Ptuj, torek, 24. junija 2008
letnik LXI • št. 49 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
: (1
Kolesarimo z okusom.
«nyw.poliniaraton.si
Letališče Možkanjci pri Ptuju
Po naših občinah Haloze • Ohraniti podobo območja in zagotoviti razvoj
O Stran 5
Kmetijstvo Ormož • Zadružniki se ne razumejo
O Stran 7
Vurberk • Stroka za Golte, občinstvo zaVrt
O Stran 24
Štajerski TED
Ptuj • Fortuna odprla vrata
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Nogomet Ptuj • Ljubinko Drulovič najbližje Dravi
O Stran 11
V poletje z novim parkom
Konec tedna je bil na Ptujskem prireditveno spet izredno bogat. Skorajda ni bilo kraja, kjer ne bi nekaj praznovali. Prazniki pa združujejo ljudi - tako ali drugače.
Golf
Alps tour • Na
Ptuju od 26.-29.6. profesionalni turnir O Stran 11
Na Ptuju se je na prvi poletni dan oglasila mestna godba s promenadnim koncertom, ki je družil v dopoldanskem času. Popoldne se je začelo dogajanje v okviru ptujske poletne noči v Pokrajinskem muzeju Ptuj, zvečer pa so v Termah Ptuj odprli novi ptujski park - park Fortuna z vetrnico zdravja. Razprostira se na skoraj treh hektarjih. Vetrnica zdravja simbolizira harmonijo človeka, narave in vesolja. Središče vetrnice zdravja simbolizira zavedanja sebe, zagotavlja, da se vetrnica vrti tudi pri največjih obremenitvah, je ob odprtju parka Fortuna povedal Srečko Šorli, svetovalec v centru zdravja v Termah Ptuj.
Novi ptujski park ni namenjen samo gostom Term, temveč tudi vsem Ptujčanom in drugim, ki prihajajo na Ptuj tudi zaradi zdravja.
MG
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Mmm
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarstvo Dirka po Srbiji •
Olimpijca hitra tudi na makedamu
O Stran 13
Nogomet EP 2008 •
Najboljše četrtfinale doslej O Stran 15
Slovenija • Po nedeljskem referendumu
Koalicija zadovoljna
/i •
1
www.probanka.si
PROBANKA
finančna skupina
Za premiera Janeza Janšo so rezultati referenduma pokazali, da so volivci v velikanski večini podprli vladni predlog. Z rezultati sta zadovoljna tudi predsednika koalicijskih NSi in SLS Andrej Bajuk in Bojan Šrot. Za opozicijske voditelje pa rezultati kažejo, da je bil referendum napaka ter da se vlada s takimi vprašanji ne bi smela igrati.
Prvi podatki kažejo, da so volivke in volivci v velikanski večini podprli predlog pokrajin, je v komentarju izidov referenduma dejal Janez Janša. Premier je še posebej vesel izida v Ljubljani, kjer je večina
podprla predlog, da Ljubljana dobi status pokrajine. Glede volilne udeležbe pa je dejal, da odločajo tisti, ki na referendum pridejo.
Po besedah premiera podrobnejše analize neuradnih izidov kažejo, da se je najvišja »pokrajinska identiteta« izrazila v tistih prihodnjih pokrajinah, ki jim nekateri najbolj nasprotujejo, to so Koroška, Posavje, Vzhodna Štajerska, Savinjsko-šaleška in nekatere druge. »Pri teh je ta pokrajinska pripadnost najmočnejša, kar je pomemben dejavnik pri regionalizaciji,« je dejal.
O Stran 2-3
5,55%
Fiksna obrestna mera za vezavo od 12 mesecev naprej!
Najnižji znesek vezave je 250 EUR.
Slovenija • Po nedeljskem referendumu
Koalicija zadovoljna z izidi, opozicija opozarja na nizko udeležbo
Za premiera Janeza Janšo so rezultati referenduma pokazali, da so volivci v velikanski večini podprli vladni predlog. Z rezultati sta zadovoljna tudi predsednika koalicijskih NSi in SLS Andrej Bajuk in Bojan Šrot. Za opozicijske voditelje pa rezultati kažejo, da je bil referendum napaka ter da se vlada s takimi vprašanji ne bi smela igrati.
Prvi podatki kažejo, da so volivke in volivci v velikanski večini podprli predlog pokrajin, je v komentarju izidov referenduma dejal Janez Janša. Premier je še posebej vesel izida v Ljubljani, kjer je večina podprla predlog, da Ljubljana dobi status pokrajine. Glede volilne udeležbe pa je dejal, da odločajo tisti, ki na referendum pridejo.
Po besedah premiera podrobnejše analize neuradnih izidov kažejo, da se je najvišja
»pokrajinska identiteta« izrazila v tistih prihodnjih pokrajinah, ki jim nekateri najbolj nasprotujejo, to so Koroška, Posavje, Vzhodna Štajerska, Savinjsko-šaleška in nekatere druge. »Pri teh je ta pokrajinska pripadnost najmočnejša, kar je pomemben dejavnik pri regionalizaciji,« je dejal.
Kot je pojasnil, bo vlada zdaj izide podrobneje analizirala, »še posebej na ljubljanskem področju«, nato pa bo pripravila posodobljen ze-
Izvolili pokrajinski muzej
V občini Ormož je v nedeljo potekal tudi naknadni referendum o uveljavitvi odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Skupno 10.780 volilnih upravičencev je lahko svoj glas oddalo na 52 volilnih mestih. Volilna udeležba je bila 23,3 %, kar pomeni, da je glasovalo 2516 ljudi. Za jih je obkrožilo 1281, proti pa 1235. Podatki niso dokončni, saj še niso upoštevane glasovnice, ki so jih volivci oddali po pošti.
vki
Uvodnik
Poletje bo vroče!
Poletje seje tudi uradno začelo, in to precej vroče. »Neuko ljudstvo« je dalo vetra politiki.
Da v letošnjem poletju ne bo vroče samo zaradi temperatur, ampak tudi zaradi politike, volivke in volivci že tako dobro vedo. Namesto da bi jih hladil kakšen hladen tuš, jih bodo volivne zdrahe. V sedemnajstih letih samostojnosti pa so se nekaj že naučili: da je potrebno tudi najboljpopljuvanim dati vsaj kanček možnosti, da se v politiki vsaj malo preizkusijo. Čez štiri leta pa bo ponovno čas, da se tudi največje gromovnike zamenja. Škoda je le, da se v tej zmedi na politični podij ne želijo podati novi obrazi, takšni, ki bi prinesli svežino in nov veter. Tako pa si morajo politično prekaljeni mački pod krinko novega odevati nova oblačila, ki pa v resnici niso nova, le retuširana, ker so tudi barve že presežene.
V lokalnem okolju je stanje podobno, kakšnih novih imen ni videti. Vse, ki si želijo v državni zbor, smo bolj ali manj že leta videvali v takšni ali drugačni vlogi. Ker so odločeni priti naprej, bodo sadili rožice in govorili o uspehih, ki to niso.
Na Ptuju na mnogih mestih manjkajo rožice. Če bi jih ponekod posadili tudi za (politično) krinko, bi bilo stanje že boljše. Teme, s katerimi bodo kandidati za poslance lovili volivce, so bolj ali manj znane: še vedno je na prvem mestu infrastruktura, šlager pa je tudi staro ptujsko mestno jedro - variant o skrbi zanj ni videti konca. Poletna vročina bo zagotovo skovala še kakšno novo. Vprašanje pa je, koliko vsega tega volivnega golaža bo volivec v resnici »pojedel«, ker je dopust čas, ko tudi prihodnost ostaja na zapečku; o tej pa govorijo kandidati.
Za politike letošnje poletje ne bo čas kislih kumaric, potne srage bodo velike, ker bo tistih, ki jih bodo skušali pritegniti, manj kot sicer. Volivci pa bomo vseeno malo izpregli, ne glede na velike teme, doma v lavorju ali vpre-stižem turističnem središču, ker je tudi dopust že dolgo kategorija, ki razdvaja.
Majda Goznik
mljevid pokrajin. »Glede na to, da je zagotovo v vsaj desetih izmed 13 predlogov pokrajin podpora predlogu velika, bo to relativno enostavno. Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da smo takšen predlog sposobni pripraviti v nekaj dneh in ga poslati v parlamentarno proceduro,« je dejal Janša. Ob tem je tudi napovedal, da bo Osrednje-slovenska pokrajina, ki na referendumu ni dobila podpore, v novem posodobljenem zemljevidu razdeljena v dve pokrajini, kar je tudi predlog tamkajšnjih občin.
Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je po referendumu ocenil, da so najvišji rezultati v tistih okoljih, ki iz razvojnega vidika najbolj potrebujejo pokrajine oz. najbolj občutijo manko pokrajin. »Verjamem, da se bo mogoče po tem referendumu bistveno lažje osredotočiti na vsebinski del,« je pojasnil minister. Pokrajinska zakonodaja je po njegovih besedah v vsebinskem delu v celoti pripravljena. Žagar je pojasnil, da so še odprta tri, štiri vprašanja, ki pa jih je po njegovem mnenju mogoče hitro zapreti.
Predsednik NSi Andrej Bajuk je dejal, da bo zadovoljen z vsakim izidom. Kot je dodal, so zato tudi podprli referendum, saj menijo, da mora vlada prisluhniti ljudem. Nizko volilno udeležbo pripisuje naravi posvetovalnega referenduma ter tudi lepemu vremenu.
Po besedah predsednika SLS Bojana Šrota je očitno, da so se ljudje odločili za pokrajine. Po njegovem mnenju tisti, ki na volitve ali referen-
Foto: Martin Ozmec
dum ne gredo, prepustijo odločitev tistim, ki se jih udeležijo. Osebno je Šrot sicer nad nizko udeležbo na referendumu razočaran. Prav tako pa je bil razočaran nad tem, da so nekateri vnaprej pozivali k bojkotu referenduma, ki je po njegovo vendarle izraz demokracije.
Za predsednika DeSUS Karla Erjavca »nizka udeležba na pokrajinskem referendumu je gotovo jasno sporočilo ljudi, naj takšne stvari uredi politika, se pravi politične stranke, ki so v državnem zboru«. Erjavec je takšno udeležbo sicer pričakoval. Kot je pojasnil, pokrajine tako ali tako niso bile strankina prioriteta. »Smo pa veseli, da smo iz tega referenduma v bistvu prispevali k temu, da je bil dosežen dogovor za draginjski dodatek za upokojence,« je poudaril Erjavec. Brez dveh glasov poslanske skupine DeSUS po njegovem mnenju tudi referenduma ne bi bilo.
Opozicija: referendum je bil napaka vlade
Predsednik opozicijske SD Borut Pahor je ocenil, da si vlada ni zaslužila, da je bila kaznovana z nizko udeležbo za vse, kar je dobrega storila za napredek pri pripravi pokrajinske zakonodaje. »S to zares veliko napako je vlada naredila več škode kot koristi temu projektu,« meni Pahor.
Odločitev vladajoče koalicije za referendum je bila po Pahorjevo sicer napaka. »To je jasen signal, da je treba dati času čas in spet oblikovati nek konsenz,« pravi prvak SD. Po njegovih besedah bi bilo leto 2009 idealen čas za to, da bi končali ta skupen projekt.
»Želim si, da se vlada ne bi odločala za še eno napako. To bi bila namreč ponovitev napake, ko je šla na referendum,« je govorice o avgusto-
T
r
Spoštovane občanke in občani,
iskreno vam čestitam ob dnevu državnosti in 17. obletnici samostojnosti Republike Slovenije.
Vljudno Vas vabim na proslavo v torek, 24. junija 2008, ob 20. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju.
Di. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
vski izredni seji državnega zbora, na kateri naj bi DZ vseeno sprejel manjkajočo pokrajinsko zakonodajo, komentiral Pahor. Taka poteza bi po mnenju Pahorja dodatno ranila projekt regionali-zacije in možnost konsenza okoli tega vprašanja. »Vladi močno odsvetujem ta manever,« je dejal Pahor, ki meni, da bi moral paket pokrajinske zakonodaje počakati na naslednji mandat.
V LDS nizko volilno udeležbo na pokrajinskem referendumu ocenjujejo kot »izjemno pomembno lekcijo tej vladi«, je po neuradnih rezultatih referenduma zapisala predsednica LDS Katarina Kresal. »Za ceno lastnega uspeha na volitvah je bila vladajoča koalicija pripravljena ogroziti uspeh Slovenije v prihodnje. Tega ji javnost jeseni ne bo oprostila.«
»Volivci so vladi z nizko volilno udeležbo jasno dali vedeti, naj jih vprašajo kaj bolj pametnega,« je v izjavi za javnost zapisala Kresalova. Po njenem se namreč volivci zavedajo pomena odločitev o skupnih, splošnih interesih, »zato hočejo, da njihova beseda res nekaj velja«.
Po besedah predsednika Zares Gregorja Golobica so rezultati dvoumni, ne pa tudi sporočilo. »Sporočilo je nedvoumno v smislu, da gre pri pokrajinah za tako resno vprašanje, da ga ni mogoče prepustiti političnim igricam. Ta referendum je bil predvolilna politična igrica,« je ocenil Golobič.
Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča pa so volivci z volilno udeležbo, »ki je katastrofalno nizka«, pokazali, da so proti pokrajinam in prav je tako. »Državljani nočejo, da bi se Slovenija delila, temveč želijo razvoj na drugačen način. Rezultat je »klofuta organizatorjem referenduma«, je še povedal Jelinčič, ki meni tudi, da pokrajin ne bo. Po njegovo so volivci glasovali na zelo netransparenten način, »saj niso vedeli, o čem glasujejo.
Predsednik stranke Lipa Sašo Peče je dejal, da izid in udeležba na referendumu nakazujeta na jasno nezaupnico vladi Republike Slovenije, da smo »Slovenci jasno povedali, da se s tako neumnimi referendumi ne more z nami igrati nihče, in da je bil ta referendum izključno metanje denarja skozi okno«.
STA (pripravlja: SM)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Rezultati referenduma
Volivci v enajstih pokrajinah za, v Osrednjeslovenski in Južnoprimorski proti
Po delnih, neuradnih podatkih Državne volilne komisije (DVK) so se volivci v 11 referendumskih območjih izrekli za predvideno pokrajino, le v predvideni Osrednjeslovenski in Južnoprimorski so glasovali proti. Volilna udeležba je bila po podatkih DVK 10,94 odstotka.
V predvideni Celjski pokrajini je 61,84 odstotkov volilnih upravičencev glasovalo za pokrajino, 38,16 odstotka pa proti. Podoben rezultat je bil tudi v predvideni Dolenj-sko-Belokranjski pokrajini, kjer je za pokrajino glasovalo 66,04 odstotka, proti pa 33,96 odstotka volivcev.
Na Gorenjskem se je za pokrajino opredelilo 64 odstotkov, proti pa je bilo 36 odstotkov volivcev.
Na Goriškem so se poleg pokrajine odločali tudi o imenu, za pokrajino jih je bilo 61,05 odstotka, proti pa 38,95 odstotka volivcev. Ime Goriška podpira 43,4 odstotka, proti pa je 56,6 odstotka volivcev. Za ime Severnopri-morska se je izreklo 61,07 odstotka, proti pa 38,93 odstotka volivcev.
Na Koroškem je za pokrajino glasovalo 85,25 odstotka, proti pa 14,75 odstotka volilnih upravičencev.
Podobno podporo ima Posavska pokrajina, kjer je za pokrajino glasovalo 80,52 odstotka, proti 19,48 odstot-
ka volivcev.
V	Pomurski (Prekmursko-Prleški) pokrajini je 61,81 odstotkov udeležencev glasovalo za pokrajino, 38,19 odstotkov pa proti. V tej predvideni pokrajini so se volivci izrekali tudi o imenu pokrajine. Za ime Pomurska je glasovalo 62,14 odstotka, proti pa 37,86 odstotka volivcev. Za ime Pre-kmursko-Prleška je bilo 46,33 odstotka volivcev, proti pa 53,67 odstotka.
Podobno je v predvideni Vzhodnoštajerski (Ptujsko-Ormoški) pokrajini 67,87 odstotka volivcev glasovala za pokrajino, proti pa 32,13 odstotka volivcev. Ime Vzhodno-štajerska je podprlo 61,64 odstotka, proti pa je bilo 38,36 odstotka volivcev. Nasprotno pa je bilo za ime Ptujsko-Or-moška 55,69 odstotkov, proti pa 44,31 odstotka volivcev.
V	Savinjsko-Šaleški pokrajini je 70,14 odstotka glasoval za, 29,86 odstotka volivcev pa proti.
Predvideno Mariborsko (Osrednještajersko) pokrajino je podprlo 52,51 odstotka,
nasprotovalo pa 47,49 odstotka volivcev. Ime Mariborska je podprlo 41,85 odstotka, proti pa 58,15 odstotka volivcev. Volivci so se večinsko izrekli za ime Osrednještajerska, saj jih je zanj glasovalo 50,91 odstotka, proti pa 49,09 odstotka volivcev.
61,01 odstotka volivcev je za Mestno občino Ljubljana kot posebno pokrajino, 38,99 pa proti.
Proti predlagani pokrajini so se izrekli volivci v t. i. Osre-dnjeslovenski pokrajini, kjer jih 38,36 odstotka glasovalo za, proti pa 61,64 odstotka volivcev, ter v predvideni Obal-no-Kraški (Južnoprimorski pokrajini), kjer je za pokrajino glasovalo 49,10 odstotka, proti pa 50,90 odstotka volivcev. V tej predvideni pokrajini so se volivci odločali tudi o imenu predlagane pokrajine. Za ime Obalno-Kraška se je izreklo 39,46 odstotka, proti pa 60,54 odstotka volivcev, za ime Južnoprimorska pa je glasovalo 47,87 odstotka, proti 52,13 odstotka volivcev. STA (pripravlja: SM)
V Spodnjem Podravju udeleženci referenduma odločno za pokrajino
Volivci 19 občin Spodnjega Podravja, ki so se udeležili posvetovalnega referenduma o pokrajinah, so z dvotretjinsko večino podprli ustanovitev bodoče samostojne pokrajine s sedežem na Ptuju. Zadovoljstvo nad podporo so po objavi neuradnih izidov izrazili tudi tamkajšnji župani.
Ptujski župan Štefan Čelan, ki velja za enega največjih zagovornikov pokrajinske ureditve Slovenije in samostojne pokrajine s sedežem na Ptuju, je dejal, da je takšen rezultat zanj pričakovan. Verjame tudi, da bi bil odstotek v prid pokrajini enak tudi ob precej višji volilni udeležbi. »Morda je udeležba za nekatere zelo nizka, vendar, če smo realni, se glede na kompleksnost vprašanja o takšnih zadevah odloča okoli deset odstotkov ljudi, ki vedo, za kaj gre. Zato je zame rezultat, ki je bil dosežen, dokaj kompetenten,« je povedal Čelan.
Župan Ormoža in poslanec N.Si Alojz Sok je dejal, da so se, ne glede na to, kakšna je bila udeležba, tisti, ki so izkoristili svojo pravico, večinsko odločili za ustanovitev samostojne pokrajine. »Na ta način se bo tudi državni zbor jeseni, v kakršni koli sestavi že bo in kdor koli bo takrat vladal, lažje odločal, poslanci pa bodo z njim vezani na voljo ljudi, ki so jasno izrazili željo za ustanovitev bodoče pokrajine s sedežem na Ptuju,« je dejal Sok.
Župan Destrnika in poslanec SDS Franc Pukšič je dejal, da so prebivalci bodoče pokrajine pokazali zavedanje, da lahko o svojem razvoju in njegovi hitrosti odločajo resnično le sami, kar so v zadnjih 14 letih dokazali tudi z lokalno samoupravo.
Tudi za župana manjše haloške občine Žetale Antona Butolena je rezultat referenduma pričakovan, vendar pa bo slaba volilna udeležba precej burila duhove v prihodnjih tednih, saj si bo referendumske dogodke vsaka stran razlagala po svoje. Kot je dejal, je prepričan, da bi pokrajinske odločitve morala sprejeti politika, ne pa da so odgovornost prevalili na državljane in s tem povzročili škodo pokrajinski zakonodaji, ki si takšnega ravnanja ne zasluži. (sta)
Ptuj • Ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva
V počastitev Trubarju
Mestna občina Ptuj in Knjižnica Ivana Potrča sta v počastitev 500. obletnice rojstva začetnika slovenske književnosti in slovstva Primoža Trubarja pripravili razstavo, ki opisuje njegovo delo in življenje.
Ptuj • Festival of songs v Olomucu
Zlata medalja za Mladiko
Mladinski pevski zbor Mladika, ki ga vodi zborovodkinja Jasna Drobne, se je v začetku junija predstavil na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Festival of songs v Olomucu na Češkem. V kategoriji mladinski zbori do 16 let so prejeli zlato medaljo.
Med 18 izredno dobrimi in kakovostnimi zbori je MPZ Mladika s 94 točkami zasedel izvrstno drugo mesto. Zbor, ki je lani dobil zlato priznanje na 2. regijskem tekmovanju Štajerske in Prekmurja, letos pa zlato na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov,
si je tako prislužil še eno hvalevredno priznanje. »Dan pred tekmovanjem smo se s 15-mi-nutnim prostim programom predstavili tudi na koncertnem maratonu. Pripravljali pa smo tudi »spontane« koncerte na ulici, kjer smo se ljudem predstavljali predvsem s slovenskimi
ljudskimi skladbami in z ritmi, melodijami in gibi Afrike,« je o bivanju v Olomucu povedala Drobnetova. Mlade pevce je ob prihodu na Ptuj čakalo pravo presenečenje - starši so jih kot prave zvezde pričakali s transparenti, cvetjem in baloni.
Dženana Bečirovič
Slovesnostim ob Trubarjevem letu smo se na ta način pridružili tudi Ptujčani. Na odprtju pestre razstave, ki jo je pripravila Melita Zmazek iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, si je bilo možno ogledati faksimile veliko pomembnih Trubarjevih del, med drugim tudi Novi testament, knjižno rariteto, ki jo hrani ptujska minoritska knjižnica. Svečanost je spremljala uprizoritev monodrame dr. Matjaža Kmecla v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna Trubar pred slovensko procesijo.
»Trubar je ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini slovenskega naroda. Ni le avtor prve slovenske knjige, temveč tudi avtor prvih v slovenskem jeziku napisanih bibličnih, zgodovinopisnih in pravnih besedil ter teoloških in filozofskih razprav, z njegovim imenom pa je povezan tudi začetek javnega šolstva in knjižničarstva na Slovenskem ter nastanek prve vseslovenske institucije - slovenske protestantske cerkve. Bil je zaveden Slovenec in razgledan Evropejec, ustvarjalec, ki se je dejavno odzival na razmere, v katerih je živel, in bil v stikih z intelektualnimi in verskimi vrhovi tedanje Evrope. Med njegovimi korespondenti so bili
takratni vladarji sveta in knezi duha. O moči in teži njegove besede govori tudi podatek, da so zanj dobro vedeli tudi v Rimu, saj je bil njegov literarni opus leta 1596 vpisan na razvpiti vatikanski indeks katolikom prepovedanih knjig.
Pisanja knjig v slovenskem jeziku se je lotil iz zavezanosti reformacijskim zahtevam, da mora vsak vernik brati Sveto pismo sam in da se morajo verski obredi vršiti v vernikom razu-
Foto: DB
Avtorica razstave Melita Zmazek
mljivem jeziku, pa tudi zaradi svoje ljubezni do domovine in rojakov, ki jim je želel pomagati, jih prosvetliti in dvigniti iz kulturne zaostalosti. Izdaja Katekizma, prve slovenske tiskane knjige, ki je zagledala luč sveta leta 1550 in velja tudi za našo najzgodnejšo notno edicijo, je bila epohalno dejanje, pomena katerega se je Trubar tudi sam prav dobro zavedal, saj ga je po-komentiral z besedami: »Odkar svet stoji, se to ni zgodilo.« Če je hotel, da bodo njegovi rojaki s pridom posegli po njej, jih je moral najprej naučiti brati, zato je hkrati s Katekizmom izdal Abecednik, prvi slovenski priročnik za pouk branja in pisanja. Razen katekizmov, to je učnih knjig osnovnih verskih resnic, s katerimi je slovenska protestantska cerkev dobila osnovno pomagalo za svoje delovanje, in abecednikov oz. priročnikov za pouk branja in pisanja, je Trubar izdal tudi več pesmaric za potrebe slovenske protestantske cerkve, saj je v glasbi videl pomembno sredstvo za širjenje reformacijskih idej,« je povedala Melita Zmazek, avtorica razstave, ki bo v prostorih ptujske Knjižnice na ogled do konca julija.
Dženana Bečirovič
MPZ Mladika deluje pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne.
Kidričevo • Sklenili enajsto občinsko praznovanje
Plaketi društvu Svoboda in Francu Dolencu
Desetdnevno občinsko praznovanje so v občini Kidričevo zaokrožili z nedeljsko sklepno slovesnostjo v večnamenski dvorani v Cirkovcah, ki so jo združili s praznovanjem dneva državnosti; na njej so podelili najvišja občinska priznanja - dva grba in dve plaketi občine, nagradili pa tudi 20 zlatih odličnjakov.
Krog številnih kulturnih, športnih in društvenih prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika, ki so ga pričeli v petek, 13. junija, so v občini Kidričevo sklenili v nedeljo, 22. junija, s slovesnostjo v Cirkovcah. Poleg številnih krajanov so se je udeležili tudi župani in predstavniki nekaterih sosednjih občin, častni občan občine Kidričevo Anton Brglez ter poslanca državnega zbora Branko Marinič in Franc Pukšič.
Toplo jih je pozdravil župan občine Kidričevo Jože Murko, ki je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je lahko lokalna skupnost uspešna le, če se v njej prepletata pripadnost kraju, oziroma občini ter ustvarjalni optimizem. To je pogojevalo, da so tudi v minulem enoletnem obdobju v občini storili veliko, poskrbeli so za najmlajše, saj bo kmalu končan nov vrtec v Kidričevem, pa tudi za starejše, saj bo jeseni v občinskem središču končan tudi nov dom starejših občanov. Poleg tega so po vaseh opravili
Foto: M. Ozmec
Dobitnika plakete občine Kidričevo (z desne) podjetnik Janez Dolenc in predsednica DPD Svoboda Kidričevo Majda Klemenčič Vodušek v družbi z županom Jožetom Murkom ter obema podžupanoma, Jožetom Goričanom in Jožetom Medvedom.
še vrsto manjših investicij, ki pomenijo napredek ter boljše pogoje za življenje in delo sokrajanov.
Župan Jože Murko je sku-
Foto: M. Ozmec
Grb občine Kidričevo sta prejela požrtvovalni krvodajalec Martin Golenko (levo) in športni direktor NK Aluminij Miran Lipovac; zaradi njegove odsotnosti je priznanje sprejel sin Kristjan.
paj z ravnateljem OŠ Borisa Kidriča Kidričevo Branetom Tonejcem in ravnateljico OŠ Cirkovce Ivanko Korez
čestital ter izročil knjižne nagrade 20 zlatim odličnjakom z območja občine Kidričevo, ki so vse razrede devetletke končali z odličnim uspehom. Zlati učenci občine Kidričevo so Nastasija Erhatič, Tadej Hertiš, Teodor Hliš, Kaja Jau-šovec, Nejc Jurgec, Zoran Ke-lenc, Lenka Klajnšek, Monja Krajnc, Miha Peršuh, Aljaž PIšek, Leon Rižner, Boštjan Strel, Nastja Šimenko, Lea Šprah, Nuša Turk, Mojca Vek, Nataša Vek, Patricija Vindiš in Sara Zidarič.
V osrednje delu slovesnosti pa je župan ob pomoči podžupanov in direktorice občinske uprave podelili letošnja najvišja občinska priznanja.
Foto: M. Ozmec
Zlati odličnjaki občine Kidričevo v družbi z županom Jožetom Murkom ter ravnateljema Branetom Tonejcem in Ivanko Korez.
Županovi priznanji - grb občine Kidričevo - sta prejela aktivist Rdečega križa Martin Golenko, ki je daroval kri že prek stokrat, ter vsestransko aktiven in uspešen športni delavec Miran Lipovec, sicer neprofesionalni športni direktor NK Aluminij. Najvišji priznanji, plaketo Občine Kidričevo, pa so po sklepu občinskega sveta letos dodelili DPD Svoboda Kidričevo, ki letos praznuje 60-letnico delovanja na kulturnem področju - priznanje je sprejela predsednica Svobode Majda Klemenčič Vodušek - ter Čevljarstvo Janeza Dolenca iz Dragonje vasi za dosežke na področju gospodarstva. Gre za eno najuspešnejših družinskih podjetij v občini, ki zaposluje 38 delavcev.
Vsem dobitnikom občinskih priznanj, zlatim odlič-njakom in občanom sta ob prazniku in bližnjem dnevu državnosti čestitala tudi poslanca državnega zbora Branko Marinič in Franc Pukšič, s kulturnim programom pa so slovesnost popestrili člani mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Cirkovce pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, moška pevska skupina Fantje treh dolin, skupini ljudskih godcev in pevcev iz Cirkovc in Kidričevega ter plesalci folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cir-kovc. Desetdnevno praznovanje občinskega praznika pa so nadaljevali in zaokrožili pod bližnjim prireditvenim šotorom, kjer so vse udeležence slovesnosti pogostili, nato pa nadaljevali z zabavo ob zvokih ansambla Braneta Klavžarja.
M. Ozmec
Od tod in tam
Letos 245 mini maturantov
Foto: Črtomir Goznik
Že po tradiciji so se s pesmijo, plesom in žvižgi od brezskrbnih dni v Vrtcu Ptuj poslovili mini maturanti šolskega leta 2007/2008. Letos jih je bilo 245. Ob tej priložnosti jih je na Mestnem trgu nagovoril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Zaželel jim je prijetne trenutke in druženje tudi v osnovni šoli, čeprav jim bo prinesla nekaj dela. Pogostil jih je z bomboni in soko-
MG
Rimski vsakdan v Petovioni
V zbirki drobnega arheološkega gradiva Pokrajinskega muzeja Ptuj so minuli teden odprli razstavo z naslovom Rimski vsakdan v Petovioni. Prireditev so začinili s predstavitvijo rimskih iger in z okusi rimske Petovione. Na zanimivi razstavi so razstavili pisano paleto predmetov, ki pričajo o burnem življenju v Petovioni, spremlja pa jo tudi slikovno in opisno gradivo. Na panojih, ki so del razstave, so predstavljeni denar, promet, obrt, trgovina, hrana, nakit, kozmetika, medicina, izobrazba ter seveda svet zabave in iger, ki so mu v takratnem času namenjali veliko pozornosti. Arheologa Pokrajinskega muzeja Ptuj Mojca Vomer Gojkovič in Ivan Žižek, ki sta razstavo pripravila, sta tudi avtorja istoimenske brošure. Vzdušje rimske Petovione so na otvoritvi razstave pričarali z rimskimi igrami in okusnimi prigrizki, ki so jih pripravile hajdinske gospodinje.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Bogata poletna muzejska noč
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja poletna muzejska noč je bila v Sloveniji že šesta po vrsti. Letos je sodelovalo že 56 ustanov, ki so skupaj v celi Sloveniji pripravile več kot 200prireditev. Sodelovalo je 23 krajev, od lani na letos pa se je povečalo tudi število muzejev in galerij, ki so vabile obiskovalce oziroma ljubitelje umetnosti, da jih na prvi poletni dan obiščejo. Ogledi muzejskih, galerijskih in drugih prireditev v hramih kulture so na poletno muzejsko noč brezplačni. Tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj so na šesto poletno muzejsko noč vabili z več prireditvami, ki so jih začeli v soboto v popoldanskem času. V delavnici za otroke in starše so gradili gradove, v nekdanjem dominikanskem samostanju so vodili po razstavi Rimski vsakdan v Petovioni, v slavnostni dvorani ptujskega gradu so pripravili večer šansonov z Laro Jankovič in Blažem Jurjevičem za klavirjem, zavrteli so tudi dokumentarni film o Gospodih Ptujskih, sledil je ogled istoimenske razstave (na fotografiji), s čimer se je letošnja ptujska poletna muzejska noč tudi zaključila.
Foto: DB
Haloze • Ustanovljen Zavod za razvoj Haloz
Ohraniti podobo območja in zagotoviti razvoj
Približno v istem času, kot je nastala lokalna agencijska skupina (LAS) Haloze, se je rodila tudi prva ideja o ustanovitvi posebnega zavoda, ki bo skrbel in si prizadeval za razvoj Haloz. »Idejni oče« Albert Korošec je v dobrem letu uspel najti dovolj navdušencev, da je bil februarja dejansko tudi uradno ustanovljen zasebni zavod z naslovom Zavod za razvoj Haloz (ZrH) s sedežem v Podlehniku. Ustanovilo ga je 19 družabnikov iz vseh haloških občin.
Direktor novega zavoda je Stanko Skledar, predsednik sveta zavoda je Ivan Božičko, predsednik strokovnega sveta zavoda pa Marjan Pišek.
Kot se za zavod spodobi, ima že pripravljen program dela za letošnje leto, ki je sicer v osnovi naravnan dolgoročno. Tako bo javnosti najprej predstavljena posebna spletna stran s predstavitvijo zavoda in ostalimi vsebinami, med katerimi so: kulinarika, sakralna dediščina, aktualni dogodki, turizem, energetika, zdravilstvo in naravna dediščina Haloz.
»Posamezni člani našega zavoda bodo vodili naloge po določenih tematikah. Tako je, recimo, na področju energetike vedno bolj atraktivna in
»Na delovnem sestanku smo oblikovali tudi pobudo o skupnem martinovanju vseh haloških občin pod imenom Martinovanje Haloze 2008. Prav tako je bila tudi izrečena podpora izvedbi projekta za pridobitev vinske blagovne znamke PTP Haložan,« je vsebino delovnega srečanja na kratko predstavila predsednica Darinka Ratajc.
Po besedah Sonje Golc kot direktorice upravljavca PRJ Halo (ki je pogodbeni partner LAS Haloze z nalogo urejevanja administrativno-tehničnih zadev) je LAS Haloze že oddal vlogo na javni razpis za izbor in potrditev lokalnih akcijskih skupin, ki so upravičene do sredstev za izvajanje Leader programa.
tudi nujna izraba alternativnih virov energije. V okviru našega delovanja razmišljamo o akciji namestitev sončnih kolektorjev na vse strehe hiš, nadalje je zanimiva ideja tudi postavitev modificiranih klopotcev kot vetrnic, znano je, da so na območju Haloz neizkoriščene vrtine, dokaj dobro pa se že razvija uporaba biomase. Med zanimivejše pobude pa spada gotovo projekt izgradnje varčnih hiš z domačo, tradicionalno arhitekturo, z uporabo stolčene ilovice in slame. Na področju turizma se sicer že kar nekaj dogaja, vsekakor pa bi bilo treba izboljšati ponudbeni in organizacijski nivo na področju prireditev, športnega in stacionarnega turizma, Halo-
Sredstva za delovanje LAS zagotavlja kmetijsko ministrstvo, vendar pa zaenkrat še ni znano, koliko LAS v Sloveniji je sploh ustanovljenih, koliko jih je oddalo vloge in kakšna bo višina sredstev za delovanje posamezne LAS. Po predstavljenem konceptu je sicer v državi opredeljenih 31 območij za delovanje tovrstnih skupin. MKGP naj bi po prvih napovedih sredstva za delovanje LAS na podlagi poslanih vlog razdelilo že precej časa nazaj, vendar se pričakujejo šele v naslednjih dneh ali tednih. Po približni oceni naj bi jih bilo za LAS Haloze namenjenih med 60.000 in 80.000 evrov, vendar pa je cifra lahko še višja ali pa nižja. Po prejetju namenskega de-
ze imajo zelo bogato kulturno dediščino, vinski turizem pa je absolutno zapostavljen, več pozornosti bo treba nameniti predstavitvi in ponudbi specifičnih domačih kulinaričnih dobrot, izvesti določene raziskave in izdelati promocijsko gradivo. V okviru pospeševanja malega gospodarstva in kmetijstva je dejstvo, da velika in težka industrija, pa tudi velike kmetije v Halozah ne morejo zaživeti. Zato bomo podpirali predvsem mala podjetja s čisto proizvodnjo in domače obrti ter pomagali posameznikom, ki se bodo želeli s tem ukvarjati,« je posamezna področja delovanja ZrH podrobneje pojasnil direktor Stanko Skledar.
narja bo LAS Haloze objavil javno ponudbo za zbiranje razvojnih projektov z objavo kriterijev sofinanciranja, nato pa na osnovi prispelih ponudb izbral tiste, ki bodo primerni in izvedljivi.
LAS Haloze združuje sedem občin: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Videm, ustanovljena pa je bila za potrebe izvajanja razvojnega programa za Haloze v letih 2007 do 2013. Gre za lokalno jav-no-zasebno partnerstvo, pri oblikovanju agencije pa je bila upoštevana tripartitna sestava (javni, ekonomski in zasebni sektor). Sicer pa ima LAS Haloze status konzorcija.
Kot poglavitno nalogo si je zadal izvajanje partnerskega pristopa k lokalnemu razvoju. Član LAS lahko postane vsak prebivalec območja, pravna ali fizična oseba, ob vstopu pa podpiše izjavo o pristopu k članstvu.
Člani LAS Haloze so: organ odločanja, finančni organ, predsednik in upravljavec. V organu odločanja so poleg predsednice Darinke Ratajc in podpredsednika Edvarda Hojnika še Stanko Skledar, Jože Klinc, Zvonko Arnečič, Aleksandra Dobič, Ema Širec, Franc Stopajnik in Darinka Kodrič. Finančni organ pa zastopajo ob Ratajčevi še Irena Horvat Rimele in Sonja Golc.
SM
Foto: SM
Predsednik sveta ZrH Ivan Božičko: »Osnovno vodilo Zavoda za razvoj Haloz je podpora uravnoteženemu razvoju haloškega območja s poudarkom na spodbujanju drobnega podjetništva in tradicionalnih obrti.«
ZrH se seveda za uresničevanje nalog in ciljev, ki si jih je zadal v smeri razvoja halo-škega območja, nadeja tudi evropskih sredstev iz razpisov, na katere se bodo prijavljali z ustreznimi projekti. Slednje bodo poskušali pripraviti sami ali pa bodo pritegnili k sodelovanju zunanje strokovnjake z željo, da postanejo tudi ti strokovnjaki člani ZrH. Sicer pa bodo interesentom pomagali še s svetovanjem in pomočjo pri samoza-
Za vse tiste, ki želite večjo odzivnost naložbenega zavarovanja in svobodo izbire, tako ob sklenitvi zavarovanja kot tudi med njegovim trajanjem, smo v Zavarovalnici Triglav, d. d., pripravili novo naložbeno zavarovanje, investicijsko zavarovanje FLEKS. Njegovo najpomembnejšo prednost je mogoče razbrati že iz samega imena, ki govori o tem, da gre za izjemno prilagodljivo zavarovanje. Zaradi svoje fleksibilnosti je novost tako v ponudbi Zavarovalnice Triglav kot tudi na slovenskem zavarovalnem trgu.
FLEKS prinaša številne prednosti, med katerimi velja najprej izpostaviti odprto zavarovalno dobo. Gre namreč za vseživljenjsko zavarovanje, katerega potek ni vnaprej določen, temveč ga določi zavarovalec sam, skladno s svojimi željami in potrebami. FLEKS vas prav tako razbremeni stresov, povezanih z izbiro naložbene strategije in višino zavarovalne vsote ter vas tako varno pripelje do zastavljenega cilja, ki si ga sami izberete.
Preprosto povedano, FLEKS prinaša na naš trg fleksibilnost kot tudi izjemno prila-
Foto: S M
Za prvega direktorja Zavoda za razvoj Haloz je bil izvoljen Stanko Skledar.
poslitvah; ne sicer finančno, ampak s pomočjo pri iskanju potrebnega denarja.
Kaj je pravzaprav namen in cilj delovanja in zakaj je nastal ZrH, pa je povedal predsednik Ivan Božičko: »Gre za to, da želimo ohraniti obstoječo podobo Haloz z vsemi njihovimi posebnostmi in tradicijo, ne da bi s tem zaprli vrata razvoju. Zavedamo se, da se globalizaciji ne da povsem izogniti; že zdaj je vidno množično nakupovanje vinogradov s strani tujcev, po drugi strani je vprašljiva politika, ki z velikimi subvencijami stimulira opušča-
godljivost. Razbremeni vas stresov, povezanih z odločitvami, ki bi jih sicer morali sprejeti že ob sami sklenitvi zavarovanja. Poleg odprte zavarovalne dobe prinaša fleksibilne naložbene strategije, ki jih lahko med trajanjem zavarovanja spreminjate. Uvaja novost, imenovano "finančni cilji", ki omogoča aktivno upravljanje skladov na zavarovalni polici (letna sprememba košarice skladov) kot tudi dinamično prelivanje sredstev med naložbenimi razredi in s tem varovanje že ustvarjenih donosov. Najpomembnejše je, da so fleksibilna tudi izplačila. Sami se namreč odločite, kdaj želite prejeti izplačana sredstva kot tudi za obliko izplačila (enkratno izplačilo, mesečna renta ali kombinacija navedenih). Ob tem seveda ne smemo prezreti, da je priporočljivo zahtevati izplačilo po preteku desetih let, saj v tem primeru izplačilo ni obdavčeno. Sicer se lahko dostopa do sredstev kadarkoli. FLEKS torej omogoča "razbremenitev" teže odločitve, prinaša fleksibilnost ob sklenitvi zavarovanja, predvsem pa uvaja izjemno prilagodljivost med trajanjem zavarova-
nje vinogradništva našim občanom. Domačinom tako ostaja le dvoje: ali pasivno spremljati ustvarjanje nove podobe Haloz pod taktirko kapitala ali pa soustvarjati to podobo v kontekstu lastnih predstav in vrednot. Slednje pa je mogoče samo s povezovanjem vseh nas, ki poznamo vso veličino majhnih Haloz. V nasprotnem primeru bodo namreč vse haloške lepote izginile v povprečnosti in bitki za dobiček. Nujno potrebno se je torej zavzeti za sonara-ven, usklajen razvoj Haloz, za razvoj, ki bo ohranjal svojstveno haloško okolje in kulturo, ne v smislu tekmovanja, ampak dokazovanja, da je različnost enako kvalitetna. Torej - zavzemamo se za razvoj Haloz na temelju tradicije, ohranjanja narave, kulture in vrednot!«
Ob tem je Božičko še povedal, da za letošnji program dela predvidevajo porabo okoli 19.000 evrov, dodatnega denarja pa si ne obetajo le iz naslova uspešnih kandidatur na razpisih, ampak tudi od donatorjev in sponzorjev.
O prvih konkretnih rezultatih oziroma doseženih ciljih ZrH pa bomo v prihodnje gotovo še poročali.
SM
nja (sprememba naložbenih strategij, priključitev dodatnih zavarovanj, mirovanje plačevanja premije, predčasna izplačila, vpogled na naložbeni račun 24 ur na dan in sedem dni v tednu), dodatno pa se zavarovalnica zavezuje, da bo vse prihodnje novosti ponudila tudi obstoječim zavaro-valcem. Nenazadnje FLEKS nagrajuje tudi zveste zavaro-valce, saj po preteku desetih let zavarovalnica enkrat letno brezplačno pripiše dodatna sredstva na naložbeni račun. Iz vsega tega ni težko razbrati, da FLEKS prinaša varnost, prilagodljivost, odprtost, tran-sparentnost, enostavnost in davčno učinkovitost. Gre za sodobno zavarovanje, ki združuje življenjsko zavarovanje za primer smrti in varčevanje v investicijskih skladih. S sklenitvijo investicijskega zavarovanja FLEKS, ki bo prilagojeno vam in vašim ciljem, bo prihodnost vas in vaših najdražjih postala perspektivnejša, bolj predvidljiva in zato tudi varnejša.
Janko Kos, pomočnik direktorja Območne enote Celje za trženje Zavarovalnica Triglav, d. d.
Predsednica LAS Haloze Darinka Ratajc in direktorica PRJ Halo kot upravljavca Sonja Golc sta povedali, da čakajo le še na sredstva s kmetijskega ministrstva, takoj zatem pa bo sledila javna ponudba za zbiranje projektov, med katerimi bodo izbrali najprimernejše za sofinanciranje.
Foto: SM
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D.
cc
CL
Videm • Z novinarske konference LAS
LAS Haloze za skupno haloško martinovanje
Lokalna agencijska skupina (LAS) Haloze, ki je bila ustanovljena že decembra 2006, je letos na prvem delovnem sestanku imenovala predsednico Darinko Ratajc, na drugem, ki je bil minuli teden, pa tudi podpredsednika Edvarda Hojnika.
Investicijsko zavarovanje FLEKS
Sv. Tomaž • Ob pričetku 2. občinskega praznika
Zadovoljni na svoji poti
Občina Sv. Tomaž je sorazmerno majhna, razteza se na 35 kilometrih in obsega 17 vasi. Občina ima 2200 prebivalcev. Župan Mirko Cvetko je mnenja, da je ustanovitev lastne občine najboljše, kar so lahko storili.
Foto:Stefan Hozyan
Že kmalu so postavili občinsko upravo, v kateri so zaposleni trije delavci z izkušnjami v občinski upravi. V letu dni in nekaj mesecih so v njo investirali preko 400.000 evrov proračunskih sredstev, od katerih je bilo 80.000 državnih.
Župan Cvetko je mnenja, da Sv. Tomaž takšnega tempa investicij še ni doživel: »To je napredek brez primere. Imeti občino je modro, se spla-
ča, brez zadolževanja smo si omogočili, kar si v skupni občini, ne glede na to, kdo bi bil župan, ne bi mogli.« Ozrejo se lahko na nekaj pomembnih investicije. Na javni poti Rucmanci so, s pomočjo občanov ki so prispevali 20 % celotnega denarja, asfaltirali tri kilometre ceste. Nekaj lanskih investicij je bilo prenesenih tudi v letošnje leto, kot recimo ureditev ceste, ki pomeni povezavo Sv. Tomaža z Juršinci. Pomembna
Foto: vki
Župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko
investicija je bil tudi odsek vodovoda v Rucmancih v dolžini 1500 metrov. Sedaj je vsako gospodinjstvo povezano z občinskim vodovodom. Letos pa bodo poskrbeli še za sekundarni vodovod. Tudi center Tomaža je bil deležen vlaganj, nadaljevali so izgradnjo kanalizacije v dolžini 450 metrov, uredili pločnik z javno razsvetljavo v dolžini 350 metrov. Za varnost učencev zelo pomembna je bila izgradnja enostranskega avtobusnega postajališča, za katerega so si dolgo prizadevali. Župan Cvetko ugotavlja, da se je v zadnjem času promet bistveno umiril, saj so na regionalni cesti Ptuj-Ljutomer namestili tudi cestne ovire.
Pogled na center mlade občine
Noben znak ne bi imel take teže in tako ugodnega vpliva na hitrosti na cesti pred šolo kot cestna ovira.
»Ne smemo pozabiti tudi na manjše stvari. Novo občino smo pričakali z minimalno tehnično opremo, praktično z enim računalnikom. In če smo želeli zapolniti tehnično vrzel, smo morali vložili preko 10.000 evrov, da smo lahko začeli funkcionirati kot občina. Da o opremi niti ne govorim, tudi tu je bilo okrog 20.000 evrov vlaganj,« je povedal Mirko Cvetko.
Župan pravi, da je pri odločanju najtežje iskati pravo pot pri določitvi prednostnih nalog občine. »Potreb je veliko in takoj ko se je odprla možnost investicij, je bilo tudi potreb veliko. Treba je vedeti, da ima-
mo v občini preko 50 kilometrov neasfaltiranih cest, ki bi jih bilo potrebno na hitro asfaltirati. V centru Sv. Tomaža je kar nekaj zgradb, ki kazijo podobo kraja, nekaj smo jih tudi že odstranili. Še vedno pa nas muči prihodnost stare šole. Vendar imajo ljudje na terenu preveč potreb po osnovnih dobrinah, da bi se lahko brezskrbno lotili urejanja centra. Problem je tudi pri vodovodu, saj so vodi, ki so bili zgrajeni pred 30, dotrajani in je vedno več okvar.«
Najpomembnejša naloga pa je zadržati prebivalce, mlada gospodinjstva, temu želijo prikrojiti tudi dajatve. S tem ciljem pripravljajo tudi možne lokacije za vzpostavitev gospodarsko-industrijske cone. Predvsem pa iščejo
investitorje, ki bi bili pripravljeni vlagati v javno-zasebno partnerstvo, saj želijo v lastni občini vsaj 30 delovnih mest. Sledili bodo svojemu vodilu - 4 kilometre cest vsako leto. Za prihodnje leto pa se jim obeta izgradnja velikega odseka Bratonečice-Sv. Tomaž v dolžini čez 4 kilometre, ki bi ga financirali iz tretjega razpisa kohezijskih sredstev regionalnih razvojnih vzpodbud.
Te dni se je v občini pričelo praznovanje 2. občinskega praznika. V četrtek je medobčinsko tekmovanje v visečem kegljanju za pokal občine Sv. Tomaž, v soboto pa otvoritev obnovljenih prostorov zobozdravstvene ambulante in proslava ob 2. občinskem prazniku.
Viki Klemenčič Ivanuša
Kamnosešfvo
Joie Maj
Savci 32 2258 Sv. Tomaž tel.: 713 30 23 gsm: 031 388 247
Ob občinskem pranja Občine Sv. Tonjal van) iskreno čestitamo! Zahvaljujemo se van) za izkazano zaupanje in se priporočamo i izdelavo, obnovo in popravilom nagrobni spomenikov, izdelavo ofcgstyj) polic ter stopnic iz različni!) vrst granita.
Sv. Tomaž • Tiskovna konferenca učencev
Poslavljajo se od uspešnega leta
Kot del aktivnosti v okviru vseživljenjskega učenja na OŠ Sv. Tomaž vsako leto pripravijo tiskovno konferenco, na kateri učenci na kratko povzamejo dosežke učencev ter se tako vadijo v nastopanju pred mikrofoni, fotoaparati in kamerami. Šolo obiskuje 200 učencev in 40 otrok v vrtcu, ki spada k šoli.
Pohvalili so se s svojim dosežkom na medobčinskem krosu, kjer so ekipno osvojili prvo mesto, na državnem v Stični pa je 5. razred dosegel 3. mesto. Tudi na 7. ormoškem maratonu je bila najštevilčnejša udeležba iz OŠ Sv. Tomaž. Sodelovali so v športnem projektu Veter v laseh, S športom proti drogi. Tudi učili so se pridno in dosegli dve zlati priznanji na državnem nivoju - Aljaž Majcen v znanju matematike in Klemen Pongračič v znanju fizike ter 16 srebrnih priznanj.
Dosegli so tudi tri srebrna priznanja z raziskovalnimi nalogami Lončarstvo pri Sv. Tomažu, Absorpcijski polimeri v cvetličarstvu ter Tudi z odpadnimi snovmi zmanjšujemo C02. Predvsem pri zadnji nalogi so bili učenci zelo razočarani nad oceno, saj naloga ni bila, skupek trditev povzetih iz različnih knjig kot nekatere ostale, ampak je temeljila na praktičnem delu, gojenju alg, opažanjih ob tem in lastnih zaključkih.
Meškovo bralno značko je
osvojilo 137 bralcev, na šoli pa je tudi 7 zlatih bralcev, ki so bralno značko osvojili vsako leto. V angleški bralni znački je sodelovalo 40 učencev, od 4. do 9. razreda pa je angleško bralno značko osvojilo 7 učencev. V nemški bralni znački je sodelovalo 55 učencev, od 5. do 9. razreda pa je značko osvojilo 18 učencev.
Posvetili so se tudi odkriva-
Foto. Vki
Ravnateljica Alenka Čurin Jan-žekovič se ne strinja s predlaganim novim delovnim časom za učitelje.
nju nadarjenih učencev in delu z njimi, za katere so pripravili individualizirane programe. Identifikacijo nadarjenih učencev so izvedli v 8. in 9. razredu in zagotovili pogoje za kandidaturo za Zoisove štipendije. Med kulturniki je bila najbolj uspešna Mlajša folklorna skupina Kolca, ki se je uvrstila na regijsko tekmovanje v Lenartu.
Občina pomaga, ministrstvo odmaga
Nato je govorila ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič, ki je povzela vzgojno področje, za razliko učencev, ki so predstavili izobraževalno. Povedala je, da se trudijo za vrednote, kot so zaupanje, spoštovanje, doslednost in sodelovanje. Da te vrednote zares nekaj veljajo, pa so potrdile letošnje ankete, ki so jih izvedli med učenci, starši in učitelji oz. vzgojitelji. Med šolskim letom je mag. Miroslav Gomboc na šoli predaval učenem in staršem ter učiteljem na temo Zakaj je potrebno biti vzgojen, izvedli pa so tudi kul-
turni dan, na katerem so obdelali vrednote, predelali šolski red in se pogovorili, kaj sme učitelj in kaj sme učenec.
Na šoli izvajajo tudi projekt branja Pet minut za boljše branje, pa tudi Razvoj didaktike na področju procesa ocenjevanja znanja, v katerega je vključenih pet učiteljic. V tem projektu učencev vso ocenjevalno obdobje ne ocenjujejo, ampak jim dajejo povratno informacijo o njihovem znanju v obliki navodil in skupnega načrta, šele ko
učenec in učitelj ugotovita, da sta dosegla referenčni cilj, se prične druga faza, to je vrednotenje rezultatov. Učenec je pri takem delu bolj soodgovoren za delo in znanje. Pomemben pa je tudi projekt Jezikovni listovnik, ki ga izvajajo pri pouku nemščine. Posebnost šole so tudi kulturne minutke. Vse državne praznike obeležijo tako, da vsako kulturno minut-ko pripravi drug tandem učiteljev in učencev. Tako se skozi leto zvrstijo vsi.
Vključeni so tudi v projekt Kakovost za prihodnost VIZ, ki ga izvaja SIQ - slovenski inštitut za kvaliteto in meroslovje iz Ljubljane. Od šole zahteva popolno administrativno-finanč-no urejenost in tudi merljivost rezultatov pri vzgojno-izobra-ževalnem delu.
Na koncu je ravnateljica izrazila še zadovoljstvo z novo občino, ki ima posluh za potrebe šole, nekoliko manj pa so zadovoljni z Ministrstvom za šolstvo, ki postaja do javnih osnovnih šol na eni strani zelo radodarno ali celo že razsipni-ško - učbeniki za na klop, izposojevalnica, plačilo vrtca - po drugi strani pa izredno znižuje standarde, ki so bili pridobljeni z uvedbo devetletke. »To občutimo predvsem manjše šole. Izkazuje se v manjši ponudbi izbranih predmetov, v izginjanju zunanje diferenciacije v tretjem triletju, v ukinjanju ur za učno pomoč učencem s posebnimi potrebami iz sistematizacije, v zmanjšanju števila ur, ki jih dodeljujejo učencem s posebnimi potrebami, v ukinjanju specifik. Poseben problem pa so nadarjeni učenci. Obveza šole je, da jih prepozna, identificira, napravi individualen program in ga izvaja. Denarja, ki bi bil namenjen samo za to, pa ni, razen nekaj evrov, ki so namenjeni testiranju učencev. Za delo z njimi pa se moramo seveda šole znajti po svoje,« je zaključila Alenka Čurin Janže-kovič.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Učenci so zelo korajžno in prepričljivo predstavili svoje dosežke.
Ormož • Še iz Vinarske zadruge
Zadružniki se ne razumejo
Amalija Lukner, predsednica Vinogradniške zadruge Ormož (VZO), je sklicala tiskovno konferenco z namenom, da reagira na večkratne izjave Antona Šalamona, vršilca dolžnosti direktorja Kmetijske zadruge Ormož (KZO), ki je v javnost posredoval informacijo, da do pripojitve VZO h KZO ni prišlo zaradi tega, ker je revizijska družba Audit, d. o. o., iz Murske Sobote, ki je revidirala poslovanje za leto 2004, ugotovila, da stvari niso bile razčiščene, da se morajo v VZO prej urediti, da pride do pogojev za povezovanje.
Predsednica Vinogradniške zadruge Ormož Amalija Lukner trdi, da Anton Šalamon, vršilec dolžnosti direktorja Kmetijske zadruge Ormož, širi neresnice o razlogih za neuspelo pripojitev obeh zadrug.
Te trditve so po njenem zagotovilu neresnične, in da bi se izognili temu, da desetkrat ponovljena laž postane resnica, ter da zadosti zahtevam članov VZO, je dodatno zaprosila družbo Audit, ki je revidirala poslovanje VZO za leto 2004 in 2006, za pisno sporočilo o pravilnosti izdelave zaključnega računa in vodenja poslovnih knjig za leto 2004. V njem je revizijsko podjetje med drugim zapisalo, da so opravili revizijo računovodskih izkazov VZO in ugotovili, da so resnični in so pošten prikaz finančnega stanja zadruge, njenega poslovnega izida in denarnih tokov. Trditve Antona Šalamona naj bi bile toliko bolj neverjetne, ker je zadruga za ti dve reviziji prejela pozitivno mnenje brez pridržkov. Zato Luknerjeva trdi, da ni bilo nobenih neurejenih zadev in nepravilnosti pri poslovanju VZO glede možnosti za pripojitev h KZO. Menda se je KZO povsem enostransko odločila za prekinitev postopkov za pripojitev, o čemer je VZO obvestila z dopisom maja 2005.
Luknerjeva je izčrpno poročalo o časovnem zaporedju dogodkov, o čemer smo v Šta-
jerskem tedniku že poročali. Povedala je še, da VZO ves čas svojega obstoja ni imela zaposlenih delavcev, transakcije pa so se nanašale le na prodajo grozdja VZO podjetju Jeruzalem Ormož VVS, nakar so se izvajala izplačila članom.
VZO je imela za svoje poslovanje le provizijo, ki je znašala za leto 2004 10.264, za leto 2005 5.729, za leto 2007 3.338 in za leto 2007 6.437 evrov. V letu 2007 je grozdje prodalo VZO 36 članov v skupni koli-
čini 171.675 kilogramov. Prodajna vrednost je bila 56.584 evrov, kar pomeni, da je bila dosežena povprečna cena na kilogram 0,33 evra. Cena je bila odvisna od sorte in dosežene sladkorne stopnje. Leto poprej, 2006., je prodajna količina znašala 115.500 kilogramov, prodajna vrednost 48.851 evrov, kar pomeni, da je bila povprečna prodajna vrednost na kilogram 0,42 evra. Povprečna vrednost se je v enem letu torej zmanjšala za 22 %.
VZO ima 157 članov in 1777 delnic v podjetju Jeruzalem Ormož VVS, kar pomeni, da so 1,9-odstotni lastniki podjetja. Zato se jim zdi toliko bolj nesprejemljivo, da so jim iz podjetja sporočili, da od njih ne bodo več kupovali grozdja, da vse poslovanje poteka izključno preko KZO. Zadružniki VZO morajo letos podpisati dolgoročne pogodbe o dobavi grozdja KZO, če želijo kleti še prodajati svoj pridelek. „Nesprejemljivo se nam zdi, da se, čeprav majhen lastnik, ta izloči iz oskrbe z grozdjem. Letos bodo naši člani še dobavili grozdje Jeruzalemu; koliko imajo podpisanih individualnih pogodb s KZO, ne vemo. Konec junija bo občni zbor in takrat bomo vedeli več. Sicer pa bomo iskali možnosti prodaje za naše člane tudi pri drugih kleteh. V našem okolju jih je kar nekaj, tudi novih, ki so ponujale celo boljšo odkupno ceno kot Jeruzalem. VZO pa ne dovoli več, da se neresnice in laži s strani Antona Šalamona širijo naprej, saj prav nasprotno dokažemo z vso pisno dokumentacijo," je zaključila Amalija Lukner. Viki Klemenčič Ivanuša
Slovenija • Uradno zaključene volitve v svet KGZS
Šest članov sveta KGZS s ptujskega območja
Volilna komisija KGZS (Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije) je konec minulega tedna tudi uradno potrdila sestavo in rezultate volitev v organe KGZS. Prva uradna seja novoizvoljenega sveta se pričakuje v začetku julija, na njej pa bodo člani izvolili predsednika, dva podpredsednika, člane upravnega in nadzornega odbora ter arbitraže in drugih organov zbornice.
Volitev na 301 volišču so se udeležili 13.104 člani zbornice, kar predstavlja 11,68 odstotka volilnih upravičencev. V svetu zbornice, ki je po novem sestavljen iz 57 članov, je največ sedežev dobila Kmečka lista -
Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, in sicer 17, na drugem mestu po številu sedežev pa je Društvo SKZ (Slovenska kmečka zveza) s 15 sedeži. Vse ostale liste so prejele bistveno manj glasov.
S ptujskega območja so bili v svet KGZS izvoljeni: Simon Toplak in Viljem Šibila (Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja), Jožef Orthaber in Franc Obran (Društvo SKZ) ter Tatjana Klobasa (Kmečko društvo Nova Slovenija): Marjan Janžekovič (KZ Ptuj) pa je bil izvoljen v kategoriji pravnih oseb.
Največ možnosti za novega predsednika ima Ciril Smrkolj
Seveda pa so se takoj po znanih rezultatih volitev že začela ugibanja, kdo bo novi predsednik KGZS. Glede na rezultate bo gotovo iz vrst društva, ki ima večino sedežev v svetu, se pravi iz vrst Kmečke liste - Društva za razvoj kmetijstva in podeželja. Slednje se je odlo-
čilo, da kot svojega kandidata predlaga kmeta iz Bele krajine Ivana Kureta. Prejšnja dva mandata je bil predsednik prav tako iz vrst Kmečke liste - Peter Vrisk, vendar pa slednji zaradi nove zakonodaje oziroma določbe o omejitvi mandatov, ki dovoljuje le dva mandata, letos ni več kandidiral.
Drugo uvrščeno Društvo SKZ (ki prav tako kot Kmečka lista sodi pod politično okrilje SLS) pa je za svojega kandidata že predlagalo nekdanjega kmetijskega ministra Cirila Smrko-lja.
Po zadnjih informacijah naj bi bila Smrkoljeva kandidatura skoraj nesporno uspešna, saj naj bi si predstavniki Društva SKZ že zagotovili zadostno podporo (več kot polovično) v okviru izvoljenega sveta KGZS.
SM
Foto: internet
Bo slovenske kmete prihodnja štiri leta vodil Ciril Smrkolj (na fotografiji v sredini)?
Od tod in tam
Cerkvenjak • Svetniki o nagradah
Svetniki občine Cerkvenjak so na zadnji, 4. izredni seji sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o priznanjih občine Cerkvenjak. V nadaljevanju so potrdili predloge in tako bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili srebrni grb občine Cerkvenjak Marjanu Žmaucu. Zahvali občine Cerkvenjak pa prejmeta Marjana Firbas in turistično društvo Cerkvenjak, Priznanje župana občine Cerkvenjak bo letos prejela Marjeta Belna za dolgoletno in vzorno vodenje vrtca,
Svetniki so na seji sprejeli tudi sklep o povišanju cen oskrbnin v Vrtcu Cerkvenjak, Tako po novem oskrbnina za prvo starostno obdobje znaša 440 evrov, za drugo starostno obdobje pa 365 evrov, Svetniki so tudi sprejeli sklep, da bodo jeseni odprli tretji oddelek vrtca, Župan Jože Kraner je svetnike tudi seznanil z vlogo za sofinanciranje zobozdravstvene dejavnosti in za sofinanciranje urgentne službe Zdravstvenega doma Lenart, Svetniki so se z zadevo seznanili, o njej pa bodo odločali na prvi redni seji,
Zmago Šalamun
Benedikt • Proračun in zaključni račun
Svetniki občine Benedikt so na zadnji 14. seji minuli teden sprejeli Odlok o turistični taksi, odlok o plakatiranju v občini Benedikt in rebalans letošnjega proračuna, v katerem prihodki po novem znašajo 3,9 milijona evrov, enako tudi odhodki. Svetniki pa so sprejeli tudi odlok o zaključnem računu občine Benedikt za lansko leto, v katerem so prihodki znašali 2,95 milijona evrov, odhodki pa 2,88 milijona evrov, Seznanili so se tudi s poročili o nadzoru zaključnega računa, o nadzoru proračuna občine, o nadzoru dodelitve neprofitnih stanovanj in s poročilom o nadzoru v Osnovni šoli Benedikt ter s premoženjsko bilanco občine Benedikt za lansko leto, Sprejeli so tudi cenik za uporabo Športne dvorane Benedikt za letošnje leto in Pravilnik o kriterijih in načinu sprejema otrok v vrtec, Komisijo sestavljajo Nataša Golob, predstavnica delavcev enote vrtca, Dejan Rajter kot predstavnik staršev vpisanih otrok, Sabina Šijanec kot predstavnica ustanovitelja in Vesna Breznik kot predstavnica strokovnih delavcev zavoda,
Zmago Šalamun
Ptuj • Otvoritev razstavišča v Starih zaporih
Otvoritev prenovljenega razstaviščnega prostora v Starih zaporih na Prešernovi ulici na Ptuju je spremljala igriva, mladostniško obarvana razstava likovnih umetnin vseh 326 učencev Osnovne šole Olge Meglič. »Živimo v času, ko je pomembno biti prvi, Moto naše razstave je, da je pomemben vsak posameznik, tako prvi kot vsi, ki mu sledijo, Vsak učenec je pomembna mlada osebnost, človek, ki sooblikuje današnji in jutrišnji dan, Vse čudovite umetnine, ki sijih lahko ogledate na razstavi, so narisane s srcem in to je tisto, kar šteje,« je na otvoritvi povedal ravnatelj Osnovne šole Olge Meglič Ervin Hojker, Čudovito pisano razstavo je na igriv in zabaven način postavila Lea Kralj, učiteljica likovne vzgoje na OŠ Olge Me-glič, Sicer pa bo prenovljene razstaviščne prostore Starih zaporov poslej krasilo več zanimivih umetnin,
Dženana Bečirovič
Radoslavci • Spominska plošča A. Božiču
Foto: NS
V Radoslavcih (občina Ljutomer) so ob osmem krajevnem prazniku na Žnidaričevi domačiji odkrili spominsko ploščo Antonu Božiču Radoslavskemu (1838-1914), za takratne čase pomembnemu narodnostnemu zanesenjaku, ki je z delovanjem na na-rodno-kulturnem in političnem področju poudarjal pomen slovenskega jezika.
»S svojo napredno vizijo je soodločal o usodi našega naroda,« je ob odkritju spominske plošče dejala direktorica ljutomerske občinske uprave Darja Hrga, Prav njemu gre zahvala za enakovrednost slovenskega jezika z drugimi evropskimi jeziki, Leta 1871 je ob podpori šolskih rojakov Razlaga, Gregoriča, Zmazka in Filipiča ustanovil leposlov-no-bralno društvo - t, i, čitalnico, Božiču gredo zasluge pri organizaciji Besede leta 1867, leto dni pozneje pa je sodeloval pri pripravi I, slovenskega tabora v Ljutomeru, S postavitvijo spominskega obeležja se želi ohraniti Božičev pomen delovanja sedanjim in bodočim rodovom, saj sicer o njem ni veliko zapisanega, Spominsko ploščo sta odkrili Darja Hrga in Božičeva pranečakinja Milica Žnidarič (na posnetku), Krajanom so bili ob prazniku predani novipo-slovni prostori v gasilskem domu v Radoslavcih, vzklilo pa je tudi sodelovanje med domačim gasilskim društvom in gasilci iz Ožbalta, s podpisom listine obeh predsednikov -Jerneja Horvatiča in Uroša Sormana,
Foto: internet
ZDA • Ameriški znanstveniki opozarjajo na vse bolj ekstremno vreme
Napovedujejo hude nevihte, poplave in suše
Poročilo ameriških znanstvenikov opozarja, da bodo v prihodnosti suše dolgotrajnejše, poplave še večje, prav tako tudi vročina, nevihte bodo hujše, skratka kar je bilo doslej redko, se bo dogajalo pogosteje, vse to pa je posledica podnebnih sprememb, je ugotovitev številnih ameriških vladnih agencij.
Poročilo je plod dela številnih ameriških vladnih agencij, tokrat brez cenzure, ki je zaznamovala dosedanja poročila administracije predsednika Georgea Busha glede okolja. V raziskavi so sodelovale med drugim agencije, kot so Agencija za mednarodni razvoj, Nacionalna uprava za oceane in ozračje, ministrstva za kmetijstvo, energijo, transport, zunanje zadeve, vesoljska agencija NASA in inštitut Smithsonian.
Direktor Nacionalnega centra za klimatske podatke Thomas Karl je v Washingtonu povedal, da je zelo opazno povečanje frekvence hudih nalivov na severu planeta, kar se bo najverjetneje nadaljevalo tudi v prihodnje. Do konca tega stoletja naj bi nevihte, ki so doslej prihajale na vsakih 20 let, prihajale na vsakih pet let. Na jugozahodu ZDA, kjer že od leta 1999 vlada bolj ali manj sušno obdobje, pa naj bi bile suše še hujše. Karl sicer ni šel tako daleč, da bi sedanje poplave na ameriškem Srednjem zahodu neposredno povezal s klimatskimi spremembami.
Znanstvenik pri Nacionalnem centru za atmosferske raziskave Gerald Meehl je opozoril, da je vse od 70. let prejšnjega stoletja opazen trend povečevanja moči orkanov v Atlantiku in zahodnem Pacifiku, kar je najverjetneje posledica poviševanja temperature morja, čeprav pa je opozoril, da bodo potrebne dodatne študije, da bi lahko povezali zviševanje temperature morja s človeškim dejavnikom. Za Meehla ni nobenega dvoma, da je človeka z izpusti to-plogrednih plinov mogoče veliko lažje povezati s splošnim višanjem temperatur na planetu. (sta)
Venezuela • Odziv na direktivo EU o vračanju priseljencev
Chavez zagrozil s prekinitvijo dobave nafte članicam EU
Foto: internet
Venezuelski predsednik Hugo Chavez je v četrtek zagrozil, da bo ustavil izvoz nafte v Evropo ter iz države izgnal vse evropske vlagatelje, če bo EU uresničila sporno direktivo o vračanju nezakonitih priseljencev, ki jo je v sredo po treh letih težavnih pogajanj dokončno potrdil Evropski parlament. Chavez je v televizijskem nagovoru direktivo označil kot »znak fašizma« in menil, da bodo morale članice EU »zgraditi koncentracijska taborišča«, da bodo zadržale milijone priseljencev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. »Naša nafta ne bi smela iti v države, ki bodo sprejele to politiko,« je dejal Chavez. Dodal je še, da bi lahko evropskim državam, ki bodo vračale priseljence, »vrnil njihova vlaganja«.
Venezuela večino svoje nafte izvozi v ZDA in le majhen delež v Evropo. Vendarle pa v Venezueli dela nekaj velikih evropskih podjetij, med njimi francoski Total in norveški Statoil. Tudi
predsednik Ekvadorja Rafael Correa se je v četrtek zavzel za skupni odziv Latinske Amerike v znak protesta proti temu »sramotnemu zakonu« EU, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bolivijski predsednik Evo Morales pa je predlagal Afriki, da se jim pridruži v boju za umik tega zakona, ki pomeni »udarec življenju in pravicam ljudi«.
Argentinska vlada je direktivo EU obsodila, češ da ni v skladu s človekovimi pravicami. Tudi v Urugvaju, kjer je več kot polovica prebivalstva evropskega izvora, je tamkajšnji parlament direktivo zavrnil kot »kršitev človekovih pravic, predvsem pravice do svobode gibanja«. Perujski zunanji minister Jose Garcia Belaunde jo je označil za diskriminatorno in neskladno z evropsko tradicijo, poroča AFP.
Evropski parlament je po treh letih težavnih pogajanj v sredo potrdil sporno direktivo o vračanju nezakonitih priseljencev, ki jo morajo članice povezave v svoj pravni red prenesti v dveh letih, torej najkasneje v letu 2010. Nova pravila za vračanje se nanašajo predvsem na tiste, ki nezakonito podaljšujejo bivanje v EU po izteku vizumov, ne vključuje pa prosilcev za azil, saj to urejajo pravila o azilni politiki. Pravila države članice obvezujejo, da izberejo, ali bodo tem osebam izdale ustrezne dokumente za bivanje ali pa jih bodo vrnile tja, od koder so prišle. Najbolj sporna točka v razpravi o pravilih za vračanje nezakonitih priseljencev, ki bivajo v EU, je bil čas njihovega pridržanja. Ta čas je omejen na šest mesecev, v izjemnih primerih pa se lahko podaljša na leto in pol. Pravila o tem se sedaj med članicami unije precej razlikujejo: v Franciji je omejen pri 30 dneh, v devetih državah pa sploh ni omejen.
Večina imigrantov iz Latin-
ske Amerike živi v ZDA, a kar 15 odstotkov prihodkov, ki jih pošiljajo imigranti svojim družinam iz tujine, prihaja iz evropskih držav, kaže lansko poročilo Latinsko ameriške banke za razvoj, poroča AFP. Latinska Amerika je stoletja sprejemala številne priseljence iz Evrope. Omenjeno direktivo je v četrtek kritizirala tudi organizacija Amnesty International (AI) in ob današnjem svetovnem dnevu beguncev od držav članic EU zahtevala, da je ne uveljavijo. Namesto tega bi morale države vzpostaviti višje standarde za ravnanje z begunci. Kot glavna problema direktive AI izpostavlja določbe o času pridržanja nezakonitih priseljencev - ta je načeloma omejen na šest mesecev, v izjemnih primerih pa se lahko podaljša na leto in pol, kot poudarja AI tudi za mladoletnike - in pa vračanje izgnanih priseljencev. (sta)
Bruselj • Vrh EU
Za ukrepe zaradi visokih cen hrane in nafte
Foto: internet
Nedavni porast cen osnovnih proizvodov ter nenehno naraščanje cen nafte sta razlog za zaskrbljenost doma, predvsem v gospodinjstvih z nizkimi prihodki, ter tudi v tujini, zlasti v državah v razvoju, izhaja iz osnutka zaključkov vrha EU. Hitro je treba sprejeti sveženj ukrepov za podnebne spremembe in energijo ter izboljšati kmetijstvo.
Vrh EU tako izpostavlja oboje - visoke cene hrane in nafte, ter pozdravlja sporočila Evropske komisije v zvezi s tem. EU je v kmetijskem sektorju že ukrepala, pomembno pa je nadalje izboljševati tržno naravnanost
kmetijstva, izhaja iz osnutkov sklepov, pa tudi krepiti trajno-stno kmetijstvo po vsej EU in zagotoviti ustrezno oskrbo s hrano. Svet bo v okviru pregleda kmetijske politike razmislil o nadaljnjih ukrepih, pri čemer pa so pomembne tudi inovacije, raziskave in razvoj na področju kmetijske proizvodnje, predvsem v luči večje energetske učinkovitosti, rasti produktivnosti in zmožnosti prilagajanja podnebnim spremembam.
Več držav članic načrtuje kratkoročne ukrepe, da bi omilile posledice najnovejšega gibanja cen hrane za gospodinjstva z nizkimi prihodki, poudarja vrh EU. Ti ukrepi naj bi bili kratkoročni in ciljno usmerjeni, da bi tako zagotovili, da cenovni signali ne bi bili napačni, in preprečili širši posredni vpliv na plače in cene.
Evropski svet tudi pozdravlja pobudo komisije, da v okviru pregleda enotnega trga preuči vprašanje omejevalnih predpisov v maloprodajnem sektorju. Pozdravlja tudi namero komisije, da bo skrbno spremljala dejavnosti na finančnih trgih, povezanih z osnovnimi proizvodi, vključno s špekulativno trgovino in njihov vpliv na gibanje cen ter posledice za politiko. Komisijo poziva, naj poroča o tej zadevi še pred letošnjim decembrskim vrhom.
Pomembno je zagotoviti traj-nostno politiko za biogoriva, na primer z izboljšanjem postopkov proizvodnje biogoriv prve generacije in spodbujanjem razvoja biogoriv druge generacije, proizvedenih iz stranskih proizvodov, tudi poudarjajo voditelji. Treba je tudi hitro oceniti morebitne posledice za proizvodnjo živil in po potrebi ukrepati, da bi odpravili pomanjkljivosti. Pripravila naj bi se tudi nadaljnja ocena okoljskih in družbenih posledic proizvodnje in porabe biogoriv, tako znotraj kot tudi izven unije, Evropski svet pa pri tem poudarja pomen krepitve usklajevanja z mednarodnimi partnerji EU. (sta)
Foto: internet
Dunaj • Od prvega julija letos:
Avstrija odpira trg dela še za 15 poklicev
Avstrijski minister za gospodarstvo in delo Martin Bartenstein je za avstrijsko tiskovno agencijo APA napovedal, da bo Avstrija dodatno odprla trg dela za delavce iz novih članic EU. Trg bo tako odprt še za dodatnih 15 poklicnih skupin. Uredba naj bi stopila v veljavo s 1. julijem.
K obstoječim 50 poklicnim skupinam, za katere je Avstrija za leto 2008 že odprla trg za delavce iz novih članic EU, bodo dodani še kamnoseki in kiparji, polagalci tlakov in talnih oblog, polagalci hidroizolacij, strojniki kmetijskih strojev, mizarji, obdelovalci umetnih snovi, zavarovalniški agenti, strojni tehniki, elektrotehniki, strokovnjaki za ogrevalne sisteme, razvojni in procesni inženirji, tehniki in serviserji, nadzorniki materialov, kalkulanti in računovodje.
Po besedah Bartensteina se je dosedanja praksa previdnega in postopnega odpiranja trga dela obnesla. V prvem polletju si je tako delo v Avstriji poiskalo 2584 delavcev. Največ je bilo kuharjev (1000), precej za njimi pa sledijo varilci (500). Več kot polovica delavcev je prišla iz Madžarske (1386).
Z letom 2009 naj bi Avstrija po napovedih Bartensteina povsem odprla trg dela za iskalce zaposlitve iz novih članic EU, pod pogojem, da bodo razmere na trgu dela enako spodbudne kot sedaj in da bo pri delodajalcih obstajalo povpraševanje po tuji delovni sili. Trenutno naj bi v Avstriji primanjkovalo med 6000 in 7000 delavcev različnih poklicev in strok.
Avstrija je poleg Nemčije ena redkih starih članic povezave, ki po vstopu novih držav v EU leta 2004 vztraja pri delno zaprtem trgu dela za delavce iz novink. Stare članice EU lahko omejitve za zaposlovanje delavcev iz novink uveljavljajo najdlje do konca aprila 2011. Leta 2009 se izteče drugo, triletno prehodno obdobje, po katerem lahko omejitve uveljavljajo še največ dve leti, če Evropski komisiji dokažejo resne grožnje trgu dela. (sta)
SINGAPUR - Cene surove nafte so se v petek ob začetku trgovanja zaradi napovedi Kitajske, da bo zvišala cene bencina in dizla, znižale za dobrih pet dolarjev. Zvišanje cene bencina za 16 odstotkov in dizla za 18 odstotkov bi namreč utegnilo zmanjšati svetovno povpraševanje po gorivu. Kljub začetni evforiji so se cene nafte kmalu umirile. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP se je zahodnoteksaška lahka nafta z julijskim dobavnim rokom med azijskim elektronskim trgovanjem na newyorški blagovni borzi podražila za 23 centov na 132,16 dolarja. V četrtek se je cena ob zaključku trgovanja oblikovala pri 131,93 dolarja za sod.
PEKING - Cene pogonskih goriv so se na Kitajskem čez noč občutno povečale, vendar namerava država podražitev omiliti z večmilijardnimi subvencijami. Na bencinskih črpalkah se je bencin v petek podražil za 16 odstotkov, dizel pa za 18 odstotkov. Cena kerozina se je zvišala za 25 odstotkov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Komisija za razvoj in reforme je podražitev pojasnila z nepričakovano visokimi podražitvami ter vse večjim razkorakom med umetno na nizkih ravneh vzdrževano ceno goriv na Kitajskem ter vedno višjimi cenami nafte na svetovnih trgih.
NEW YORK - V New Yorku so v četrtek aretirali dva nekdanja direktorja pri investicijski banki Bear Stearns, pravosodno ministrstvo ZDA pa je sporočilo, da so od 1. marca do 18. junija letos vložili 400 obtožnic zaradi različnih prevar, povezanih s hipotekami. Ameriška hipotekarna kriza, ki je izbruhnila lansko poletje je povzročila kreditno stisko ne le v ZDA, ampak tudi po svetu. Nekoč ugledna, 85 let stara investicijska banka z Wall Streeta Bear Stearns se je pred propadom rešila s prodajo banki JP Morgan Chase, na katero je privolila centralna banka Zveznih rezerv.
NEW YORK - Ameriški letalski družbi United Airlines in Continental sta sklenili dogovor o sodelovanju. S tem bodo imeli potniki obeh družb možnost večje izbire pri poletih ter pri prestopanju, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Druga največja ameriška letalska družba po številu potnikov United in četrta največja Continental nameravata združiti svoji mreži prog v ZDA in po svetu, so v Chicagu sporočili iz obeh družb. Pred tem sta se pogovarjali tudi o združitvi, vendar bi bilo to preveč zapleteno.
MADRID - Španski energetski velikan Endesa želi prevzeti irsko energetsko družbo Electricity Supply Board (ESB), ki je v procesu privatizacije. Da je Endesa na končnem seznamu ponudnikov, so za francosko tiskovno agencijo AFP potrdili v družbi in dodali, da morajo čim prej dokončno oblikovati ponudbo. V družbi so potrdili, da so dali prevzemno ponudbo, niso pa navedli vrednosti ponudbe kot tudi ne imen ostalih ponudnikov. Po pisanju španskega poslovnega časnika La Gaceta de los Negocios naj bi Endesa za ESB ponudila 450 milijonov evrov, za nakup pa naj bi se zanimale še štiri družbe - Viridian Group s Severne Irske, irski Bord Gas, britanski Star Capital Partners in ameriški AES.
MILANO - Italijanski parlament je v četrtek odobril državno premostitveno posojilo v višini 300 milijonov evrov nacionalnemu letalskemu prevozniku Alitalii. Posojilo, ki ga je pod drobnogled vzela Evropska komisija, naj bi družbo rešilo pred bankrotom, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Evropska komisija je zaradi omenjenega posojila v začetku meseca sprožila preiskavo. Italijanski mediji so poročali, da se je položaj družbe zaradi porasta stroškov goriva še poslabšal. Časnik Il Messaggero je poročal, da Alitalia dnevno izgublja okoli tri milijone evrov na dan, medtem ko je v prvem četrtletju izgubljala dva milijona dnevno.
DUNAJ - Avstrijski minister za gospodarstvo in delo Martin Bartenstein je za avstrijsko tiskovno agencijo APA napovedal, da bo Avstrija dodatno odprla trg dela za delavce iz novih članic EU. Trg bo tako odprt še za dodatnih 15 poklicnih skupin. Uredba naj bi stopila v veljavo s 1. julijem. K obstoječim 50 poklicnim skupinam, za katere je Avstrija za leto 2008 že odprla trg za delavce iz novih članic EU, bodo dodani še kamnoseki in kiparji, polagalci tlakov in talnih oblog, polagalci hidroizolacij, strojniki kmetijskih strojev, mizarji, obdelovalci umetnih snovi, zavarovalniški agenti, strojni tehniki, elektrotehniki, strokovnjaki za ogrevalne sisteme, razvojni in procesni inženirji, tehniki in serviserji, nadzorniki materialov, kalkulanti in računovodje.
ZAGREB - Ceh ribičev Hrvaške obrtne zbornice (HOK) je za soboto, 21. junija, napovedal proteste zaradi nevzdržnega položaja ribičev na Hrvaškem. Ribiči bodo zahtevali konkretne rešitve za ureditev svojega položaja, predvsem pa vrnitev cene goriva - modrega dizla - na štiri kune (55 centov) za liter. Protestov se bodo udeležili člani ceha v vseh hrvaških obmorskih županijah, ki se bodo z ladjami zbrali na izhodu iz pristanišč od Istre do Dubrovnika. Hrvaški ribiči so enotni, da so štiri kune za liter modrega dizla zgornja meja, ki jih omogoča rentabilno poslovanje. Sedanja cena je 5,62 kune (77 centov).
LONDON - Cene stanovanj v Veliki Britaniji so se maja znižale že četrti mesec zapored. To pomeni, da se padec na tem nekoč cvetočem nepremičninskem trgu nadaljuje, po nekaterih napovedih pa naj bi se nadaljeval še v prihodnje, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Po podatkih največjega britanskega hipotekarnega posojilodajalca Halifax so se cene maja znižale za 2,4 odstotka. Na letni ravni so povprečne cene nižje za 3,8 odstotka. Maja je sicer bilo izdanih za 32,2 milijarde dolarjev hipotek, kar je dva odstotka manj kot aprila in 19 odstotkov manj kot pred letom dni, kažejo podatki britanskega sveta hipotekarnih posojilodajalcev.
LONDON - Britanski proizvajalec cigaret Imperial Tobacco je napovedal, da bo ukinil 2440 delovnih mest v Evropi, od tega okoli 1060 v Franciji in 830 v Španiji. Odpuščanje je posledica prevzema francosko-španskega tekmeca Altadis v začetku leta, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Imperial Tobacco trenutno zaposluje 40.000 ljudi po vsem svetu, v okviru prestrukturiranja pa načrtuje aktivnosti, prek katerih bo zmanjšal številno zaposlenih, so v sporočilu za javnost zapisali v družbi. Načrt prestrukturiranja predvideva tudi zaprtje šestih tovarn, in sicer v Franciji (Strasbourg in Metz), Španiji (Alicante), Združenem kraljestvu (Bristol), Nemčiji (Berlin) in na Slovaškem. (sta)
Ptuj, Hajdina • Revizija katastra vzdrzevanja komunalnih naprav
Evidenca ni v skladu z resničnim stanjem
27. marca lani je Računsko sodišče izdalo sklep o začetku revizije o smotrnosti vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav v MO Ptuj, občini Hajdina, Komunalnem podjetju, d. d., Ptuj in Čistem mestu, d. o. o., Ptuj. Cilj revizije, ki se je končala z izdajo poročila z datumom 9. junij 2008, je bil izrek mnenja o smotrnosti vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav v letu 2006.
Foto: Črtomir Goznik
Čisto mesto Ptuj osnovnih sredstev MO Ptuj, ki jih ima v upravljanju, ni izkazovalo v svojih poslovnih knjigah.
Pa brez zamere
Desetina
Triumf demokracije?
Takole. Ob prazniku, ki zaznamuje našo državnost, je po mnenju vlade Slovenija dobila novo darilo. Tista okoli desetina volivcev, ki so se v nedeljo šli izjasniti, kaj menijo o predlaganih pokrajinah, je naši državi v očeh vlade privolila darilo, ki ga uteleša pravilno razmišljanje volivcev.
Seveda pri tem vlada nekako pozabi dodati pomemben podatek, da ostaja nesporno dejstvo, da tako razmišlja zgolj desetina volivcev - za ostalih devetdeset odstotkov moramo v najboljšem primeru izjaviti, da glede njihovega mnenja ne moremo izreči zanesljive sodbe o tem, kako razmišljajo. In označiti referendum, ki se ga je udeležila le desetina volilnih upravičencev, za uspešen, je milo rečeno humoristično. Po demokratičnih standardih se referendum s tako volilno udeležbo nekako naj ne bi ocenjeval kot triumf demokracije in vsesplošen uspeh. Seveda, če je morda taka volilna udeležba in tak rezultat koristen za namene, ki jih ima tisti, kije referendum sprožil (v tem primeru vlada), ga lahko le-ta označi kot uspešnega. A kot uspešnega zanj oziroma za namene, ki jih je z referendumom imel, ne pa kot uspešnega za demokracijo in podobne temeljne koncepte moderne družbe, za kar je tista desetina vseeno malce premalo. Še bolj čudne pa so izjave vladajočih, ki še pred zaprtjem volišč zatrjujejo, da bo referendum uspel v vsakem primeru; če bi bili malce provokativno konspira-tivni, bi se lahko vprašali, ali morda oni vedo nekaj, česar mi ne, da lahko izjavljajo take stvari. Pa tudi tista, da je pomemben samo rezultat, ne pa udeležba, je, milo rečeno, malce čudaška.
A pustimo sedaj take in podobne komentarje ob strani in si poglejmo tale referendum in njegovo tematiko še z druge strani; ob ustanovitvi pokrajin mi, sicer ne vem točno zakaj, v možganih znova in znova nabija en in isti koncept, za katerega ne trdim, da je povezan s to tematiko, a kot rečeno, pač se mi vedno znova pojavlja v mislih. Gre pa za koncept, doktrino, ki ima že dolgo brado, saj so si jo bojda izmislili in jo dolgo časa tudi uspešno prakticirali že stari Rimljani. Gre za koncept "divide et impera", deli in vladaj. Grobo rečeno je temeljna ideja tega koncepta, ki v sebi združuje politične, vojaške in ekonomske plati, da z razdrobitvijo lokalnih centrov moči vzdržuješ oblast nad le-temi, saj ti razdrobljeni centri potem nimajo take moči, kot jo ima tisti, ki tole strategijo implementira. Tole rimljansko pogruntavščino si je kasneje uspešno lastilo kar nekaj vladarjev, če ne vsi. Izmed nam bolj znanih so jo med drugim uspešno prakticirali tudi Habsburžani.
S tem seveda nočem reči, da nas naša vlada namensko secira, da bi nam lahko dalj časa in bolj lahkotno vladala. Pač, ob tematiki pokrajin in za nameček še preteklo-nedeljsko referendumski humoreski mi pride na misel tale "divide et impera". Srčno upam, da ne tudi vladi.
Gregor Alič
V postopku revizije, ki je bila izvedena v petih občinah, pri upravljavcih njihovih komunalnih naprav in na Ministrstvu za okolje in prostor, je Računsko sodišče preverjalo smotrnost zagotavljanja in izvajanja lokalne geodetske službe ter uskladitev računovodske evidence komunalnih naprav z dejanskim stanjem, prav tako pa tudi zanesljivost obračunanih podatkov o sredstvih v upravljanju. Ključni vprašanji, na kateri so želeli odgovoriti v revizijskem poročilu, sta bili, ali sta bili MO Ptuj in občina Hajdina uspešni pri vzpostavljanju in izvajanju lokalne geodetske službe in ali sta Komunalno podjetje Ptuj in Čisto mesto Ptuj vzpostavila in vodila ter vzdrževala kataster komunalnih naprav.
Pri tem je ocenilo, da v MO Ptuj in občini Hajdina vzpostavitev, vodenje in vzdrževanja katastra komunalnih naprav v letu 2006 ni bilo uspešno izvedeno; ker niso bile zagotovljene pravne podlage za vzpostavitev lokalne geodetske službe, občini tudi nista zagotovili proačunskih sredstev za izvajanje lokalne geodetske službe, z veliko zamudo so bili posredovani zahtevki za prvi vpis podatkov v zbirni kataster javne infrastrukture, z dejanskim stanjem pa ni bila usklajena evidenca komunalne infrastrukture v upravljanju.
Obe občini, tako MO Ptuj in občina Hajdina, morata v 90 dneh pripraviti odzivni poročili, v katerih morata izkazati, da sta začeli postopek za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave, da sta določili ustrezne pravne podlage za uporabo infrastrukture te gospodarske službe ter zagotovili izvajanje lokalne geodetske službe skladno z zakonom o geodetski dejavnosti. Prav tako sta občini zavezani k jasni določitvi načina plačila stroškov vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav. Komunalno podjetje se mora v odzivnem poročilu izkazati z ločeno evidenco stroškov izvajanja lokalne geodetske službe oziroma vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav. Dolžno je tudi pripraviti načrt aktivnosti za preveritev vrednosti in izvedbo popisa omrežij in objektov komunalne infrastrukture v letu 2008, ki jih ima v upravljanju na podlagi katastra komunalnih naprav, da bodo obračuni zanesljivi. Za MO Ptuj pa še velja, da mora Čisto me-
sto Ptuj izkazati, da v izvenbi-lančni evidenci izkazuje sredstva, ki jih ima v upravljanju. Občinama revidirankama je Računsko sodišče tudi priporočilo, da v svojih proračunih pregledno izkazujeta sredstva za vodenje lokalne geodetske službe, Komunalno podjetje Ptuj mora vzpostaviti evidenco o stroških izvajanja lokalne geodetske službe, letno pa mora preveriti tudi dejansko stanje omrežja in objektov komunalne instrastrukture z uporabo podatkov katastra komunalnih naprav v občini Hajdina, kar pa je Računsko sodišče priporočilo tudi podjetju Čisto mesto za MO Ptuj.
Obvezni del katastra tudi komunalna infrastruktura
V katastru gospodarske infrastrukture se ob prometni, energetski, vodni in drugi infrastrukturi evidentira tudi komunalna infrastrukura. Ti podatki se vodijo v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture na podlagi podatkov o že zgrajenih omrežjih in objketih gospodarske javne infrastrukture in na podlagi podatkov, ki jih posredujejo investitorji po končani gradnji. Vpis objekta v kataster gospodarske infrastrukture mora biti opravljen v 15 dneh po pravnomočnem uporabnem dovoljenju. MO Ptuj je zagotovila lokalno geodetsko službo oziroma vodenje katastra komunalnih naprav v različnih aktih, ni pa zagotovila lokalne geodetske službe za objekte in naprav za gospodar-
sko javno službo ravnanja z odpadki. Prav tako v letu 2006 ni zahtevala vpisa objektov za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v zbirni kataster. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, je MO Ptuj že v postopku revizije odpravila nekatere ugotovljene pomanjkljivosti (vpis objektov za izvajanje gospodarske službe ravnanja z odpadki v zbirni kataster, popis investicije v teku, kot jo vodi CERO Gajke, pa je izvedla bez vrednosti posameznih objektov in naprav), odpravo še preostalih (tudi zagotovitev proračunskih sredstev in ureditev plačila stroškov vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav, ki jih bo morala plačati Komunalnemu podjetju Ptuj), pa bo nakazala s popravljalnimi ukrepi v odzivnem poročilu. Župan občine Hajdina Ra-doslav Simonič je povedal, da posebnih pojasnil v tej fazi revizijskega poročila ne bo dajal, ravnali bodo podobno kot MO Ptuj, v odzivnem poročilu bodo izkazali ukrepe, s katerimi bodo ugotovljene nepravilnosti odpravili.
V pogodbi ni določil za vodenje in vzdrževanje katastra
»Čisto mesto Ptuj izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki na podlagi pogodbe o upravljanju Centra za ravnanje z odpadki CERO Gaj-ke, katere lastnik je MO Ptuj in je oddala v upravljanje nepremičnine, naprave in opremo za izvajanje dejavnosti. Pogodba
ne vsebuje določil za vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav in tako podjetje Čisto mesto Ptuj v letu 2006 ni vodilo katastra komunalnih naprav za ravnanje z odpadki.
Letni popis investicije v teku na dan 31. 12. 2006 ni bil izveden, kot to določa zakonodaja, s katerim bi popisna komisija morala ugotoviti, ali stopnja dokončnosti, kakor je izkazana in obračunana po obračunih ali situacijah, ustreza dejanski stopnji dokončnosti, zaradi tega Čisto mesto Ptuj osnovnih sredstev MO Ptuj, ki jih ima v opravljanju, ni izkazovalo v svojih poslovnih knjigah. MO Ptuj je izvedla popis investicije v teku, vendar brez vrednosti posameznih objektov in opreme med revizijo, in sicer po stanju na dan 30. 8. 2007.
Podjetje Čisto mesto Ptuj bo v bodoče letno preverjalo dejansko stanje omrežij in objektov komunalne infrastrukture, ki jih ima v upravljanju, uporabilo bo podatke katastra komunalnih naprav in si s tem zagotovilo zanesljivost izkazanih podatkov.
Čisto mesto Ptuj izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki na območju občine Hajdina. Zbrane odpadke v občini Hajdina odvaža na regijsko deponijo CERO Gajke, ki je v celoti v lasti MO Ptuj. Podjetje ni imelo v uporabi sredstev, ki bi bila last Občine Hajdina, prav tako ni Občina Hajdina z nobenim pravnim aktom poverila vodenja katastra komunalnih naprav za ravnanje z odpadki,« je na naše vprašanje o tem, kako pojasnjujejo revizijsko poročilo, povedal dire-kotor podjetja Čisto mesto Ptuj
Andrija Koter.
Kataster v digitalni obliki že od leta 1994
»Komunalno podjetje Ptuj ima vzpostavljen kataster komunalnih naprav v digitalni obliki že od leta 1994, in sicer kataster vodovodnega omrežja in kataster komunalnih naprav odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. V katastru je vpisane približno 95 odstotkov obstoječe vo d ovo dne infrastrukture in skoraj 100 odstotkov obstoječe kanalizacijske infrastrukture.
Ugotovitev računskega sodišča je, da lokalne skupnosti niso zagotavljale finančnih sredstev za izvajanje vodenja katastra in da ni vzpostavljena
ločena evidenca stroškov vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav. Na podlagi te ugotovitve računskega sodišča smo lokalnim skupnostim že poslali v podpis pogodbo o vzpostavitvi, vodenju in vzdrževanju katastra komunalnih naprav, prav tako pa smo že vzpostavili ločeno evidenco stroškov vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav.
Izvedli smo že, in še izvajamo, druge aktivnosti na področju izvajanja popisa omrežij in objektov komunalne infrastrukture, kot nam je bilo naloženo s strani računskega sodišča in kot bo v odzivnem poročilu detajlno razčlenjeno,« pa je pojasnilo direktorja Komunalnega podjetja, d. d.,Ptuj, Jožeta Cvetka.
Ptuj • Arsana zaključila koncertno sezono s klavirskim duom
Nova sezona še vabljivejša
S koncertom klavirskega dua Lovorke Nemeš Dular in Mladena Delina je Arsana zaključila sezono 2007/2008, v kateri so pripravili osem odličnih koncertov. Tudi v prihodnji sezoni obljubljajo kopico zanimivih in vabljivih dogodkov, ki jih bodo začinili z nekaj novostmi.
Ustanovitev Društva za glasbeno umetnost Arsana, ki je z delovanjem začelo avgusta 2006, je izhajala predvsem iz potrebe in nuje po kvalitetni glasbeni ponudbi na našem območju. »Društvo si prizadeva predvsem za promocijo glasbene umetnosti. Naša dejavnost je neprofitna, poleg organizacije koncertov pa izvajamo tudi glasbeno izobraževanje za mladino in odrasle, umetnostno terapevtske delavnice, izobraževalne seminarje in glasbene festivale. Izvajalci našega programa so akademsko izobraženi glasbeniki in profesorji ter specializanti, sodelujemo pa z vrhunskimi glasbeniki iz Slovenije in tujine. Ker je del našega delovanja tudi dobrodelnost, smo v februarju 2008 podarili štipendijo indijski dijakinji v Puttaparthi-ju, v izrazito revnem predelu indijske države Andra Prade-sh,« je povedal predsednik Arsane Mladen Delin.
V sezoni 2007/08 so organizirali osem koncertov s področja klasične, jazz in etno glasbe. Med odmevnejšimi izvajalci, ki jih je Arsana pri-
peljala na Ptuj, so Pepetuum Jazzile, ruski pianist svetovnega slovesa Konstantin Bo-gino, Jure Ivanušič, saksofonist Miha Rogina in japonska pianistka Sae Lee. S svojim koncertnim programom so se predstavili tudi nekateri člani - izmed skupaj 20 - Arsane. Med drugim Ana Fuchs, Samo Ivačič, Barbara Štunf, Primož Vidovič, Lovorka Ne-meš Dular in Mladen Delin. Skoraj vsi koncerti so bili izvedeni tudi za mladino.
Privabili več kot 3500 poslušalcev
Od ustanovitve do danes je koncertom Arsane prisluhnilo več kot 3500 poslušalcev iz cele Slovenije, Hrvaške in Italije. V letošnji sezoni je bilo šest od skupaj osmih izpeljanih koncertov razprodanih. V zadnjem koncertu te sezone, ki nosi naslov Zgodba o dveh klavirjih, sta se predstavila Lovorka Nemeš Dular in Mladen Delin. »Koncert za
dva klavirja je bil prepleten s scenarijem, ki sva ga napisala sama in skušala rahlo razbiti stereotipno vzdušje na koncertu klasične glasbe. Izvajala sva dela iz različnih stilnih obdobij, skladateljev Bacha, Mozarta, Brahmsa, Saint-Saensa, Rahmaninova, Šostakoviča in Gershwina in skozi zvoke dveh klavirjev ter besedno igro skušala podati zgodbo o klavirskem duu. Za nama je manjša turneja po Sloveniji, ki jo nadaljujeva v jeseni s koncerti v tujini,« pojasnjuje predsednik Arsane.
V prihodnosti nameravajo ponuditi dva koncertna cikla. V prvem bodo predstavili solistično in komorno klasično glasbo z domačimi in tujimi umetniki, drugi cikel pa bo ostal nespremenjen in ne bo odvisen od zvrsti, temveč bo temeljil zgolj na kvalitetni in atraktivni glasbeni ponudbi. Sicer pa v Arsani nudijo tudi neformalno glasbeno izobraževanje za mladino in odrasle ter kreativne terapevtske delavnice. Obeta se tudi seminar, namenjen premagovanju treme, in tridnevni festival.
Dženana Bečirovič
Cirkovce • 10 let vrtca Kidričevo
Prejeli priznanje Unicef
Ob 10. obletnici samostojnega vrtca Kidričevo z enoto Cirkovce so v petek, 13. junija, pripravili osrednjo prireditev v večnamenski dvorani v Cirkovcah. Poleg številnih gostov, staršev in drugih krajanov se je prireditve udeležila tudi predsednica organizacije Unicef Slovenije Zora Tomič, ki je vrtcu Kidričevo izročila posebno priznanje za večletno sodelovanje v njihovih projektih.
Vodstvu, vzgojiteljicam in malčkom Vrtca Kidričevo je v imenu vseh občanov ob 10-letnici prvi čestital župan občine Kidričevo Jože Murko ter jih ob tej priložnosti z seznanil, da bo v Kidričevem jeseni že vseljiv nov vrtec, ki so ga zgradili ob osnovni šoli. V imenu Unicef Slovenija se
je čestitkam pridružila predsednica Zora Tomič in direktorici Vrtca Nežiki Šešo izročila posebno priznanje za večletno sodelovanje malčkov in vzgojiteljic v njihovih projektih, še posebej za sodelovanje v zadnjem Unice-fovem projektu Punčka iz cunj, v katerega so vključeni
vsi otroci Vrtca Kidričevo od 1. do 6.leta starosti ter vsi zaposleni. Letos v tem projektu sodelujejo že tretje leto, sicer pa so v njem letos spoznavali svet. Spoznavali so ga prek delavnic, ki jih vodi Andreja Rustja, na njih pa so spoznali posamezne celine in njihove prebivalce: Afričane, Eskime,
Indijance, Azijce, Avstralce.
Del tega projekta so skrbno dodelali in predstavili tudi na jubilejni prireditvi v predstavi pod naslovom „Z igro, plesom in glasbo po svetu", ki dejansko pomeni zaključek celotnega projekta Spoznavajmo svet, ter poželi gromek aplavz navdušenega občinstva..
V Vrtcu Kidričevo z organizacijsko enoto Cirkovce deluje 12 oddelkov redne celodnevne vzgoje, izobraževanja in varstva, v katerih je trenutno zajetih 225 otrok, zanje pa skrbi 25 zaposlenih vzgojiteljic in tehničnega osebja V samem Kidričevem je 9 oddelkov, od tega 4 jaslič-ni in 5 vrteških, v prostorih Osnovne šole Borisa Kidriča pa je še oddelek drugega starostnega obdobja. V enoti v Cirkovcah pa so 3 oddelki, od tega 1 jaslični in 2 vrteška, sicer pa so oddelki homogeni in heterogeni. Tako malčki kot vzgojiteljice in vodstvo Vrtca Kidričevo pa se že vsi nestrpno veselijo jeseni, ko bodo vsi skupaj še bolj sproščeno zaživeli v novem poslopju ob šoli Kidričevo.
M. Ozmec
Na knjižni polici
Ildefonso Falcones
Morska katedrala
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008
Idelfonso
Falcones je po poklicu odvetnik in živi v Barceloni. Roman Morska katedrala je njegov prvenec, v katerem je želel obuditi spomin na vse ljudi, ki so sodelovali pri gradnji ene najlepših cerkva na svetu, hkrati pa je to tudi roman o 14. stoletju v Španiji, ki se ni kaj dosti razlikovalo od časa in dogajanja v drugih evropskih kraljevinah, kneževinah in mestih. Obsežen roman na petsto pet-inpetdesetih straneh je sicer osupljiva zgodba, vendar je zavestno grajen na prizorih iz različnih svetov takratnega časa in ni tako nepričakovano prejel številnih nagrad.
Barcelona doživlja razcvet, v romanu spremljamo življenje Arnaua, ki ga pisatelj namerno prenaša na nova prizorišča in mu dodeljuje vloge, tako da nastopa v tistem času kot predstavnik različnih stanov in poklicev in poprime celo odločilne junaške spretnosti, znanja in moči viteza iz srednjeveških evropskih epov. Vendar je na obzorju že tudi prinašalec renesanse in humanizma. Prehodi pot od sužnja do plemiča, kar je bilo v realnem življenju mračnega in razburkanega stoletja skorajda nemogoče, razen morda s čudežno vero in pomočjo device, ki v kamnu simbolno predstavlja upanje, obup, vero v pravičnost, vsa hotenja in želje nižjih slojev in nenazadnje meščanov enega prvih cvetočih sredozemskih mest tedanje Evrope. Ponovna obuditev zgodovinskega evropskega romana, ki traja že nekaj let v romanesknem evropskem literarnem področju, ima v ospredju namen obuditi današnji zgodovinski roman (bolj pustolovsko domišljijski), čeprav je pisatelj vzel za osnovo zgodbe kroniko kralja Pedra III. Osebe so medsebojno povezane in njihove zgodbe si sledijo skozi čas kot lakota, vojna in kuga.
Leto 1320. Ko je bilo vino v sodih, seje BernotEstanyol odločil stopiti v zakonski stan s Francesco, mladim, lepim in krepkim dekletom. Minilo je leto dni, odkar mu je umrl oče, najbogatejši kmet v okolici. Gospod iz Na-varclesa je izkoristil pravico prve noči. Vsako opravičilo je bilo nično in posilstvo se je razraslo v pregrado med zakoncema. Rodil se jima je fant, imenovala sta ga Ar-nau. Bil je tako brez moči, da niti jokati ni mogel. S sinom je oče Bernot zbežal v Barcelono, ki je doživljala razcvet in kjer sta postala svobodna meščana. France-sca je prehajala iz rok v roke. Otrokom, ki se znajdejo brez matere, da Bog drugo mater, devico Marijo.
Novo cerkev Sveto Marijo z morja so začeli graditi zgolj s pomočjo ljudstva. Nova cerkev bo imela več svetlobe kot katerakoli druga. Arnau in Joanet sta nosače oskrbovala z vodo. Prej ko v dveh urah je bila sveta vojska Barcelone pripravljena oditi v boj za mestne pravice. Joanetova mama je umrla v ječi in morda bo devica Marija odslej tudi njegova mati? Treba je ubogati, človek bo našel svobodo v božjem kraljestvu in ne v tem zemeljskem. Zaradi vojn je Barcelona trpela lakoto. Bernat je vodil upor in so ga obesili. Arnau se bo moral naučiti uporabljati svobodo. Edini okras Morske katedrale bo sredozemska svetloba. Srednjeveško razmišljanje modrih je bilo: »Ko se rodi ženska, najprej izgovori glas e, ki je glas za prepiranje, medtem ko se moški rodi z glasom a, ki je prva črka abecede in v nasprotju z e.« Joan je vstopil med dominikance, inkvizitorje, tako da sledimo tudi zgodbi dveh bratov, dveh nasprotnih idejnih razredov.
Kuga je po Sredozemlju prekrižarila mnoge kilometre in prišla tudi v Barcelono. Ni prizanašala, kot tudi pisec ne prizanaša usodi svojih protagonistov, žrtvuje stranske osebe, in vendarle išče pozitiven domišljijski razplet glavnih junakov. Židje so odgovorni za vse tegobe in grehe sveta in tudi za kugo. Vsi so samo igrače v rokahplemičev. Bog je ustvaril tlačane zato, da obdelujejo zemljo in so podložni svojim fevdalnim gospodom. Inkvizicija pomeni iskanje krive vere, greha. Arnau je imel samo štirinajst let, ko je Mariji nesel svoj prvi kamen. Posvojil je šestletno Mar in postal eden najbogatejših meščanov Barcelone in njen rešitelj v pomorski bitki, za kar ga je kralj nagradil z naslovom barona in vsiljeno poroko.
Vsak dan, vsako uro, je bila cerkev kot nova, mrtev kamen je oživel v odsevu sonca. Pri trgovanju se ve, kolikšna je vrednost tkanin, začimb, žita, zlata, kolikšna pa je cena prijateljstva? Arnau je bil obsojen na zvestobo ženski, ki ga ni ljubila, moral seje odreči tisti, s katero bi bil srečen. Potreboval je skalo na svojem hrbtu in dolgopot, ki jo je moral prehoditi za svojo Devico. Morje ne ve nič o preteklosti.
Vladimir Kajzovar
Atletika
Mednarodna zmaga Kolaričeve
Stran 12
Strelstvo
Skupna zmaga za Boštjana Simoniča Stran 12
Kolesarstvo
Olimpijca hitra na asfaltu in makedamu
Stran 13
Motokros
Kristjan Tadič drugi v močni konkurenci
Stran 13
EP v nogometu
Dunaj -
mesto enajstmetrovk Stran 15
Tenis
Uspešen začetek na travi
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Drava Ptuj
Ljubinko Drulovič najbližje Dravi
Nogometaši Drave so po odhodu Roberta Pevnika k Domžalam preteklo sredo ostali brez trenerja. Seveda so takoj stopili v kontakt z nekaterimi strokovnjaki, ki bi lahko zasedli izpraznjeno trenersko mesto. Tako smo iz virov blizu Drave
Ljubinko Drulovič
Datum rojstva: 11. 4. 1968.
Rojstno mesto: Nova Varoš.
Klubi: Zlatar Nova Varoš, Sloga Požega, Sloboda Užlce, Rad (vsi Jugoslavija), Vitorija Guimaraes, Porto, Benfica (vsi Portugalska), Partizan Beograd, FC Penafiel (Portugalska).
Število tekem v reprezentanci: 38 (7 zadetkov)
Prva tekma v reprezentančnem dresu: Argentina - Jugoslavija 2:3 (18. 12. 1996)
Ljubinko Drulovič
že v četrtek zvečer izvedeli zanimivo informacijo, da so vodilni možje Drave blizu sklenitvi dogovora o sodelovanju z nekdanjim odličnim srbskim
nogometašem Ljubinkom Drulovičem, ki je največjo slavo požel v dresu portugalskih in evropskih nogometnih gigantov - Porta in Benfike. S Portom je bil kar petkrat zapored državni prvak, redno je nastopal v Ligi prvakov. Leta 1994 se je s Portom uvrstil tudi v polfinalu tega elitnega tekmovanja, še dvakrat pa je nastopil v četrtfinalu (1993/94, 1999/2000).
V času igralne kariere je Drulovič za reprezentanco Jugoslavije zbral 38 nastopov in dosegel 7 zadetkov, slovenski ljubitelji nogometa pa se ga posebej spominjajo iz znamenite tekme na EP leta 2000 v Belgiji, kjer sta Slovenija in Jugoslavija remizirali 3:3; glavni režiser preobrata po vodstvu Slovenije 3:0 pa je bil prav Drulovič.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave (na sliki) so začeli priprave na novo tekmovalno sezono.
Ljubinko Drulovič je aprila dopolnil 40 let, trenersko PRO licenco pa je pridobil na Portugalskem, kjer je tudi začel trenersko pot. V zaključku pretekle sezone je vodil srbskega prvoligaša Banat iz Zrenjanina.
V ponedeljek popoldan je Drulovič že prispel na Ptuj, kjer so potekala zadnja usklajevanja. Če so bila uspešna (redakcijo Štajerskega tednika
smo zaključili pred dokončno sklenitvijo dogovora), bo 40-letnik prvi mož strokovnega vodstva Drave v prihajajoči sezoni. Mladen Dabanovič, športni direktor Drave, je ob tem dejal: »Glede na to, da je za Drulovičem zavidljiva igralska kariera in ima izkušnje pri delu z nekaterimi največjimi trenerji sedanjosti, tudi Mourinhom, je bil naš favorit. V prvi vrsti
upamo, da bodo naši mladi igralci pod njegovim vodstvom bistveno napredovali in se razvili v stabilne nogometaše. Cenimo tudi njegovo pripravljenost, da iz velikega Porta pri-potuje na Ptuj in sprejme izziv vodenja Drave. To je znak, da si zelo želi uspeha tudi na trenerski poti in je zanj pripravljen trdo delati.«
Jože Mohorič
Golf • Pred profesionalnim turnirjem Alps toura na Ptuju
»
Edini favorit je Tiger Woods«
Prihajajoči konec tedna se ne zgolj za Ptuj, ampak za širši slovenski prostor obeta veliki športni dogodek, tokrat v golfu. Igra, ki je še vedno po prepričanju mnogih namenjena premožnejšemu delu prebivalstva, se bo v najstarejšem slovenskem mestu ustavila po devetih sušnih letih. Ko je ptujsko igrišče šele ugledalo luč sveta, je Bled gostil zadnji turnir profesionalcev na naših tleh.
Za nagrade skupaj 45 tisoč evrov
»Ptujsko igrišče je zelo mlado in mislim, da je velik uspeh, da smo v tako kratkem času obratovanja uspeli pripeljati
k nam tako zveneče tekmovanje, kot je Alps tour. To je velik bonus za naše mesto. Upam, da si bo tekmovanje ogledalo čim večje število gledalcev, pa ne zgolj zaradi sebe. Želim, da igro spozna širša množica ljudi in da se ustvari takšno vzdušje, kot je na drugih primerljivih tekmovanjih po Evropi,« je ob tej priložnosti povedal ptujski profesionalec Matjaž Gojčič. Karavana igralcev v okviru združenja Alps tour se bo prvič ustavila v Sloveniji. Na turnirju pod imenom Dobro jutro golf open presented by Raiffeisen bank bo nastopilo 132 igralcev, med njimi bo tudi petnajst Slovencev. Uvod bo že jutri, ko se bodo na humanitarnem Pro
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič, najboljši slovenski igralec golfa
Na glavnem turnirju trije Ptujčani
Na turnirju na Ptuju bo nastopilo 15 slovenskih igralcev, večina si je nastop zagotovila v kvalifikacijah. Najboljše sta delo opravila Janez Grilc in Sebastjan Ajster, ki sta nastop zaključila z dvema oziroma enim udarcem pod parom, dosežek Damjana Murglja (dva udarca nad parom) je bil prav tako dovolj za uvrstitev na glavni turnir. Na njem bodo nastopili tudi trije amaterji: Martin Stanič, Tim Gornik ter Gašper Brodnik. Direktno sta se med 132 najboljših uvrstila Matjaž Gojčič in Grega Slabe, v tako imenovanem nacionalnem paketu pa bodo nastopili še Daniel Kraljič, Miha Studen, Rok Pišek, Adem Osmanovič, Nejc Pogačar ter mlada člana Golf kluba Ptuj Grega Gregorinčič ter Aljaž Brumen.
Am turnirju merili skupaj profesionalci in amaterji, slednji večinoma iz vrst znanih slovenskih osebnosti. V četrtek bo šlo zares, končni zmagovalec pa bo po treh dneh tekmovanja znan v soboto popoldne. Nagradni sklad je 45 tisoč evrov.
»Želim si med 20 najboljših«
»Ob dobri igri se lahko kar nekaj Slovencev uvrsti v finalni dan turnirja. Tu bo pomembno, da odigramo res optimalno,
najboljše, kar znamo. Eni nimajo veliko izkušenj iz tovrstnih tekmovanj, tako da je težko reči, kako lahko domači teren vpliva nanje. Lahko zelo pozitivno, lahko pa tudi ne. Mislim, da imamo štiri ali pet igralcev konkurenčnih na Alps touru, to pomeni, da se lahko uvrščamo v cut',« je povedal Gojčič. Sam si ne postavlja zelo visokih ciljev, trenutno ni najboljše pripravljen. Zdravstvene težave v pripravljalnem obdobju so mu vzele nekaj treninga, vendar je že na zadnjih dveh turnirjih na
Finskem in v Belgiji dokazal, da njegov čas spet prihaja. Za odmeven rezultat mu je zmanjkalo tudi nekaj sreče. »Glede na to, da sezone nisem pričel najbolje in da forma še ni na vrhunskem nivoju, visokih pričakovanj realno gledano ne morem imeti. Moj cilj je, da se uvrstim med dvajset najboljših. Vse, kar bo bolje od tega, bo odlično. Vse pa bo seveda odvisno od prvega dneva, od tega kako bom pričel. Hitro se bo videlo, česa sem pod pritiskom turnirja sposoben. Upam, da bom dovolj dobro začel, da bom nato lahko sproščeno dokazal, česa sem sposoben.«
Je domače igrišče dodatna motivacija ali pritisk? »Oboje hkrati, vse ima nekaj negativnega in pozitivnega. Dobro poznavanje igrišča je razlog za optimizem. Ne glede na formo sem sposoben odigrati pod parom igrišča, kar bi ob koncu moralo zadostovati za dosego tega cilja.« 26-letni Ptujčan doslej na igriščih podobnih ptujskemu ni imel večjega uspeha. Specifiko mu daje velika koli-
čina vodnih površin in ozek igralni pas. Prostora za napake praktično ni. »En zgrešen strel na takšnem igrišču ti v nadaljevanju lahko prinese velik pri-bitek. Po drugi strani pa precej boljše od konkurentov poznam vse pasti, kako se jih izogniti in kako s čim manj škode popraviti že storjene napake.«
Napovedovati zmagovalca je zelo nehvaležno delo. Lansko leto je bilo v seriji 22 turnirjev kar 21 različnih zmagovalec, letos ni dvakrat slavil še nihče. Edini, ki je favorit, ko stopi na zelenico, je po mnenju Gojčiča Američan Tiger Woods, njega pa na Ptuj ne bo. In kje se bo odločil letošnji turnir? »Zelo zanimivi sta zadnji dve luknji, mislim da je lahko rezultat negotov povsem do konca. Največ pasti je na prvih treh luknjah obeh polovic. Če tam dobro odigraš, si na dobri poti, da turnir končaš pri vrhu razpredelnice,« je zaključil Matjaž Gojčič.
Uroš Gramc
Za varnost gledalcev
Organizator ima odgovorno nalogo zagotoviti varnost gledalcev. Tekmovanja si pridejo ogledati tudi ljudje, ki športa ne poznajo. Takšne je potrebno voditi iz enostavnega razloga, da se izognejo prežeči nevarnosti. »Mene na srečo žogica še nikoli ni zadela, vem pa, da je to lahko zelo boleče, celo smrtno nevarno. Žogica te lahko ubije tudi v oddaljenosti 100 metrov, saj dosega maksimalno hitrost vse do 250 kilometrov na uro. To je primerljivo s hitrostjo metka,« pravi Matjaž Gojčič.
Rokomet
V prvem delu prvenstva brez Krima
Pretekli vikend se je v organizaciji SD Dušan Poženel v Rečici pri Laškem odvijal zadnji, četrti turnir v seriji tekmovanj z MK-pištolo proste izbire. MK liga, kot so jo pogovorno poimenovali organizatorji turnirjev, je bila pripravljena in izpeljana z željo vseh udeležencev po kvalitetnih pripravah in prepotrebni nadomestitvi manjkajočih tekmovanj pred bližajočim se DP z MK-orož-jem. Tekmovalci so iz turnirja v turnir dosegali boljše rezultate, absolutno najboljši posamični rezultat vseh štirih turnirjev pa je prav na zadnjem turnirju uspel Simonu Bučanu iz Kopačevine, ki je s 556 krogi postavil tudi letošnji najboljši rezultat sezone v tej disciplini in vsega za en krog zaostal za državnim rekordom, ki je bil postavljen daljnega leta 1972. Drugo mesto s 546 krogi je s
svojim letošnjim najboljšim rezultatom osvojil juršinski strelec Simon Simonič, ki pa je kljub več doseženim krogom v skupnem seštevku na koncu po točkah zaostal za najboljšimi tremi na četrtem mestu. V skupnem seštevku je suvereno zmago slavil kidričevski strelec Boštjan Simonič, ki je bil najboljši na treh turnirjih, na zadnjem pa je dosegel tretje mesto s 541 krogi. Boštjan je v ligi dosegal daleč najboljše in najstabilnejše rezultate in ga zato lahko ponovno štejemo za glavnega favorita za osvojitev novega naslova državnega prvaka, vendar kot vsako prvenstvo bo tudi to ena sama preizkušnja, na kateri so povsem realno pričakovana tudi presenečenja, in če zmagovalec zadnjega turnirja ponovi svoje fantastično streljanje, bodo vsi uspeha željni morali pokazati
še nekaj več od doslej prikazanega. Grosupeljskemu strelcu
Franciju Ivancu pa je na koncu, kljub skromnemu, šele petemu najboljšemu povprečnemu rezultatu, uspelo poseči po stopničkah in po točkah (78) osvojiti tretje mesto. Juršinska strelca Mirko Moleh (75) in Ludvik Pšajd (71) ter njihov ki-dričevski kolega Simon Simo-nič (69) pa so na koncu osvojili 6., 8. in 10. mesto.
V ekipnem seštevku je na zadnjem turnirju najbolj homogeno predstavo demonstrirala prav ekipa iz Juršincev, ki si je s 1592 krogi priborila letošnji najboljši ekipni izid, v ligi pa s tremi zmagami in enim tretjim mestom dosegla zanesljivo zmago. V enakem položaju kot Boštjan Simonič pri posameznikih pa so v ekipnem delu strelci SD Juršinci, ki bodo v soboto (21. 6.) v Ljubljani poskušali obraniti lanski naslov ekipnih državnih prvakov.
Simeon Gonc
V naslednjem prvenstvu v 1. slovenski ženski rokometni ligi ne bo ljubljanskega Krima. Osem ekip iz Slovenije, Hrvaške, Črne gore, Srbije, Makedonije in Avstrije je na pobudo vodstva kluba iz Ljubljane pozitivno sprejelo idejo o ustanovitvi regionalne lige. S tem bi vsaj slovenske državne prvakinje imele močnejše tekme, ki bi služile kot priprava na tekmovanje v ligi prvakinj, saj v Sloveniji niso imele pravih tekmic.
Tako bo v sezoni 2008/2009 v 1. slovenski igri nastopilo
Na Ptujskem jezeru je v soboto potekalo pokalno tekmovanje v vožnji s kajaki in kanuji na mirnih vodah. Lepo vreme je ob Ptujsko jezero privabilo veliko gledalcev, vsekakor pa so imeli mladi tekmovalci in tekmovalke optimalne pogoje za tekmovanje.
Uspešni so bili tudi ptujski tekmovalci in tekmovalke, ki so trikrat stopili na zmagovalne stopničke. V kategoriji K-420 je pri mlajših deklicah
Strelstvo
V nedeljo, 15. 6., je v okviru praznika krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu potekalo tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško na strelišču v Vinskem Vrhu. Udeležilo se ga je 24 strelcev v osmih ekipah. Za razliko od podobnih tekmovanj so strelci tokrat tekmovali brez opreme in s puškami SD Jože Kerenčič iz Miklavža, ki je tudi tekmovanje vodilo. Zato smo lahko presenečeni nad odličnimi re-

dvanajst ekip, ki bodo odigrale dvokrožni sistem. Po tem pa se bo prvih sedem ekip uvrstilo v končnico tekmovanja, kjer se jim bo pridružil Krim. Torej so Ljubljančanke le prišle do želenega tekmovanja, dekleta v slovenski rokometni ligi pa se bodo šla svojega prvenstva. Povabilo za nastopanje v regionalni ligi je verjetno prejel še kakšen slovenski klub, vendar se zaradi finančne negotovosti niso odločili za to tekmovanje.
Danilo Klajnšek
Hrt<h<:fl
na 2000 metrov prvo mesto osvojila Maja Vršič, pri mlajših dečkih pa je v isti disciplini Žan Emeršič zasedel peto mesto. Pri mlajših mladincih v kategoriji K-1 je Tilen Vido-vič osvojil drugo mesto, isto mesto pa je Tilen dosegel tudi v K-1 na 500 metrov. V obeh omenjenih disciplinah je drugi predstavnik BD Ranca Darko Štrucl zasedel peto mesto.
Danilo Klajnšek
zultati strelcev. Najboljši posameznik je bil Miran Miholič z odličnimi 172 krogi, drugi je bil Sandi Ciglarič s 168 krogi in tretji Bojan Mir s 167 krogi; vsi trije člani domačega društva SD Jože Kerenčič iz Miklavža.
Vrstni red ekip: 1. SD Jože Kre-renčič Miklavž, 504, 2. TSO, 461, 3. Prostovoljno gasilsko društvo Miklavž, 432.
Bojan Mir
:
Atletika • Evropski pokal v Banski Bystrici
Mednarodna zmaga Kolaričeve
Minuli konec tedna je v slovaški Banski Bystrici potekal Evropski pokal državnih ženskih reprezentanc v drugi ligi - B-skupina.
Na tekmovanju je slovenske barve odmevno zastopala Ptujčanka Nina Kolarič, saj je zmagala v svoji paradni disciplini s 661 preskočenimi centimetri, kar je njen drugi najdaljši rezultat letos. Slovenke so po kvaliteti vidno odstopale od ostalih trinajstih reprezentanc, kar jim je na koncu prine-lo zmago v ekipnem seštevku in napredovanje v prvo ligo tekmovanja. Razlog za to, da so se letos Slovenke znašle v najslabši kakovostni skupini, je dopinški primer Jolande Čeplak. Potem ko ji je bilo dokazano jemanje nedeovoljenih poživil, so v reprezentanci izbrisali njene točke, ki jih je dosegla za zmago na 800 metrov in v štafeti 4 x 400 metrov. Zaradi tega je ženska reprezentanca letos tekmovala v drugi ligi, a se ekspresno vrača nazaj v prvo ligo, kjer bo po ne-
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič je v nedeljo zmagala v Banski Bystrici.
koliko spremenjenem sistemu tekmovanja nastopala skupaj z moško vrsto.
Kot rečeno je enega od najboljših rezultatov tekmovanja dosegla Nina Kolarič, članica

cestno podjetje ptuj d.d.
Atleskega kluba Cestno podjetje Ptuj. V brezvetrju je skočila 661 centimetrov in s tem premagala lokalno tekmico, Slovakinjo Jano Veldakovo, ki ima v letošnji sezoni nekaj centimetrov boljši rezultat. Na tekmovanju je Kolaričevo spremljal njen trener Gorazd Rajher kot član strokovnega štaba slovenske reprezentnce. Prihajajoči konec tedna bomo
imeli Ptujčani priložnost videti najboljšo ptujsko športnico na domačih tleh. V nedeljo bo nastopila na Mestnem stadionu Ptuj, kjer bo 28. in 29. junija potekalo državno prvenstvo za mlajše člane in članice do 23 let. Več o tekmovanju preberite v petkovi številki Štajerskega tednika.
Uroš Esih
Strelstvo • Liga z MK pištolo proste izbire
Skupna zmaga za Boštjana Simoniča
Končni seštevek posamezniki:			
1. Boštjan Simonič	KID	102 točki	
2. Simon Bučan	KOP	98 točk	
3. Franci Ivanc	GRO	78 točk	
4. Simon Simonič	JUR	76 točk	
5. Klemen Tomaševič	ŽEL	76 točk	
6. Mirko Moleh	JUR	75 točk	
7. Peter Jenko	KOP	74 točk	
8. Ludvik Pšajd	JUR	71 točk	
9. Peter Tkalec	DPO	70 točk	
10. Simon Simonič	KID	69 točk	
Končni seštevek ekipno:			
1. SD Juršinci	6269 krogov		30 točk
2. SD Dušan Poženel	6189 krogov		26 točk
3. SD Kopačevina	6145 krogov		23 točk
4. SD Kidričevo	6054 krogov		19 točk
5. SD Portorož	6020 krogov		18 točk
6. SD Grosuplje	5930 krogov		14 točk
7. SD Moris	5716 krogov		7 točk
8. SD Vremščica	5694 krogov		7 točk
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice Krima bomo v naslednji sezoni spremljali šele v končnici prvenstva v 1. A SRL.
Kajak in kanu
Maja prva, Tilen dvakrat drugi
Miran Mihelic najboljši
Kolesarstvo • Dirka po Srbiji
Olimpijca hitra na asfaltu in makadamu
Kolesarji Perutnine Ptuj so se v nedeljo z Dirke po Srbiji vrnili z novo zmago. Po sedmih dneh tekmovanja je v rumeni majici v Kragujevac pripeljal Matija Kvasina, ki je slavil že pred tremi leti. Sicer pa je bila to že tretja ptujska zmaga na zadnjih štirih preizkušnjah. Uspeh je z drugim mestom dopolnil Radoslav Rogina, enega največjih uspehov v karieri, četrto mesto in belo majico za najboljšega mladega kolesarja, pa je osvojil Kristjan Dura-sek. »Ko sem prijavljal ekipo, se mi ni zdelo, da bo zelo težko zmagati, na koncu pa ugotavljam, da je bilo precej lažje. Na startu je bilo nekaj odličnih ekip in posameznikov, na primer Bolgar Gabrovski, ki je zmagal predlani, pa Kolumbi-jec Chavez, ki je lani nastopal na italijanskem Giru, zmagovalec letošnje Istrske pomladi Italijan Ratti itd. Dirkali smo taktično zelo zrelo, kar je nujno potrebno za uspeh na tako dolgi in zahtevni dirki. Na koncu nismo bili požrešni in smo etape prepuščali ostalim. Svoje sile smo usmerili v generalno uvrstitev, Italijani pa so imeli odlične sprinterje, tako da smo imeli precej pomoči pri narekovanju tempa glavnine,« je povedal vodja ptujskega moštva Srečko Glivar.
Kot v sanjah
Ptujčani so veliko dela opravili že v prvem delu dirke. V to-
Radoslav Rogina je tako slavil v drugi etapi Dirke po Srbiji.
Foto: Marjan Keiner
rek so v prvi gorsko obarvani etapi dosegli zmago in tretje mesto Radoslava Rogine ter Mateja Marina. V sredo sta v Zla-tiboru na drugo in tretjo stopničko stopila Rogina in Kvasi-na. Slednjemu je uspel skok na drugo mesto v generalni razvrstitvi, za Chavezem je zaostajal le še sekundo. »Smrtni udarec« pa je dvojica, ki že ima vozovnico za letošnje olimpijske igre na Kitajskem, nasprotnikom zadala le dan kasneje. Etapne zmage se je veselil Rogina, rumene majice pa Kvasina. »Tako
težke etape nismo pričakovali. Ciljnega vzpona smo se lotili z nam povsem neznane smeri, v tistem najbolj strmem delu je bila za nameček še makadamska cesta. Številni tekmovalci so imeli obilico preglavic že s tem, da so sploh zaključili etapo. Nam je šlo vse kot v sanjah,« je bil zadovoljen Glivar. V 183 kilometrov dolgi etapi, ki se je zaključila na Kopaoniku, Hrvata nista imela dostojnih tekmecev, saj je Ratti na tretjem mestu na vrh 15 kilometrov dolgega vzpona pripeljal z več kot
!OZ SRBI IW008	#
TRIZAR	ZAJEDNO
Foto: Marjan Kelner
Kristijan Durasek (bela majica), Matija Kvasina (rumena majica), Radoslav Rogina (zmagovalec 4. etape) in Eddy Ratti na odru za zmagovalce po 4. etapi.
Motokros
Kristjan Tadič v močni konkurenci drugi
V	Orehovi vasi je potekala pokalna dirka v motokrosu - za pokal Akrapo-vič. V pomanjkanju drugih dirk je bila ta tekma dobro zasedena, praktično z vsemi najboljšimi vozniki Slovenije.
V	kategoriji do 125 ccm je zelo dobro nastopil Kristjan Tadič (MTD Racing Team Majšerk), ki je v prvi vožnji zasedel drugo, v drugi pa četrto mesto.
V	skupnem seštevku dveh nedeljskih dirk je končal na drugem mestu in napovedal, da se vrača v vrhunsko formo.
V	Orehovi vasi je nastopil tudi Borut Bele (Tajfun šport), ki je v prvi vožnji zasedel peto mesto, v drugi pa je imel veliko smole, saj se mu je v rezervoarju za bencin pojavila luknja in je moral v boks, potem pa je nadaljeval z bolj počasno vožnjo in zasedel petnajsto mesto.
Danilo Klajnšek
minuto zaostanka, njegov rojak na četrtem mestu Fabio Gilioli pa v skupini z Duraskom že z več kot tremi minutami pri-bitka.
Durasek pridobil pet mest
Razvrstitev v skupnem seštevku je bila s tem po dobri polovici dirke že odločena, saj so sledile precej lažje etape. Kolesarji so se srečevali z drugimi ovirami. Postajalo je vse bolj vroče, utrujenost je bila prav tako vedno bolj prisotna. Organizatorji so si privoščili oddih že dan pred koncem, saj so v soboto dve tretjini proge speljali kar po avtocesti, nad
Dirka po Srbiji, 16.-22. junij, 2.2 UCI
Četrtek, 4. etapa. Zlatibor-Kopaonik, 183 km
1.	Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) 5;02:35
2.	Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) isti čas
3.	Eddy Ratti (Ita, Nippo Endeka) +1:05
6. Kristjan Durasek (Hrv, Perutnina Ptuj) +3.22
Petek, 5. etapa. Kuršumlja-Vranje, 153 km
1.	Der Žolt (Srb, Centri della Calzatura Partizan) 2;59:25
2.	Simone Cadamuro (Ita, Nippo-Endeka)
3.	Ivailo Gabrovski (Bul, Hemus), oba isti čas 9. Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj) +0:41
21.	Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj)
22.	Luka Rakuša (Slo, Perutnina Ptuj), oba isti čas
Sobota, 6. etapa. Vranje - Šokobanja, 173 km
1.	Simone Cadamuro (Ita, Nippo-Endeka) 4;03:53
2.	Sergej Hrechyn (Ukr, Dynatek)
3.	Ivailo Gabrovski (Bul, Hemus)
22.	Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj)
24. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) vsi isti čas
Nedelja 7. etapa. Šokobanja-Kragujevac, 141 km
1.	Simone Cadamuro (Ita, Nippo-Endeka 3;29:00
2.	Vid Ogris (Slo, Loborika)
3.	Jempy Drucker (Luk, Fidea)
28. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) 32. Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj), vsi isti čas
Končni vrstni red
1.	Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) 27;12:35
2.	Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0:14
3.	Eddy Ratti (Ita, Nippo-Endeka) +2:12
4.	Kristijan Durasek (Hrv, Perutnina Ptuj) +5:38 12. Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj) +8:42
23.	Luka Rakuša (Slo, Perutnina Ptuj) +13:32 41. Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj) +32:55
čimer pa niso bili najbolj navdušeni tekmovalci. A je Ptujča-nom vseeno šlo le še na bolje. Durasek se je od Kopaonika do Kragujevca povzpel za pet mest, prav tako Matej Marin, Luka Rakuša za štiri, Andrej
Omulec pa za osem mest. Prvi favoriti tekmovanja so osvojili prvo mesto v moštvenem seštevku. Najbližje zasledovalce so ugnali za več kot devet minut.
Uroš Gramc
Kristjan Tadič
VRTITE SE KOLESA, VRTITE
S sončnimi žarki nas narava prijazno povabi na prosto. Spomni na kolo, pospravljeno v kolesarnici, drvarnici ali pa v garaži. Pred vrtenjem pedal pa ni dovolj le napihniti zračnice. Da bi se prepustili užitkom brezskrbnega kolesarjenja, je potrebno nekaj priprav.
Sam svoj mojster
Kolo lahko zapeljemo k mehaniku in ta opravi potreben servis. Obstaja pa tudi drugi način. Zahteva nekaj več časa in dobre volje, a lahko je povsem zanimivo, pa tudi ceneje. Z nekaj orodja in ročnih spretnosti lahko kolo na sezono pripravimo tudi sami. Pred prvimi kilometri s kolesom torej preverimo zavore in prestave, podmažemo verigo in napihnemo zračnice. Diagnostiko kolesa v večini primerov lahko postavimo sami, tudi priprave zmore skorajda vsak sam, nič pa ni napak, če vse to enostavno prepustimo mehanikom. Odločitev je vaša. Delovanje zavor ugotavljajte z nogami na tleh
To kaj hitro lahko ugotovite med samo vožnjo, a vam tega seveda ne priporočamo. Tovrstno preizkušanje raje opravite z obema nogama trdno na tleh. Stisnite obe zavorni ročici in kolo potisnite naprej. Če kolo ostane na mestu, potem so zavore va-
šega kolesa nared. Sicer pa preverimo zavorne obloge. Če so obrabljene, sledi menjava, če pa obraba ni kriva za njihovo nedelovanje, pa je krivec za to slaba nastavitev. Za osnovno nastavitev uporabimo kolešček na ročki, če pa to ne zadostuje, napnimo še jekleno vrv zavore. Naj vas ne preseneti klanec
Pri uganjanju kilometrov, predvsem pa v primerih, ko nas izzivajo takšni in drugačni nakloni, nam marsikateri napor olajšajo prestave. Da torej ne bi bilo neprijetnega presenečenja ravno takrat, ko bi grizli v najvišji klanec, preverimo, v kakšnem stanju so prestave našega kolesa. Vožnja brez glasnega škrtanja in hitro, nemoteno menjavanje prestav pomenijo, da so nastavljene tako, kot je potrebno. Če ni tako, si pomagajmo s križnim izvijačem in nastavimo dva majhna vijaka na prestavnem avtomatu. Že res, da nam morda vzame nekoliko več časa kot izurjenemu mehaniku, a ne pozabite, pomemben je končni rezultat. Da bi odkrili bisere narave, sedite na kolo
Preden se odzovemo na klic sončnih žarkov in prijetnih temperatur, ki še kako vzpodbujajo, naj sedemo na kolo in
odkrijemo tudi tiste kotičke, ki svoje naravne lepote skrivajo pred prehrupnimi avtomobili, je potrebnih še nekaj korakov pri pripravi kolesa. Poskusite in odkrivajte, kajti naravnih biserov ni malo, pred tem pa še očistite in podmažite verigo, da bo lepo tekla, ne pozabite preveriti tlaka v zračnicah, ali pa jo po potrebi zamenjajte. Končno še dobro umijte vašega dvo- ali večkolesnega konjička. Pa ne le zato, da bo bleščeče lep, temveč tudi zato, ker prah na kolesu deluje kot abraziv, kar kolo uničuje.
Ko začutiš optimizem, si pripravljen na 6. Poli maraton!
Četudi se 6. september zdi še daleč, so priprave organizatorjev na 6. Poli maraton že v polnem teku. Poletni meseci pa so tudi kot nalašč za to, da si ljubitelji kolesarstva pridobijo kar nekaj fizične kondicije, s katero bodo samozavestno uganjali kilometre maxi, mini ali pa lahkega Poli maratona, ki je letošnja novost te največje rekreativne kolesarske prireditve v Sloveniji. Kolesarjenje je zdrav šport. Druži prijatelje, združuje družine. Poli maraton je priložnost, ko občutiš optimizem, ki ga premorejo kolesarji. Tanja Subotič in Tilen Mrgole;
Di@!og company i
Dr. France Cokan: »Življenjski slog, zdravo in dolgo življenje«
»Bojim se ostati na pol živ v plenicah in na vozičku«
V kongresni dvorani grand hotela Primus v ptujskih Termah je v petek potekalo predavanje dr. Franceta Cokana, priznanega zdravnika internista, nutricista, ljubiteljskega jezikoslovca in pisatelja ter seveda uspešnega in neutrudljivega športnika. Dr. Cokan je ena od največjih osebnosti triatlona, saj je bil od leta 1987 kar desetkrat svetovni prvak na najbolj znamenitem triatlonu na svetu - na havajskem Ironmanu. Svojega zadnjega je osvojil lansko leto pri zavidljivi starosti 76 let. Zgolj za orientacijo, tekmovalci morajo na eni najtežjih športnih preizkušenj na svetu preplavati 3,9 kilometra, nato prekolesariti 180 kilometrov, za konec pa preteči še maraton v dolžini 42 kilometrov.
Tek za boljši okus
Zaradi tega je dr. Cokan tista oseba, ki lahko predava na temo Življenjski slog, zdravo in dolgo življenje. Navdihujoče in
poučno predavanje je trajalo tri ure, udeležilo se ga je 60 ljudi, ki so zelo budno poslušali. Govorilo se ni zgolj o triatlonu. Izpostavil je pomembna dejstva v zvezi s problematiko srč-no-žilnih boleznih, neustrezno prehrano in nezadostnim gibanjem, povedal mnogo poučnega o arterosklerozi ali »tihi kugi«, kot ji sam pravi, ki pomori več ljudi kot črna kuga v štirinajstem stoletju. Predstavil je tudi mnogo dobrih možnosti za zdravo prehranjevanje.
Dr. Cokan pravi, da imajo današnja plemena brez dostopa do soli zelo nizek povprečni srčni tlak (90/60), da ta ne narašča s starostjo, kot se dogaja nam in da je to tlak, ki naj bi bil naš cilj. »Sam se moram zadovoljiti z okrog sto, ker sem preživel premnoga leta s soljo,« pravi. Za tiste, ki so mnenja, da je hrana brez soli tudi brez okusa, ima poseben recept. »Tisti naj gredo teč pet kilometrov, če bo hrana še vedno brez okusa, naj naredijo še dodatne
Dr. France Cokan je budno spremljal in korigiral plavalno tehniko udeležencev plavalnega treninga, seveda je tudi sam lepo demonstriral plavalno tehniko
tri.« Če športni treningi ali tekmovanja trajajo daljši čas, je sol potrebno nujno nadomestiti, da ne pride do hiponatrijemije. Dr. Cokan pravi: »Moja mama bi vam dala recept za preživetje: Ornisheva prehrana in tisoč stopnic na dan, prehojenih seveda. Živela je 99 let brez kakšnih dednih prednosti in do 97. leta še vedno zavračala invalidske vozičke na letališčih. Ne bojim se umreti, a bojim se ostati na pol živ v plenicah in na vozičku.«
Oprah ni hotela telovaditi
Stanje na področju prehranjevanja se v zadnjem času počasi izboljšuje. Dr. Cokan je razkril, da je v intervjuju za eno od ameriških medicinskih revij eden od zdravnikov priznal, da je imelo od osemčlanskega odbora, ki ameriški vladi svetuje o prehrani, pet članov finanč-
Z leve: triatlonec Orok, dr. France Cokan , Boštjan Zupanič in Marko Kremžar
Air show Maribor 2008
Ptujski veterani letalstva na Internationa Air Show Maribor 2008
ne interese v mesni in mlečni industriji. Strokovne prijeme slovenskega doktorja, ki vrsto let živi v Ameriki, so občutile nekatere svetovno znane osebnost. Najbolj znana voditeljica pogovornih oddaj in multimi-lijonarka Oprah Winfrey je po doktorjevih besedah uspešno prestala shujševalno kuro, a se je ponovno zredila, ker ni hotela telovaditi. Ko je ponovno sprejela način prehranjevanja in vadbe, je odtekla svoj prvi maraton in je danes ponovno vitka.
V soboto so nekateri izkoristili možnost ter opravili še skupni plavalni trening. Dr. Cokan je demonstriral pravilno plavalno tehniko in nekaterim poskušal odpraviti napake. Izjemno vitalen, optimističen, preprost, prijazen, skromen možakar je obljubil, da se na Ptuj še vrne.
Avtorja: Boštjan Zupanič, Uroš Gramc
Veterani tudi letos ne mirujejo. Predstavili so se na LC Maribor, kjer je potekal največji aero miting v Sloveniji doslej - AIR SHOW MARIBOR 08. V treh dneh, kolikor je trajala prireditev, so v sliki in besedi skušali predstaviti razvoj letalstva na našem koncu. Obiskovalcem je bilo na voljo nekaj »zgodovinskih« slik, vse od leta 1954 pa do danes in Zbornik Aerokluba Ptuj. Seveda so ob slikah obujali spomine tudi obiskovalci, predvsem mlajši pa so začudeno opazovali tedanjo opremo pilotov in padalcev.
Sam miting je potekal v spomin na 80 let obstoja LC Maribor, 30 let delovanja Aerodroma Maribor in seveda 99 let od poleta našega prvega pilota in konstruktorja Edvarda Rusjana.
Predsednik vlade g. Janez Janša je ob tej priložnosti Aerodrom Maribor slovesno preimenoval v Letališče Edvarda Rusjana. Sam program je bil dokaj za-
nimiv, saj se je predstavilo okoli 100 nastopajočih. V zraku je bilo videti vse mogoče: od padalcev, dekleta, ki se sprehaja po krilu letala (seveda med
letom), do starega bombnika B-25, Ede 5 in sodobnih lovcev, kot so ameriški F-16, ruski Mig-29 in evropski Eurofighter F-2 typhoon. Organizatorjem in obiskovalcem je prva dva dni načrte prekrižalo slabo vreme, zato pa so toliko bolj prišli na račun v nedeljo.
Matjaž Horvat, klub Veterani letalstva Slovenije Ptuj
Tenis • Blaž Rola
Uspešen začetek na travi
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola je pred dnevi odpotoval v Anglijo, kjer se pripravlja na nastop na največjem teniškem turnirju na svetu - Wimbledonu. Tam bo seveda nastopil v mladinski konkurenci, v petek pa bo že nastopil v 1. krogu kvalifikacij.
Zadnji pripravljalni turnir trenutno poteka v Roehamp-tonu, ki je nekakšna generalka pred Wimbledonom. Blaž je tukaj sploh prvič okusil igranje na travi: začetek je več kot spodbuden, saj je prva dva dvoboja v kvalifikacijah zmagal. Najprej je v prvem krogu premagal domačina Warda, nato pa v drugem še Japonca Eharo. Predvsem slednji dvoboj je bil izredno
Roehampton, rezultati:
1.	krog kvalifikacij: Blaž ROLA (SLO, 7) - Michael WARD (VB) 6:7(4) 6:0 6:2
2.	krog kvaifikacij: Blaž ROLA - H i royas u EHARA (JPN) 6:3 4:6 7:6(4)
1. krog glavnega turnirja: Harry FOWLER (ZDA) - Blaž ROLA (SLO) 3:6 6:3 7:6(5)
razburljiv do samega konca, saj se je končal šele v tie-breaku. Da je sreča opoteča, se je pokazalo že v 1. krogu glavnega turnirja, kjer se je na podoben način zmage v podaljšani igri zadnjega niza veselil Blažev tekmec Američan Fowler.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola, TK Terme Ptuj
Nogomet
Prestopni rok amaterjev traja do 31. 8.
V centru pozornosti ljubiteljev nogometa je trenutno vsekakor evropsko prvenstvo, ki poteka v Avstriji in Švici, vendar pa tudi slovenski klubi ne mirujejo. Večina prvoligašev je že pričela s pripravami, veliko igralcev pa je že zamenjalo nogometne klube. V preostalih ligah (igralci amaterji) bodo uradno pričeli trgovati 1. 7., prestopni rok pa bo za igralce brez izpisnice trajal do 15. 7., za prestop z izpisnico pa do 31. 8.
Pri registracijski komisiji NZ Slovenije se registrirajo igralci 1. SNL, 2. SNL, 3. SNL, 1. SML, 1. SKL in 1. SŽNL, vsi ostali pa pri registracijskih komisijah MNZ. Registracijska komisija pri MNZ Ptuj bo delala vsak četrtek med 17.30 in 18.30, izjemoma pa še 15. julija od 17.30 do 18.30.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Poletni šoli nogometa in tenisa
Športna zveza občine Hajdina organizira v času poletnih počitnic, v sodelovanju s klubi iz občine Hajdina, dve poletni šole z namenom aktivne izrabe prostega časa med počitnicami.
1.	POLETNA ŠOLA NOGOMETA - za otroke od 6 do 13 let:
termin: 30. 6.-4. 7. 2008, popoldan od 17.30 do 19.30
lokacija: nogometno igrišče NK Hajdina informacije: Sandi Mertelj (041 353 247)
2.	POLETNA ŠOLA TENISA - za mlajše dečke in deklice:
termin: 30. 6.-4. 7. 2008, dopoldan od 10. ure naprej
lokacija: tenis igrišča Goya center v Hajdošah informacije: Franc Mohorko (041 403 717) Udeleženci poletnih šol bodo po vsakem treningu deležni osvežilnih pijač, zadnji dan pa bo organiziran še piknik z jedačo in pijačo. Vljudno vabljeni!
maraton
www.
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Letališče Moškanjci pri Ptuju
6. september 2008
Nogomet • EP v Avstriji in Švici
Piše: Uroš Krstič
Evforija, šok, obup in jok
Za nami so četrtfinalne tekme prvenstva, kjer je po pričakovanjih po rednih 90 minutah padlo le sedem zadetkov, od tega kar pet na tekmi med Portugalsko in Nemčijo (3:2). Kljub malemu številu doseženih golov pa so četrtfinalne tekme ponudile vse, kar si ljubitelji okroglega usnja lahko le želimo - tako dramatičnih tekem že dolgo nisem spremljal. Kot zanimivost lahko zapišemo, da so se le Španci kotprvouvrščena ekipa svoje predtek-movalne skupine uvrstili med štiri najboljše. Razočarali so me Portugalci, ki so zasluženo klonili proti Nemcem. Imam občutek, da slednji odločno korakajo k finalu. V polfinalu jih namreč čakajo »srečni« Turki, ki iz tekme v tekmo presenečajo z napredovanjem, čeprav so po mojem mnenju od vseh četrtfinalistov doslej pokazali najmanj. Načina, kako so tekmo izgubili naši južni sosedje, ne privoščim niti najhujšemu sovražniku. Evforija, šok, obup in jok, bi lahko v kratkem povzeli dogajanje na srečanju med Hrvaško in Turčijo. Hrvatje so izjemno slabo izvajali enajstmetrovke: le kdo jih ne bi po šokantnem turškem preobratu. Ob porazu Hrvaške sem si zaželel, da me v življenju nikoli ne bi doletela tako kruta usoda. Nogometaši Slavena Biliča se po hudem šoku kar nekaj časa ne bodo pobrali. Je pa potrebno priznati, da ima Hrvaška ekipa perspektivo za prihodnost, saj so Modric, Kranjčar, Pra-njic, Pletikosa, Rakitic ter še nekateri precej mladi, a že z velikimi izkušnjami.
Najbolj sem užival ob gledanju tekme Rusija - Nizozemska (3:1 po podaljšku), kjer so Rusi, kot moj zadnji favorit, zmleli Holandce. Varovanci Guusa Hiddinka igrajo iz tekme v tekmo bolje in mislim, da bi se lahko ponovila zgodba izpred štirih let, ko so evropski prvaki presenetljivo postali Grki. Skratka stavim na Ruse, kljub temu da ne morem v nogometu zadeti skoraj nobenega para. Na tekmi med Španijo in Italijo so odločale enajstmetrovke, mati Fortuna pa je bila na strani Špancev, ki so tako po zaslugi vratarja Ikerja Casillasa prekinili urok hitrih izpadov na velikih tekmovanjih. Italijani pa po izpadu že razmišljajo o nadaljnji usodi selektorja Roberta Donado-nija. Slednji ima zagotovo že spakiran kovček, saj je to običaj pri vseh trenerjih oz. selektorjih, ki zmeraj delajo žal le za določen čas, ki ga v reprezentanci večinoma določajo navijači.
Nemčija - Turčija in Španija - Rusija sta polfinalna para. Štiri države, milijoni navijačev, ampak le eni naciji bo uspelo zasesti evropski vrh. Kateri? Jaz ostajam pri Rusih.
Fotozapis • Gorišnica
Mini olimpijada
Olimpijski komite Slovenije, Športna zveza občine Gorišnica in Športno društvo Gorišnica so v soboto, 7. 6. 2008, organizirali mini olimpijado. Prireditve se je udeležilo veliko otrok iz okoliških krajev, pri tem pa je potrebno posebej pohvaliti pedagoginje iz OŠ Dornava, ki so si bile pripravljene vzeti čas in skupinsko pripeljati učence na olimpijado. Prireditev je bila v prvi vrsti namenjena otrokom, ki obiskujejo prvo triado devetletne osnovne šole. Spoznali so olimpizem, otvoritev olimpijskih iger, olimpijsko zaprisego, himno, fair play. Discipline, v katerih so nastopali olimpijci, so prikazovale igre stare Grčije: peteroskok s pomočjo ročk, skupinska igra med dvema og-
njema, žal pa sta zaradi plohe odpadla tek na 200 in 300 metrov ter olimpijski štafetni tek. Mini olimpijado je obiskal tudi Mladen Dabanovič, član zlate nogometne selekcije Slovenije, s katerim so otroci opravili pogovor, razdelil pa je tudi nekaj nagrad.
Nekateri so bili malo razočarani, ker nismo razglašali zmagovalcev, a to ni bil naš namen. Mislimo, da smo namen dosegli s tem, da smo otrokom približali osnovno idejo olimpizma - pomembno je sodelovati, ne pa zmagati. Zato smo vsakemu olimpijcu podelili priznanje, vsi so bili tudi nagrajeni; s tem smo želeli poudariti, da so bili zmagovalci vsi.
Dušan Janžekovič
Najboljše cetrfinale doslej, Dunaj mesto enajstmetrovk
Le kdo bi lahko režiral tak razplet? Nogomet je tokrat zares postregel z vsem svojim razkošjem. Čeprav še ni končano, saj nas čakata še dva pol-finala obračuna in veliki finale, pa se večina že strinja, da je to najboljše evropsko nogometno prvenstvo doslej. Napeto z veliko zadetkov, dramatično in negotovo do zadnjega sodnikovega žvižga in brez zmag papirnatih favoritov.
Nemški Elf ponovno melje
Glede na prve blede predstave nemške reprezentance je pred srečanjem veljalo prepričanje, da bodo Portugalci spontano premagali Nemce. Toda ... spet se je zgodilo tisto, kar je evropsko nogometno občinstvo najmanj pričakovalo.
Nemški Elf je pognal svoj stroj in takoj prestavil v najvišjo prestavo in obrati so se hitro približali rdečemu področju. Po nekaj minutah tipanja in odlični taktični zamisli selektorja Joachima Lowa, ki je zaradi kazni tekmo spremljal v VIP loži, so Nemci proti pričakovanju prevladali na terenu. V 26. minuti je bilo že 2:0 za nemški stroj. Šele po hitrem protinapadu Christiana Ronalda in golu Nuna Gomesa se je Portugalska vrnila v igro, ki je tako obetala v drugem polčasu napet obračun. Toda Michael Ballack je v 61. minuti s prefinjenim prekrškom postavil stvari na svoje mesto in Elf bo mlel še naprej. Portugalcem tudi gol Postige v zadnjih trenutkih srečanja ni mogel več pomagati. Zmanjkalo jim je časa. Selektor Scolari je doživel grenko slovo. Navijači pa so se seveda odzvali na svoj specifičen način. Nemci so veselje utapljali v pivu kot na Oktoberfestu in se še dolgo ne bodo mogli znebiti bavarskih pivskih trebuščkov, po katerih tako slovijo. Portugalci pa ... Kaj drugega, kot da so žalost utopili s sangrijo. Če smo odkriti, jim je vsaka pijača prišla prav, enim da čim prej poza-
La kam se ozira hrvaški selektor Slaven Bilič?
Foto (FNM)
bijo boleč poraz, drugim pa da zalijejo nepopisno veselje.
Naši južni sosedi so jokali celo noč
»To je tekma, ki ne le, da je ne bomo nikoli pozabili, ampak nas bo spomin nanjo preganjal vse do konca življenja!« Besede zvenijo precej znano, toda izrekel jih je hrvaški selektor Slaven Bilič po nesrečnem koncu tekme s Turčijo. Ni ne prvi in ne zadnji s takšno izkušnjo. Kar spomnimo se Bayerna, ki je v zadnjih sekundah izgubil finale Lige prvakov leta 1999. Pa še slovenskih nogometašev, ki so na EP 2000 zapravili tri zadetke prednosti proti nekdanji Jugoslaviji. »Ničesar ne zamerim svojim igralcem. Ponosen sem na njih, a hkrati smo žalostni, ker smo mislili, da lahko gremo
na tem prvenstvu do konca. Doživeli smo šok. Zdelo se je, da je že vsega konec in zmaga naša, potem pa smo prejeli gol. Ne znam povedati, kaj se je dogajalo v glavah naših igralcev, toda pri 11-metrovkah niso bili zbrani. Z glavami so bili verjetno še vedno pri podaljšku in tistem prejetem zadetku tako rekoč v zadnji sekundi. To je gotovo vplivalo na njih,« je po tekmi razmišljal šokirani Bilič. Tekma med Hrvaško in Turčijo ni bila za tiste s slabim srcem. Trenutki pred zadnjim sodnikovim žvižgom so postregli s pravo srhljivko. Le kdo bi si mislil, da se bosta v istem trenutku v eno kapljico zlila sreča in žalost. Hrvati so morda res zaslužili zmago, pa jim je sreča obrnila hrbet v ključnih trenutkih. Morda so bili celo malce preveč samozavestni, kdo bi vedel? Kaj pa navijači? V taboru navijačev turške re-
a
-
1



Bem
SIEMENS
LáJ
Španski junak enajstmetrovk: Iker Casillas
prezentance je bilo kot v panju. Vsa napetost po skorajda Hitchcockovi srhljivki je popustila in skoraj 130 minut strahu in trepetanja je zamenjala sreča in neponovljivo veselje. Orientalska duša je prišla v hipu na dan v vsej svoji nebrzdanosti. Doma v Turčiji je bilo kar nekaj ranjenih med streljanjem v zrak domačih navdušencev nogometa. In Hrvati? Sklonjene glave, tišina in solze. V Mo-starju so med Bošnjaki, ki so navijali za Turke, in Hrvati, ki so hoteli zmago svoje ekipe, izbruhnili celo nemiri in streljanje, ki pa so jih na srečo oblasti hitro zatrle.
Zborna komanda in prekinjeno prekletstvo
Rusi so pokazali nov obraz. Le kdo bi pričakoval, da bodo s takšno lahkoto v podaljških opravili s favoriziranimi »tulipani«. Dvoboj dveh Nizozemskih strokovnjakov se je končal z zmago starejšega. Stari »lisjak« Guss Hiddink je dobro pretental svojega mlajšega kolega Marca van Bastna in svojim rojakom zadal poslednji udarec. V ospredje je nepričakovano stopil 27-letni nogometaš ruskega Zenita Andrei Arshavin, ki je v senco zavil vse evropske zvezde. »Furija« je končno prekinila prekletstvo 22. junija, ki je lebdelo nad njihovo reprezentanco. Kar trikrat zapored so na ta dan izgubili v četr-tfinalu velikega tekmovanja, toda avstrijska prestolnica jim je tokrat prinesla srečo. Toda brez enajstmetrovk tudi tokrat ni šlo. Junak zmage nad trenutnimi svetovnimi prvaki Italijani je bil vratar Reala iz Madrida Iker Casillas. Špance, ki so davnega leta 1964 osvojili naslov prvaka Stare celine, je s tribune spremljal tudi kralj Juan Carlos, ki ni skrival navdušenja: »Prvaki bomo!« je zavpil potem, ko je padla Italija.
Iz Dunaja Franc Nani Matjašič
FOtO (FNM)
Urad za delo Ormož
DOKTOR MEDICINE, SPECIALIST PSIHIATRIJE, DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATER - M/Ž; diagnosticiranje, zdravljanje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni, nedoločen čas polni delovni čas, urejevalniki besedil -osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo.kadrovska@ siol.net.
PRODAJALEC, MESAR - M/Ž; prodaja svežega mesa in mesnih izdelkov, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kate-gorije, slovenski jezik - razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, 450 EUR bruto / mesečno. SIRC JANKO S.P. - MESARSTVO, PODGORCI 24, 2273 PODGORCI, SIRC JANKO, 041 380 189, janko.sirc@siol.net.
Urad za delo Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNA DELA ZA VISOKE GRADNJE - M/Ž; krovsko-klepar-
ska dela, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KARMONT KROVSTVO, KLEPAR-STVO, GRADBENIŠTVO D.O.O., STOGOVCI 11, 2323 PTUJSKA GORA, KARNEŽA ALEŠ, 031/676-078, ales.karneza@siol. net.
FRIZER, FRIZERKA - M/Ž; striženje, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ ANA S.P. - FRIZERSTVO ANICA, PLETER-JE 42, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ZUPANIČ ANA, 041/821-494.
KOZMETIK, MANIKER/-KA -
M/Ž; manikura in podaljševanje nohtov, nedoločen čas skrajšan delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec. GO-LUB DENIS s.p. TRGOVINA, DRA-ŽENCI 58, 2288 HAJDINA, GO-LUB FRANTIŠKA, 040 705-058, lepotni@studio-marilyn.com. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, CEVAR VARILEC - M/Ž; ce-
Vanj so bili vključeni učenci prve triade, ki so se na šestih delavnicah pogovarjali o skrbi za zdrave zobe, ogledali so si, kako lahko s snemnimi in fiksnimi ortodontskimi aparati popravimo nepravilno raščeno zobovje, kako nadomestimo manjka-
var varilec, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTERČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠOŠTARIČ BORIS, 040 330 049, info@projektis.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTAŽA SPOMENIKA
-	M/Ž; montaža spomenika, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije. ZEMLJAK BOŠTJAN S.P.-KAMNOSEŠTVO, POBREŽJE 54 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ZEMLJAK BOŠTJAN, 031 584-965. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČNIK ZIDARJA -M/Ž; pomoč pri zidarskih delih, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-katego-rije. BERANIČ CIRIL S.P. - SPLOŠNA ZIDARSKA, FASADERSKA IN ŠTUKATERSKA DELA, APAČE 111, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, BEDRAČ CIRIL, 031 541-605.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA V NIZKIH IN VISOKIH GRADNJAH
-	M/Ž; pomožna dela v nizkih in visokih gradnjah, določen čas 6 mesecev polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GRADBENE STORITVE, STANISLAV KRAJNC S.P., NARAPLJE 16, 2322 MAJŠPERK, KRAJNC STANISLAV, 051 222-173; 02 794-46-11. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA,, SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; samostojno delo, vodenje skupin pri sestavi zahtevnejših sklopov, brezhibno branje načrtov in tehnične dokumentacije, delo z inox in črnim materialom, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1100 EUR bruto / mesečno. MP PTUJ PODJETJE ZA INŽENIRING, MONTAŽO IN PROIZVODNJO STROJNIH NAPRAV D.O.O., DORNAVSKA CESTA 7 B, 2250 PTUJ, KODER-MAN NATAŠA, 02/787-13-23, ka-drovska@mp-ptuj.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČ - M/Ž; strežba toplih in hladnih napitkov v dnevnem lokalu, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, poskusna
joče zobe z različnimi protezami, iz das mase so izdelovali stalne zobe. Poslušali in brali so pravljice o zobnih vilah, zobnih miškah, prelevili pa so se tudi v mlade pisatelje in likovnike, saj so ustvarili množico zanimivih zgodbic in ilustracij. Pri pisate-
doba 1 mesec, 960 EUR bruto / mesečno. LEBER ANA S.P. - BAR PANORANA, VIČAVA 49, 2250 PTUJ, LEBER ANA, 041 723 485, pisarna@isn.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; voznik osebnega avtomobila, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. DEŽMAN SREČKO S.P. - TAKSI, ŠTRAFELO-VA ULICA 9, 2250 PTUJ, DEŽMAN SREČKO, 031 331-030. RAČUNALNIŠKI TEHNIK, SPLETNI PROGRAMER - M/Ž; programiranje spletnih aplikacij, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBERGER VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@ trenkwalder.com. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTRO INSTALACIJE - M/Ž; automatizacijska postrojenja, visokonapetostna omrežja, vezava elektro omar, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, 1500 EUR bruto / mesečno. IMPACTO GRADBENIŠTVO, MONTAŽA, STORITVE, TRANSPORT IN TRGOVINA D.O.O., JURČKOVA CESTA 233 , 1000 LJUBLJANA, GALUN LEON, 051450291, leon. galun@inpacto.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; strežba pijač, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. PAL DRAGICA S.P. - OKREPČEVALNICA »PRI TREH LIPAH«, VIDEM PRI PTUJU 48, 2284 VIDEM
ljevanju so se jim pridružili še učenci 4. razreda, ki so že bolj vešči peresa.
V sklopu o zdravi prehrani so se o tej temi veliko pogovarjali, ugotavljali, kako je sestavljena prehranska piramida in jo tudi izdelali, najbolj pa so se razveselili sadnega zajtrka pri muci Copatarici, pri kateri so jedli sadna nabodala in pili sok iz sveže stisnjenega sadja. Anketa o zajtrku je pokazala, da učenci prvega triletja vsako jutro redno zajtr-kujejo.
Pri projektu je kot strokovna sodelavka pomagala Brigita Jureš iz ZD Ptuj, ki vsak mesec obiskuje učence ter jim svetuje o skrbi za zdrave zobe. Celoten projekt so učenci predstavili s priložnostno razstavo vseh nastalih izdelkov ter z biltenom, v katerem se ob spremljanju dogajanja v delavnicah najde tudi veliko koristnih nasvetov za zdravo življenje.
Mentorica projekta mag. Manja Vinko
PRI PTUJU, PAL DRAGICA, 02 764-14-81, jernej.pal@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač in toplih napitkov, določen čas 3 mesece polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KMETEC MARIJA S.P. - OKREPČEVALNICA KMETEC, SELIŠKARJEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, 0.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA
- M/Ž; strežba alk. in brezalkoholnih pijač ter napitkov, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. ŠIPEK IVAN S.P. - KRONA BAR, POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUMLEK MIRJANA, 031/715-230, remont. mirjana@email.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE -M/Ž; strojna dela na terenu, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno. AKTAL PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO, KORPAR ANTON, 02 799-04-30.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, STREŽBA HRANE IN PIJAČE - M/Ž; strežba hrane in pijače, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno. GOSTILNA KUREŠ MATEJA KUREŠ S.P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO, KUREŠ MATEJA, 02 792-02-81; 041 556-198. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; varjenje TIG, MAG, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTERČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠOŠTARIČ BORIS, 040 330 049, info@pro-jektis.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; prevozi v domačem in mednarodnem prometu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, giblj iv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C-, E-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. HORVAT JANEZ S.P.-AVTOPREVOZNIŠTVO, SPUHLJA 98, 2250 PTUJ, HORVAT JANEZ, 041 746-962.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, VODJA IZMENE - M/Ž; skrb in odgovornost za oprimalen potek razvoza blaga, koordinacija in optimalen potek nalaganja blaga na vozila, reševanje zahtevnejših reklamacij, skrba za praivlno skaldiščenje blaga, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. ERA GOOD D.O.O.; PE GOODCENTER PTUJ, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, MEH MATEJA, 03/6203283, mateja. meh@gmail.com. ŠIVILJA-KROJAČ - M/Ž; šivanje enostavnih in manj zahtevnih operacij, šivanje srednje in manj zahtevnih operacij, krojenje - razrez tkanine... , določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo. TIP ZAŠČITA PROIZVODNJA TEKSTILNIH IZDELKOV D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRAJŽL SAMARKAN-DA, 02 779-71-11, info@zascita-ptuj.si.
Leskovec • Projekt učencev prvega triletja
Zdravi zobje in zdrava prehrana
V šolskem letu 2007/2008 je na videmski podružnični šoli Leskovec potekal zanimiv projekt, ki so ga naslovili Zdravi zobje in zdrava prehrana.
Od tod in tam
Prvenci • Na ogled ptičja strašila
Foto: JG
Na njivah Ptujskega polja so se še ne tako dolgo nazaj bohotila strašila, ki so odganjala ptiče s skrbno obdelanih njivic. V današnjem času je takšen prizor, kot ga lahko občudujete na rženi njivi v Prvencih, skoraj nemogoče videti drugje. Člani Prosvetnega društva Prvenci-Strelci so namreč na svojo njivo postavili strašila, ki odganjajo ptiče. Prvenčani bodo svoje žito želi prvi vikend v juliju, 5. in 6. julija. Takrat bodo prikazali žetev na njivi, mlatev v »škegju«, izvedli bodo parado kmečkih vpreg ter se pomerili v družabnih kmečkih igrah. Do takrat pa so svoje žito zaupali v hrambo strašilom, ki so svoje poslanstvo opravljala že na pustnih povorkah.
Janez Golc
Turnišče • Pevci slavili
Foto: Anja Prelog
Ljudski pevci Društva upokojencev Turnišče imajo za seboj uspešno sezono. V soboto, 14. junija, pa so praznovali 4. obletnico delovanja. V goste so povabili pevce drugih društev ter krajane. Nastopilo je osem skupin, začeli in končali pa so domačini. Na koncu je povezovalka programa Silva Kajtezovič pozvala vse nastopajoče, da skupaj zapojejo pesem Pod lipico zeleno. Sozvočje številnih ubranih glasov je zatreslo stene dvorane in očaralo poslušalce. Vodja ljudskih pevcev iz Turnišč Ivanka Merc seje s simboličnim darilom vsem nastopajočim zahvalila za nastop, vse nastopajoče in obiskovalce pa so tudi pogostili. Iz dvorane je bilo še dolgo slišati sproščen pogovor, petje in ples.
Irena Prelog
Ormož • Tudi letos na sejmu MESAP
Foto: NS
Tudi na letošnjem jubilejnem 10. medžimur-skem sejmu podjetništva (MESAP) v Nedelišcu na Hrvaškem (13.-15. junij) sta sodelovali občini Ormož in Središče ob Dravi. Na 16 kvadratnih metrih razstavne površine so se predstavili obrtniki in podjetniki, člani območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož (OOZ), področje turizma in domačih kulinaričnih dobrot pa sta zastopala TIC Ormož in Turistično društvo Središče ob Dravi. Slovesni otvoritvi sejma so prisostvovali oba župana Alojz Sok (Ormož) in Jurij Borko (Središče) ter predsednik OOZ Ormož Ivan Babič. Sicer pa je tokratno sejemsko prizorišče prvič potekalo v dveh novozgrajenih poslovnih objektih, sodelovalo pa je 410 razstavljavcev iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške, kar je največ doslej.
Srečko Sor// • Svarogove sanje (16.)
Sabera
Včasih grem na zajtrk v ašram. Izberem dolgo mizo blizu pošte, kjer gre mimo veliko ljudi. Tako srečam prijatelje, se pomenim o poslih. Na drugem koncu mize prisede gospa srednjih let. Najina pogleda se srečata, sprostijo se subtilni in hkrati prodorni valovi Qi-ja, ki zaustavijo um in povzročijo zaljubljenost. Sabera je ena najlepših žensk v ašramu, perfektna postava, zelene kobrine oči, nasmeh Mone Lize. Po zajtrku prisede, me prime za roko in me narahlo objame. Prefinjena strast je veliko bolj sladka od grobe.
Po prijetnem pogovoru, kjer besede prenašajo simpatijo in navdušenje, pomen je zanemarljiv, se poslovim in odidem k kamnoseku. Postal sem podjetnik, od prijatelja, ki je nujno rabil denar, sem kupil tri kilograme velik kos Oshojevega marmorja. Kamnosek ga bo razrezal na majhne kose, zlatar pa bo naredil obeske za okrog vratu. Preden je Osho zapustil telo, je naročil, naj se marmor v njegovi sobi razdeli med ljudmi. Marmor ima čudovito lastnost, da absorbira mojstrov duh. Povsod po Indiji počiva pepel svetih mož v mavzolejih iz marmorja, imenovanih samadhi. Prva leta je bil Osho-jev marmor zastonj, potem pa je začel pridobivati ceno, en gram en dolar.
Marmor je bil razrezan, delavci so prikimavali »good, good ...«, pomeni, da je marmor originalen. Par ljudi je prineslo marmor, ki ni bil Oshojev, vseeno so ga razrezali, ampak bil je »no good, no good«.
Pri zlatarju kupim prstan s smaragdom za Sabero. Najde-va se zvečer na vrtu gostilne Prems. Oblečena je v elegan-
tno rdečo obleko, lase ima spete, tako da se vidi labodji vrat. Jaz pripadam »frikom«, imam temno modre hlače iz grobega platna in majico iste barve. Večerja je magična. Zdi se, kot da sva sama, natakarji tekajo, gostje naročajo, otroci kričijo, midva pa sva ovita v omamo ljubezni, midva sva nora. Pre-spiva pri njej v elegantnem stanovanju s pogledom na reko.
Sabera je ženska, za katero izgubiš glavo, odprta in hkrati nedosegljiva. Čutiš njeno bitje, ga vidiš v eleganci hoje, gibih rok, premikanju ustnic, ne moreš pa se ga dotakniti, ga imeti. Jog in Pavel sta navdušena ob pripovedovanju o moji princesi. Jog pravi: »Lepa ženska je dar Šive, kdor je ne časti, bo pogubljen.« Pavel pa pravi, da takšne ljubezni ne trajajo dolgo, ker nimajo ustreznega socialnega okolja.
Za Watqi nimam več časa, denar služim z preprodajo Oshotovega marmorja. Moj čas za posle je pozno popoldan, ko gre Sabera na meditacijo »Bele obleke«. Vsi so oblečeni v belo, plešejo, meditirajo, gledajo Oshojev video. Sem že na poti
k zlatarju, pozabil sem nekaj neobdelanih kosov marmorja. Ustavim taksi in se vrnem proti vhodu v ašram. Zaslišim glas po zvočniku: »Amrit, pridi takoj na glavni vhod, Sabera rabi pomoč.« Njene oči so prestrašene, panične, objamem jo, srce bije najmanj 180 utripov na minuto. Vržem se pred prvi taksi, odpeljeva se do bližnje bolnice. Položijo jo na mizo, priklopijo elektrode po telesu, kisikovo masko na obraz, stojim za njeno glavo in jo držim za ramena. Vidim njeno astral-no telo, kako se začne ločevati od fizičnega telesa, najprej noge, potem trup. Ne, ne, ne . Potisnem jo nazaj z močmi, ki mi prihajajo iz neznanega ., ni še čas slovesa.
Sabera ostane v bolnici dva dni, prognoza je delni srčni infarkt. Rešili so naju neobdelani kosi mojstrovega marmorja.
Ženska hoče imeti moškega, ko je ta že popolnoma njen. Sabera je postala posesivna, ne mara preveč Joga in Pavla, rada bi, da greva skupaj v Avstralijo in imava otroke. Meni je njen načrt všeč, toda njeni načini so nevzdržni. Odpravim se proti severu v mesto, kjer je Osho študiral in bil pozneje profesor filozofije. Potovanje z vlakom je v Indiji posebno doživetje.
Povprečna hitrost je petdeset kilometrov na uro, na postajah vstopijo prodajalci sadja, raznovrstnih jedil in pijač. Vagone čistijo iznakaženi otroci, ki se vlačijo po tleh in z metlico potiskajo smeti proti izhodu. Iznakazili so jih njihovi starši, so iz kaste beračev. Vrata vagonov so odprta.
V Indiji so pogosti trenutki, ko čustvovanje ni primerno, treba je preskočiti v zavest in opazovati, postati pozoren opazovalec in ne sodnik. Kdor je v Indiji zapeljan od lastnega uma, ki sodi njihov način življenja, ne ostane več kot teden dni; zboli, ga okradejo, pobegne sam.
Pot na sever traja dva dni, meni je že od prvega dne slabo. Bruham, lahko pijem le vodo in čaj. Obtožujem Sabero, da je ona vsega kriva, čustva so mi pokvarila prebavo. Prispemo proti jutru, vzamem taksi-rikšo in mu povem naslov. »Yes, yes, no problem,« pravi voznik. Vozi s polnim gasom, ko ga prosim, naj upočasni vožnjo, se začne divje smejati. Opazim, da je popolnoma pijan. Nimam izhoda, moja usoda ja v rokah Šive. Voznik ne najde naslova in me vrže iz rikše sredi ceste polne ogromnih luž. Nimam moči za pretep, ki bi se v vsakem primeru slabo končal zame. Prebivalci bližnjih hiš bi se gotovo postavili zanj. Atmosfero nastajajočega jutra zmoti krdelo psov, ki mi drvijo nasproti. V takšnih trenutkih se um razjoče: »Kaj mi je treba tega sranja, lahko bi ostal v Sloveniji, zakoličeval hiše, risal načrte, si ustvaril družino ...« Zavest pa reagira: snel sem nahrbtnik in začel udrihati po psih. Lajanje je priklicalo žensko iz bližnje hiše, ki je odgnala pse in me odpeljala na naslov. Hiša, mini hotel, je bila okrog vogala.
Se nadaljuje
Foto: arhiv
Zakonski in družinski center Midva
Hčerka na morje brez mame?
Imam punčko, staro 10 mesecev, ki jo še dojim tri- do štirikrat dnevno. TUdi spi ob meni, saj se ponoči zbuja in jo dojim. Mož vztraja, da gre hčerka z njim in njegovimi starši na morje za tri tedne, brez mene. Jaz namreč ne dobim toliko dopusta. Za mene je to nesprejemljivo, vendar me vsi čudno gledajo. »Kaj pa ji bomo naredili?« pravi tašča in da sem preveč zaščitniška ter da to ni dobro za otroka. Ona je otroke pri osmih mesecih pustila pri svoji mami in odšla delat na drugi konec Slovenije. Predvsem moja tašča zelo vztraja pri svojem, moj mož pa ji kar sledi. Želim vaše mnenje.
Ob tem pismu bi poudarila predvsem to, da sledite sebi in svoji intuiciji. Desetmesečni otrok, ki se doji, ne more ostati brez mamice niti en dan, kaj šele tri tedne. In to tudi ni primeren način, da prenehate dojenje. Dojiti se preneha postopoma in traja kar nekaj časa, lahko tudi mesece. Vi ste mama, vi boste postavili meje, samo vi resnično čutite, kaj je prav za vašo punčko. Ne ozirajte se na taščo in njena mnenja, ona ima svoj svet in svoja prepričanja, ki so najverjetneje zelo različna od vaših. Tudi čas, ko je ona imela otroke, je bil bistveno drugačen od vašega danes. Morda ona ni imela izbire, vi jo pa imate in lahko punčki zagotovite čustveno varnost, ki jo
v tem obdobju zelo potrebuje. Tudi pri času dojenja (ker najverjetneje že dobivate poglede in očitke, da je prevelika za dojenje) sledite sebi in svojemu materinskemu občutku, ki verjamem, da je pravi, saj ste mama. In niste preveč zaščitniški, mama ne pusti otroka tri tedne samega pri desetih mesecih.
Zame osebno je to nesprejemljivo, pa tudi vse raziskave na toliko starih otrocih kažejo
v	smer, ki govori proti temu. V tem obdobju je zelo pomembno, da se otrok počuti varno. To je temelj za vse življenje. Če
vi	pustite punčko, ki je bila do sedaj nenehno ob vas, samo, brez dojenja in brez stika z vami, bo to zanjo prevelik stres. Zelo ranljiva so zgodnja otroška leta in vredno je paziti na te majhne stvari - da je mama prisotna, da ima otrok čustveni
in fizični stik, ko ga potrebuje.
Mama ne odide in ne pusti otroka, ker je mama. In ta občutek vi imate in vam govori v smeri vašega materinstva, le negotovi postajate pod vplivi okolice in njenih pričakovanj. Vi ste mama, naredite to, kar čutite, drugim najverjetneje ne bo všeč (in to zelo pogosto), pomembno je, da ste vi mirni s
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
tem, kar naredite. Če vam nekaj povzroča nemir, se že postavlja pod vprašaj. Stvari v življenju speljite predvsem na način, da sledite tistemu občutku, ki vas pomirja.
Vse dobro vam želim.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 24. junij Danes goduje Janez
1314 je v bitki pri Bannackburnu Robert I. Bruce premagal angleškega kralja Edvarda II. in za nekaj časa zagotovil Škotski neodvisnost. 1398 je umrl kitajski cesar Hon-gwu, ki je utemeljil vladarsko dinastijo Ming.
1717 so v Londonu ustanovili prvo veliko prostozidarsko ložo. 1850 se je rodil britanski vojskovodja Horatio Herbert Kitchener. 1901 so odprli v Parizu prvo razstavo Pabla Picassa. 1911 se je rodil argentinski voznik in večkratni prvak v formuli 1 Juan Manuel Fangio.
1948 je SZ zaprla vse kopenske in vodne poti do Berlina. 1973 je v starosti 90 let odstopil irski predsednik de Valera. Sreda 25. junij Danes goduje Hinko
Danes je slovenski državni praznik - dan slovenske državnosti 1863 so odprli železniško progo Pivka-Ilirska Bistrica-Reka. 1874 se je rodil v Železnikih slovenski pisatelj Janko Mlakar, avtor s humorjem navdahnjenih predvsem planinskih potopisov. 1927 se je začel v Italiji prvi proces proti Slovencem pred posebnim sodiščem za zaščito države, ki ga je ustanovil italijanski fašistični režim.
1958 je jugoslovanska zvezna skupščina izglasovala splošni zakon o šolstvu.
1966 sta podpisala Vatikan in Jugoslavija Beograjski protokol, to je sporazum z izjavo o izhodiščih za ureditev odnosov med cerkvijo in družbo v Jugoslaviji. Četrtek, 26. junij Danes goduje Stojan Danes se je začela vojna za Slovenijo Danes je dan boja proti zlorabi mamil 1892 se je rodil v Ljubljani slovenski pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak.
1990	je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije predstavil svoje programske usmeritve.
1991	je predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo šefom zahodnih držav in generalnemu sekretarju OZN s prošnjo za mednarodno priznanje Slovenije.
1991 je dr. Janez Drnovšek napisal pismo predsedniku skupščine dr. Francetu Bučarju, s katerim je odstopil s funkcije slovenskega predstavnika v Predsedstvu SFRJ. 1991 je prišlo med drugim tudi do naslednjih dogodkov:
-	zvečer je bila ob osamosvojitvi Slovenije svečanost na Trgu republike.
-	JLA je preprečila izobešanje slovenskih zastav na območju Uprave za notranje zadeve Koper, zahtevala umik slovenske milice z mednarodne mejne postaje Vič, vendar ji to ni uspelo.
-	po ukazu iz Beograda sta bili zaradi »tehničnih težav« zaprti ljubljansko in mariborsko letališče.
Petek, 27. junij
Danes goduje Ema
Danes je dan slovenske policije
1810 je francoski guverner maršal Marmont v Ljubljani ustanovil glavno cenzuro za Ilirske province.
1862 se je rodil v Sakušaku pri Juršincih v Prlekiji slovenski izumitelj Janez Puh.
1881 se je rodil v Kamniku slovenski kemik Maks Samec.
1921 so v Kraljevini SHS uvedli zdravstveno in nezgodno zavarovanje
delavcev.
1933	se je začel v Ljubljani sokolski zlet ob 70-letnici ustanovitve prvega sokolskega društva med južnimi Slovani.
1941 so ustanovili v Beogradu Glavni štab NOB za Jugoslavijo. Sobota, 28. junij Danes goduje Hotimir
1586 je umrl utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar.
1841 se je rodil v Kranju slovenski politik Peter Grasselli.
1904 se je rodil v Loki pri Zidanem mostu pisatelj in pesnik Ludvik
Mrzel.
1914 je 9. zbor Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Ljubljani sklenil, da premestijo sedež strankinega izvršnega odbora v Trst z utemeljitvijo, da je Trst največje slovensko delavsko mesto. 1921 je bila sprejeta Vidovdanska ustava, prva ustava Jugoslavije, tedaj še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1934	je prefekt Goriške province izdal ukaz o prepovedi slovenskega petja in nošenja bander s slovenskimi napisi pri procesijah zunaj cerkva.
Nedelja, 29. junij
Danes godujeta Peter in Pavel
1671 je umrl slovenski duhovnik in mecen Luka Knafelj, ki je v oporoki skoraj vse svoje imetje zapustil za štipendijsko ustanovo. 1797 se je rodil v Mali vasi pri Dobrniču slovenski duhovnik-škof, misijonar in raziskovalec Severne Amerike Friderik Irenej Baraga. 1804 se je rodil v Spodnji Luši pri Škofji Lok Lovrenc Košir, izumitelj poštne znamke.
896 je bil v Šempetru pri Gorici prvi krščanski socialni shod na Goriškem.
1917	so Slovenci v Ameriki sprejeli Čikaško deklaracijo.
1918	so ustanovili v Ljubljani vseslovensko Jugoslovansko demokratsko stranko.
1944 je bilo v Ljubljani največje protikomunistično zborovanje v ljubljanski pokrajini. Ponedeljek, 30. junij Danes goduje Emilija
1810	se je rodil v Cerovcu pri Ormožu Stanko Vraz, vodilni zagovornik ilirizma na Slovenskem.
1811	je v listu Telegrah Officiel izšla v slovenščini in latinskem jeziku pesem Valentina Vodnika Ilirija oživljena.
1828 je papež Leon XII. na pritisk avstrijskih oblasti združil koprsko škofijo s tržaško.
1838 se je rodil v Hrastju-Moti pri Ljutomeru Jakob Missia, ilirski metropolit in prvi Slovenec, ki je postal kardinal. 1878 se je rodil v Bregeh slovenski psiholog Mihajlo Rostohar.
AvtoD£OM
Proti koncu leta opel insignia
Decembra prihaja v slovenske salone štiri- in petvratna insignia, s katero bodo pri Oplu konkurirali volkswagnu passatu, fordu mondeu in renaultu laguni.
Z insignio bodo nadomestili vectro, ki je že v „letih" in po kateri povprašujejo le še redki navdušenci nad avtomobili z logotipom strele. S tem, ko se na pokrovu motorja bohoti kromirano rešeto s prenovljenim znakom, so napovedali spremembe, ki prinašajo v srednji avtomobilski razred nekaj novosti.
Večja novost insignie sta žarometa, ki glede na razmere na cesti uporabljata devet načinov svetenja. Pri Oplu poudarjajo, da avto s kupejevsko bočno silhueto napoveduje prehod v razred limuzin „premium". Če dodamo možnost izbire štirikolesnega pogona, sedem različnih motorjev in tako ročni kot samodejni šeststopenjski menjalnik, se zdi to čisto mogoče.
S tem, ko bodo Nemci predstavili novega predstavnika srednjega avtomobilskega razreda, bodo upokojili vectrino ime. Za Opel se začenja nova doba tako s tehničnega kot tudi z oblikovnega vidika. In temu bodo v Ruesselsheimu nazdravili s povsem novim imenom. Najprej bodo julija na Londonskem salonu vozil predstavili limuzinsko in kombilimuzinsko izvedenko, kasneje bodo sledile še preostale, na čelu s karavanom in kupejem. Zanimivo je, da ima insignia svoje gene v dveh konceptih, in sicer v tistem iz leta 2003, za katerega se je dolgo govorilo, da bo nasledil večjo omego, a se to ni zgodilo. Drugi koncept GTC je pokazal predvsem oblikovne smernice prihajajoče insignie, zato se serijski model od koncepta razlikuje le v nekaterih podrobnostih, v osnovi pa gre za podoben avto.
Insignia bi zgrajena na koncernski platformi epsilon, na katero se opirata še Saa-bov in Saturnov model srednjega avtomobilskega razreda, kar potrjuje tudi odločitev General Motorsa, da bodo novo generacijo saaba 9-5 izdelovali v Nemčiji. Insignia je zrasla na 4,83 metra in se je tudi nekoliko poredila v širino (več kot 1,8 metra), kar posledično pomeni več prostora za potnike in udobje.
Oplova strela je eden od najprepoznav-nejših logotipov v Evropi in krasi vozila tega proizvajalca že od leta 1963, insignia pa je dobila prenovljen zaščitni znak, ki ima vtisnjeno Oplovo ime v širok prstan, katerega poudarja prepoznavna strela. Po besedah Marka Adamsa, podpredsednika oblikovalcev v GM Europa in vodja ekipe, ki je preoblikoval znak, je insignia zelo pomemben model za Opel in simbolizira njihove korake v prihodnost.
Videz opla nakazuje novo smer znamke in prikazuje oblikovne elemente, ki jih bodo postopoma imeli vsi prihodnji modeli, kljub temu pa avtomobili ne bodo videti kot kloni. Vsak naj bi imel neko značilno prepoznavnost. Zraven tega poudarja ideje evropskega oblikovalskega centra, ki so ga odprli pred dvema letoma in je opremljen s sodobno tehnologijo za oblikovanje. Značilna ukrivljena oblika sprednjih in zadnjih luči daje insignii prepoznaven videz. Drugi značilni oblikovalski element pa je tako imenovano rezilo. Začne se neposredno za sprednjim blatnikom in se nadaljuje po celotnem boku karoserije. Zadnji del vozila se nato združi s tekočimi linijami kupejevske strehe.
Na tehničnem področju s tako imenovanim „downsizingom" avto sledi zadnjim trendom, ki zapovedujejo nižje delovne prostornine motorjev, podprte s turbinskimi polnilniki. Štirje bencinski motorji razvijajo moč od 115 do 260 konjev, ki jih
premore novi šestvaljnik. 2,0-litrski dizli so trije z razponom moči med 110 do 160 KM. Prav vse pogonske izbire izpolnjujejo okolj-ske standarde Euro 5.
Notranjost so Oplovi oblikovalci opremili z oranžnimi in rdečimi lučmi, ki ustvarjajo posebno vzdušje pri nočni vožnji. Armaturna plošča je osvetljena v beli barvi, vendar je mogoče z gumbom sport vključiti rdečo barvo, ki se ujema z ostalo osvetlitvijo notranjosti. To novost naj bi uporabljali tudi v prihodnjih Oplovih modelih. V notranjosti prevladuje značilni motiv kril, ki se začne pri armaturni plošči in se v navzdol obrnjeni krivulji potopi v notranje stranice vrat.
Na splošno je notranjost zasnovana tako, da deluje prostorno, hkrati športno in elegantno. Barve in materiali so bili razviti z namenom ustvarjanja določenega vzdušja. Tako na primer športna različica uporablja črni lak z visokim sijajem, ki deluje kontrastno na prevladujoč mehki vtis črnih zrnatih površin notranjosti. Na drugi strani svetlobne lestvice je topla notranjost z oblogami iz loščenega lesa Kiba, ki dopolnjuje toplo rjavo in nevtralno svetlo barvo oblazinjenih delov.
Na seznamu doplačil bodo kupci našli tudi štirikolesni pogon, ki so si ga Nemci sposodili pri novem saabu 9-3 XWD, znanje za ta pogon je prispeval tudi Haldex, vgrajevali pa ga bodo v kombinaciji z 2,8-litrskim šestvaljnikom. Na zadnji osi bo še elektronsko nadzorovan samozaporni diferencial, elektronski nadzor podvozja IDS Plus in prenašanje navora med prednjo in zadnjo osjo.
Insignio bodo predstavili julija na avtomobilskem salonu vozil v Londonu, izdelovali pa jo bodo v domači tovarni v Russel-sheimu. Novi oddelek omenjene tovarne se ponaša s sodobno tehnologijo s centrom za virtualno resničnost ter je opremljen z ogromnimi zasloni za preskušanje oblikovalskih zasnov in njihovo preučevanje v različnih okoljih. Tako sodobna, kot je tovarna v kateri bodo kmalu začeli izdelovati naslednico treh generacij vectre, naj bi bila tudi insignia, ki z drugačnim imenom pomeni tudi drugačen pristop k avtomobilu.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Zdravila in sonce
Sonce je naš zaveznik, če se mu izpostavljamo v razumnih mejah. S posledicami in nevarnostmi pretiranega sončenja je seznanjena večina, manj pa jih ve, da nekatera zdravila lahko povzročajo foto-senzitivnost (občutljivost na svetlobo), ki se najbolj izraža v prihajajočem poletnem času.
Ta pogost neželen stranski učinek nastane, kadar je koža podvržena lokalnim ali sistemskim vplivom zdravil in nato izpostavljena umetnim, naravnim UV-žarkom ali vidni svetlobi. Kadar zdravilo izzove fotosenzitivnost, molekule v zgornji plasti kože absorbirajo drugače nenevarne količine svetlobe, kožne celice se odzovejo in razvije se akutni vnetni odziv, ki se kaže kot izpuščaj. Ločimo lahko dve vrsti fotosenzitiv-nosti: fototoksičnost in foto-alergijo.
Fototoksičnost pomeni neposredno poškodbo tkiva
in celic. Pojavi se lahko že ob prvem stiku s snovjo ali zdravilom, ki tovrstne reakcije povzroča. Spremembe na koži so podobne hudim sončnim opeklinam, zanje so značilni hitro nastala pekoča bolečina, oteklina, včasih nastanek mehurjev, pojavijo se kmalu po izpostavljanju sevanju. Takšno reakcijo lahko sprožijo tudi nekatere rastline (npr. peteršilj, zelena, datelj-ni). Fototoksičnost lahko zmanjšamo, če prilagodimo odmerjanje in količino svetlobe.
O fotoalergijipa govorimo takrat, kadar se zdravilo ali kaka druga snov pod vplivom svetlobe v našem organizmu toliko spremeni, da imunski sistem nanjo odreagira, kot da smo nanjo alergični oz. preobčutljivi. Ponavadi je prvi odziv šibkejši, nadaljnji pa so bolj izraženi in se pokažejo že ob malih koncentracijah. V enem do treh dneh se na koži pojavi koprivni-
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
ca ali neke vrste dermatitis, ki se lahko razširi tudi na neizpostavljene dele kože. Pri fotoalergiji sprememba doziranja nima posebnega pomena. Nekatera zdravila lahko delujejo tako fototo-ksično kot fotoalergijsko.
Pogosto se pri odkrivanju in testiranju zdravil tovrstni stranski učinki ne zaznajo, ampak šele kasneje, ko so zdravila že na tržišču in jih uporablja večje število ljudi. Zdravila, ki lahko povzročajo fotosenzitiv-nost, najdemo med antide-presivi, zdravili za zniževanje krvnega tlaka, zdravili
za zdravljenje sladkorne bolezni, antibiotiki, diureti-ki, antipsihotiki, antihista-miniki, spolnimi hormoni, protitumornimi zdravili, anestetiki, nesteroidnimi antirevmatiki, zdravili za zdravljenje aken in glivičnih obolenj ter nekaterimi drugimi skupinami. Znano je, da takšne reakcije lahko sprožijo tudi pripravki iz šentjanževke, nekatera UV-zaščitna sredstva, parfumi kozmetičnih izdelkov (bergamotka, citrusi, sivka, vanilja, mošus), mila, konzervansi in barvila. Če je zdravilo možen fotosen-zibilizator, je priporočljivo izogibanje sončenju in solariju, fizična zaščita z oblačili in očali, po potrebi tudi kemična zaščita s pripravkom z zaščitnim faktorjem (SPF 15-30) ter uporaba zdravila zvečer. Kadar pa se blažja oblika fotosenzitivnosti vseeno pojavi, kožo hladimo z mlačnimi obkladki in se izogibamo soncu. Če je reakcija zelo moteča, se z zdravnikom pogovorimo o možni menjavi terapije. Marjetka Pal, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Poletje je le prišlo
Končno je pred nami nekaj poletnih vročih dni. Na srečo prehod v poletje ni bil tako buren, kot se je sprva obetalo -toča nam je tokrat prizanesla. Zaradi obilnih padavin je vse na vrtu bujno, lepo, ponekod pa so se že pričele težave. Veliko vlage, ki sedaj izpareva, pomeni visoko zračno vlago. Ta pa je vzrok številnih bolezni na rastlinah. Tudi za škodljivce predstavlja idealno življenjsko okolje, zato se razmnožujejo izredno hitro. Zato je zdaj potrebno rastline vsak dan pregledati. Prve kolonije uši lahko brez težav uničimo z roko. Tako jih vedno ostane še nekaj za pikapolonice, tenčičarice in druge številne koristne insekte. Mnogi se jezijo, ker v trgovinah ne morejo več kupiti fitofarmacevtskih sredstev. Vedite, da kljub temu niste brez moči. Veliko pripravkov si lahko naredimo doma iz številnih rastlin. Pa tudi v trgovinah je nekaj takih na razpolago. Zato je vsa jeza odveč. Pri sajenju novih rastlin pa povprašajte, saj danes obstaja že veliko število odpornih sort vrtnic, sadnega drevja in vrtnin.
Balkonske in okrasne rastline
Na pelargonijah so se že pričele težave, ki jih povzročajo resarji ali tripsi. Včasih smo poškodbe zaradi njihovega sesanja zamenjevali z drugo boleznijo na pelargonijah, ki pa nima organskega izvora - plutavostjo, saj je dokaj podobna. Razlika je v tem, da so pri plutavosti »krastice«, ki nas motijo, najprej na zgornji strani listov in so resnično izbočene. Pri poškodbah, ki jih na pelargonijah povzroča trips, pa so »kra-stice« v začetku vedno na spodnji strani listov in so vgloblje-ne. Tudi oblika poškodb je drugačna, saj so poškodbe, ki jih povzročajo tripsi ali slovensko resarji, podolgovate in se šele kasneje združijo v lise. Pri pokončnih pelargonijah opazimo poškodbe od tripsa, ko se rumeno obarvajo robovi listov. Pri pokončnih pelargonijah je to še bolj opazno, saj se robovi tudi povesijo. Obarvanje se pogosto razširi proti notranjosti lista v obliki trikotnika. Včasih dobijo rumena obarvanja tudi rjav rob. Na spodnji strani gladkih listov bršljank opazimo plutave kraste. V začetku so navadno podolgovate črte, kasneje se združijo in listi se pravzaprav sušijo. V okrasnih rastlinah so v Sloveniji za varstvo pred tem škodljivcem registrirani naslednji ekološkimi pripravki: aktiv R, kenyatox verde, biool, neemazal - T/S, spruzit koncentrat in še druge njim podobne. Vse te pripravke dobite tudi brez posebne izkaznice. Delujejo tudi na uši.
Vedeti pa je potrebno, da vsi ti pripravki delujejo le, če padejo na škodljivce. Ker se ti nahajajo na spodnji strani listov, škropimo tako, da s škropivom čim bolj dosežemo ravno tista mesta. Pri bršljankah je dobro v škropilno brozgo dodati nekaj kapljic detergenta za posodo ali milnice, da se škropivo bolje oprime listov. Bolje je škropiti zjutraj, ko je hladneje in so žuželke še manj aktivne. Na vsako mesto naj pade tekočina le enkrat, saj lahko prevelika količina škropiva požge tudi cvetove, zato ne pretiravajte. Je pa potrebno te pripravke uporabiti večkrat zapored, v tri- do petdnevnih presledkih.
Začimbe in dišavnice
Škodljivci bodo sedaj delali veliko težav. Kako si pripravimo domač pripravek in iz katerih rastlin ga lahko naredimo? Kar nekaj rastlin deluje insekticidno. Med prvimi je seveda kopriva. Vendar vedite, da le-ta deluje samo na nekatere stadije uši. Namočimo 1 kg svežih listov v 10 l vode za 24 ur. Če pa pustimo to maso na soncu tako dolgo, da se preneha peniti, dobimo odlično gnojilo za vse rastline na vrtu, ki bodo zdaj po tako obilnih padavinah za tako gnojilo zelo hvaležne. S koprivnim škropivom moramo rastline poškropiti vsaj trikrat v razdobju treh do petih dni, da je učinkovito. Poleg insekticidnega delovanja ima tako škropivo tudi krepčilno delovanje, rastline so bolj zdrave, zato tudi bolj odporne na škodljivce. Krepčilno deluje tudi čaj iz ognjičevih cvetov.
Foto: Miša Pušenjak
Močnejši insekticid dobimo iz lepega plevela - vratiča. 300-500 g svežega cvetočega zelišča ali 30 g posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Namočeno je lahko samo čez noč, 24 ur ali tako dolgo, da se preneha peniti. Če je namočen več dni, škropimo z nerazredčenim pripravkom samo pozimi, poleti pa škropimo samo po tleh. Za škropljenje po rastlinskih delih uporabljamo razredčeno prevrelko (pripravek, kjer so zeli namočene v vodi tako dolgo, da se tekočina preneha peniti), redčimo jo v razmerju 1 : 3.
Lahko jo pomešamo s presličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli. Tak pripravek deluje na različne plesnobe, ki se sedaj množično pojavljajo tudi na vrtnicah.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Ikone rock glasbe iz Avstralije, skupina AC/DC, so končali snemanje svojega 15. studijskega albuma. Zanimivo je to, da ga bodo objavili skupaj s trgovsko mrežo Wal-Mart, s katero so podpisali eksklu-zivno pogodbo, v kateri ima omenjeno podjetje pravico za distribucijo in prodajo albuma v svojih trgovinah. Skupina AC/DC se je tako pridružila nizu glasbenih veteranov, ki so svoje albume prodajali na podoben način. Garth Brooks in zasedba The Eagles so na podoben način dosegli milijonsko prodajo. Prav tako pa je Paul McCartney svoj zadnji album distribuiral izključno s pomočjo trgovin kave Starbucks. Novi album skupine AC/DC je produciral Brendan O'Brien in še nima imena, izšel pa naj bi v jeseni. To bo njihov prvi album po letu 2000, ko so izdali album z naslovom Stiff Upper Lip, ki se je prodal v več kot milijonski nakladi. Po izdaji albuma je predvidena tudi velika svetovna turneja.
George Michael je ugotovil, da je prestar za koncertne turneje, prav tako pa se mu zdi, da je že prerasel pop glasbo. Zadnje »live« nastope bo opravil avgusta, potem pa se bo prepustil mirnejšemu življenju. »Staršem 45 letin mislim, da bi pop glasba morala biti
domena mladih. To ne bi smel biti test vzdržljivosti,« je povedal za BBC. Dve leti nazaj je pričel turnejo 25 Live, s katero že ves ta čas po vsem svetu slavi 25 let svoje kariere - zdaj pa se je izkazalo, da je to hkrati tudi njegova poslovilna turneja. Zadnja dva koncerta sta na programu 24. in 25. avgusta v Londonu, simbolično pa se bosta imenovala The Final Two. ®®®
Kmalu bo nared tudi novi album skupine Keane Člani britanske rock skupine v teh dneh skupaj s producentom Jonom Brionom končujejo snemanje svojega tretjega studijskega albuma. Album so snemali v Parizu in Berlinu, med naslovi novih skladb pa je član zasedbe Tim Rice-Oxley izpostavil naslednje; Playing Along, Black Burning Heart in Perfect Symmetry. V skupini je prišlo tudi do kadrovske menjave, njihov novi član je basist in kitarist Jesse Quinn. Svoj zadnji album Under the Iron Sea so Keani izdali leta 2006 in je že presegel milijon
prodanih izvodov.
®®®
Pred dnevi so na otoku podelili letošnje glasbene nagrade britanskega časopisa Mojo. Nagrado za pesem leta je prejela mlada velška pevka in avtorica Duffy za skladbo Mercy iz njenega debitantske-
mmmmmd
George Michael
l_e s t v i
\ NAJ
1.	TAKE A BOW - RIHANNA
2.	NEW SOUL - YAEL NAIM 1NA f
JUSTIN
TIM-
ME A BOW - RIHANNA JEW SOUL - YAEL NAIM
3.	4MINUTES - MADONNA feat. BERLAKE
4.	MERCY - DUFFY
5.	VIOLET HILL - COLDPLAY
6.	CRY FOR YOU - SEPTEMBER
7.	IF I NEVER SEE YOUR FACE AGAIN - MAROON 5 & RIHANNA
8.	SUMMER LOVE - MARK MEDLOCK
9.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
10.	TIME OF MY LIFE - DAVID COOK
11.	THAT'S NOT MY NAME - TING TINGS Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
N; IS:
Foto: internet
AC/DC
ga albuma Rockferry. Duffy je bila nominirana v treh kategorijah. V kategoriji naj debitant jo je prehitel duo The Last Shadow Puppets, v kategoriji najboljši album leta, pa jo je prehitel Nick Cave s svojo zasedbo The Bad Seeds, ki so prejeli to nagrado za svoj album
Dig!Lazarus Dig!
®@®
Kot je bilo pričakovati, bo pevec Beck že letos izdal svoj novi glasbeni izdelek. Album bo nosil ime Modern Guilt in bo nasledil njegov zadnji pri poslušalcih zelo dobro sprejet album The Information iz leta 2006. Na albumu, katerega producent je Danger Mouse iz skupine Gnarls Barkley,bo deset novih skladb. Lansko leto je Beck objavil samostojni singel Time Bomb, ki je prejel nominacijo Grammy za najboljšo vokalno solo rock izvedbo. Modern Guilt bo njegov osmi studijski album, na katerem pa gostuje tudi Cat Power v skladbi z naslovom Walls.
®®®
Paul Heaton, bivši front-man skupin Housemartins in Beautiful South bo 7. julija v trgovine poslal novi album z naslovom The Cross Eyed Rambler, na katerem bo 11 novih
skladb. Paul Heaton je izjemno uspešen britanski pop avtor, ki je bil vodja skupine Housemar-tins do leta 1988, zatem pa je vodil še do leta 2007 skupino Beautiful South. Leta 2001 je pod umetniškim imenom Biscuit Boy izdal svoj prvi samostojni album Fat Chance, na katerem je bila velika uspešnica Mitch.
®®®
Kantavtorka Tori Amos je prekinila sodelovanje z založniško hišo Epic Records in se odločila za samostojno pot. Njen menedžer John Whiter-spon je dejal, da bo odslej kot samozaložnica poskušala svojo glasbo še bolj približati občinstvu po vsem svetu. Ameriška glasbenica namerava svoj novi album izdati spomladi leta 2009. Nove pesmi bo začela pisati in v studio se bo preselila že to poletje. Tori prav tako pripravlja glasbo za muzikal za British National Theatre, ustvarja skladbo The Light Princess. Tori Amos je pri založbi Atlantic Records delovala med letoma 1992 in 2001, nato pa se je preselila k založniški hiši Epic. Zadnji album American Doll Posse je pod njihovim okriljem izdala leta 2007.
Janko Bezjak
Foto: internet
Keane
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
2.	VIVA LA VIDA - COLDPLAY
3.	BLEDING LOVE - LEONA LEWIS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SINGING' IN THE RAIN - MINT ROYALE
2.	TAKE A BOW - RIHANNA
3.	CLOSER - NEYO
NEMČIJA
1.	LOVE IS YOU - THOMAS GODOJ
2.	SUMMER LOVE - MARK MEDLOCK
3.	MERCY - DUFFY
Zanimivosti
Sv. Andraž • Gasilci aktivni
Foto: arhiv
Konec minulega tedna so v občini Sv. Andraž v Mužah pripravili že 4. tradicionalno tekmovanje treh gasilskih zvez: Trnovska vas-Vitomarci, Destrnik in Juršinci. Organizator omenjenega tekmovanja je Gasilska zveza Trnovska vas-Vito-marci in PGD Vitomarci, vodil pa ga je poveljnik GZ Trnovska vas-Vitomarci Manfred Jakop VGČ I. st. Letos se je pomerilo 17 enot, zmago po posameznih tekmovalnih kategorijah pa so si prislužili: med pionirji, mladinci in veterani PGD Desenci, mladinke pGd Destrnik, člani A PGD Gabrnik, članice A PGD Gabrnik in člani B PGD Biš. Pokale sta zmagovalnim enotam podelila župan občine Sv. Andraž Franc Krepša in destrniški župan ter poslanec v državnem zboru Franc Pukšič (na fotografiji). Sicer pa sta se srečanja udeležila tudi ostala dva župana sodelujočih občin, iz Trnovske vasi Alojz Benko in iz Juršincev Alojz Kaučič.
Dženana Bečirovič
Središče • Osnovnošolci pri županu
Foto: arhiv šole
Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je 12. junija v prostorih občine sprejel učence OŠ Središče. Nanj so bili povabljeni učenci odličnjaki in dobitnik zlatega Cankarjevega priznanja. Prisoten je bil tudi ravnatelj osnovne šole Franc Šulek. Župan je za odličen uspeh skozi vsa leta šolanja v osnovni šoli čestital in obdaril Polono Filipič, Luka Horvata, Jureta Janežiča in Nina Kuharja. Sašu Janušiču pa je čestital za osvojeno zlato Cankarjevo priznanje na državnem tekmovanju iz slovenščine. Vsem učencem je zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in doseganju življenjskih ciljev.
M. Milosavljevič
Ptuj • Na celjskem sejmu Altermed
Foto: arhiv šole
OŠ dr. Ljudevita Pivka je že tretje leto vključena v združenje slovenskih Ekošol, ki skrbi za osvešča-nje mladine o skrbi za naravo, sočloveka in lastno zdravje. Skozi celo šolsko leto potekajo aktivnosti, dejavnosti in prireditve, v katerih sodelujejo učenci, njihovi starši in učitelji. V letu 2007/08 so izpeljali projekt, s katerim so želeli izboljšati kvaliteto medsebojnih odnosov, in ga poimenovali Ekologija medsebojnih odnosov. Svoje delo so že drugo leto zapovrstjo predstavili na sejmu ALTERMED v Celju, ki promovira zdrav način življenja, zdravilstvo, zeliščarstvo, zdravo prehrano in naravno kozmetiko.
Helena Petek Hari
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Dušene bučke s pečenim krompirčkom
Foto: Alenka Šmigoc
TOREK
makaronovo meso, zelena solata SREDA
dušene bučke, pečen krompirček ČETRTEK
mleto meso z zelenjavo, paradižnikova solata PETEK
gobova juha z ajdovo kašo, palačinke SOBOTA
govedina po mongolsko**, jagode s sladoledom NEDELJA
francoska čebulna juha, naravni zrezki, riž, solata
PONEDELJEK
grahova juha z mladim krompirčkom, skut-ni narastek*
*Skutni narastek
30 dag sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 12 dag masla ali margarine, 1 kg skute, 4 jajca, 4-6 žlic pšeničnega zdroba, 1 pecilni prašek, 1 vanilijev puding,
rum, sok 1/2 limone, rozine.
Maslo umešamo in postopno dodajamo jajca in sladkor. Nato dodamo skuto, vanilij, zdrob s pecilnim praškom, puding, limonin sok in rum ter rozine po okusu. Pečemo 1,5 ure pri 150° v pekaču z višjim robom. Pečeno potresemo s sladkorjem v prahu.
**Govedina po mongolsko
4 goveji zrezki, por, ingver v prahu. Za marinado: sojina omaka, kitajske začimbe.
Meso razrežemo na podolgovate, tanke rezine. Začinimo ga s kitajskimi začimbami in polijemo s sojino omako. Postavimo v hladilnik za 15 minut. Na olju prepražimo ingver. Dodamo marinirano meso in ga pražimo, dokler ni dosti pečeno. Na koncu dodamo še por, ki smo ga narezali na majhne kockice. Na hitro prepražimo, da ostane por še hrustljav. Govedino po mongolsko serviramo z navadnim ali polnozrnatim ri-žem (in jo poskusimo jesti s palčkami).
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
Če bi imela narava toliko zakonov kot država, ji niti sam bog ne bi znal vladati.
-k-k-k
Živeti je kot ljubiti: ves razum je proti, vsi zdravi nagoni pa za.
•k-k-k
Štirideset let je strašna starost, kajti v njej postanemo to, kar smo.
-k-k-k
Ko začnejo prijatelji človeku čestitati, da je videti mlad, lahko ve, da mislijo, da se stara.
-k-k-k
Prijateljstvo med dvema ženskama se začne in konča z zaroto proti tretji.
-k-k-k
V začetku otroci ljubijo svoje starše. Ko postanejo starejši, jim začnejo soditi. Včasih jim oprostijo.
-k-k-k
Od človeških občutkov traja najdlje sovraštvo. Ljudje ljubijo hitro, sovražijo pa brez naglice.
-k-k-k
Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postaja z rabo vse ostrejše.
-k-k-k
Ni dokaza, da se bolha, ki živi na podgani, boji mačke.
-k-k-k
Kadar nas bogovi hočejo kaznovati, izpolnijo naše molitve.
Zakaj Slovenci toliko pijemo?
Ker smo radi na tekočem.
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
RAKEV ZA MRLIČA
SREDNJEVEŠKI VITEZ
NIZOZEMSKI REŽISER
(JORIS)
BRELE-ŽANINA
ANT. MESTO V SIRIJI
SESTAVLJALEC ANAGRAMOV
DUŠIK
OTILIJA (DOMAČE)
ELEKTRARNA NA DRAVI
NAŠA KNJIŽNA ZALOŽBA
MESTO OB REKI PIAVE
ITALIJANSKA KNEŽJA RODBINA
FILMSKA ZVEZDA
MESTO V ITALIJI
ALŽIR
(ORIG.)
SLAVKO AVSENIK
DUŠIKOVA RASTLINSKA BAZA
PRIVID, BLODNJA
ELI LIKAR
ESTONSKI ŠAHIST (LEMBIT)
BIVŠA TV SPIKERICA REMŠKAR
ENICA, CVEK
AMERIŠKI DŽEZOVSKI PIANIST (SAM)
OBOLEVANJE
PETI DEL CELOTE
PROGRAMSKI JEZIK
ORGANIZEM, KI ŽIVI NA OMEJENEM PROSTORU
PRVI SOVJETSKI VESOLJEC
(JURIJ)
ZGOLJ
KIPARKA TIHEC
LIDIJA NOVAK
EGIPČANSKI BOG ZEMLJE
PREBIVALKA MARSA
HITER UMIK
VODJA, POVELJNIK (STAR.)
GALERIJA V
LJUBLJANI
FIN. PEVKA (MARION)
IGRALKA AMANDA
IZ
BESEDE MADRIGAL
BIVŠI JUGOSL. HOKEJIST (BORIS)
JAPONSKI FOTOAPARAT
MESTO OB VZNOŽJU KAVKAZA
SVARITELJICA
OTO NORČIČ
IGRALKA LONG
PLANOTA V BOSNI
AMERIŠKA ALPSKA SMUČARKA (LINDSEY)
KRANJ
HRVAŠKI PETROL
GRŠKA ČRKA
VRELA VODA
OČE
KRVAVEČA POŠKODBA
Zakaj so Črnogorci klonirali žabe s krompirjem? Da bi krompir sam skakal v košaro.
Kaj je to? Ima 8 rok in IQ 60?
Štirje tipi, ki gledajo nogomet.
Na promenadi je popoldne kar živahno. Močan veter dvigne krilo prikupni ženski. Mlajši frajer se zasmeji. »Vidim, da niste gentleman!« se ujezi mladenka. Frajer se zasmeji: »Vidim, da tudi vi niste!«
Zakaj se Črnogorci rojevajo s carskim rezom? Ker se po naravni poti s foteljem vred ne morejo.
Janez sedi v krčmi in se dolgočasi. Pri neki mizi vidi moškega, ki prav tako nima nobenega pametnega dela. Gre k njemu in ga ogovori: »Oprostite, bi želeli biti četrti igralec pri bridžu?« »Prav rad,« odgovori moški. »Prav, potem vi poiščite tretjega, jaz pa bom drugega in igra se lahko začne.«
Janezek je imel papagaja, ki ga je imel zelo rad. Pa ga je papagaj enkrat razjezil in ga Janezek postavi v zamrzovalnik. Čez nekaj dni se Janezek spet spomni na svojega papagaja. Pogleda v hladilnik in reče: »Ja, koga pa to vidijo moje očke?« Papagaj: »Pingvina!«
»Kako se kaj razumeš z očimom?«
»Zelo lepo! Vsak dan greva k jezeru, sedeva v čoln, odves-lava do sredine jezera, kjer me očim spravi iz čolna. On vesla nazaj sam, jaz pa plavam do brega.« »Ali ni to malo utrudljivo?« »Niti ne, težje je razvezati vrvi in se rešiti iz vreče.«
Medved, lisica in osel so šli na upravno enoto po gradbeno dovoljenje. Prvi je vstopil medved, ker je največji in najmočnejši. Čez nekaj časa se je vrnil in rekel: »Ni mi uspelo.«
Druga je vstopila lisica. Vrnila seje izredno hitro in rekla: »Tudi meni ni uspelo.« Tretji je vstopil osel. Kmalu je prišel nazaj z vsemi papirji in rekel: »Lahko začnemo takoj graditi.«
»Kako pa ti je to uspelo?« ga vprašata medved in lisica. Osel: »Pridem noter in zagledam same svoje sošolce!«
Dolenjci se pogovarjajo v gostilni: »Smolo je imel naš Pero, pil je na litre, umrl je pa od kapi.«
»Zakaj je naš poba dobil cvek iz zemljepisa?« »Zato ker je Veliko Nedeljo in Mursko Soboto iskal na koledarju.«
»Jem, ješ, je ... Janezek, kateri čas je to?«
Janezek: »To je čas kosila!«
Ugankarski slovarček: EVALIT = slovenska knjižna založba iz Ljubljane; LEAP = programski jezik; LONGARONE = italijansko mesto ob reki Piave; RIVERs = ameriški džezovski pianist (Sam, 1923-); STENOTOP = organizem, ki živi na ozko omejenem prostoru; TENEN = egipčanski bog zemlje; TLAPNJA = privid, blodnja; VONN = ameriška alpska smučarka (Lindsey, 1985-, prej Kildow).
■edeuv
'eiuedeu 'iuojs 'uoueo 'P!0|0^|e 'a}S3 'ejjiuipeiA 'euojeguo~| 'y>| '§uny '13 'i!|eA3 'uuegeg 'VS 'e|ej 'e|M 'eu^ed 'esy 'eio '}souAe|oqo ' uegoj}|u ' e^Aosjeiu 'isjiuejgeue ' Luouoj}aiu 'eues ' sueA| 'jeju ' ejsj^ :ouAejopoA :e)|uezjj)| 9) Aeijssu
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
ANDRIC
Govori se ...
... da je poetovionska mestna oblast znova pokazala, kako je treba varčevati z občinskim denarjem, saj je z ekipo prve pomoči v angleški Liverpool poslala le občinske in oblastem ljube novinarje. Tudi to, da je bilo skoraj več spremljevalcev kot tekmovalcev, očitno nikogar ni motilo (vsaj do sedaj ne).
... da je bila holermoška občinska volilna komisija zagotovo najhitrejša v državi, saj je podatke o izidu glasovanja o statusu tamkajšnjega muzeja posredovala javnosti, še preden so prispeli rezultati z vseh volišč.
. da so baje biki še vedno zelo cenjeni, čeprav le umetni, samo da so dovolj divji. To se je lepo pokazalo na nedavnem kmečkem prazniku v Mezgov-cih, kjer se je na ubogo elektronsko žival spravila skoraj polovica vasi.
... da slovenskogoriški poslanec, popularno imenovan tudi Klopotec, na prazniku v Dorna-vi ni prišel do niti ene same be-
sede. To gaje tako užalilo, da se je ob zadnji besedi povezovalke programa kar izstrelil mimo vseh in odbrzelproti domu...
... da razloga za to, da je ostal brez besede, ni treba iskati v volilnem letu, ampak bojda v tem, da je dornavskemu županu kuhal grenko župico kar za njegovim hrbtom.
... da omenjeni slovenskogoriški poslanec rad zamuja na javne prireditve, saj ga - ko sredi prireditve sede v prvo vrsto - zagotovo vsi opazijo.
... da navijači Drave že sklepajo stave, kako dolgo se bo novi trener obdržal na klopi ptujskega prvoligaša. Zanimivo je, da jim kljub slabim izkušnjam optimizma ne manjka.
Vidi se ...
. da je ročno žaganje drv sredi poletja dandanes možno videti le še na kakem kmečkem prazniku. Nihče ne ve, zakaj je na kmečkih igrah v Pongrcah to zanimalo tudi šterntalskega župana (skrajno levo).
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Foto: Milan Cuš
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo prinesel v uredništvo Milan Čuš iz Kicarja, saj se mu je zdelo zanimivo, kako pogumno je drobna ptička sedla na ogledalo njegovega avtomobila, ko se je potepal nekje na Gorenjskem.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
7		6	2		4		9	
					7			
5	2		3			1		4
	4	1	9	7		6	2	
9	6		4		5		3	1
3								
	9						8	
		3		5				
			1		6	7		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	000
Bik	¥»¥	©	€€	0
Dvojčka	VV	©	€€€	000
Rak	VVV	©©	€	00
Lev	VV	©©©	€€€	0
Devica	V	©	€	000
Tehtnica	VV	©©	€€	00
Škorpijon	VVV	©©	€€€	0
Strelec	V	©©©	€€€	00
Kozorog	VVV	©©©	€	000
Vodnar	VV	©	€€€	0
Ribi	VVV	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 24. junija do 30. junija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 27. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Lana Žgeč, Spodnja Hajdina 69, 2288 HAJDINA.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Francoski pesnik, romanopisec, dramatik in filmski režiser Jean Cocteau je bil raztresen in pozabljiv. Nekoč se je spomnil in za rojstni dan poslal nečaku plišastega medvedka.
Čez nekaj dni je dobil zahvalno pismo: "Striček, hvala za medvedka. Povedati ti moram, da sem prav za rojstni dan napredoval v čin polkovnika."
***
Ko je nekoč na seji Akademije med dolgočasnim govorom zaspal eden od kolegov, ki je bil sicer popolnoma gluh, je francoski pisatelj Alexis Piron pripomnil: »Zaspal je, kot da bi vse slišal.«
***
Ko so vprašali angleškega pisatelja Charlesa Dickensa, kaj misli o šahu, je po kratkem razmisleku odgovoril: "Šah je igra,
ki zahteva preveč razuma, za razum pa je v šahu preveč igre."
***
Neki čvekač se je spravil nad avstrijskega psihologa Alfreda Adlerja in mu govoril in govoril. Ko ni dobil nobenega odgovora, ga je vprašal:
"Ali sem vam mogoče nadležen in vas odvračam od kakega dela?"
"Kar govorite naprej," mu je odgovoril Adler "saj vas sploh ne poslušam."
***
Francoski pisatelj Jules Verne je pogosto pisal "kot mu je teklo pero". Misli so mu tekle brez prave povezave. Tako se mu je v eni izmed njegovih številnih knjig zapisalo naslednje: "Leto 1793! Celo v tem času skrajne strahote so francoski služabniki dokazali svojo skrajno vdanost. Mnogo se jih je dalo giljotinirati namesto svojih gospodarjev, ki jih niso hoteli izdati; ko pa so se časi umirili, so molče spet začeli zvesto opravljati svojo službo."
***
Nekoč je ameriškemu generalu Williamu Shermanu, ki je v secesijski vojni pripomogel k zmagi unionistov, pisal nek zbiralec spominkov in ga prosil, naj mu pošlje avtogram in koder svojih las. General mu je odgovoril: »Žal vam ne morem ustreči. Mož, ki je dajal moje avtograme, ni več v službi pri meni, sluga pa je plešast.«
***
Ameriški elektrotehnik in izumitelj Thomas Alva Edison je veljal vse prej kot za čudežnega otroka. Njegova mati je dobila pred vpisom v šolo od zdravnika naslednji nasvet: "Zelo neprijetno mi je, ker vam moram povedati, da je vaš sin umsko zaostal. Ne svetujem vam, da ga vpišete v šolo."
Ptuj • Svečano odprtje parka Fortuna
Park zdravja, sreče, dobrega počutja in druženja
V neposredni bližini hotela Primus so na prvi poletni dan svečano odprli novi ptujski park Fortuna. Njegov osrednji del je vetrnica zdravja, ki simbolizira harmonijo človeka, narave in vesolja.
Foto: Črtomir Goznik
Odprtje novega ptujskega parka je spremljal bogat kulturni program. Nastopil je tudi Mladinski pevski zbor OŠ Mladika pod vodstvom prof. Jasne Drobne.
Odprtje novega ptujskega parka je spremljal izbrani kulturni program, v katerem so sodelovali Mojca Morya z gongi, Daniela, kraljica ognja, in Mladinski pevski zbor OŠ Mladika pod vodstvom prof. Jasne Drobne.
Park Fortuna leži na jugozahodnem delu Term Ptuj in obsega skoraj tri hektarje. Kolo zdravja je sestavljeno iz 55 ginkovcev, zelo zdravilnih dreves, ki so jih uporabljali že Kitajci. Ko se bodo obrasla, bodo dala čudovito senco v prekrasnem parku. Tudi jezero, ki je še v nastajanju, bo obdano s številnimi drevesi in okrasnim grmičevjem. V parku Fortuna je zasajen tudi Evropski drevored s 30 lipami, ki povezuje hotel z igriščem za golf. Načrtujejo pa tudi ureditev zeliščnega vrta na enem hektarju. Park Fortuna ni namenjen samo gostom Term, temveč vsem Ptujčanom in Ptuj-čankam ter gostom, ki pridejo
#
C



H - i f P/p) I ^
_T _) J J JJJ J NAGRAJSKEME
u Jfcl
g ^ift ftU
'I'll UiL
DVORIŠČU V ORMOŽU
torek, 24. junij ob 18.00
GRAD ORMOŽ
OTVORITEV RAZSTAVE ORMOŽ V VOJNI ZA SLOVENIJO
torek, 24. junij ob 19.00		GRAJSKO DVORIŠČE		OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI		
						
torek, 24. junij ob 21.00		Kerenčičev trg, Ormož		5. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK		
						
sreda, 25. junij ob 21.00		GRAJSKO DVORIŠČE		KLAVIRSKI RECITAL LARISE PETEK	brezplačne vstopnice	
četrtek, 26. junij ob 21.00		GRAJSKO DVORIŠČE		BELOKRAJNSKI VEČER: ŽENSKA VOKALNA SKUPINA LAN METLIKA, TAMBURAŠKI ORKESTER DOBREČ DRAGATUŠ		vstopnina 5€
						
petek 27. junij ob 21.00		GRAJSKO DVORIŠČE		TERRA FOLK	vstopnina 10 €	
						
sobota, 28. junij ob 21.00		GRAJSKO DVORIŠČE		FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT LJUBLJANA		vstopnina 10€
						
nedelja, 29. junij ob 19.00		GRAJSKO DVORIŠČE		GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE GLEDALIŠČE UNIKAT: HALO, RDEČA KAPICA	brezplačne vstopnice	
						
petek, 4. julij ob 21.00		GRAJSKO DVORIŠČE		TOLKALSKA SKUPINA S PLESALKAMI PERKAKŠENS IN KIKE: RITMI AFRIKE		vstopnina 5€
						
sobota, 5. julij ob 21.00		GRAJSKO DVORIŠČE		PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ: EVALD FLISAR: AKVARIJ	vstopnina 10 €	
						
nedelja, 6. julij ob 19.00		GRAJSKI VRT		ŽIGA GOMBAČ: EKO KRIMINALKA ZABAVEN PROGRAM ZA OTROKE IN MLADINO		brezplačne vstopnice
						
ponedeljek, 7. julij ob 21.30		GRAJSKO DVORIŠČE		TRACK 47: INTERMEDIJSKI GLASBENI DOGODEK S SLIKANJEM V ŽIVO IN VIDEO PROJEKCIJAMI	brezplačne vstopnice	
						
torek, 8. julij ob 21.00		GRAJSKO DVORIŠČE		ZLJAH A. SOKOLOVIC: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC		vstopnina 5€
na enodnevni izlet na Ptuj in se lahko v tem parku sprehodijo. Za odprtje parka Fortuna so izbrali kresno noč, poletni solsticij, na najlepši možen način so vstopili v poletno kopalno sezono, od katere veliko pričakujejo. V novem ptujskem parku se bodo v bodoče marsikaj dogajalo, pomembno je, da ga ljudje sprejmejo za svojega, da postane redna postaja gostov in Ptujčanov na poti do zdravja. Če ne prej, bo množično ponovno vabil 21. junija 2009, je ob svečanem odprtju parka Fortuna na prvi poletni dan 2008 povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc.
»Vetrnica zdravja simbolizira slog zdravega življenja. Centralna ploščad pa simbolizira zavedanje
sebe, ki je eden izmed osnovnih elementov ne samo zdravega načina življenja, temveč sploh našega življenja na tem planetu v bodoče. Brez zavedanja sebe z vsem razumom, ki ga imamo, ne bomo kaj dosti koristnega naredili. Kot vidimo, imamo v zadnjih 30 letih vedno večje težave. Um ni tisti, ki bo zmogel premostiti težave modernega človeka, temveč bo to zavest, ki bo usmerjala um. V grand hotelu Primus smo ustvarili tip wellnes-sa, kjer je ta komponenta bistvena. Wellness je harmonija telesa, uma in duha, torej zavesti,« pa je ob otvoritvi parka Fortuna v soboto povedal Srečko Šorli, wellness svetovalec.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, je na sobotni otvoritvi parka Fortuna povedal: »Novi ptujski park ni samo park gostov Term Ptuj in grand hotela Primus, temveč tudi park Ptuja in Ptujčanov.«
SJP
TV
SBsupflOlh iGflte-Püiüßi) Po5®§]o?®[ra]®w
Prodaja vstopnic: TIC v gradu Ormož, vsak dan od 11.00-16.00, v nedeljo od 10.00-14.00 ter uro pred začetkom predstave. INFO: 02 741 53 56. Prizorišče: grajsko dvorišče Ormož, v primeru slabega vremena Dom kulture Ormož.
SPORED ODDAJ
TOREK 24.6.
8.00 Oddaja Občine Destrnik - ponovitev 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Valeta OŠ Destrnik
SREDA 25.6.
8.00 Oddaja Občine Hajdina - ponovitev 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 60 let KD Talum Kidričevo
ČETRTEK 26.6.
8.00 Praznik Občine Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Zaključni koncert OŠ Dornava
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDMPtuj: Andrej Korpar, predsednik
Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer
Mestni odbor SDS Ptuj:
Čestitamo Vam ob dnevu državnosti in Vam želimo prijetno praznovanje.
Miran MeSko,	Dejan Levanič,
predsednik občinskega odbora SD Ptuj	predsednik območne
in vodja svetniške skupine	organizacije SD Ptuj
Prireditvenik
Torek, 24. junij
18.00 Ormož, na gradu, odprtje prenovljene razstave Vojna za Slovenijo 19.00 Ormož, grajsko dvorišče, osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti
20.00 Maribor, Židovski trg, galerija Dlum, odprtje likovne razstave - vabljeni mladi 2008, razstavljajo: Nika Autor, Jana Beltran, Katarina Bebar, Urška Bolikovac ... 20.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, osrednja slovesnost ob dnevu državnosti Republike Slovenije, slavnostni govornik bo dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj 21.00 Ormož, Kerenčičev trg, 5. ormoški nočni ulični tek Ormož, v Sokolani, Občinska proslava ob dnevu državnosti s koncertom
zbora dijakinj Gimnazije Ormož Ivanjkovci, v osnovni šoli, zaključna prireditev - Hura, počitnice
Sreda, 25, junij
2G.GG
21.GG 21.GG
Velika Nedelja, na prostem pred gradom, 2. koncert tamburaške glasbe, v primeru slabega vremena bo prireditev v športni dvorani v Veliki Nedelji
Ormož, grajsko dvorišče, koncert orkestra slovenske vojske Vurberk, na gradu, ogledate si lahko tekmovalno predstavo 43. Borštnikovega srečanja, Raztrganci
Četrtek, 26. junij
9.30 Ormož, jedilnica Centra za starejše občane, praznovanje rojstnih dni stanovalcev
21.00 Vurberk, na gradu, ogledate si lahko tekmovalno predstavo 43.
Borštnikovega srečanja, Raztrganci 21.00 Ormož, grajsko dvorišče, Belokrajnski večer: Ženska vokalna skupina Lan metlika, Tamburaški orkester Dobreč Dragatuš Ptuj, hotel Park, četrtkov večer, gostje Sabina Kobale, družina Barin-Turica, učenec glasbene šole Karola Pahorja, gostiteljica Antonija Krajnc Ivaniševic, projekt članov Društva upokojencev Ptuj
Kino Ptuj
Četrtek, 26. junij, ob 20.00 Seks v mestu - romantična komedija.
www.radio-tednik.si
Avtocenter Brezja d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471.9 JT11M	2006	14.990	KUMA	RDEČA
BMW SERIJA 3 COUPE: 330 CD	2005	22.990	AVI. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:318 D	2003	12.490	AVT. KUMA	KOV. CBNA
CITROEN C31.41	2004	7.590	AVT. KLIMA	KOV. BORBO RDEČA
CITROEN XANTIA 2.016V	1908	2.490	KUMA	KOV.T. ZELENA
FIATPUIVTO GRANDE 1.2	2006	7.090	KUMA	KOV. S. MODRA
MERCEDES RAZ.C220	1995	3.590	AVT. KUMA	
MERCEDES RAZ. E 270 CDI	2002	10.990	AVT. KUMA	
SKODA FABIA 1.4	2005	0.990	KUMA	KOV. SREBRNA
VWGOLFIII 2.8VR6	1994	2.490	KUMA	
VW SHARAN 1.9 TOI TL	2003	12.990	AVT. KLIMA	
SPRINT CHOPER RAPTOR	2008	1.999	NOVO	ČRNA
SPRINT EXSACTLY 50	2008	1.099	NOVO	BELA
SPRINT MAX 49 CCM	2008	099	NOVO	
SPRINT FfflON 125 CCM	2008	1.199	NOVO	
Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato nas pot vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
SPOMIN
18. junija je minilo eno leto, odkar si nas za vedno zapustila, draga sestra, teta in svakinja
Slavica Jurenec
IZ DOBRINE 49
Hvala vsem, ki se je spominjate, prižgete svečko ali se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu.
Vedno s teboj najdražji
Mali oglasi
STORITVE
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
Odškodnine vseh vrst - 5 %; brezplačni pravni nasveti; reševanje vseh pravnih vprašanj vam nudi izkušen pravnik Mičo M. Pe-šic, s. p. - univ. dipl. pravnik (s pravosodnim izpitom), Slovenja vas 6 b; PE Ptuj, Vodnikova ul. 2; non-stop: 041 418 236.
KMETIJSTVO
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo, telefon 041 312 621.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
DELO
IŠČEM DELAVCA za suhomonta-žno gradnjo ter montažo oken in vrat. Sandi Cvetko, s. p., tel. 041 250 933.
NEPREMIČNINE
V	OKOLICI Ptuja prodam 1030 m2 gradbene parcele. Tel. 051 412 042.
PRODAM enostanovanjsko hišo v centru Ptuja na idilični lokaciji. Kvalitetno grajena, redno vzdrževana, KTV, možnost priključka na plin, garaža. Vseljiva takoj. Ogled in cena po dogovoru. Tel. 051 360 590.
V	NAJEM ODDAM skladiščne prostore od 100 do 300 m2. Informacije na telefon 031 317 931.
VSAK ČETRTEK OS 20.00 URI
A
POSKOČNIH
1.	GAŠPERJI-To smo mi
2.	MITJA KVINTET-Uspavanka
3.	NOVI SPOMINI-Šopeksuhih rož
4.	A JE TO - Za fanta srce je zmeraj kosmato
5.	Ans. TONIJA VERDERBERJA - Zvezde nad Vrhgoro
6.	Ans. ORION - Na vaški veselici
7.	ŠTAJERSKI FAKINI - Pijača bogov
t
POP 7 TOP
1.	KATRCA-Ni dovolj
2.	PREPIH - Playa de la Portorož
3.	ČUKI - Uuu
4.	NOVA LEGIJA-Nisem kriva
5.	NAVIHANKE- Gasilec
6.	KINGSTON -Tropikana klub
7.	LA PASSION-Copata
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tal. Številka:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Ivanka Fladung Janežovski vrh 5 2253 DESTRNIK
MOTORNA VOZILA
VW Golf 1,4, 1996, registriran do decembra, prodam. Tel. 031 659 530.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI -tudi za dohodke nižje od 400 EUR - poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena P ra potnik B.p, Plvkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
In dvignila se senca je visoko iz groba vašega, temna do zvezd -in kot bila je bela njena roka, spoznali smo - ime ji je: BOLEST ... (Župančič)
V	SPOMIN
25. 6. 1988 - 25. 6. 2008
V	sredo, 25. junija, mineva dvajset let od tragične smrti naših dragih
Martina in Marka Slameršaka
IZ MARKOVCEV
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njun grob, se ju spominjate s cvetjem, svečo ali dobro mislijo.
Njuni: Ivanka in Jožica z družino ter Megličeva in Slameršakova rodbina
Za vsakega imaš vzdihljaj, ki bil je srcu drag nekdaj ...
ogis^JW
Rajšpova ul.16 2250 Ptuj
Zaradi širitve dejavnosti v podjetju vabimo k sodelovanju podjetne, komunikativne sodelavce/-ke, željne novih izzivov in skupne rasti, za delovna mesto:
Komercialist, specialist za logistiko.
Potrebna znanja in izkušnje: višješolska ali visokošolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju logistike, poznavanje komercialnih - referentskih poslov, organizacijske, pogajalske in komunikacijske sposobnosti, poznavanje dela z računalnikom, samostojnost, poštenost, natančnost, zanesljivost.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO	IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE	
ZA TORKOVO	IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
rt
ü rt rt o
2 o « a) c n ® ®
= TI
Svetniki Mestne občine Ptuj iz svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI.
AH Furman Rogaška c. 13, Ptuj, 02 788 54 77
Vurberk • Na 17 festivalih že 446 polk in valčkov
Stroka za Golte, občinstvo za Vrt
Čeprav so organizatorji letošnjega 17. festivala vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo- in večgla-snim petjem še tik pred pričetkom festivalskega večera kljub zadovoljstvu ob nabito polnih tribunah iz dvorišča vurberškega gradu zaskrbljeno gledali v dolino, ker so se v daljavi nabirali temni oblaki, sta na prvi poletni dan vendarle zmagala lepo vreme in dobra volja.
Kakorkoli že, od minule sobote, 21. junija, je zakladnica slovenske narodno-zabavne glasbe bogatejša za 28 novih, pretežno všečnih skladb, ki so jih v živo izvedli člani 12 narodno-zabavnih ansamblov iz vse Slovenije, med njimi kar štirje debitanti. Prizadevni člani Turističnega društva Vurberk, ki so v sodelovanju z agencijo Videoton Geržina, RTV-centrom Maribor in Slovenskimi novicami tudi letos prireditev speljali brezhibno, pa so ponosni tudi zaradi dejstva, da je doslej na Vurberku zagledalo luč sveta že 446 polk in valčkov.
Že skorajda legendarni vo-diteljski par Ida Baš in Janez Toplak sta se tokrat oglašala kar z balkona odrske scene, ki jo je tudi tokrat domiselno prilagodil okolju Ivan Napo-tnik. Sicer pa so se s po dvema skladbama na letošnjem Vurberku predstavili: ansambel Naveza iz Jarenine, Krajcarji iz Braslovč, ansambel Čar iz Gornjega grada, Prosen iz Žažarja pri Horjulu, Vrt iz Oplotnice, pa simpatične Iskrice iz Laškega, ansambel Li-povšek iz Velenja, Gorski cvet iz Črnega vrha nad Idrijo, Sijaj iz Sevnice, Zapeljivke iz Rečice ob Savinji, ansambel Golte
Foto: M. Ozmec
Legendarni voditeljski par Ida Baš in Janez Toplak je letošnji festival vodil kar iz scensko prirejenega grajskega stolpa; na posnetku pred nastopom ansambla Iskrice iz Laškega.
Foto: M: Ozmec
Tine Lesjak s svojimi mladimi zmagovalci, člani debitantskega ansambla Vrt iz Oplotnice, ki si je pripel in priigral prvo nagrado strokovne komisije ter plaketo Jožeta Sifrerja za najboljše večgla-sno petje.
iz Mozirja, Orion iz Rake pri Krškem, Novi spomini iz Novega mesta ter ansambel Vihar iz Slovenj Gradca.
Njihove nastope z igranjem in prepevanjem v živo je poleg navdušenega in s številnimi »navijaškimi« transparenti opremljenega občinstva pozorno spremljala tudi petčlanska strokovna komisija, ki ji je tudi letos predsedoval Slavko Avsenik, mlajši, ob njem pa
Foto: M: Ozmec
Prvo nagrado občinstva in zlatega zmaja so člani ansambla Golte prejeli iz rok dupleškega župana Janeza Ribiča.
Napoved vremena za Slovenijo
so bili še Urška Čop Šmajgert, Irma Rauh, Tomaž Tozon in Alojz Toplak. Splošna ugotovitev stroke in poznavalcev vurberškega festivala je, da se kvaliteta ansamblov iz leta v leto boljša, saj slabih in neizobraženih muzikantov že skoraj ni več, sicer pa so brez posebnih težav razglasili tri najboljše po svoji oceni.
Tretjo nagrado je stroka namenila ansamblu Golte iz Mozirja (ki je lani po izboru žirije osvojil prvo mesto), drugo nagrado strokovne žirije je letos osvojil ansambel Novi spomini iz Novega mesta, prvo nagrado pa so presenetljivo prejeli debitanti letošnjega Vurberka, mladi člani ansambla Vrt iz Oplotnice, ki so zablesteli pod mentorskim vodstvom Tineta Lesja-ka, sicer člana znamenitega ansambla Bratje iz Oplotnice.
Tine je bil tega še posebej vesel, saj je njegov sin, prav tako glasbenik, v Vrtu kitarist, povrhu vsega pa si je zmago svojih varovancev prislužil prav na svoj rojstni dan. S tem pa zmagoslavja ansambla Vrt še ni konec, saj si je prislužil še dve nagradi letošnjega Vur-berka: plaketo Jožeta Šifrerja za najboljše dvo- in večglasno petje, njihova skladba Klo-potec, katere avtor glasbe, besedila in aranžmaja je Tine Lesjak, pa je za najboljšo pro-
glasila tudi komisija radijskih postaj Slovenije.
Posebna komisija je tudi letos ocenjevala besedila festivalskih skladb in tretjo nagrado dodelila pesmi Drugemu si se predala, ki jo je napisal Matjaž Vrh, izvedel pa ansambel Gorski cvet; drugo nagrado je prejelo besedilo pesmi Hvala ti, oče, ki jo je napisala Majda Rebernik, izvedel pa ansambel Naveza, prvo nagrado pa je prejela Fanika Požek za besedilo pesmi Zadnji ajdov snop, ki jo je izvedel ansambel Sijaj.
Seveda je bila volja občinstva tudi letos nekoliko drugačna od ocene stroke, saj je največ glasov in s tem prvo nagrado ter kipec zlatega zmaja iz rok župana občine Duplek Janeza Ribiča prejel ansambel Golte iz Mozirja, drugo nagrado in srebrnega zmaja je občinstvo prisodilo debitantskemu ansamblu Čar iz Gornjega Grada, tretjo nagrado občinstva pa je prejel prav tako debitantski ansambel Naveza iz Jareni-ne. Še to, tudi letos je na dan festivala izšla festivalska zgoščenka, celotno prireditev je posnela tudi ekipa regionalnega RTV-centra Maribor, posnetki pa naj bi bili v kratkem objavljeni na prvem programu Televizije Slovenija.
M. Ozmec
Kadar na Ladislava (27.) dežuje, dež še dolgo kraljuje.
Danes bo dopoldne pretežno jasno. Popoldne bo nastajala ko-pasta oblačnost in v notranjosti Slovenije tudi posamezne nevihte, ki bodo verjetnejše v severnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 28 do 33 stopinj C.
V sredo bo precej jasno. Popoldne bodo posamezne nevihte. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Občasno bodo krajevne plohe in nevihte. Pogostejše bodo popoldne. Nekoliko manj vroče bo.
Osebna kronika
Rodile so: Damjana Galun, Podvinci 71/a, Ptuj - Kajo; Bri-gita Fridl, Destrnik 32 - Nejo; Olga Kukovec, Krčevina pri Vurbergu 58/b, Ptuj - Nika; Klavdija Rajšp, Vitomarci 33 -Lano; Lidija Antolič, Log 47/a, Rogatec - Nejca; Nataša Žnida-rič, Belski Vrh 8, Zavrč - Lea; Sonja Petrovič, Jablovec 56/b, Podlehnik - Vita; Marija Jere-nec, Popovci 6/a, Ptujska Gora - Nika; Janja Kitak, Stoperce 71/a - Jakoba; Petra Vogrinec, Gerečja vas 95, Hajdina - Gaja; Petra Godec, Krčevina pri Vur-bergu 36/b, Ptuj - Lio; Danica Erhatič, Zagorci 12, Juršinci -Blaža; Mateja Toplak, Spuhlja 43, Ptuj - Niko; Dušanka Bom-bek, Majšperk 106 - Nušo; Carmen Vukelič, Rabelčja vas 21/a, Ptuj - Ano; Mihaela Zupanič, Gubčeva ul. 13, Ptuj - Nikol. Umrli so: Slava Orešnik, rojena Kozjak, Skolibrova ul. 8, Ormož, rojena 1926 - umrla 3. junija 2008; Marija Šegula, rojena Prelog, Gajevci 9, rojena 1917 - umrla 11. junija 2008; Ana Bratša, rojena Ivančič, Korenjak 1/a, rojena 1927 -umrla 11. junij 2008; Kristina Osetič, rojena Skaza, Slovenja vas 31, rojena 1927 - umrla 12. junija 2008; Janez Topolovec, Gradišče 23, rojen 1964 - umrl 15. junija 2008; Franc Petek, Bratislavci 58, rojen 1934 -umrl 17. junija 2008; Katarina Trafela, rojena Gabrovec, Be-lavšek 8, rojena 1927 - umrla 12. junija 2008; Franc Korošec, Ptujska Gora 52, rojen 1941 -umrl 15. junija 2008. Poroke - Ptuj: Peter Žnidarič in Smiljana Steiner, Gerečja vas 35. Boris Krajnčič in Marjana Cafuta, Abramičeva ul. 1, Ptuj. Roman Vojsk, Kicar 45/b, in Mojca Furman, Zagorci 71. Borut Razlag, Ul. heroja Lacka 38, Lenart v Slovenskih goricah, in Janja Volgemut, Biš 50. Damjan Vogrinec, Skorba 56/b, in Anita Murko, Svetinci 34. Iztok Piperski, Kosarjeva ul. 50/c, Maribor, in Simona Munda, Brstje 6, Ptuj. Peter Cafuta in Klementina Brodej, Hreničeva 1, Ptuj.
Poroka - Ormož: Dejan Je-rebič, Hum pri Ormožu 21, in Vladka Prstec, Slovenska cesta 46, Središče ob Dravi.
Foto: M. Ozmec
Na Vurberku je očaral tudi ansambel Car iz Gornjega Grada, ki je za drugo nagrado občinstva prejel srebrnega zmaja.
Črna kronika
Zasegli orožje
Policisti PP Lenart so pri delu na terenu že pred časom prišli do informacij, da naj bi 35-letni domačin, doma v okolici Lenarta, doma posedoval orožje. Po temeljitem preverjanju informacij, ki so se potrdile kot resnične, so pridobili odredbo sodišča in pri njem doma 12. junija opravili hišno preiskavo. V njej so našli in zasegli puškomitraljez, pištolo kalibra 7.65 s pripadajočim okvirjem, puško kalibra 22 z daljnogledom, malokalibrsko puško z daljnogledom, 48 kosov nabojev za puškomitraljez, 230 kosov ostrih nabojev in 40 kosov nabojev kal. 7,62. Osumljenega bodo kazensko ovadili na mariborsko tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksplozivov.
Vlomi
Neznani storilec je 17. junija vlomil v stanovanjsko hišo v Krčevini pri Vurbergu in odtujil plazmatski TV, kamero, fotoaparat in zlatnino. Lastnika je oškodoval za okoli 3000 evrov.
Neznanec je 16. junija vlomil v stanovanjsko hišo v Pivkovi ulici na Ptuju, odnesel pa je LCD-monitor, kitaro, različno obutev, fotoaparat in GSM aparat. Škoda znaša okoli 2000 evrov.