zaprto.
Sobota, 16.: Adriana Lecouvreur. Premiera. Premic rsld abonma. Nedelja, 17. ob 15.: Nižava. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Ob 20.: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. »Adriana Lec°uvrear« je vseskozi no-blesno operno delo, rezultat tradicije ta izkustev vrste velücxh italijanskih opernih skladateljev, kar je znal komponist F. Ci-lea spretno združiti, uporabiti ta povezati s čisto svojskimi glasbenimi odlikami. Zlasti preseneča njegova živa melodična barvitost, mojstrsko obvladanje instrumenta-cije ta ačrav smisel za odrsko dramatično razgibanost. V naši uprizoritvi, ki sta jo pripravila režiser Debevec ta kapelnik Nef-fat, bodo v glavnih partijah nastopili Vi-dalijeva, Kogejeva, Franci, Janko, Zupan ta Banovec.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Petek, 15.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Dobrodelna predstava v korist rodbine obolelega skladatelja Marija Kogoja. Sobota, 16.: Ujež. (Udruženie jugoslov.
emancipiranih žen). Poslednjič. Nedelja, 17.: Pekovska, Torek, 19.: Pekovska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 15.: zaprto. -Sobota. 16.: Gejša Premiera.
RADI
Petek 15. marca
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: šolska ura: Velikonočna oddaja (g. M. Zor). — 12: Domači r.apevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi — 13.02: Radijski orkester. — 14. Poročila. — 18: ženska ura: Okrasni vrtovi (inž. arh. Kat. Grasellijeva). — 18.20: Podoknice (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Na,povedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Samostan Hiiendar. — 19.40: Objave. — 19.50: Alkoholizem ta treznost naroda (prof. E. Boje). — 20: Matija Tome: IL slovenska maša." — 20.45: Plošče. — 21: Prvi stilni koncert predlklasične glasbe (godala radijskega orkestra). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Nekaj za ples (plošče).
Beograd 19.40: Petje. — 21.10: Skladbe za violino ta orkester. — 21.40: Operna glasba. — 22: Čelo ta klavir. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet — 20.30: Pester glasbeni spored. — 21.45: Plošče. — 22.20: Ples. — Sofija 18: Prenos Wag-nerjeve opere »Valkire«. — Praga 19.25: Lahka glasba. — 20.26: Moški zbori. — 20.55: Orkester, ztoor ta violina. — 22.30: Lahka glasba. — 23: Češki koncert — Dunaj 16: Lahka godba. — 20.15: Alpske melodije. — 21: Brucknerjeva L simfonija — 22: Iz zvočnih filmov. — 23: Nočni koncert. — Berlin 19.45: Drobne skladbe — 20.45: Lahka glasba. — 22.30: Godalni kvintet — 23: Mali orkester — 2410- Nočni koncert — Rim 17: Klavirske skladbe. — 20.30: Plošče. — 21.10: Simf. koncert. — 23.15: Plea.
Nastop docenta dr. Vogelnika
Ljubljana. 14. marca
Danes opoldne je tmel na univerzi svoje nastopno predavanje novi docent dr. Adolf Vogelnik. Predavatelja je predstavil m mu čestital ptrodekan dr. Viktor Korošec, ki je poudaril pomen njegovega znanstvenega dela, saj je napisal ta objavil okoli 12 znanstvenih razprav, dve leti pa je delal na statističnem Inštitutu v Parizu, kjer je svoje znanje v marsičem poglobil in razširil Zbornična dvorana je bila lepo zasedala, zlasti so s svojo navzočnostjo počastili predavanje mladega docenta profesorji pravne fakultete.
Predavatelj je svoje nastopno predavanje posvetil kritičnemu orisu takozva-nega errrpirično-statističnega proučevanja konjunktur. Gospodarski pretresi ki so se z neko žalostno zakonitostjo začeli javljati od 'vonca 18. stoletja dalje, so kmalu pritegnili nase pozornost znanstvenega sveta. Zakaj nastopajo krize, kje je vzrok ali kateri so vzroki zanje, zakaj se javljajo vedno Iznova v bolj ali manj rednih časovnih presledkih — to so bila poglavitna vprašanja, ki so se postavila ta ki so terjala odgovora. Predavatelj je ob analizi gospodarsko-teoretskih in spoznavno teoretskih osnov empirično statističnega proučevanja pokazal kako vsako empirično opazovanje dejansko že vključuje določene teoretske predpostavke in kako je za-nemarjenje teorije nujno vodilo empirično-statistično smer do težkih zablod. Vendar se je empirično statistična smer sčasoma osvobodila začetne enostavnosti se povzdignila do sintetičnega pogleda na proučevanju konjunktur, v katerem je združila teoretsko deduktivno empirično statistično metodo, s tem pa doprinesla svoj trajni delež k razvoju in napredku ekonomske in statistične znanstvene misli
Predavatelj je žel za svoja izvaianja toplo priznanje in tal deležen iskrenih č®-
Todi Danci so na straži svctoode
če še ne veš,
Bleja med Dansko in Nemčijo je zdaj dobro utrjena in pripravljena na vse možnosti. Slika prikazuje stražni oddelek danske vojske s strojnico
Francozi štedijo
E?ezmesni dnevi, dnevi brez sladkega peciva in modnih
opojnih pijač
Zadnjo voino so vodili na kredit v sedanji je treba vse plačati v gotovini. To je vzrok, da so tudi na Francoskem vsakovrstne omejitve prišle prei in v ostre i ši obliki nego v času svetovne voine. ko so bi H najbogatejši departementi v sovražnih rekah. Treba ie zavreti porast cen. da bi se izognili inflaciii bankovcev ter nienim usodnim posledicam, po drugi strani pa mora zlata zaloga, ki rabi za plačevanie inostranih dobav, vzdržati čim dalje. Ce ne bo nobenega zlata več. ne bo mogoče niti bojevati se. Treba ie tedai štediti. da bo mogoče vztrajati dali nego nasprotnik.
Tako so uvedli na teden tri brezmesne dneve, tri dneve brez sladkega peciva in tri dneve brez hudih alkoholnih pijač za vso Francijo. Pijače so pač naiboli odveč, a vendar vpliva njih prepoved naimočne-je. Francoz ie pač vaien svoiega aperiti-va. Prešlo bo nekai časa. preden bodo vsi spoznali, da so na razpolago še mno?e druge dobre stvari, kl so večinoma tudi boli zdrave nego vse. kar so liudie doslei iemali pred večerjo. Dovolieno ie nivo. dalje vsa vina, a tudi sadni in zeleniadni soki.
Prepoved a periti vov tri dni na teden ie razveselila tiste francoske kroge, ki so nastopali že dolgo proti razmeroma mladi modi takšnih mešanic in ki so zagovarjali povratek k »higienskim pijačam«, kakor vinu in pivu. Posebno hudi so bili na to. da v »boljših« lokalih niso hoteli točiti odprtega vina. Dosegli so. da so neki pariški lokali boljša vina potem oddaiali tudi po kozarcih. Toda večji del klientele je stavkal. Aperiti v se mu ie videl menda odličnejši. Sedai ni druge izbere. 2e prvi dan zmernejših alkoholnih piiač ie bilo videti na mizah mnoge kozarce vina ln četrtinske steklenice šampanjca. Kavarne to drugi lokali niso bili nič mani zasedeni nego drugače in tudi dobre volje na. videz ni zmanjkalo. Toda že prvi prosti dan so se ljudje spet vrnili k aoeritivu.
Vendar ni izključeno, da se bodo sčasoma
izobličile nove navade.
Vlada pripisuje svojim vojno gospodarskim ukrepom tudi vzgoini pomen. Ljudje naj bi se navadili živeti ceneje in preprosteje. Zakon nai bo za vse enak. Bogataš naj ima čim mani prednosti. Seveda ni prepovedano, da bi si kdo doma izmislil cel fevdalni bar. Toda velikih soreiemov ie danes bolj malo. Poraba aikohola bo torej gotovo nazadovala. To je ena izmed maloštevilnih dobrih strani vojne. Preišnji vojni se mora Franciia. kakor znano, zahvaliti za dokončno odpravo absinta.
Neki drugi ukrep ie s socialnega zreli-lišča mani razveseljiv. Ženske pritegujejo v obsežni meri k delu. Delovni minister bo sestavil seznam industrii, ki jim bodo predpisali, koliko ženskih delovnih sil bodo morale najmanj imeti. Ce ne bodo zadostovale prostovolike. bodo uvedli, kakor je dejal gospod Reynaud v nekem radijskem nagovoru, obvezno delovno službo — za ženske seveda. Zadevne odredbe so sedaj izšle. Povzrcčile so. da bo moralo tudi mnogo mater v tovarne. Družinsko življenje se bo še bolj omeiilo. Med vsemi vojnimi žrtvami otroci pač niso v najboljšem položaju.
da je M ruski komisar za znanje zadeve Molotov o priliki petdesetletnice odlikovan z Leninovim redom;
da je italijanska vlada dala zapreti hotel »Iris« v Rimu. ker se je lastnik branil sprejeti pod streho družine s Številnimi otroci;
da gred štirim milijonom kitajskega prebivalstva lakota, ker so lanske poplave uničile žetev;
da ima FTaaicija s kolonijami vred 110 milijonov prebivalcev;
da je te dni minilo sto let odkar Je bil položen temeljni kamen za britski parlament v Londonu;
da so Angleži doaflej ujeli 257 uuitSkili vojakov in 1241 mornarjev;
da je v Moskvi umrl v 49. letu svoje dobe znani romanopisec in dramatik Miha jI Bulgakov;
da je bil za novega državnega poglavarja Bolivije izvoljen z veliko večino general Penjaranda;
da ima danes VarSa/va 1.8 milijona prebivalcev, dočim jih je imela pred vojno 1.2 milijona. Dotok brezposelnih nemanl-čev v mesto postaja od dne do dne večji ashgodg keipvk rh.4,ayž eniat rdgovc m
Ogenj je napravi za ao mffifomv
Vojna z letaki
Angleški vojaški pilot spušča med poletom čez nemško ozemlje propagandne letake
„Boljševiki prihajajo !" » ».
Poplah z zvonci na Letonskem
Clan angleškega parlamenta Thompson, ki se je pravkar vrnil s potovanja po baltiških državah in Skandinaviji, pripoveduje o svojem potovanju zanimive podrobnosti v angleškem radiu. Ves čas svojega potovanja pravi, ni videl drugega kakor aneg in led. že 300 ali 400 let ne pomnijo v tem delu Evrope takšne zime, kakor je letošnja, Botniski zaliv je sicer vsako le-
OstanM nemške oklopnice
to zamrznjen. Letos pa je bil zamrznjen tudi ves F inski zaliv in ves ostali Baltik. S tem pa je bil onemogočen sleherni promet iz baltiških držav v zapadno Evropo. Na razpolago je bila edino še letalska proga v Stockholm, ki se jo je Thompson tudi posflužil Angleški in francoski listi niso v baltiških cii-žavah nikjer na razpolago. Tako preostaja ljudem v infoi-macijo o Angliji in Franciji samo radio, ki pa ga tuje postaje navadno motijo.
Svojevrstno anekdoto pripoveduje Thompson o repatriaciji Nemcev iz Letonske. Izselilo se jih je 30.000. Večina Nemcev ni hotela zapustiti svojih domov. Zato pa so se na ulicah nekaterih letonskih mest pojavili dečki, ki so z zvoncem v loki tekali okoli in svarili prebivalstva: iBoljše-viki prihajajo!« Thompson pravi, da je to v mnogih primerih pospešilo odločitev za izselitev.
V filmofe») ateljejih francoske družbe »Patho« t JotoviHeu pri Partei Je izbruhnil požar, ki Je povzročil sa 20 milijonov frankov Škode
Duše v živalih
Praznoverje pri divjaških rodovih črne AfrQke
V mnogih delih Afrike so domači rodovi prepričani da prehajajo dude umrlih oseb v telesa živali ali pa vsaj telo kakšne živali od časa do časa uporabijo, da obiščejo zemljo. Številni raziskovalci so v tej stvari, posebno v Belgijskem Kongu doživeli mar-sikakšno presenečenje.
Tako pripoveduje neki potoval ee, da je hotel nekoč ustreliti velikega orla, pa mu Je to njegov črni služabnik s kričanjem, prošnjami in s tem, da se mu je obesil na roke, preprečil češ: »Prosim, gospod, ne streljaj! Ta ptica je namreč moja stara
mati!«
Nekega zamorskega policista ao poslaB, da bi ustrelil velikega krokodila, kl ae je pojavil ob Izlivu neke reke ln s svojo predrznostjo povzročil že precejšnjo škodo. Policist pa se je vrnil, ne da bi bil opravil to nalogo. Ko bo ga pozvali na odgovor, je zagotavljal, da ne gre za navadnega krokodila, temveč za nekega poglavarja v teh krajih, ki je bil pred kratkim umrl in ki se je vrnil v podobi krokodila, da malo pogleda, kako se počutijo njegovi ljudje brez njega.
Trije casi na Irskem
Zamotano časovno štetje, ki pa nikomur ne dela
preglavic
Zamotano časovno štetje imajo na Irskem. Irska vlada ie s posebno odredbo uvedla poletni čas. kakor Angleška toda podeželsko ljudstvo se tega časa brani, češ da ga Irska ne potrebuie. ker se voine ne udeležuje. Tako imaio tam s paragrafom odrejeni poletni čas. ki se ga držiio oblasti
Visoka cena
za stare ladje
Danski listi ugotavljajo, da so se cene za prosti ladijski prostor od začetka vojne početv orile. Angleži so pred nekaj časa za 63 let star estonski paraik z 2400 tonami plačali okroglo vsoto 22.000 funtov šterlingov. Neki parnik iz 1.1913., ki so ga Finci pred vojno prodali za 21.750 funtov šterlingov, so Angleži sedaj kupili za 80 tisoč funtov šterlingov.
Skrivnostni znaki na Holandskem
Holandske vojaške in policijske oblasti se bavijo s skrivnostnimi svetlobnimi, znaki, ki se pojavljajo v večernih urah posebno v okolici Utrechta v podobi raznobarvnih svetilnih krogel Holandski signali to niso in vse kaže, da jih spuščajo iz drvečih avtomobilov. Policija je v zadnjih nočeh v tej okolici ustavila vse avtomobile, toda ta preiskava ni rodila še nobenega uspeha.
in vsi javni zavodi ter greenwichški čas. ki se ga drži večina ljudstva ter gostinski obrati. Justično ministrstvo ie vrhu vsega namreč odredilo, da se bo poletni čas za gostilne začel šele 21. aprila.
To pomeni, da gost ki stopi ob 10. iz gostilne. na pragu nenadoma pridobi celo uro in da more obiskati še zadnjo kinematografsko predstavo, ki se prične ob
9____Tretji čas pa i e tako zvani irski čas.
ki ostaja za grenwichskim časom za 25 minut. Ta irski čas so odpravili sicer že med svetovno voino. toda v oddalienih naseliih se ga kmečko ljudstvo še drži Tako se dogaja, da v kakšnem iskem kraiu na oo-staii ura odbije dvanaist v sosedni gostilni ie pa že ura 13. in v bližnji kmečki hiši 12.25 ...
Mož, ki ponsveril 13 milijonov dolarjev
Vele-slepar Musica in njegovi setrudniki
Eden najnovejših posnetkov nemške old opne križarke »Admiral Graf Spee«. Ladja štrli Iz vode, kakor kaže ta slika. V zadnjem času se sliši da je nemška vlada prodala razbitino Južnoameriškim zbiralcem starega železa
Pred zveznim so:iiščem Zedinjen:h držav I se je začela obravnava pioti pajdašem ve-] lesleparja Filpa Musico. Musico je ket j lastn k največjega koncema za droge Mc-i Kesson in Robbies izvršil samomor, ko so oakriii, eia je poneveril 18 milijonov dolarjev. 2e 1. 1912. je bil zavoljo nekega diu-i gega sleparstva obsojen na ječo, petem je prevzel ime Dcaald Costar :n je svoo vlogo odigraval tako c-obro, da so ga do njegove smrti v decembru predlanskega leta šteli me<j najbolj zr.ana ameriške poslovne ljudi.
Obtoženci v sedsnjem prcce.su sta njegova brata Robert in George, oivša ravnatelja družbe McKessons in liob ns, ter
Benjamin Simon, ki je sedel z Musico že 1. 1912 in ga sedaj obtožujejo, da je skušal za visoko nagrado utajiti Musicavo istovetnost. Pet drugih nameščencev tvrd-ke je tudi obtoženih, zatrjujejo, da so ne-čolžni. med tem ko so vsi trije glavni obtoženci priznali svojo krivdo. Za zločine teh zadnjih utegne znašati kazen do 58 let in globa 50.000 dolarjev.
Postati i in ostani član Vodnikove družbe!
A N E K D 0 T A
Veliki Američan Washington je baje samo enkrat v svojem življenju napravil dovtip. Ko so v kongresu razpravljali o ustanovitvi stalne vojske je neki poslanec predlagal, naj bi ta vojska ne štela nikoli več nego 3000 mož. Tedaj se je Washington dvignil in je zahteval, naj do-dado temu zakonskemu predlogu sledečo določbo: Sovražna armada srne kvečiemu z 2000 možmi vdreti v deželo.« Vse se io zakrohotalo in poslančev predlog je padel v vodo.
VSAK DAN ENA
»Ženlčlca, danes pa si mi skuhala imenitno jed! Kje ai dobila recept T Na nedeljski ženski strani ali v kuharski knjigi?«
»Ne tu ne tam, možiček, vjela sem ga med koncertom, ko ga je soseda za menqj razlagala svoji prijateljici«
(»Vart Herne)
MICHEL ZÉVACOt
63
Don Juan
ROMAN.
»Dragi sire in brat,« je hladno dejal, »ali se vam ne zdi pametno, da bi si za svoje posvetovanje vzela vsak po enega zanesljivega in bistrega svetovalca, ki bi bil vreden zaupanja naju obeh? Za vas bi bil to grof de Loraydan, ki se mi vidi poučen o vsem. Zase pa mislim na svojega dragega in vrlega Uloo. Kako menite, dragi brat?«
»Sire,« je s komaj prikritim veseljem rekel Franc I., »prav to sem hotel predložiti vašemu veličanstvu. — Držim te, Karel!« je pomislil in vzdihnil od divje razigranosti. »Vojvodina milanska je moja!«
»Da,« si je dejal cesar, »le veseli se, dobri Franc! Radovoljno ležeš v mojo past! Smej se, kolikor ti duša da. Videla bova, kateri izmed naju se bo smejal nazadnje. — Ker se torej ujemava,« je glasno nadaljeval, »bi lahko pri tej priči poklicala TJlloo. In menim, da je prav gospod de Loraydan tisti, ki ga morava poslati ponj. Na poti v Louvre se najina svetovalca lahko dogovorita ...«
Karel V. je izrekel te zadnje besede s svojim trdim, kovinskim glasom in s takšnim poudarkom, da je Franc I. drhtel od zamolklega nemira. Toda cesar je končal:
»O vsem, kar zadeva koristi Francije in cesarstva, ki naj se poslej enodušno lotita naloge, po-
praviti, kar je zakrivila nesloga minulih dni. Oh, brat,« je Karel zaupljivo dodal, »kot zaveznika bi lahko gospodovala vsemu svetu!«
»Sire in brat,« je rekel Franc I., »kolikor je na meni, je mir med nama utrjen. Trajna zveza bi ustrezala najdražji želji mojega src?.. Če vam jc prav, lahko začnemo že danes razpravljati o njenih osnovah. Pojdi torej, dragi Loraydan, in se kar moči hitro vrni z gospodom namestnikom, ki naj si bo v svesti, da mu je moja naklonjenost gotova kakor cesarjevo zaupanje.«
Karel V. se je naklonil v znamenje zahvale.
»Sire,« je rekel Loraydan, »kje najdem gospoda namestnika?«
»V Arronškem dvorcu,« je dejal Franc I.
Loraydan se je zdrznil. Vedel je sicer, da je bil kralj podaril Arronški dvorec namestniku, a vendar ga je ime presunilo, ker ga je spomnilo Tur-quandove hiše.
»Da,« je dodal Karel V., »v Arronškem dvorcu, ki ga je dobil namestnik po darežljivosti mojega krajevskega brata v last, tako da bo tvoril del dote njegove hčerke Leonore. Idite, grof, in pomnite, da vas namestnik ljubi kakor rodnega sina...«
Loraydan se je globoko priklonil, čeprav ni povsem razumel pomena teh besed, kajti namestnik ni nikoli govoril z njim o svoji hčeri. Stekel je v kraljeve konjarne, si dal osedlati konja in v skok odjahal iz Louvra.
Ko je dirjal mimo svojega dvorca, se je nekaj v
njem zdrznilo in nehote je spodbodel iskro žival. Tu, v tem dvorcu, je nekdo trpel... nekdo ga je preklinjal... A nedoločni občutek groze ni dolgo trajal. S stisnjenimi zobmi in plamenečimi očmi je Loraydan pomislil:
»Gorje mu. kdor mi stopi na pot! Gorje tistemu, kdor pade meni v roke!«
Dospel je do Arronškega dvorca in naglo vrgel oči na Turc.uandovo hišo.
Okno z barvastimi stekli je bilo odprto.
In v okviru okna, na ozadju temne sobane, se je v bledem sonlnčem žarku zdajci pokazala zlato-lasa postava... nežna postava device s sinjimi očmi... in Loraydan je prestregel njen plahi nasmeh, razodetje strastne, neskončne ljubezni ...
Loraydan je čutil, kako mu strast zaliva srce
»Tako krasna je!« ga je spreletelo. »Tako krasna, da mi srce trepeče ob pogledu nanjo!«
Počasi, globoko se je priklonil in jo pozdravil s širok.'m. spoštljivim zamahom roke ...
Ko se je vzravnal, je bila Beranžerka izginila in na njenem mestu se je bil pokazal Turquandov resnobni obraz. Loraydan mu je prijateljsko mignil z roko ter skočil s konja.
»Da,« je zamrmral, »lepa je in ne morem je pogledati, ne da bi vse vzkipelo v meni. Ali, tako mi pekla, za nos me ne bo vodila! Sicer je pa tisti, ki ga ljubi .. Klotar Ponthuški... zanjo na vekomaj izgubljen!... In zastran ostalega bomo še videli!«
Tedaj je v svoje presenečenje opazil, da so vrata v ograji Arronškega dvorca odprta.
Privezal je konja in naglo krenil po lipovem drevoredu proti gruči služabnikov, ki se je gnetla ob znožju stopnic. Mož v črni obleki mu je prišel naproti Bil je dvornik Jakob Aubriot
»Od njegovega veličanstva kralja prihajaml« )■ rekel Loraydan. »Sporočite gospodu namestnika de Ulloa, da moram takoj govoriti z njim.«
Dvornik se je spoštljivo priklonil in nekam slovesno dejal:
»Gospod namestnik de Ulloa ne bo več poslušal ukazov nobenega zemeljskega kralja. Gospod namestnik de Ulloa more poslušati samo še vladarja nebes. Gospod namestnik de Ulloa je mrtev___«
Loraydan se je osuplo zganil:
»Mrtev!... Namestnik mrtev!.. -«
Dvornik se je naklonil.
»Včeraj je bil še čil in krepak!... Katera neznana bolezen ga je mogla v tako kratkem Sašu...«
»Ta bolezen ima zelo znano ime,« je rekel dvornik. Imenuje se bodalo: gospod namestnik je b® zaklan...«
»Zaklan?« je vzkriknil grof. »Kje? Kdaj? Ot koga?...«
»Kje? V častni dvorani svojega dvorca. Kdajf Snoči med deveto in deseto uro. Od koga, mi ni znano. To vam pove gospodična Leonora de UIlo^ če vam je drago, da vas odvedem k nji, ko prih» jate v kraljevem imenuk
štirinajsti in petnajsti
marec 1939 v Pragi
Iz zapiskov slovenskega očividca
Štirinajsti marec 1939 je bil v Pragi neverjetno razgiban, kritičen dan. Ce bi bilo mogoče meriti temperaturo razpoloženja in občutij, bi dobili čudno grafično krivuljo naglih vročičnih sprememb. Vsa Praga je bila na nogah. Kamorkoli si stopil, povsod si videl zaskrbljene obraze, in če si prisluhnil razgovoru dveh ljudi na ulici ali omizja v kakšnem lokalu, si lahko povsod ugotovil, da so ljudje pozabili svoje osebne skrbi in interese. Vse je bilo napeto in še v ozračju si čutil, da se dogaja nekaj izjemnega. Jasno je bilo, da je to dan zgodovine; trenutek daljnosežnih odločitev.
Še zjutraj, ko so listi priobčili vest o seji slovaškega »snema«, sta se v čeških čuv-stvib borila med seboj črnoglednost in rahla vera. — Ni mogoče, da bi nas bili Slovaki zapustili! — mi je dejal znanec, ki je sicer dobro poznal slovaške prilike in neprilike. Ko sva se zopet srečala nekaj ur pozneje, je pobesil glavo in skušal skriti solze. Glas mu je drhtel in komaj je bil mogel povedati nekaj besed. Medtem so izšle nove izdaje listov, ki so začele pripravljati prebivalstvo na to, kar se bo zgodilo V prvih popoldanskih urah je bil že objavljen usodni bratislavski sklep. Češko - Slovaške ni več... Ljudje so se ustavljali na poti in nemo strmeli v liste z njihovimi velikimi naslovi. Na Vaclavskem trgu je bilo kakor v mravljišču, če razde-reš mravljam gnezdo, ki je njihov svet. Od septembra 1938 so se Cehi že nekoliko privadili železnemu koraku zgodovine. Udarci niso več tako boleli. Toda to, kar je prišlo 14. marca, je bilo še vedno presenetljivo. To je bolelo. Ogorčenje in solze, razdraženo vpitje in molk, so se menjavali prav kakor vreme tega dne, ki je bilo na hipe jasne in toplo, na hipe oblačno in mrzlo.
2e 14. marca popoldne se je sestal češki narodni svet, da sestavi oklic na narod. Besedilo je izšlo naslednjega dne, ko ga je drveči plaz dogodkov že prehitel. Bilo je samo dokaz, da niti odlični narodni voditelj! niso slutili, kaj prinese prihodnji dan. V inozemskem tisku so se tiste dni ^pojavljale senzacionalne vesti o boljševiških nemirih v Pragi. Kdor je bil takrat v prestolnici propadajoče države, se je lahko prepričal, da stvarnost ni bila nikdar tako daleč od takih senzacij, kakor v tem primeru Praga je bila silno vznemirjena in nervozna, toda v vsej svoji bolesti čudovito disciplinirana in uravnovešena.
Okrog štirih popoldne so priobčili listi vest da je prezident dr. Hacha odpotoval v Berlin. S prijateljem sva pravkar sedela pri pivu. Spominjam se, da se je pojavil kolporter in zavpil senzacijo posebne izdaje. Gostje so planili pokonci in preble-deli. V vsem lokalu je nastala tišina. Kol-poiter je molče prodajal liste: samo papir je šušljal in drobiž žvenkljal. Nismo se niti vsedli: stoje smo brali kratko, debèlo na-* tisnjeno vest. Vsak je vedel: začelo se je novo dejanje velike zgodovinske drame. A še vedno ni bila domišljija dovolj močna, da bi bila dogledala neizprosen razplet dogodkov, kruto resničnost vsega položaja.
Zvečer je bilo na Vaclavskem trgu süa živahno. Med množico so hodili v strnjenih vrstah nemški vseučilišniki v belih nogavicah in značilnih čepicah. Trg je blokirala policija in sproti preprečevala spopade, ki so tu in tam nastali. Iz radijskih zvočnikov se je vsakih deset minut oglasilo svarilo: Ne dajte se izzvati, ostanite mirni! Vzlic temu, da so dogodki strašno vrtinčili češke duše. je v vrvečih množicah, ki se niso dale pregnati s trgov in ulic. vladala občudovanja vredna disciplina. Povsod drugod bi tako daljnosežne dogodke spremljali mnogo pogostejši in večji incidenti. Število ljudi, ki so jokali iz tiste neodoljive potrebe, kakor joče količkaj občutljiv človek v hipu, ko je bolest premočna in spoznanje nemoči preočitno — število takih ljudi je bilo čedalje večje. In še vedno ni nihče vedel, kam se je med tem že obrnila usoda češkega naroda. _
Ob osmih zvečer sem vprašal načelnika važnega informacijskega urada, kaj je z vestmi o vkorakanju nemških čet v Moravsko Ostravo. Govoril je o tem z zunanjim ministrstvom, kjer so mu rekli, da
gre samo za začasen prehod.
★
Štirinajsti marec se zdi z današnjega vidika samostojno dejanje češke zgodovinske drame. S praškega vidika pred letom dni je bil dan vročične negotovosti in celega plaza presenetljivih dogodkov. Kdo je pač imel toliko miru, da bi po njih sklepal, kakšen bo naslednji dan?! In vendar je vse kazalo na to; v vseh znakih je bila logika nekega razvoja. Zgodovinski plaz ima vzlic vsej svoji elementarni krutosti neko zakonitost in določeno pot. Toda ta se nikdar ne vidi v samem metežu dogajanja.
Ko smo se zbudili petnajstega marca zjutraj, ni bilo več svobodne Ceško-Mo-ravske, kakor je dan poprej izginila Ce-ško-Slovaška, dedič predmonakovske Češkoslovaške. Petnajsti mare je bil v Pragi neverjetno mrzel dan. Pihal je leden veter in ti nosil sneg v obraz; nastajali so zameti. Ves rahli dih prve pomladi je zamrl ;zopet je nastala ostra zima. V hiši, kjer sem stanoval, niso imeli radia, zato ni nihče vedel, da so bile nemške okupacijske čete že nekje na obodu Prage. Šele ko sem prišel v majhno kavarno na Kràl. Vinohradih, sem izvedel, da se bliža nemška ^ojska.
Šel sem po zasneženih ulicah. Ljudje so hiteli na delo kakor normalno; sneg in veter sta nekam zabrisala sled duševnih muk, ki so jih doživljali premnogi v tej valoveči množici. Povsod po slavnih ulicah, na Vaclavskem trgu in tja proti Hradčanom je bila razvrščena policija z žandarmerijo. Na magistratu in pri drugih oblastih so se med tem že dogovarjali odgovorni či-nitelji z zaupniki in odposlanci okupacijske vojske, širša javnost ni vedela nič o tem. Jutranji listi so se že pridružili radiu ln priobčili z velikimi naslovi vest. da nemška vojska zaseda češke dežele Praga je bila med zadnjimi: Bmo in druga mo-ravska mesta so bila zasedena že ponoči.
Okrog devetih so nemške čete dospele že v samo središče mesta. Skozi snežni metež je prihajala molče, dostojanstveno okupacijska vojska in se v neprekinjeni vrsti
pomikala v natančno določene smeri. Na križiščih so stali oficirji in dirigirali pohod vojaških čet. Vojaki, konji, tanki, avtomobili, topovi, strojnice — vse je bilo zasneženo. Nad Prago je ležalo temno nebo, zaradi meteža ni bilo daleč videti, zato se je zdelo nekam zabrisano, skoraj nerealno, brez pravega globinskega ozadja. Zaradi te prirodne scenerije je bil položaj še brezupnejši, razpoloženost ljudi še mračnejša.
Na slavnem Vaclavskem trgu, ki ga obvladuje mogočna palača Narodnega muzeja in pred njo Myslbekov spomenik sv. Vaclava, so nastale zanimive formacije. Osrednji položaj med progami cestne železnice je zavzelo nemško vojaštvo s tanki in strojnicami. Vojaki so bili v polni vojni opremi in so stali v dveh vrstah tako, da so se med seboj dotikali s hrbti. Njih zasnežene postave so bile mirne, obrazi na videz nezainteresirani; samo oči so švigale sem in tja. opazovale občinstvo in ogromne palače tujega velemesta. Zadaj za vojaki se je razvrstila plast češke policije. Za njenim kordonom pa se je menjavalo občinstvo; vsakdo se je za kakšen trenutek ustavil in molče gledal novo podobo trga,
na katerem se je odigralo toliko narodnih slavnosti...
Videl sem nepozaben prizor na Vaclavskem trgu. Okrog spomenika »vojvode češke dežele« sv. Vaclava se je zgostila množica ljudi. Veter je še vedno nosil sneg, nebo se je skoraj še bolj stemnilo. Skozi zamračeni trg, kjer se je rjava barva uniform, motornih vozil in strojnic odbijala ob belino snega in rahlo zabrisane barvne poteze palač, so neugnano in mirno prihajali vojaki tuje armade. Na mah se je med množico pred spomenikom češkega ieralja-svetnika dvignil drhteč glas in jel intonirati svetovaclavski koral. Pridružili so se mu drugi in kmalu se je začula v vsej jasnosti in preprosti lepoti stara češka himna. Morda še ni bila nikdar nobena molitev temu svetniku.tako ganljiva, kakor je bila v tem hipu, ko jo je pelo sto in sto drhtečih glasov in ko se je zdelo, da vsako modulacijo glasu spremlja solza, potekajoča iz spoznanja obupa, nemoči in neizprosne resničnosti... »Ne daj poginiti ne nam ne bodočim...«, je prosila pesem svetnika, čigar vladarski lik osvetljuje češko zgodovino pred tisoč leti.
Popoldne so se ulice prilično izpraznile, vsakdo je rajši ostal doma, če mu že ni bilo treba iz hiše Medtem je okupacijska vojska zasedla vse vojašnice in oblastva. Zvečer so bili že ob devetih zaprti vsi lokali in nihče ni smel na ulico. Po velikem mestu, ki je preživljalo prvo noč svoje nove usode, so patruljirali močni oddelki nemške vojske. Drama štirinajstega in petnajstega marca je bila končana.
I	Društvo je po zedlnjenju razširilo svoj de-
Ì	lokrog na vso Jugoslavijo ter ima par ti-
j	soč članov tudi v Sloveniji, čeprav imajo
i	slovenski zasebni nameščenci svoje lastno
I	organizacijo za bolezensko zavarovanje.
Za komisarja je bil imenovan svetnik
!	banske oblasti Ante Javk, ki je že včeraj
'	prevzel svoje posle. Postavljen je zaen-
i	krat za šest mescev z nalogo, da v tein
I	času preišče poslovanje dosedanje uprave
1	ter nato skliče občni zbor, ki bo izvolil no-
i	vo upravo.
Italijanska politika
v nemški osvetlitvi
Walther Wuster, ki vel,ja za enega iz-med najožjih Ribbentropovih sodelavcev, je objavil v »Deutsche Zeitung« nasled-
njo razlago itali janaKega »ne*ojsko*enfei
v sedanji vojni:
V ideološkem pogledu naatopa popoino zatiS.je v polemiki med narodnim socia» lizmom in fašizmom na eni ter boljševizmom na drugi strani. Nemška vsmente v proti vzhodu ter izvori surovin, ki jih ta vsmeritev Nemčiji zagotavlja, so enake koristi tudi za Italijo. Na drugi strani pa je Italija »jetnik Sredozemlja« in je zato potrebna nova razdelitev posesti na tem področju. Iz tega sledi za Italijo naslednji zaključek: 2 Fašistična Italija je duhovno že na strani Nemčije, ki je narodnooocia-listična in v vojno zapletena. Trenutek, ko bo Italija prešla v praktično akcijo, bo Italija sama izbrala v sporazumu s svojimi prijatelji in to najbolj nevaren trenutek za sovražnike nove Evrope . . .«
Politični položaj
Nasprotujoče si vestì o prihodu Ace Stanojevica v Beograd — Konference dr. Kramerja — Posveti opozicije
Beograd, 14. marca. p. Politični položaj je še vedno v stanju razčiščevanja. Za to nedeljo je bilo napovedano, da bo prišel v Beograd predsednik glavnega odbora radikalne stranke Aca Stanojevič in da bo z njegovo osebno intervencijo izvršen še en poizkus za združitev radikalov. Medtem pa zatrjujejo v glavnem odboru radikalne stranke, da so vesti o prihodu Ace Stanojevica v Beograd netočne in da so bile razširjene s strani, ki nima ničesar skupnega z vodstvom radikalne stranke. Potrjujejo pa se vesti, da so se razgovori za združitev radikalov končali brez uspeha. Za to govore tudi politični dogodki poslednjih dni. Vodstvo JRZ je na svoji včerajšnji seji sklenilo, da posveti zopet vse svoje moči organizacijskim vprašanjem stranke.
Zelo živahni so bili stiki med strankami opozicije. Dr. Krämer, ki se mudi od ponedeljka v Beogradu, je te dni ponovno konferiral s poslevodečlm podpredsednikom radikalne stranke Mišo Trifunovičem in predsednikom demokratske stranke Milanom Grolom. Dr. Krämer je imel včeraj
dolg razgovor tudi s predsednikom HSS dr. Vladkom Mačkom in s predsednikom SDS dr. Budisavljevičem. Popoldne je bil v stanovanju dr. Ninčiča sestanek zastopnikov vseh opozicijskih strank: JNS, radikalne in demokratske stranke. Na sestanku so na podlagi svojecasnega predloga JNS razpravljali o načinu nadaljnjega skupnega sodelovanja. Na seji so zastopali JNS Jovo Banjanln, dr. Krämer in Ulja Mihajlovič, radikalno stranko Miša Trifu-novid, dr. Momčilo Ninčič in Krsta Mile-tlč, demokratsko stranko pa Milan Grol ln Boža Markovič. Pri tej priliki so ugotovili popolno soglasje v presoji aktualnih vprašanj sedanjega političnega položaja.
Na seji se je vodila obširna diskusija o političnih tn taktičnih vprašanjih ln Je prišla do izraza čvrsta volja vseh treh opozicijskih strank, da solidarno zavzamejo stališče do vseh vprašanj državne politike ln da v stalnem stiku zagotove skladno nastopanje opozicije. Grupacija teh treh opozicijskih strank bo v kratkem razširjenja s pristopom tudi drugih skupin.
BELEŽKE
Davidovičeva oporoka
V sredo dopoldne so odprli na sreskem sodišču v Beogradu oporoko velikega srbskega m jugosk>venskega državnika Lju-bomira Davidoviča. Oporoka je bila zelo kratka, ker je bilo Davidovicevo premoženje več kakor skromno. Sicer je bilo že davno znano, da je ostal pokojnik kljub temu, da je bil dolgoletni šef velike stranke, večkratni minister in celo predsednik viade, brez večjega imetja. V oporoki je zapustil pokojnik svojo hišico v Njegoševi ulici svojemu nečaku dr. Vladimir ju Popovi ču. Hiša ne predstavlja večje vrednosti, ker je že stara. Več je vredno zemljišče. Po oporoki pa je obvezan dr. Vladimir Popovič izplačati sorodnici pokojnega Davidoviča 60.000 din in njegovi dolgoletni gospodinji 40.000 din. Dalje določa oporoka, naj izroči dedič dr. Popovič spalnico pokojnikove hčerke »Domu vdov v vojni padlih oficirjev.«
Denarja Ljuba Davidovih ni zapustili ne v gotovini, ne v hranilnih knjižicah ali vrednostnih papirjih.
Muslimani in
jugoslovenstvo
Včeraj smo na tem mestu poročali o sporu zaradi obnove nekdanjega popularnega glasila bosansfldh muslimanov, sarajevske »Pravde«. Medtem je prva številka dr. Behmenove »Pravde« že izšla. V uvodniku razpravlja o tem, ali so muslimani Srbi ali Hrvati. List misli, da bo rezultat vseh raapraiv o tem vprašanju prilično enak tudi v bodoče, kakor je bdi doslej, in pravi:
»Muslimani kot politična organizacija so v tem vprašanju že zdavnaj zavzeli svoje stališče. Osrednji odbor muslimanskih organizacij je na svoji zgodovinski seji 16. aprila 1922. slovesno ugotovil, da stoje muslimani na stališču polne enakopravnosti vseh treh jugaslovensxih plemen in da se niso nikdar odtujili niti svoji domovini, niti svojemu narodu in jeziku. BUI so vedno čisti nacionalisti, čeprav se plemensko niso opredeljevali. V ■vprašanju naše »nacianaützajcije« stojimo na stališču, da je to čisto kulturno vprašanje, ne pa predmet dnevne politike. Miuslimani stremimo pri vsem našem delu samo za tem, da zbližujemo posamezne dele našega naroda, pri čemer smatramo, da je jugoslovenstvo najbolj prikladna pot za Zbliževanje in zedinjanje.«
Glasilo dr. Mačka
o novem proračunu
»Hrvatski dnevnik« napoveduje, da bo izvedena finančna avtonomija banovine Hrvatske v veliki meri že do 1. aprila. Popolna finančna samostojnost pa bo izvedena postopno, ker so se pojavile velike tehnične težkoče. List pravi o tem:
»Ako bi pravočasno upoštevali željo predsednika dr. Mačka in šli na volitve v narodno skupščino, bd imeli danes zakonodajno telo. ki bi lahko v redu dalo državi novi proračun za leto 1940/41. V tem proračunu bi bila že tudi lahko izvedena finančna samostojnost banovine Hrvatske. Tako pa bomo dobili sedaj proračun v obliki dvanajsto in začasni proračun banovine Hrvatske v obliki samostojnih dvanajsto. Do poteka teh štirih dvanajsto bo izdelan redni državni proračun za leto 1940/41, z njim pa bo Izvedena tudi po-
polna ftnwrfna samostojnost banovine Hrvatske.«
O novem državnem proračunu pravi glavno glasilo dr. Mačka, da bo sestavljen z vidikov stroge štednje in da bo kljub velikim izrednim izdatkom, ki jih zahteva mednarodni položaj, za neka) sto milijonov dinarjev manjši od sedanjega.«
Revizija uredbe
o internacijah
»Vreme« poroča, da so razne beograjske stanovske organizacije intelektualcev predložile merodajnim činiteljem spomenico s prošnjo, naj se ukine uredba o Internacijah in internirane! izpuste. Minister pravde dr. Lazar Markovič je sedaj s posebnim pismom obvestil podpisnike spomenice, da vlada že pripravlja revizijo imenovane uredbe v tem smislu, da bo krivdo ali nekrivdo taternlrancev preiska-valo redno sodišče, kogar bo sodišče proglasilo za nedolžnega, bo izpuščen.
Volitve ▼ Bratovsko skladidco na Jesenicah
Včeraj so bile volitve delegatov za glavno skupščino Bratovske skladmce železarn KID na Jesenicah in na Ja verniku. Volilnih upravičencev je bilo 3.759. Čeprav so se volitve pričele že ob 5. zjutraj in so trajale do 19. Je bila voliSna udeležba razmeroma slaba. Glasovalo je 2.858 volilnih opravičencev ali približno tri četrtine. Lista Narodno strokovne zveze je dobila 626, Jugoslovanska strokovna zveza 429, Sa-vez metalskih radnika Jugoslavije (soč» listi) 1.321 in Zveza združenih ck4avcev (Jugoras) 482 glasov.
„Slovenčeve" informacije
Nedavno je objavil »Slovenec« originalno informacijo iz Beograda, da se je pojavila med demokrati struja. ki je naklonjena sodelovanju z JRZ in da je tudi sam šef stranke Milan Grol naklonjen tej misli Sedaj t» javlja beograjski »Trgovinski glasnik«, ki poroča iz demokratskih krogov, da bi bilo »naravnost smelost predpostavljati, da je naklonjen Milan Grol sodelovanju z JRZ. 2e samo ime Milana Grola kot šefa demokratske stranke onemogoča vsako sodelovanje med demokrati in JRZ.«
V Kopitarjevi ufici pač Edrnafo sreče s svojimi političnimi informacijami iz Beograda. Sprva so napovedovali združitev vseh radikalov v okviru JRZ, potem so prepeljavali v vode JRZ Petra 2ivk»viča, Hi jo Mihajloviča in Boška Jevtiča, sedaj pa Milana Grola. Bog vedi, kdo bo prišel zdaj na vrsto.
Zagrebški listi poročajo, da je banska oblast na osnovi zakona o tisku zabranlla nadaljnje izhajanje tednika »Srpeka reč« v Zagrebu. List je začel izhajati šele pred par mesci in je zastopal ekstremno srbsko smer v banovini Hrvatski. V teku mesca dni je bil trikrat zaplenjen, kar daje po zakonu nadzorni oblasti pravico do ustavitve. Glavni urednik »Srpske reči« Je bil dr. Vorkapič, v razpnščeni narodni skupščini poslanec JRZ.
Komisar za Merkurja
Iz Zagreba poročajo, da je banska oblast včeraj razpustila prdsedstvo ter upravni
in nadzorni odbor »Merkurja«, bolniškega društva hrvatskih privatnih
ministrstva trgovine in industrije Feniksovim zavarovancem
Beograd, 14. marca. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo sledeče sporočilo: Kakor znano se je v začetku decembra lani vrnil v Jugoslavijo tudi zadnji večji del menic, katere je naša država izdala na podlagi čl. 2. zakona o gradlbl železniške proge Požarevac—Kuče-vo z dne 26. junija 1929 in katere so predstavljale matične rezerve jugoslovenske podružnice Feniksa, družbe za življenjska zavarovanja na Dunaju. O tem pomembnem dogodku za zaščito jugoslo-venskih Feniksovih zavarovancev je minister za trgovino in industrijo obvestil javnost s posebno izjavo. V njej jg poudaril važnost dejstva, da so se zbrale v državi vse menice, ki so služile za kritje obveznosti jugoslovenske podružnice Feniksa napram zavarovancem, in obenem napovedal bližnje saniranje portfelja jugoslovanskega Feniksa. po možnosti v najbolj ugodnih pogojih za zavarovance.
Kmalu zatem se je pojavilo v našem časopisju več člankov o vprašanja sanacije portfelja jugoslovenskega Feniksa, od katerih so bili nekateri taki, da bi utegnili s svojimi sklepanji zmesti zavarovance in jih morebiti s tem tudi oškodovati. Zaradi tega je kabinet ministrstva za trgovino ln industrijo izdal sporočilo, ki je z njim opozoril zavarovance, da prečk stavi j a jo sklepi v imenovanih člankih s» mo ugibanja, oziroma osebno mnenje nj» hovih avtorjev in da o načinu sanaciji portfelja jugošlovenskega Feniksa vsi pristojni činitelji še sklepajo, ker hi radi izdali tak sklep, ki bi bil po dejanskem sta-
nju najboljši za zavarovance. Zapletenost, ki je značiina za problem izvedbe imenovane sanacije, kakor tudi nekatere tehnične težave niso dopustile, da bi se v relativno kratkem času to vprašanje rešilo. ker se s posebno pozornostjo proučujejo vse možnosti za ostvaritev zastavljenega cilja Toda ponovno je začel dnevni tisk pisati o sanaciji jugoslovenskega Fe-niksovega portfelja. Pojavili so se celo oglasi, ki trdijo, da aktive, ki jih ima sedaj jugoslovenski Fenilks, v celoti pokrivajo njegove obveznosti, in nato pozivajo zavarovance, naj svoje police zaupajo gotovim odborom zavarovancev z obvezo plačan ja določenega denarnega zneska.
V želji, da bi javnosti podalo točna poročila o stanju v katerem se nahaja sedaj delo za sanacijo portfelja jugoslovenskega Feniksa, in da bi zlasti zavarovance obvarovalo pred morebitno žkodo ali pa pred morebitno zlorabo njihovega zaupanja je trgovinsko ministrstvo s tem dalo na znanje vsem, da določitev točnega imovinskega stanja jugoslovenskega Feniksa še ni končana in da so trditve v tisku glede proeentnega pokritja obveznosti jugoslovenskega Feniksa do zavarovancev objavljene, ne da bi temeljile na de.janskih dejstvih. Prav tako ni treba zaupati trditvam, da bi bilo mogoče z napori teh odborov doseči stoodstotno pokritje imenovanih obveznosti. To morajo zavarovanci upoštevati pri ocenitvi vsa^ kega vabila ali ponudbe, ki jim bock> r®? slane s katerekoli strani, kajti samo La ^ bodo najboljše varovali svoje koristi.
»Prevaljska afera« pred vrhovnim sodiščem
Naše najvišje sodišče je v celoti potrdilo oprostilno sodbo celjskega okrožnega sodišča v razpravi proti notarja dr. Senčarju — Prva javna razprava vrhovnega
sodišča v Ljubljani
Ljubljana, 14. marca.
Polna dva dneva je vladalo veliko zanimanje za razpravo, ki jo je kot svojo prvo javno razpravo razpisalo v Ljubljano premeščeno vrhovno sodišče v tako zvani »prevaljski aferi«. Razprava Je bila včeraj ln danes v sodni dvorani št. 79., kjer so drugače razprave pred kazenskimi senati okrožnega sodišča. Veliko zanimanje, ki ga je izzvala ta razprava ne le pri običajnem poslušalstvu v sodnih dvoranah, ampak še bolj zlasti med pravniškimi krogi, je izviralo iz dveh prav tehtnih dejstev: predvsem je to zanimanje veljalo razpravi sami kot prvi te vrste, kajti naši pravniki doslej niso imeli prilike slediti v Ljubljani delu svojega vrhovnega sodišča, v drugi vrsti pa je bila predmet razprave znana afera, o kateri so naši listi že toliko pisali. Izhodišče zadeve je bilo premoženje znane Ilirske rudarske družbe iz PrevalJ. Spor je že polna tri leta dvigal mnogo prahu ne le med prizadetimi strankami — zasebnim udeležencem Ivanom Flaschbergerjem kot solastnikom družbe na eni strani In notarjem dr. Dušanom Senčarjem lz Prevalj kot svoječasnim pooblaščencem, prisilnim upravnikom ln končno likvidatorjem družbe ter njegovimi tovarišemi na drugi strani — temveč je prav tako dolgo vznemirjala tudi naš pravniški svet, najprej na sodišču v Mariboru, nato v Celju, ki je bilo lani delegirano za razpravo o kazenski ovadbi proti dr. Senčarju in tovarišem, dokler vsa zadeva ni prišla v roke vrhovnega kot kasaqijskega sodišča.
Kakor je gotovo še v spomina, je bila lani 2. septembra, po večdnevni razpravi, pred celjskim okrožnim sodiščem proti dr. Dušanu Senčarju iz Prevalj in tovarišem lesnemu trgovcu ln posestniku Karlu Se-deju, lesnemu trgovcu in posestnika Ivanu Veržunu in sodnemu cenilcu Matevžu Kralju izreččna oprostilna razsodba glede obtožbe, da bi bili kakorkoli z nepravilnim postopanjem gospodarsko oškodovali Ilirsko rudarsko družbo, filo Je v glavnem za obtožbo proti dr. Senčarju, češ da kot javni notar in pooblaščenec Ilirske rudarske družbe, kasneje pa kot njen prisilni upravnik in končno kot njen likvidator ni izpolnil svojih dolžnosti iz prevzetega pooblastila, temveč da ga je celo zlorabil z namenom, da bl sebi in drugim protiprav-
no pridobil imovinske koristi iz prevalj* skega premogovnika Leše v mežiški dolini in velikega posestva, ki je nekdaj pripadalo grofom Henckel = Donnersmarck, Ta posest je ob prevratu prešla pod državni sekvester, dokler je nista v k 1930. prevzela do 5/6 grof Lazy Henckel von Donnersmarck in do 1/1 Ivan Flaschberger, ki je opravljal tudi ravnateljske posle. Posest je v naslednjih letih doživela še marsikatere pretresljaje, dokler spomladi 1. 1936. ni bila prodana na javni dražbi.
S tem se pa duhovi še nikakor niso po* mirili in posledica je bila zgoraj omenjeno postopanje proti dr. Senčarju in tovarišem, pokrenjeno s strani nekdanjega solastnika Ivana Flaschbergerja, Kazalo je, da bo vsa dolgoletna afera, ki je nagrmadila že visoke kupe sodnih aktov, s procesom v Celju zaključena, toda celjski dr-« žavni tožilec je vložil obširno utemeljeva-nl predlog za revizijo.
Toda po javni razpravi, ki jo je izvedlo vrhovno kot kasacijsko sodišče v včerajšnjem in današnjem zasedanju, je isto sodišče moglo samo potrditi razsodbo sodišča prve stopnje in predlog za revizijo v celoti zavrniti. Razprava je bila parkrat prekinjena zaradi obsežnosti dokaznega gradiva, potekala je pa mestoma prav živahno. Zlasti ko je včeraj popoldne dobil besedo odvetnik dr. S. Stor iz Maribora kot pravni zastopnik osebno navzočih dr. Senčarja in Karla Sedeja. Vrhovno sodišče, v katerem so pod predsedstvom kasa-cijskega sodnika Antona Lajovica sodelovali kasacijski sodniki dr. Milko Gaber, dr. Josip Fischinger, dr. Avgust Munda in dr. Bogdan Petelin ter vrhovni državni tožilec dr. Stuhec kot branitelj revizije, je danes popoldne ob 17.30 pred nabito polno razpravno dvorano izreklo sodbo, s katero Je bil predlog Celjskega državnega tožilca za revizijo postopanja proti dr. Senčarju in tovarišem v celoti zavrnjen iz razloga, ker sodba celjskega okrožnega sodišča kot sodišča prve stopnje z novim dokaznim postopanjem v ničemer ni bila omajana.
Tako so končno po dolgih letih razburjenja dr. Senčar to tovariši, dobili popolno zadoščenje v vseh številnih točkah, ki M tvorile vsebino obtožb proti njim.
f
V težld boB aporučan» vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naša skrbna in dobra mati, babica, prababica, sestra in tašča,
Marija Demšic
r četrtek, dne 34. marca ob uri po dolgi in mučni bolezni v 7*8. starosti za vedno zatisnila svoje trudne oči.
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 16. marea ob 14.30 šalosti v Velenju v rodbinsko grobnico.
Velenje, LJubljana, Wien, dne M. macca IMO.
rodbine: 32SCHLER, FOBSTNBB, BUK, ČADEt, dr. KREJÖK, VEMC.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par ca besedo. Din S.— davka ta vsak oglas Id enkratno pristojbino Din 3.— za Älfro all dajanje naslovov ptaAaJo oni, ki Iščejo Služb. Najmanjši enettek ea enkratno objavo oglata l)ln 12.—» Dopisi (n ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vttabo besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din &.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanj&t znesek ea enkratno objavo oglasa Din 20*—» Vsi ostali oglasi «e zaračunajo po Din 1.— ea b«sedo, Dtn 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za älfro all dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 17.—.
< {U.iJ
Kontoristko
spreimem t?koj. Cizel. Kot-mkova 21/11.
550Ó-1
Krojaškega
pomočnika
spfeimcm takoj za malo delo, dobreca. Stalno. Te-kavec. Gradišče 4.
5:91-1
Mlado postrežnico
pndno. sprejmem za ves viziji dan. Naslov v vseh pošlo . duk in valnicah Intra.
5:86-1
Pridno dekle j
z znaniem kuhe in vseh gospodinjskih del, spreimem takoj. Naslov t vseh po- ' slovalnicah Jutra.
5301 1
Potniki
Gradb. tehnika
zmožnega, s prakso, spreimem takoj. Gradbeno pod jetje Plemeli, Bied.
5287-1
Uradnico
spreimemo takoj v službo I.iubltani. — Predpogoi :
Za Ljubljano
in vse večie kraje išče vpe-liana zavarovalnica agilne m poštene sodelavce za pridobivanj živliemskih zavarovani za preskrbo dote otrokom v zvezi s hranilniki — urami in drugih za varovani proti visoki pro-Nudi se temeljit po-
__..... osebna pomoč pri
akviziciji. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro »Ob širno poznanstvo«.
5288-5
7 J'
Kolofonij!
Ako Vam ga Vaš dosedanji dobavitelj ne more ali pa noče prodati, izvolite zaupati svoje potrebe v (colo-
stro- i foniju (prima!) na naslov:
B. Zadnik,
Zagreb, Rusa 5228-6
perfektno obvladanje jenisia. kakor popolno zna- ,
n^e slovenskega, srbohrvat- j nova 2.___ __
skesa in nemškega iezika. j	,
V ponudbi ie navesti dose- j Lesene stopnice dame službe. Ponudbe na l . metrt fza en0 nadstropje) ogl. odd lutra pod šifro . vjsokei 90 Cm široke, na »Industrija«.	j	n'v;nj„. prodam. Pri-
Dva pekovska
pomočnika
spretna in trezna delavca, ne n.u! ì0 let stara, sprej me (akob Verbič, parna pekarna Logatec.
52S5-1
4 metre j visoke, 90 cm šn , i dva ovinka, prodam. ... 1 j merne za poslovne prostore vile ali enostanovanjske hiše. Ogledajo se: Gosposka ulica 12, hišnik.
5294-6
Žensko
ki bi prevzela pranje otroškega perila iščem na dom. Wolf, hotel Balkan. Ljubljana.	5303-1
Cepljeno *rsje
prvorazredno dinai Icomad. divjak' koreniaki. sadno drevje nudi Žiher Franto, Zamušani. Sv. Marjeta. Mo-škanici. Zahtevajte seznam.
77-6
Frizerko
Trodelni stroj za valjanje pločevine
od 5—0.2 in 4—0.5 mm in žico od 8—1.4 mm kakor tudi nekoliko blagajn, od-
samostoino moč, sprejmem ' pornih proti ognju, poceni 7.1 stalno na Gorenjsko, naprodaj. Vprašati pod sitro Plači 500—600 in oskrba. »Likvidacija 1272« na Pro-Naslov v vseh poslovalni- pagando, Beograd, post.
ca!. lutra.	i pr='-	,
5302-1 1	5201-6
HIŠA
za 1,200.000 din
v glavnem centru Beograda, gosposka uMca, izredno lepa, parter in 3 nadstropja, z gosposkimi stanovanji, ki se največ iščejo v Beogradu vsi stranski prostori v ploščicah, kopalnice z zidanimi kadmi, mizarska dela iz* hrastovine, povsod parket, peči s pečnicami, na oknih Eslinger rolete, pročelje kamen in teranova, vhod in stopnjišča vse do podstrešja večbarvni marmor in oniks. Vrata antikorodal, ki ne more nikdar zarjaveti. Hiša predstavlja veliko bogastvo in je izredno lep okras cele ulice, tako da je renta popolnoma zagotovljena. Letna renta din 110.000.—. Nova, 20 let davkov prosta, v gotovini treba 850.000.— ostalo dolg. Prodaja izključno
BOVAN,
Beograd. Mihajlova 5 — palača »Ta-Ta«, telefon 27-978.
Pomagal Vam bo
Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Karmah Vam brezplačno napove Vaio prihodnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnej-jih dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo
prinesel zaželjene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta,
dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih zapovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo in sporočite mu točne rojstne podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knjiga stane samo Din 30.—, denar pa se pošilja na ček. račun št. 17455, na točni in stalni naslov F. T. KARMAH, ŽALEC.
Avto, moto
Mali Opel avto
4/20 KS. dvosedežen in 2 zasilna sedeža, v voznem stanju, a potreben popravila se za din 2.500 proda v garaži Stupica, Ljubljana.
5275-10
Kolesa
Kolo
športno, luksus, popolnoma novo, najboljše znamke naprodaj za vsako ceno. — Cizel, Kotnikova 21/11.
5308-11
Pohištvo
Pohištvo
novo, zeio elegantno, spalnica kauč itd. naprodaj za vsako ceno.
5307-12
Vojno škodo
3% obveznice in vse druge državne vrednostne papirje kupuiemo stalno proti ta kojšnji gotovini. — Rudolf Zore. Liubljana, Gledališka ulica 12.
5212 16
Financiramo
kratkoročne trgovske posle in sicer take, ki se hitro realizirajo. Priložite znamke. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12.
5293-16
Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančno K«m. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40
Elektromotorje
male kupimo, 220/380 V. Ponudbe s popisom na ogl. odd. Tutra pod šifro »Motor 1940«.
5230-29
PRAVO
Smederevko
dobite pri
M. Cesar
vfnsVa trgovina, Ljubljana 7 Gasilska uL 3. Tel. 23-69.
5005-33
Orehova jedrca
in fižol
nudi najceneje SEVER &. KOMP., Ljubljana.
5304-33
40 M vina
la plješivičkega belega prodam. Naslov : A. Petrič, Zagreb, Crnatkova ul. 8 — telefon 24-259-
5281-33
Trgovci!
Orehova tedrca. ajdo» m cvetlični mea. kupite naice-nejt v Meaarni. Ljubliana. Židovska ulic* 6.
4584-33
Dopisi
»vijrnitp v ««Irtspfuj oddelkn dospel
Anica, Antigona, Amor pridi, Aldo. April 1940, B. S., Bleiweisova c. 34. Barvar. Čista in solnčna soba, Cetrtošolec, Desanka, Delam rad. Dobra točka. Družinske razmere, Diskre-cija. Delo na obroke. Dobra otroku. Dobro dekle. Diskreten inteligent. Dvonadstropna, Dobra zanesljiva moč. Ekonomičen tip. Frizerka, Gostilna Tržaška cesta, Gradbeni material. Gotovina 110.000. Hiša do 500.000 , Iz teme v luč. Idealna, Izvežbane moči, lugočarapa. Konverzacija, Kuhar, Kmetska posojilnica, Kjerkoli sprejmem, Konfekcija, Lepota pogol. Ljubkost srca in duše. Lepa pomlad. Le v strogem centru, Lastno stanovanje. Lepo solnčno stanovanje, Ljubliana, Ljubim otroke, 29 Miramar, Motori, Miren, Mlada, Mladenič. Marica K. Nujno rabim, Na obroke. Nežnost, Najraje okrog sodišča. Natakarica 66, Nujno, Osamljena vdova Ogenit, Osamljena, Pek Ljubljana, Plačam takoj, Poštenje, Pošteno vrnem, Plačam takoj 333, Parcela 4757, Poštena in dobra prodajalka. Poštena zmožna, Palača, Preko 100 000, Pridna in poštena. Prostorno stanovanje. Pošten 1940, Profesor. P. 3892, Srečni mainik. Sončno, Sipa, Soliden 200, Stalnost, Skromna in vestna. Svidenje, Starost do 35 let. Stalno 33, Sreča, Skupen dom, Stalno v Ljubljani, Stalna služba. Strojepisje, Točna mirna plačnica. Te densko plačilo. Takoj ali čakam, Trije, Upeljana, Upravitelj, Upokojenec, — Ugodna cena 1940, Zanesljiv vajenec, Zmožen manu-fakturist. Zmožna prodajalka, Zanesljiv 32, Zelo rentabilno. Začetna plača 400.
Maribor I
sestanek drugega popoldan mogoč.
5274-24
15 leten fant
se želi izučiti v trgovini na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje«.
5298-44
Sobo odda
2 sobi
prazni, s posebnim vhodom v bližini centra, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5296-23
Sobe išče
Drž. uslužbenec
fant, mlad. išče opremljeno sobico s posebnim vhodom, podstrešno ali kletno, er. s hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Majhna cena 1. aprila«.
5269-2Ja
Oglas licitatile
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Banjaluki na dan 11. aprila 1940. L ob 11. uri prvo javno ofertalno licitacijo za oddajo celokupnih stavbnih In obrtnih del za adaptacijo uradne in dozidavo ambulantne stavbe tega okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Obrazci za sestavljanje ponudb se lahko dobe dnevno pri tehničnem odseku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Banjaluki.
V Zagrebu, dne 11. marca 1940., št. 7181-1940.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
SPORT
Nove nade na olimpiado
»Vremenov« sotrudnlk D. N. Ka-saplnovič je v zadnji številki svojega lista napisal zanimiv članek z naslovom »Ali bo letos v Helsinkih olimpiada?«, ki ga zaradi zanimivosti ponatiskujemo v celoti, mislimo pač, da je optimizem tovariša Kasapinoviča glede izvedbe te velike športno prireditve na Finskem zelo velik, želimo pa obenem, da bi ne bilo tako... »Vreme« piše:
»Po zaključitvi miru med Sovjetsko Rusijo in Finsko je spet postalo aktualno vprašanje olimpiade. Mnogi bodo pripomnili, da je Finska zaradi vojne tako uničena in izčrpana, da ne bo mogla tako naglo pripraviti vsega, kar je potrebno za izvedbo te grandiozne športne manifestacije. To je popolnoma razumljivo. Toda treba je vzeti v poštev še drugo stvar, da bi Finska lahko kljub vsemu le izvedla letošnje olimpijske igre v Helsinkih. In sicer zakaj ?
Kdor je spremljal športne vesti iz Finske v času vojne, je mogel opaziti zanimiv pojav. Finci so stalno prav do začetka zadnje ruske ofenzive poudarjali nado, da bo v Helsinkih letos le izvedljiva olimpiada. Te vesti so prihajale iz krogov finskega olimpijskega odbora, pa jim je zato treba pripisati še toliko večji pomen.
Vendar ta optimizem za največji del športnega sveta nI bil dovolj razumljiv in utemeljen. Zdelo se je namreč neverjetno, da bi mala Finska mogla računati na hiter in uspešen konec vojne proti ogromni Rusiji, čeprav Rusi od začetka niso imeli uspehov v tem boju.
Dejansko je ves ta optimizem Izviral lz vroče želje vseh Fincev, da bi v svoji državi vendarle izvedli olimpijske igre, za katero so se s takšnim navdušenjem in požrtvovalnostjo pripravljali celi dve leti. Finci niso mogli preboleti misli, da letos v Helsinkih ne bo največje športne svečanosti sveta. Zato je pri njih tudi ostala tako živa vera, da bo olimpiada vendarle izvedena. Ta mirni ln delavni narod je videl v športu in viteštvu najvišji človečanski
ideal m zato ni čudno, da je zanj imela izvedba olimpijskih iger tako velik pomen.
Športni duh Fincev se je pokazal tudi v tej za njih tako nesrečni vojni. Finci so se borili n afronti s prav takim navdušenjem in z enako vztrajnostjo, kakor so se pred tem borili na olimpijskih stadionih, čeprav so morali popustiti pred daleč premočnim nasprotnikom v vojni, vendar je treba priznati, da je Finska le ostala ne-premagana in je mir, ki ga je morala skleniti, časten, ker ta država ni izgubila svoje neodvisnosti, temveč samo majhen del svoje zemlje.
Trenutno še ni nobene vesti o tem, ali bo Finska zdaj organizirala olimpiado ali ne. Kljub temu pa je mnogo razlogov, da bi mogli verjeti, da bo Finska tudi za ceno največjih žrtev skoraj pozvala vse narode sveta na viteško tekmovanje v Helsinke. Kakor se sliši, je olimpijski stadion v Helsinkih ostal nepoškodovan od letalskih bomb in je samo na terenu nekaj lukenj. Tudi mesto Helsinki je bilo često bombardirano, vendar pa ni mnogo poškodovano, da bi se v nekaj mescih lahko dalo spraviti v red. Finci so marljivi in bodo gotovo v kratkem času zabrisali vse sledove o vojni v svoji prestolnici ter ji čim prej vrnili normalno lice. Tudi olimpijske naprave, kolikor so bile poškodovane, se bodo dale v kratkem popraviti.
Fincem je gotovo še zmerom mnogo na tem, da bi organizirali to olimpiado, ker so za priprave zanjo žrtvovali mnoge milijone, ki so jih investirali v športne naprave. Zaradi njihovega sijajnega nastopa v vojni je gotovo, da bi bila ta olimpiada zelo dobro obiskana, ne glede na vojno, ki še traja na zapadu Evrope. Vprašati se je treba samo. ali bi bile v Helsinkih zastopane tudi države, ki so še med seboj v vojni. Mi ne vidimo razloga, zakaj bi se Angleži, Francozi in Nemci ne pojavili v olimpijskem stadionu poleg ostalih narodov, saj mirovni duh v športu ne pozna neprijateljstva v stadionu, temveč samo vi-teško tekmovanje.«
V nekaj vrstah
Mirko Bračič,
ln ne Mirko Bradič, kakor smo pred dnevi posneli iz beograjske »Politike«, je bil zmagovalec v vojaških smučarskih tekmah na Jahorini v konkurenci posameznikov na 18 km z odličnim časom 1:23:20. Mirko Bračič — tako nam pišejo — je naše gore list in služi sedaj kot inženjer-ski podnarednik pri kraljevski gardi, svo-ječasno pa je bil agilen član SK Ilirije v Ljubljani. Ker ima njegovo ime tako popularno srbsko končnico, je razumljivo, da ao ga poročevalci beograjskih listov mimogrede spremenili v Bradiča.., *
Na zadnji seji upravnega odbora HNS ao razpravljali o nekaterih važnih spremembah v zvezi s skorajšnjimi dogodki na zelenem polju. Zaradi mednarodnih tekem z Rum unijo ln Švico kakor tudi zaradi nastopa proti Nemčiji na Dunaju je bil razpored ligaäkih tekem spremenjen tako, da bodo po novem na razpolago za llgaške termine naslednje nedelje: 17. In 24. marca ter 7. in 28. aprila. S tem dnevom bodo v naši ligi tekmovanja tudi končana, tako da ae bodo 2. maja — kakor v srbski ligi — lahko začele finalne tekme za državno prvenstvo. Te tekme bo treba zaključiti do 23. junija, ker ae bo takrat začelo tekmovanje za mali srednjeevropski pokal.
Glede tekmovanja za malt srednjeevropski pokal so v zvezi z nezadovoljstvom Madžarov krožile nekatere vznemirljive vesti, češ da to tekmovanje prav zaradi njih najbrže ne bo niti izvedljivo. Kakor poročajo zdaj iz Budimpešte, so o tem vprašanju tamkaj razpravljali pred najvišjim športnim forumom, ki je odobril vse sklepe nedavne zagrebške konference. Po vsem tem se mora računati, da je udelež-
Razno
zložljiva patentna postelja
s tapeciranim mo-drocem Din 240.— pri
B. RADOVAN
Mestni trg U.
MESTNA PODJETJA MARIBOR razpisujejo
oddajo v najem
restavracije in brivskih prostorov
v kopališču na Mariborskem otoku. — Pogoji za prevzem in vse potrebne informacije se dobe v pisarni Premoženjske uprave BIP Maribor, Frančiškanska ulica it. 8/IL
♦ ♦
V. ♦ ♦
♦ ♦ « ♦ ♦ • ♦ ♦ ♦ ♦
V. • «
« « ♦ * » ♦ • ♦ * * ♦ ♦
v« ♦ «
♦ ® ♦ •
v« v«
1 v.
Sprejme se
LOVEC strokovnjak
za lovišče v Sremu, kateri je dobro Izurjen v vseh področjih nizkega lova, odgoji fazanov in ugonab-ljanju škodljivcev lova. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Lovac«.
£ I
♦X ♦ ♦
♦ « • • ♦ « ♦ « • ♦
♦v «
• •

f
Včeraj nam je po dolgi in smini botami umri naš ljubljeni soprog in oče
JANKO PEČE
Pokopali ga bomo v soboto 16. t. m. ob 10. uri dopoldne na Ptujski gori. Tam se bo brala pred pogrebom tudi maša zadušnica.
Maribor, Ptujska gora, 14. marca 1940.
Žalujoča iena, atroci in sorodniki
ba madžarskih moštev v tekmah za srednjeevropski in podunavski pokal gotova stvar.
Kakor piše »Jutarnji list«, bi moralo ju-niorsko moštvo Ljubljane to nedeljo Igrati reprezentančno tekmo z Zagrebom. Srečanje bi imalo ta namen, da bi si kape tan HNS ogledal juniorje SK Ljubljane — ki bi bržkone kot celota zastopali juniorje iz SNZ — ter jih po potrebi poslal v nadaljnje tekme za trening, po katerih naj bi se sestavila juniorska državna reprezentanca za tekmo proti Rumunom. Najboljši naši in romunski juniorji bodo namreč dne 31. t. m. igrali predtekmo k tekmi med B reprezentancama obeh držav v Beogradu, medtem ko bosta obenem A reprezentanci Igrali tekmo za podunavski pokal v Bukarešti. SNZ ima zdaj hvaležno nalogo, da lahko svojim junlorskim prvakom lanske sezone utre pot preko domačega Igrišča...
Ligaško moštvo SK Ljubljane potuje jutri zara n» na tekmo z Bačko v Subotico, kjer ga čaka najbrž še težja naloga kakor jo je imelo preteklo nedeljo v Varaž-dinu. Bačka je na domačih tleh brez dvoma nevaren nasprotnik in bojimo se, da bo spet treba šteti gole in točke na negativni strani. Zanimivo je, da je subotlški 2ak, ki bi moral to nedeljo Igrati na svojih tleh z Vojvodino za točke v srbski ligi, premestil svojo tekmo v Novi Sad — zaradi finančnega efekta. Za publiko v Subotlcl je torej že poskrbljeno...
Nemška državna prvenstva v alpski kombinaciji so preteklo soboto in nedeljo odpravili v St. Antonu na Arlbergu. Sodelovalo je 21 žensk in 120 moških, kot gostje pa so bili tamkaj štirje Madžari. Pri moških je zmagal Josef Jennewein, pri ženskah pa večkratna državna in svetovna prvakinja Cristi Cranz.
Italijani so se v zadnjih letih zelo posvetili lahki atletiki m hočejo letos spet izvesti zelo bogat spored. Italija želi predvsem nastopiti v povratnem mitingu z Nemčijo, po možnosti v Berlinu, razen tega pa je že sklenila državne dvoboje z Grčijo v Italiji in z Madžarsko v Budimpešti. Pogajanja za mednarodna srečanja pa teko z Jugoslavijo in Svico, slednjič pa še zaradi velikega mednarodnega mitinga v Braziliji, ki naj bi bil novembra 1940 v ogromnem stadionu v Sao Paolu. Za 100.000 oseb. Brazilija spada med najmočnejše lahkoatletske države v Južni Ameriki in bi bil ta miting za Italijo velik športni, pa tudi politični dogodek.
Dve prijateljski tekmi
L}obQamka Svoboda v Trbovljah
Za otvoritev nogometne sezone v Trbovljah je Amater povabil za nedeljo v goste ljubljansko Svobodo. Ker je Amater na čelu tabele celjskega L razreda, bo Imela Svoboda zelo težko delo če bo hotela zmagati. Kajti za Ljubljančane so za enkrat minili časi, ko so odhajali 1* Trbovelj z zmagami po 8:0 itd. Nogomet je namreč ravno na deželi zadnja leta v zavidljivi višini.
Tekma bo na igrišču Amaterja a pn«-kom ob 15.30.
Mariborski
v Ptuju
SK železničar gostuje v nedeljo IT. t. m. v Celju na povabilo Olimpa. Prijateljska nogometna tekma se bo pričela ob 15. na Olimpovem Igrišču v Gaberju. Moštvo Olimpa Ima spet zelo močno ln borbeno postavo. Nekateri igralci, ki Imajo še le sedaj pravico nastopa, bodo zelo povečali prodorno silo moštva. Tekma bo gotovo zelo zanimiva ln tudi živahna. Olimpovo moštvo je že nad en mesec treniralo na prostem ln je v dobri kondlcijL
V predtekmi, ki se bo pričela ob 13-30, nastopila SK Store in Olimpovo rezervno moštva
Smučarski klnb Ljubljana. (Damska sekcija). Sestanek vseh članic dre vi ob 20. v damski sobi kavarne »Emone«.
8TK Moste. Drevi ob 20. sestanek vseh članov pri Bajcu. Zaradi nedeljskih tekem naj se sestanka sigurno udeleže vsi aktivni igralci. Kogar na sestanek ne bo ali se ne bo opravičil, ne pride v poštev za tekme.
SK Ljubljana. Moštvo, ki potuje v Subotico, mora biti v soboto ob 4.15 zjutraj na kolodvoru. Postava v omarici športne trgovine Kmet — poleg naše pisarne. Načelnik.
SK Svoboda (Ljubljana). Zaradi nedeljskega gostovanja v Trbovljah danes obvezen članski sestanek. Po sestanku seja odbora.
Zimski čari v Matjaževem kraljestvu je naslov zanimivega predavanja o Peci, ki bo danes ob 14.10. v ljubljanskem Radiu.
Cene v rudarskem revirju rastejo
Zagorje, 14. marca.
Zlasti v rudarskih revirjih se dnevno opaža in občuti naraščanje cen vsem življenjskim potrebščinam. Zagorski proti-draginjsiki odibor je brez moči. da bi se cene gotovim potrebščinam ne zvišale ali da bi se vsaj ustalile. Glede naraščanja cen čujemo sklicevanje na to, da so rudarji dobili povišane prejemke, zato da so tudi drugi upravičeni svoje izdelke dražje vnovčevati. Kmetske organizacije so se zedinile, da boöo s 15. marcem podra^-žile mleko za 50 par pri litru. Krompir po 2 din kilogram težko dobiš, ker ga bodo lahko za sajenje predajali po višji ceni. Mesarji tožijo, da se je živina podražila in bo zatorej cena mesovju pri drobni razprodaji višja.
Prebivalstvo po. želi. da se občina in protidraginjski odbor pozanimata, v koliko je podraženje vseh življenjskih potrebščin res umestno in uredita naj, kar je najpotrebnejše, da se bo vršilo strogo naxizorstvo nad prodajo ;n kvaliteto. Zlasti v pogledu mleka lahko povemo, da se je že primerilo, da so nekateri kupili mleko pomešano z apnom. Res je, da imajo rudarji zdaj nekoliko boljši zaslužek, toda cene so jim stalno tako za petami, da nimajo od vsega nobenega preostanka. A kaj naj k temu rečejo upokojeni rudarji in naši brezposelni ? Na te so pa prav vsi, ki bi se morali zanimati za njihov obstanek, gladko pozabili. Brezposelni dobijo: oženjeni tedersko po 30. samski pa po 25 din podpore. In na občini pravijo, da bo konec tudi teh bornih podpor. D& bi jim kdo preskrbe! zaslužek, tega pa ni slišati.
Iz življenja na deželi
Iz Zagorfa
z— Hišnim lastniKom. Današnji čas zahteva več nadzorstva nad priseljenci. Zaradi tega se hišni lastniki opozarjajo, naj občinskemu uradu prijavijo vsakega novega stanovalca, posebno še, če se je v kraju na novo naselil. To zahteva, že sam zakon. Razumljivo pa je, da bo vsakdo, ki nalašč opusti prijavo v današnjih razmerah, gotovo kaznovan. Prav tako sc opozarjajo vsi. ki zaposlujejo služinčad, da jo prijavijo izpostavi OUZD v Zagorju in sicer brez izjeme, ali je služinčad zaposlena stalno ali pa samo nekaj ur dnevno.
z_ Otvoritev »okoisKega «dra na Lokah. Kakor smo že beležili, so marljivi člani sokolskega društva z Lok in Kisov-ca stavili v načrt za Petrovo petletko, da postavijo na Lokah lastni Sokolski dom. Pridno so šli na delo ter so skoraj le z lastnimi močmi dogradili zaželeni dorn. Stroškov je bilo malo. V nedeljo 17. t. m. ob 18. bo sokolski oder otverjen z igro s»Matura«, ki jo uprizore člani zagorskega sokolskega odra. Ločanom je zdaj zagotovljeno tudi prosvetno delovanje, o katerem želimo, da bi bilo kar najživahnej-še.
Iz Krškega
k— Potresni sunki po vsej okolici. V soboto zjutraj smo čuli nekaj minut pred 6. uro lahen potresni sunek, kateremu pa je kmalu sledil močnejši, ki je zazibal viseče predmete, dočim je bil tretji, ki je sledil takoj za drugim, tako močan, da so ljudje vstajali iz postelj, boječ se katastrofe Hiteli so opravljati otroke. Iz vseh oko-Iišnih krajev poročajo, da so povsod biH potresni sunki precej močni. Potresni val je šel od vzhoda proti zahodu ter kaže, da js bil lokalnega značaja, saj ni o potresu od drugod ničesar slišati.
k— Osebne vesti. Pri davčni upravi v Krškem je nastopil te dni službo pripravnika g. Ferdinand Uršan iz Ogulina. Isto-tam je nastopil službo g. Jug, ki je bil semkaj premeščen iz Brežic, dočim je zapustil Krško g. Milan Lesjak, ki je premeščen v Kočevje. Od vsega početka, pa do danes je bil zvest član Sokola. Mirnega in simpatičnega g. Lesjaka, ki si je nabral za časa svojega bivanja v Krškem nebroj prijateljev, bomo močno pogrešali v svoji st edini. Naj mu novo službeno mesto, katero si jo tako želel, prinese zaželeno srečo!
k— Za uprizoritev drame »Krog s kredo*, ki bo igrana prvič na našem sokoft-skem odru v soboto 16. t. m. ob 20. in nedeljo 17. t. m. ob 16., je veliko zanimanje. Občinstvo bo veselo iznenadeno nad originalno sceoerijo, ki jo je zamislil in jo tudi izvršil br. Stiplovšek. Resnično bo predstava svojevrsten dogodek na našem odru.
k— Jožefov sejem v Krškem bo v ponedeljek 18. t. m., na kar opozarjamo sejmar-je iz oddaljenih krajev.
k— Ustanovni občni zbor podružnice NSZ za Videm-Krško bo v nedeljo 17. t. m. ob 14. uri v gostilni g. Vaniča s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo pripravljalnega odbora. 2. poročilo delegata NSZ iz Ljubljane, 3. volitve podružničnega odbora in nadzorstva. Pripravljalni odbor vabi vse nacionalno delavstvo!
Iz Novega mesta
n— Kino »D°m« v S°kolskem d°mu bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 velefilm »Šejkov sin«. V glavni vlogi: Rudolf Valentino. V soboto in v ponedeljek:, ofara-krat ob 14. in 16. tesr na praznik 19. marca ob 11. uri dopoldne otroški pravljični fiim »Janko in Metka«. Za ta füm so znižane cene. V ponedeljek ob 20.15 m na Jožef ovo db 16., 18. in 20.15 zvočni f£bm: »Pod masko ljubezni«. Pri vsefo predstavah dotìatek: »Univerzum« zvočni tetkiik, C—)
Urejuje
Davorin Ravljea. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakazaarja Flan Jeran. — Za inaeratoi dal j» odgovoren Aktfs Novak. — Vrt ?