SMtf, 112 Posamezna številka 20 stotink V Trsta« v s rado 12. raaja 1920 Posamezna številka 20 stotink Izhaja — iivzcmši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : ulica' sv. Frančiška Asiškega štev. 20, i. nadstropje- - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol leta L 32._ in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 sti t osmrtnice, zahvale, poslanice in vab.la po 80 stot, oglasi denarnih zavodov mn> po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najnimj pa L 2. — Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. N ročni na in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 'JO PoSMa v Pollonzl začela. Trumbičev prihod v Pallanzo. PALLANZA, 10. (S.) S posebnim vlakom iz Milana je prispel na postajo v Pallanzi. Fondo toče ob 21.30 jugoslovenski minister vnanjih stvari g. Truinbić v spremstvu načelnika svojega kabineta g. Pavlovića in podpoveljnika vrhovnega štaba polkovnika Kalafatoviča. Na postaji so jih sprejeli krni. Garbasso, palanški podprefekt, orožniški poveljnik stotnik Cammini in dva tajnika jugosloven-»kega odposlanstva ki sla prispeia že prej sem. Po izmenjavi pozdravov so se jugoslovenski odpo-slar-.i odpeljali v avtomobilu v hotel > Eden Prvi se tanek jugoslovenskih in italijanskih odposlancev. PALLANZA, 10. (S.) Jutri ob il se bo vršil v vili Casanova* prvi sestanek italijanskih in jugo- slovenskih odposlancev. • « • De;sivo, da jugoslovensko odposlanstvo ni primio v Pallanzo v popolnem številu, kakor se je pričakovalo, in da je prišlo z veliko zamudo, tclmači italijansko časopisje na različne načine. *Secclov< belgrajski poročevalec Mario Borsa pravi v poročilu, s katerim .javlja Trumbičev odhcd iz Belgrada samo v spremstvu tajnika Pa.vlovića in polkovnika KalafatJviča, da mu je Rybaf izjavil, da ostanejo csi, Žolget in Radovič začasno v Belgradu in da odpotujejo šele pozneje v drugem dchi pogajanj, ko se doseže sporazum v splošnih točkah in se bo začela razprava o podrobnostih. Poročevalec smatra, da se v Pallanzi doseže končna rešitev, teda svari pred domnevo, da bode pogajanja zelo kratka, ker mnogo je £e vprašanj, o katerih se bo morale pedrdboo in dolgo razpravljali, čeravno ob-9-tr.ija na c-beh straneh prijateljsko razpoloženje »Secolov- dopisnik v Pallanzi opisuje pri-Ivcd juhiii smo danes vest — p^še »Epcca* — ki bi se lahko v drugačnih časih prezrla, a dobiva danes veliko važnrst: % Jugor'aviji je vzpostavljen red in železniški promet je že f,©koliko dni sem pcpdncma normalen. To pomenja, da je imela zamuda jugoslovenskih udpt-slarcev politične in ne materijalne vzroke. Še eno čudno dejstvo: najprej se je javile, da pride Pašič iz Pariza v svrho priključitvi, k jugoslcvenskemu odposlanstvu; nato vest. oa Pašič ne pride; sedaj pa zopet vest, da pride. Z elementi, ki ;:h imamo na razpolago, lahko rekonstruiramo dogodke. Epcca pravi nato, da je najprej zmagala v vladnem svetu v Belgradu Protičevo stališče da se Reka pusti Italiji; vsled teija je Pašić, ki se je strinjal s tem stališčem pristal na udeležbo pri odposlanstvu. Ker se pa Trumbič ni hotel vdati, je Pašič odklonil svojo udeležbo. Medtem je izbruhnil spor med Protičem In f'ašićcm zaradi notranje politike — pripoveduje še vedno -Epoca — ker je Pašič proti reakcijonarnim sistemom in za zmerno postopanje. Pašič je nato prestopil na Trumbič evo 6tran, sprejemni njegovo nepopustljivost v reškem vprašanju, in javil, da se udeleži pogajanj v Sati Remu. Teda dočim bi bil on prišel pred par dnevi v Pollanzo, da brani popustljivost glede Reke, prihaja bržkone danes z nasprotnimi nameni. »Včeraj se je zdelo, da je reško vprašanje v glavnem rešeno — zaključuje list — toda danes obračajo Jugoslaveni Trumbiču se je posrečilo pridobiti Pašiča na svojo stran zmešati karte na mizi,* Trumbič o jadranskem vprašanju. BELGRAD, 10. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič je sprejel zastopnika »Beogradske Štampe«, ki mu je stavi! vprašanje, kaj je bila vcdilna ideja naše delegacije in vlade v jadranskem vprašanju, in posebno ali so lo idejo dosedaj obvarovali. Minister dr. Trumbič |e izjavil: »Nisem mislil, da bo treba daviti v Belgradu tako vprašanje, ki bi samo po sebi moralo predstavljati neko sumnjo o odgovoru nanje. Za to sumnjo ne more biti me-sia od početka do sed?j. Vse naše vlade Ln vsi člani naše delegacije so vedno imeli brez omahovanja pred očmi eno in isto vodilno idejo. Vedno smo imeli pred očmi najbolj bistvene r:spedarske in strategične interese naše države. Sklenili smo, da jih obvarujemo po vsaki ceni. Mednarodni odnošaji, ustvarjeni ."rez naše velje, so nas primorali, da se prila-Jod imo žrtvam na nekaterih točkah, kjer je naše narodnostno pravo nesporno, vendar oni osnovni, res življenski interesi, katere vsi enako pojmimo — naj se tičejo severa ali pa iud: Jadranskega morja — ti interesi ne mo-; rejo biti predmet pogajanj ali od:topitve. Ko ' bo prišel čas, da širša javnost izve podrobnosti našega dela, se bodo vsi prepričali o re-| sničnosti teh besed. S tem se bo podal dokaz, la je bila politika naše države na mirovni konferenci vestna in dosledna. Z ozirom na Trumbičevo izjavo, da ni v jugoslo-venskem odposlanstvu in vladi nobenega spora med skupino, ki polaga večjo važnost na Reko in "kupino, ki polaga večjo važnost na Skader, piše Beogradska Štampa«: »Trumbićeva izjava je naredila konec bajki, ki jo je inozemstvo tendenci-■ozno razširilo med našim javnim mnenjem, češ da 4>stoja v našem odposlanstvu in naši vladi nekak por med skupino, ki polaga večjo važnost na Reko in skupino, ki polaga večjo važnost na Skalar. V resnici je bila Trumbićeva izjava bolj po-'rebna za tujce nego za nas, ker mi se moramo •obro zavedati življenskih, strategičnih in gospo-larskih koristi naše države ter razumeti, da so te oristi zastavljene enako na severu (Reka) in na ' igu (Skadar) Jadranskega morja. Toda Trumbićeva zjava je primerna zaradi vtiska, ki ga "bo naredila v inozemstvu, predvsem na italijansko mnenje, na ^redvečer neposrednih in sklepnih pogajanj, ki se 'ačenjajo z Italijo. Potrebno je, da čuje italijanski -arod v tem hipu iz Belgrada in od meredajne =ebe, da so naši merodajnt krogi, vsi in vedne natrali jadransko vprašanje kot nedeljivo celolc n branili naše življenskc koristi popolnoma slož o, bodisi da je šlo za reško bodisi za skadarske ■ prašanje. Treba je, da v inozemstvu zvedo enkra4 -a vselej, da vsak zavedni državljan naše države ->a naj bo Slovenec. Hrvat ali pa Srb na enak na čin promatra življenskc koristi naše države in da obeden sued nami ne stavlja kakih posebnih al. okalnih skrbi nad te koristi. V takih razmerah s' začenjajo pogajanja med našim in italijanskim od ~-os!anst"om. Imamo razloge za domnevo, da bodo mela ta pogajanja v kratkem dober izid, ki g" Nosta sorejela oba soseda z enakim zadoščenjem. Po nekaterih vesteh, ki smo jih dobili iz uradnega ira. se zdi. da je uspeh naših temeljnih zahtev slede Skadra že zagotovljen, in da preostaja sanic rešitev reškega vprašanja.« Vesničeva pogajanja s strankami. BELGRAD. 8. Kakor se zatrjuje v meredaj-•v'h kregih narodnega predstavništva, obstoja • panje, da bo rodila akcija dr. Vesnič». zadovoljiv uspeh. D?nes se je pcgajal ćr. Vesrič s jredsednikem narodnega predstavništva dr. Ribarom o pregramu nove vlade, na kar ga e le ta cbvestrM, da se je seja narodnega predstavništva morala na novo odložiti na ponedeljek, ker je bila današnja seja narodnega predstavništva vsled tega, ker vlada nima V.oruma, nesklepčna. Kakor se zatrjuje v po- i--„^i, „„rpgj..,^ protič uveljaviti svojo zavlačevalno taktiko pri pogajanjih; ki jih je zapocel v imenu krone dr.- Ves\nič. Slombiiiaeije glede sestave novega kabineta. BELGRAD, 8. Situacija je neizpremenjena. ;)anr$ se je pogajal dr. Vesnič z naro-dnim in jugooiovenskim klubom. Kakor se zatrjuje, bi vel naredni klub v novem kabinetu dva za-tcpn.ka, jugoslovenski klub pa ene^a. Parla-uentarna zaednica bi imela v novem kabinetu polovico vseh zastopnikov, zunanji minister pa bi ostal kakor doslej dr. Trumbič. Stališče demokratske zaednice. BELGRAD. 8. Po daljši debati je sprejela čeraj demokratska zaednica v svoji seji pro->ram -dr. Vesniča glede sestave koncentracijskega kabineta in je danes Davidcvič izjavil VesniČu, da je demokratska zaednica pripravljena sodelovati v novem kabinetu, če se doseže sporazum med posamnimi strankam:. Razdelitev posameznih portfeljev je ostal? /ven debate. Podrobnosti iz debate v demokratski zacdnici so: Od nove vlade se zahteva, da izvede te-le sledeče principijelne točke: Izvedba agrarne reforme, ureditev uradniških plač, rešitev jadranskega vprašanja in odprava sedanje draginje. Davidovič je pristal v načelu na predloge dr. Vesniča in se konfcrenca jutri nadaljuje. Danes sc je posvetoval dr. v esnič še naknadno z ministrskim predsednikom in se v političnih krogih smatra, da se \lada nahaja od 19. aprila naprej, ko je predložila regentu svoj memorandum, a ostavki. Kakor hitro se bo razrešilo vprašanje sporazumna med demokratsko zaednico in dr. Vesni-čem. pride do definitivne demisij-2 sedanje vlade in la trenutek se pričakuje za jutri. \ parlamentarnih krogih se zatrjuje, da se bo že v ponedeljek predstavila nova vlada, ki jo sestavi dr. Vesnič, narodnemu predstavništvu. Aiera osješkega podžupana. OSJEK, 10. Med os^eškimi komunisti vlada veliko razburjenje radi aretacije podžupana Kordiča in se * nameravajo osješki komunisti obrniti v posebni spomenici na svoje sc druge v Belgradu. Zagrebu in Ljubljani. Dar.es je bil prepelian Kordič v spremstvu voiaške straže v zapore v Novi Sad. Kolikor je doslej znano, je bil Kordič eden izmed ngjzmernejših in naj-treznejših osjeških komunistov ^ki je obsojal dogodke v Subctici in katerega je dala vlada aretirati baje samo ped pretvezo, da je dal na razpolago komunistom ki so pribežali iz Su-botice, hrano in stanovanje v osješkem delavskem domu. Vrnitev arhivov z Dunaja. ZAGREB, 10. Vrnila se je z Dunaja kom sija, ki je prevzela državne arhive, tičeče se naše kraljevine. Oddajno in prevzemno listino je podpisal državni kancelar dr. Renner. Iz Zagreba se prepelje arhiv v Bilgrad, kjer se končno veljavno dc'oči ali naj se shranijo listine tega arhiva v Zagrebu ali Belgradu. Odesa v akrsj-jisHh rokah? LVOV, 10. Člani ukrajinskih zadrug, ki so se mudili mimogrede v L.ovu poročajo, da ie Odesa že teden dni v ukrajinskih rokah. Zasedbo Odese omogočila romunska artiljerija. DUNAJ, 10. Ukrajinski 'tiskovni urad javlja: Ukrajinska komisija nam brzojavlja iz Bukarešta: Dobili smo ^poročila ,da je ukrajinska armada s pomočjo ustaše v jekaterineslavskega ozemlja zasedla Odeso. Ukrajinski uporniki se bližajo Kijevu. » Boj proti Poljski do skrajnosti. DUNAJ. 10. Moskovski sovjet tje sklenil, da se do skra,ncsti bori proti poljskim mogotcem. Včeraj je odšlo iz Moskve na poljsko fronto več delavskih in kmetskih bataljonov. DUNAJ, 10. Na Ruskem bivajoči poljski komunisti so enoglasno sklenili, oditi takoj na poljsko fronto. Poljska ofenziva ▼ Rusiji. LONDON, 10. Zavzetje Kijeva se je v soboto uradno .sporočilo v Varšavi. Merlo je najprej zasedla poljska konjenica, ki je bila pozneje nadomeščena z ukrajinsko pehoto. Po vesteh iz ukrajinskega vira je trajala borba za zavzetje mesta pet dni. Kakor poročajo vesti iz Budimpešte, se sklepajo v Romuniji potrebni vojaški ukrepi za slučaj ofenzive proti bol-šc-vikem. Nekateri listi trde. da je odpotoval romunski ministrski predsednik Averescu v Varšavo v svrho pogajanj s Pilsud^kijem za sklenitev zveze proti Rusiji. Poljska nevarnost se v Rusiji živo občuti; Tdi se, da se bodo vsled tega dejstva združile vse stranke proti nevamc.ti inozemskega vpada. Ta nevarnost je baje prisilila generala Brusilo v a k temu, da je poslal poziv na vse tive in spe^obne sile v deželi. V nekem svo-em pismu, naslovljene!!- a načelnika vrhovnega štaba, general Brusilov sicer obžaluje Poljsko, ki je bila skozi toliko let pod carsko vladavino, ebseja pa njen sedanji imperijali-iem, vsled katerega bi hoteli Poljaki ne samo zopet pridobiti ozemlja, ki so jih imeli lela 1772., temveč zasesti tudi za stalno nekatere pokrajine onstran starih meja. Brusilov naglasa nujnost in potrebo, da se odbije poljski napad z orežjem, in predlaga, naj se sestavi ^vet vojnoizkušenih vojakov, ki prouči položaj in nemudoma organizira sredstva, da se >nemo£oči zasedba Rusije s strani inozem-:ev. Pcveljnišivo boljševiških čet je že prej balo poverjeno generalu Brus ilovu. Nekateri članki v »IzvestijHi obdolžujejo en lento, da je \z San Rema povzročila poljsiko ofenzivo. Pogodba med Poljsko in Ukrajino. DUNAJ, 10. Ukrajinski tiskovni urad javlja z Kamenca Podclskega: Pagcdba med Pevsko n Ukrajino je bila potrjena na seji narodnega ".veta v Kamencu Podolskem dne 18. aprila od vseh ukrajinskih strank z izjemo secijalno-revciuoijoname in privržencev komunističnega bloka. Zaci.ii dve stranki sta pogodb.' zavrnili, ker pripadnost vzhodne Galicije k Ukrajini ni zagotovljena in ker sta privrženki sovjetskega sistema. Dogovor med Rasi in maslhaam. PARIZ. 10. Francosko časopisje je sprejelo poročilo o mirovni pogodbi s Turčijo z zelo veliko nejevoljo, ker vidi v tej pogodbi zmago Anglije nad i rancijo. Še večje razburjenje povzroča vest o sklenitvi vojaškega dogovora med rusko vlado in turškimi nacijonalisti pod vodstvom Mustafe Ke-maii paše. ki zbirajo močne čete v Mali Aziji in ~o že zasedii Lap^aki in ogrožajo hribovje pred vhodom v Dardantsle ter Cianad. kjer so angleške čete. Nacijonalisti, ki so se doslej omejevali na delovanje v Anatoliii, so postali bolj drzni po zadnjih supehih in namtravajo zasesti južno obal aar-danelske ožine. »Matin« poroča, d.t obstoja pogodba med turškimi nacijonalisti in sovjetsko vlado iz 10 členov. Turški nacijonalisti odklanjajo sprejem kakršnih-iibodi zavezniških pogojev, ki bi \kjučevali zmanjšanje otomanske državne oblasti. Carigrad mora biti turški, ožine morajo ostati proste, a utrdbe na Dardanelih in Bosporu se morajo uničiti. Rusija bo ■»odpirala Turčijo v morebitnem boju z zavezniki n bo podpirala neodvisnost muslimanskih držav. Muslimani se obvezujejo, da bodo vpeljali v svojo državo enako vladavino, kakor jo ima sovjetska Rusija in da bodo izročili vse osebe, obtožene izdajstva proti sovjetski Ru.«iji, ki so sc zatekle v Turčijo. Vojaške opcracije bi se morale začeti s strani Turčije na tarško-ramenski meji, čim bo dogovor odobren od otomanske vlade in sultana Dogovor bi trajal 20 let. Republika Azerbeidžjm je baje tudi prizadela pri tej pogodbi. Muslimansko prebivalstvo v Azerbeidžanu je namreč ponovno protestiralo proti c-ntcntni politiki nasproti Turčiji. Ko so zavezniške čete nato zasedle Carigrad, se je kavkaška republika obrnila k Rusiji in sklenila ž njo vojaški dogovor, po katerem je rdečim četam dovoljen pohod skoti republiko na pohodu proti angleški vojski v Perziji. Tako so tudi v Đaku prišli boi^&eviški odposlanci, da pripravijo kar je potrebno za prehod boljseviške vojske. Verifikacija volitev na Bolgarskem. SOFIJA. 10. Bolgarska brzojavna agencija javlja: Sobranje je pri verifikaciji volitev iz-j javilo listi komunističnih in demokratskih po- slancev v dveh okrajih za neveljavni, tako da znaša sedaj število opozicijonalcev 107 proti 105 vladinovcem. n;ku >^Az Esta : Madžarska n.irovna pogoJba je najstrašnejša zmota z ozirem na naša prava in samoodlečev2nje narodov, ker ustvarja ( življenjsko nezmožnosi naroda in ogroža ev-; rop;ki mir. Yrendar ne morem reči da bi b!l } peložaj brezupen izvleček iz spremnega p-i-R1M, 11. Današnja seja italijanske zfeormce j sma k- ga pozoamo< natTi navaja žo ac::alcrc Ministrska umi padla. je bila zelo burna. Prišlo j : do živahne debate i med zastopniki ljudske stranke in rocijaiUti. Govoril je n?to ministrski predsednk Nit ti, ki je poudarjal, da sc mora položaj razjasniti. Ljudska stranka mora izjaviti, ali za vlado ali proti nji. Zbornica, ki je iz -azila 30. marca vladi svoje zaupanje brez omejitev, ne more sedaj pričakati časo, tla ji izrazi nezaupanje, j Pri tem se ne upošteva ni ti dejstvo, da se ravno v tem hipu vrše najkočljivejša mednarodna zača5RO llVedena ukrajinska uprava, pogajanja. Ce hoče zbornica na vsak načm, da predloži vprašanje zaupnice, bo to storil, toda iedaj bo \edel. kaj je njegeva dolžnost Seja se je nato za čas zaključila. Ko se je zopet začela, sc je vršilo glasovanje o zaupnici. Glasovalo je 305 poslancev, a 4 poslanci so se vzdržali glasovanja. Glasovalo je proti zaupnici 193 poslancev, a za zaupnico j 112 poslancev. Tako je zbornica izrazila vladi sveje nezaupanje popravke nepravilnosti mirovne pogodbe, katerih praktičen pomen bomo megli raz.:.neti šele po proučenju celotnega besedila. Ukrajinska uprava v Kamencu Fo.'o! .kemu. DUNAJ, 7. Ukrajinski t skovni urad javlja z Kamenca Pedclskcga: V z^evi z vojaškimi uspehi poljskih in ukrajinskih čet je h la tu pod vrhovnim poveljstvom hetmana Petljme Epirsko vprašanje. WASHINGTGN, 9. Ameriški rza. Nemški finančniki se oe udeleže finančne konference v Parizu. PARIZ, 10. Kakor poročajo časopisi, se pariških po-gaijanj ne f deleže nemški finančni izvedenci, dasi je Nemčija to želela. Francoska vlada (je namreč tr> kategorično zavrnila, češ da nemški dolgovi pretil Fran-cijr ne morejo tvoriti predmet razpravljanja. Pogajanj se udeleže predvsem zastopnika nemške kovi-narrke in tkalske industrije. Prihodnji sestanek sveta zveze narodov. PARIZ, 10. Pelo zasedaoje sveta zveze narodov se prične dne 14. t. m. v Rimu. Na dnevnem redu so tale glavna vprašanja: Priprave prvega zborovanja zveze narodov, proračun zveze narodov in ustanovitev permanentne komisije za proučevanje vprašan; glede razorožitve. Stavka v Franciji. PARIZ, 10. (S.) Stavka tramvajskih uslužbencev je splošna. Davi je bila proglašena v tvornicah splošna stavka, toda vkljuh temu dela veliko delavcev. posebno v manjših podjetjih. Kar se tiče stavke kovinskih delavcev, se smatra, da je položaj zadovoljiv. Ustavitev dela se mora pripisati večinoma pomankanju transportnih sredstev. Splošna delo vna zveza je sklenila proglasiti takoj stavko delavcev v elektrarnah. Upa, da se stavki pridružijo tudi uslužbenci pri javnih delih. Mednarodna konferenca se prične prve dni julija. CRU2ELJ, 11. (S.) M'nisler za zunanje zadeve, ki se je vrnil iz Pariza danes zvečer, je PNPve&JlR ksniuniznia dr. 8. Turna. V »Goriški Straži < čitamo poročilo o nekem shodu, ki ga je priredil v Bovcu odveln'k dr. H. Turna. In govoril je, kakor pač navadno govori ita mož ob svc-ji znani duševnesti. Udrihal je po vseh slojih in stanovih in obeh spolih. samo ne po — odvetnikih. Mož ne reže nikdar v svoje meso. Razlagal je svoj komunistični program, obetajoč zlata nebesa proletarijatu, kmetu in vr-em svojim pristašem. In čudno so se strinjala njegova izvajar-)a.z onimi komuniJta Tcpa-loviča v Subotici. Zalrjal je. da je žnjim vse5 italijansko delavstvo. Na slovensko rojstvo £voj« je popolnoma pozabil. Odkrito, brez sramu je s tem priznal, da ga ne bc.li več glava radi grozeče nevarnosti raznaroditve našega naroda na 'tem ozemlju; in 'tudi ne radi nevarnosti da bodo drugorodci odjedali kruh našemu delavstvu!! Tudi ni izgubljal besed ;n tratil časa o strašnih posledicah vojne za naše ljudstvo v materijalnom in duševnem oziru. O načinih, kako bi se mogle vsaj ublažiti te posledice — ni govoril dr. Turna. Pač pa je opozarjal na neko drugo -potrebo v pri! 3 tistim, ki jim je cn iedaj zaveznik: da bi namreč začel zopet tisti domači, takozvani kulturni b-rj, od katerega so odneh-jli na Goriškem vsi, ki resnično ljubijo na red svoj in ki jim je v vrhno ikib: kako naj sc r^ši roa naš preko težk h čacov? Dr. Turni bi se zahotelo tistega medsebojnega klanja, ki bi šlo v prilog tistim, ki hočejo izbrisati slovensko ime v teh krajih in vsak spomin, da je kedaj živelo slovensko ljudstvo na tem czernlju . . . .! Očitno je govoril dr. Turna kot zavezn;.k sovražnikov našega naroda: aJi odkritih, ali prikritih in previdnejših. Soj je znano: eni, vročekrvnejši, bi hoteli naš živetij kar pobiti in mu zadrgniti vrat, drugi pa bi ga hoteli uničiti potom takozvane asimilacije«, postopnega potapljanja; s t'st'nii sredstvi, ki se jim je dal na službo dr. Tunw, z zanašartjem naredne brezbrižnooLi, indiic-rentizma, v slovensko ljudstvo za etične dobrine, ter hlastanja le ,po materijalnih dobrinah, ki pa bi jih — kakor že rečeno — tudi ne dosegali, če bi se vdajali naukom dr. Turne. Postaji bi heleti v duševnem in gospodarskem pogledu. Značilno je tudi za dr. Tumo po njegovi najnovejši prele vitva — koPilco jih je bilo že?! —• da je pač udarjal po Jugoslaviji in kralju Petru in po mrtvih cesarjih, da pa se — drugih, živih, ni dotaknil!! Podobno je nastopil tudi i- < shodu v Brdih, v Števerjami. Ali tu ga je — kakor nam poročajo — priprffšt kmetic imenitno pritisnil ob zid. prijemši ga za jezik: Gospod doktor, zakaj pa ne kličele: Duh / Itali.j-o, deli s kraljem Viktorjem Cm: nueiom?! In d.r. Tuma je pedal zares veleznačilno razlago v popolnem skla-du z njegovo prelevitvi jo: »Tega ne morem storiti, ker bi bilo — nevarno! •< Tako daleč je torej prišel mož z neutajijivo veliko nadarjenostjo, ali naravnost fent»;ne-nalno nestalnostjo in neprera-čunljivos'jo svojega nesrečnega temperamenta, ki ga siii, da hlasta in skače od naziranja do naziranja, od programa do programa, cd skrajnosti do .skrajnosti: od mladega razumnika, ki so slavliali rojaki vanj naj ve če nade in ga tudi dejanski podpirali v najkritičnejšein trenutku, da izjavil, da se konferenca v Spa baje odgodi, vsled česar se bo morala tudi prva seja med- mogel povzpeli cd skromne^3 in kruto prega-narodne konference prenesli na prve dni ju- j njanega ljudskega učitelja do odličnega so-Jjja> cLjalnega in ugodnega malerijalnega položaji, od prvcboritelja za narodno-napredno misel Mezde v velikih angleških pristaniščih. jod moža, ki je pisal temeljite brošure, v ka-LONDON, 10. Tukaj se je podpisal med j terih je dokazoval, da narod naš sc ne muic zvezo transportnih delavcev ,-in de!oda:;a.lci odreči Trsta, ker b>i brez tega mesla ne biio življenja zanj. pa do breznarodnega -..»ci ^1 '-se^i* pristaniških obratov dogovor, po katerem se bo v velikih angleških pristan:šč:h plačevala mezda i5 šilingov na dan v 44urncm tedenskem delovnem času. Sestanek med Millerandoai in Lloydom Georgeom. LONDON. !0. (S.) Snoci jc dobilo francosko poslaništvo vest. da se Millerand * in L!oyd Gcorge sestaneta v Falkenstonu. Sestane!; ne bo imel značaja konference temveč samo pogovora, katerega se udeleži le malo oseb. Trancoski poslanik v Londonu in Avencl, francoski finančri odposlancc, se pridružita Millerandu v Falkeslonu. Dogovor med Nemčijo in Italijo. LONDON, 6. (S.) Zakasnelo. Dolnja zbornica. Malone je vprašal, ali se je med Italijo in Nemčijo sklenila kaka pogodba ali tajna pogodba pred podpisom versailleske pogodbe. Podtajnik za vnanje stvari je odgovoril, da mu ni znano, ali se je silaleniia kaka pogodba v tem zmislu. Apponyi o madžarski mirovni pogodbi. BUDIMPEŠTA, 10. Madžarski dopisni urad javlja: Grof Albert A?ponyi je izjavil sotrud- demokratizma in preko tega seaa; do enrsar ja gibanja, ki bi narod naš — ako bi uspelo neizogibno pahnilo v pogubo!I Tako daleč je torej dospel dr. H. Tuma, da je v soglasju s komunistom Topalovicem radi svojih komunističnih" ciljev pripravljen razbiti državo, ki n-aj našemu narodu zagotovi ži.vljenje in bodočnost, ter žrtvovali tudi lega poslednjega! Mi pa tudi v resničnosi tega najnovejšega > uvp' '•■■v dr. Turne — nimamo vere. Mi bi h' .l.. le videti, kak cbraz bi mož delal, č a ;>i hoteli na njegovi koži izvajati komunistični program?! Ce pa je ta njegov komunizem resničen: zak;>j ga ni začel že izvajati — pri sei; ? Saj mož inerda ne hodi ob palici nenu'. i po deželi!! In kon v.-: kako hoče svoje grme- nje v Bovcu v .i; v sklae z izjavo hrvatskega komunista dra. Radoslaviča (giej tudr večerni »Piccolo od ponedeljka!) Protestiramo z vso dločnestjo proti nameri barantanja s S kadrom za Reko ki bi bilo, kakor da si vrgel iskro v balkansko ^modniSnico. Kakor btru U. »unniAi« sicv. \\£. V Trstu, dne 12. maje 1920. naši so drugi na Reki smo tudi mi nespravljivi I pisuje stranka sa^pa. Noben kulturen človek cima nasprotniki italijanske zasedbe jugoslovenskih ozemelj, kakrsnia so Primorska, Istra in Reka; in, kakor oni, zahtevamo tudi mi, naj se D'Ai-naiizio požene z Reke! Kakor prepad zija tu raed komunistom dr. nič proti temu, da je vsakomur svobodno pisati svoj priimek, kakor hoče, in ga sme tudi izpreme-niti. Dosledno temu morajo vsi priznavati kot veljavnega samo listi priimek, ki ga rabi stranka. To so najelementarneiša načela, ki jih pa zasedbene oblasti nočejo razumeti. V Pazinu pa se je dogo- tumo in komunistom dr. Radoslavićem!! Ta di!o celo, da so ljudem, ki so sami popravili ime, t-Tslcduj? in*» j pac se č ta za gruč o, ki ga jc ~cd'la, dr. T uma pa bi hotei to grudo potopiti v umazani vodi svejega — komunizma! Mi pa zaupamo v moralno zdravje in debri zmlse! cgromne večine našega ljudstva, da sc ne bo •puščalo zavajati cd prekletih naukov in da ne bo hotelo rušiti podlage, na kateri edini more skmeti nje£a duševno in materijalno življenje. Le pa jih je kaj, ki se jim v komunističnih stremljenjih zdi evangelij njihove sreče in ki lročeio iska'ti svojega izveličan-ja na strani dra. I ume: berdi ji:n! Ali, povedo naj to jasno, odkrito ki takoj. Ker predvse-m nam treba jasnosti v hiši naši v teh usodnih časih. Agrarno uprašanje in IfailjansKa IjudsKa stranka. Italijanska ljudska stranka (partito popolare ita-liano), ki razvija svoje delovanje po pozitivno krščanskih načelih, je nova stranka, porojena pred dobrim letom. Tedaj jc razvila svoj obsežni in te pokvarjeno jim od oblasti, zagrozili, da ne dobe nič cd.... aprovizacije!! To falziiiciranje pa ni lo žaljivo za naš narod, marveč bo imelo gotovo težkih j poslcdic v pravno-gospodarskem pogledu. Ktr bo ime stranke na raznih spisih pisano na razne načine, do imela stranka radi tega neprilike, izgube časa ia stroške, dokler se ne ugotovi njena identiteta, Zato poživlja odprto pismo gospoda gen. civilnega komisarja, naj ukrene, da bodo pisale o-blasti ime vsakogar, kakor je piše stranka sama. Dado »aj se oblastim nemudoma stroga navodila v tem *n?islu. Pismo vsebuje tudi tale odstavek, ki ic vreden, da ga priobčimo dobesedno: »Žalostno je, da smo padli tako nizko pod sedanjo upravo. Namesto da bi bili sedai. ko se Avstrije nihče ne spominja več, odrešeni od vsake narodne bor-j be. da bi se posvečali velikemu delu vzpostave j človeške družbe, neusmiljeno pretresene od sve-I tovne vojne, se pa moramo boriti tudi za najele-mentamejse svoje pravice: za šole, za pravico našega jezika v uradih, za imena naših krajev (ki so po večini prekrščena z novimi skovarkami, ki jih niso nikdar rabili ne Slovani, ne Italijani), in celo tudi za svoje osebne priimke!! Priznavamo, da je položaj Vaše prevzvišenosti prilično težaven. Ob-mcljiti program, se z odločnostjo vrgla v volilno koljeni ste od vseh strani od raznih sumljivih ele-borbo za driavnozborske volitve v novembru 1919.} centov, ki jim je in;c Italije na ustih, a narodna in dosegla nepričakovano število glasov, tako da je mržnja v «rcu. ki jim je narodno preganjanje nas predrla s 113 kandidati. Je torej v tem pogledu za socijalist »3 k o najmočnejša «iranka v državi. Po notranji in zunanji moči, ki si jo jc pridobila z jasnim, doslednim programom Ln občudovanja vredno agilnostjo. jc stranka, ki jo bo moraal vsaka vlada upoštevati. Med vprašanja, ki zadevajo najvitalnejše kori-1 li vsega italijanskega naroda, tuliko buržoazijo kolikor proletarijat, prištevamo agrarno vprašanje, ki jc postalo uprav vsi cd dolgotrajne vojne pereče. Italija jc povečini agrarna država. Največji del zemlje je sicer v posesti malih in srednjih kmetov, vendar pa se nahajajo takorekoč še cele pokrajine \ rokah veleposestnikov, zlasti v okolišu Rima in pa v Siciliji. Kmetijstvo je splošno ra pri-mjiivni stopinji, kar jc treba pripisati dvema razlogoma: vsled nepismenosti ljudstva še ni prodrla moderna tehnika plodonosnega kmetovanja in drugič se latifundiji nikdar ne dajo tako racijonalno izkoriščati kakor male kmetije. Ker pa od visi bodočnost Italije v veliki meri cd rešitve agrarnega vprašanja, zakaj Italija bi po ra-cšjonainim kmetovanju proizraiala vsaj štirikrat toliko kolikor proizvaja danes, je naravno, da stranke. ki hočejo v bodočnosti kaj veljati, skušajo določiti smernice svoje agrarne politike. Liberalne stranke nimajo v agrarnem vprašanju nobenega enotnega, jasnega programa za rešitev, socijalnodemokratiška stranka sc bori za udejstvitev popolnega komunizma. Kakšno stališče zavzema pa ljudska stranka? V začetku minulega meseca je imela slranka zbor v Napolju, ki se ga je udeležilo na tisoče zaupnikov, pripadnikov vseh stanov. Glede na agrarno politiko so postavili naslednja načela: 1. V nasprotju s socijalnimi demokrati, ki ne priznavajo pravice do zasebne lastnine in jim ie zasebna last zgolj tatvina, pripoznava ljudska stranka pravico, da si človek pravičnim potem pridobiva last, torej tudi zemljo. 2. Na drugi strani pa stranka tudi očitno priznava, da se sme pravica do zasebne lasti omejevati, in sicer v toliko, v kolikor zasebna lastnina škoduje celokupnosti. Zato zahteva stranka, da se zakonodaji prizna pravica do razlaščeva-nja zasebnih zemljišč. 3. Razlaščenci se morajo primerno oškodovati. Z drugimi besedami: stranka zahteva razlastitev velcagrarcev; latifundiji se parcelirajo in na par-cclah se nastanijo mali kmetje. Na ta način pride več posameznikov do samostojnega ognjišča in proizvodnost se bo polagoma zviševala. Seveda gre s tem delom vzporedno tudi izobraževanje doslej nepismenega ljudstva. Nadalje je zbor zahteval tudi ustanovitev kmetijskih zbornic po zgledu delavskih. Kmetijske zbornice bodo liravnavalc razmerje med delodajalci in delavci, ščitile delo v njegovem higijeničnem in so-cijalnem pogk-du. urejevale trge za kmetijske pridelke. Postavljena načela pa ne pomenijo končnega cilja, marveč le začasen cilj z ozirom na socijalne potrebe današnje dobe. Ljudska stranka se drži načela: ne revolucija, cvolucija, ne nasilen prevrat, marveč miren razvoj. — Lokavski. Jugoslovenov pogoj za njihov obstanek, za nfihove posle. Z druge strani so tudi pošteni italijanski državniki. ki jim je tudi ob najboljši volji težko razumeti pravo stanje stvari, ker ne poznajo jezika večine prebivalstva zasedenega ozemlja, a Vrez poznavanja jezika ni možno dobro spoznavati naroda, njegove minulosti, njegove sedanjosti, njegove kulture in kulturno gospodarskih potreb, kar vse mora poznati vesten državnik. Vendar bi energičen nastop V. pr. v zmislu pravice in zakona mogel ublažiti kako vsekano nam rano ter odstraniti več vneboupijočih krivic!* Popisovanje otrok, rojenih izven Trsta v letih 1913. 1914. Popisovanje šoloobveznih otrok za prihodnje leto, ki so roieni izven Trsta v letih 1913. in 1914., se bo vršilo pri anngrafskem uradu v u-Jici Sanita 25, U. nadstropje, soba št. 28, po nar-lcc^ njem redu: Za začetne črke A—L 13. t. m.; M—R 14. t. m.; S—Z 15. t. m. Starši ali zakoniti zastopniki se pozivajo, da prinesejo s seboj krstne lisic ofrok. Maksimalne cent rfi maslo, slanino in mast. Civilni komisar za m^sto Trs' in okolico odreja, da se ne bodo smela prodajati naslednja živila dražje nego spodaj naznačeno: Naravno maslo prve vrste (do 15''« vode) po L 16*30 kg; niravno maslo dru->.-asanju ^ vrste voc^e) po L 14'— kg; mešano ma- njegovo'slo (50% naravnega, 50% rastlinskega) po L 12'50 Domače vesti. Za obljubami razočaranja. Pazinski r Pučki °rija-telj« od dne 6. majnika je naelovil na g. civilnega generalnega komisarja odprto pismo, v katerem u-gotavlja dejstvo, da se je zasedbena oblast, namesto da ščiti red in zakon, stavila v službo male klike italijanskih n-.cijonalističnih kričačev, po dobršnem delu slovanskih odpadnikov. Pismo ugo- kg; umetno kuhano maslo po L 13'— kg; osoljena slanina po L 13'50 kg; okajena slanina po L 15 — kg; bela irchušnina po L 13 50 kg; okajena tretu-šnina po L 15'— kg; severnoameriška mast po L 14 — kg; južnoameriška mtil po L 13— kg. Prekop predela XIII. na pokopališču pri Sv. Ani. V kratkem se prekopljeio 10., 11., 12. in 13. vrsta predela X1IL ca občinskem pokopališču pri Sv. Ani, kjer leže ostanki umrlih od 23. marca do 24. majnika 1911. Tisti, ki imajo pravico, bodo do 20. junija 1920. lahko vzeli s pokopališča nagrobne kamne in druge znake, ki so postavljeni na omenjenem predeiu proti predložitvi pooblastila, ki je izda IX. oddelek tukajšnjega magistrata v ulici Sanita 25. lastnikom tozadevnih nagrobnih kamnov; pooblastilo se predloži pokopališčnemu čuvaju. Nagrobni kamni se lahko dvignejo vsak dan, iz-vzemši sobote, nedelje ni praznike. Po 21. junija 1920. ne bodo zasebniki več mogli vzeti nagrobnih kamnov s pokopališča, pač pa bodo leti ostali na razpolago občini. K nedeljskemu barkovljanskemu koncertu prejemamo: Barko vljansko pevsko društvo / Adrija* ?e uživalo vedno sloves med tržaškim in okoJi-čanskim svetom. Kakor drugim našim društvom, so kebali tudi že njemu grob. Mlačna je pograbila za om-arhujooo zastavo in jo zopet dvignila. Danes stoji »Adrija* na višini, ki ie mogoče ni dosegla ves čas svojega uglednega obstanka. Tc se je pokazalo na nedeljskem koncertu. Ne nameravam pisati kritike, zato naj poskrbe drugi. Omenjam ie. da je izborno disciplinirani mešani zbor ped nadarjenim zborovodjem pedal več težkih skladeb v dovršeni obliki. Žel je splošno ipohvalo in bil prisiljen, ponoviti nekoliko toček. Omenjen bodi Audi moški ebotr, ki razpolaga ziasli med tenorji s prvovrstnimi močmi, ki bi delali čast veliko več?emu odru. Tudi -par enodejank je K'lo igrami h prav dobro. Ljubke diletanlke in deletanti so pokazali veliko talenta in resnega stremljenja. Če kak prie-or ni prišel prav do veljave, je krive pač precej hrupno občinstvo, ki je biio nabilo obširno dvorano in vrt. Med tavlja nadalje, da smo imeli mi Jugosloveni na za- — ^ sedenem ozemlju pred vojno veliko bolje mnenje: točkami je s-viral domači orkester, ki ]e vz.bu-o Italiji, nego jc imamo danesl To je bilo »aže naj- jaj splošno pozornost z ubranim igranjem tež-veče razočaranje, ki je prišlo neposredno za ne-1 skla Je^», kakor so venčiki naših narodnih Številom krasnih obljub, da je Italija dežela svo- j ^ Po koncertu se je razvil komerz > Adri-bode. da bo ščitila naš narod in značaj da nam da " kier smo zepet imeli priiiko slišati par več šol. nego nam ,ih ,e dala Av.lr.ja _ £sev • ^ ' večnolepega »Buči no pa se bavi ono - odprto pismo« z vpraša- TKOW)an5Ki n !vi , i Nihče ne sme pisati priimka drugače, nego se pod-1 na svo., uspeh. Naj bodo prepričani, da bO Id pravi poti. Narod, ki ima tak^ mladino, lahko mirno zre v bodočnost. Barkovljanska dekleta in fantje bodite presTČno pozdravljeni. Pipčar X. Odborova seja CMD za Istro sc bo vršila 20. t. m .ob 12 v ul. Fabio Filzi 10, a ne 13. t. m. Plesni venček v prid CMD se priredi po inicijativi g. Lazarija v soboto, 14. t. m. Ker je čisti dobiček namenjen CMD, sc pričakuje obilna udeležba našega občinstva. Skupina čianov trž. učit. druživa priredi jutri, v četrtek, izlet k izviru Rižane. Prijatelji naše lepe zemlje dobrodošli. Odhod ob 8'30 z vlakom do Dekanov. Kosilce vzeti seboj. — Reditelj. Zahvala. Vdovi Ivanki Kocjan, Kolonja 16, katere mož se je ponesrečil pri delu, so darovali: postaja pri Sv. Soboti L 36.—. delavska skupina pri Sv. Soboti L 50.10, delavska skupina v Žavljah L 65.25. Nesrečna vdova nas prosi, da izrazimo vsem darovalcem njeno najiskrnejo zahvalo. Kdo ve ka»? Marija Kelava (ul. Scalinata št .8, III. n.) išče Ivana Kelavo, pešca pri pešpolku št. 4, ki se je zadnjič javil iz ujetništva v Tomsku v Sibiriji. Kdor bi kaj o njem vedel, ie naprošen, da sporoči na gornji naslov. Stara ljubezen ne zarj«vi. Lovrenc Schuster, star 54 let. čevljar, se je pred 34 leti ženil z neko Marijo Postumio, s katero se je bil tudi zaročil. Njuna sreča pa ni dolgo trajala, ker sta sc po nekem prepiru kmalu po zaroki ločila. Marija Postumia se ie poročila z drugim mladeničem, s katerim je imela ćudi več otrok. Pred nedavnim pa ji je umrl mož in ostala je vdova. Nekega dne se ji prikaže na njenem stanovanju stari Schuster, ki je hotel zopet vzpostaviti z Marijo prijateljske odnošaje kakoršni so bili pred njuno ločitvijo. Vdova ni hotela o tem nič vedeti: povedala je tudi sinovom, ki •;o sc seveda protivili tem čevlj-rjevim namenom. Včeraj jc prišel čevljar zopet na Marijino stanovanje v ulici Molin a Vapore 3; razgovarjal se je s itarejSim sinom vdove, z dvajsetletnim Brunom, kateri jc povedal Schusterju svoje mnenje. Čevljar sc je zelo razgrel in začel vpiti. Prišli so Iji-dje •n policijski stražnika ravno v pravem momentu, ko jc namreč Schuster zgrabil za sekiro in hotel žrjo mahniti po mladeniču. Schuster je bil aretiran. Spla?en koiij. Ko je stopal včeraj ob 17'30 Josip Maestro, star 62 let, čez trg del Ospedale, je nenadoma pridrvel mimo njega splašen konj. ki jc vozil dvokolesni voz; starček se ni mogel dovolj hitro umekniti in je pedel pod konia. ki je zdirjal z vozom dalje in se zatekel v zid v ulici del Soli-tario. Ljudje, ki so videli prizor, so dvignili starčka in ga nesli v bolnišnico. Imel je precejšnje rane po obrazu in druge poškodbe po telesu. Zdravnik du je dal prvo pomoč, nakar so ga prepeljali na njegovo stanovanje. Od razgovora do noža. Erata Pignataro in Benedikt Dimeo, star 25 let stanujoč v ulici Sv. Marka 30. vsi trije iz Tranija (Puglie) so imeli včeraj zelo živahno debato na Garibaldiievcm trgu. Razparve sta se udeležila še druga dva iz kraljestva; šlo je baje radi neke ženske, vsled katere so se vsi tako razgreli, da sta se morala Dimcjev tast Nikola Pa-lumbo, star 50 let, stanujoč v ulici Settcfoniane 18, in Dimeo peljati v bolnišnico; prvi je imel globoko rano z nožem na desni roki, drugi pa rano na levem skoku. V bolnišnici sta dobila prve pomoči; Dimea sc sprejeli v tO. oddelku, Palumbo pa se jc odpeljal domov. Samomor. Sncči ob 20 se je vračal Josip Ceska, star 40 let, vodja hangarja v prosti luki, domov v ulico Scussa 8, III. nadstropje, kjer stanuje pri družini Matank. V veži pa se je ustavil, potegnil revolver iz žepa in sc ustrelil v glavo; obležal je mrtev na tleh. Prihitel jc zdravnik rešilne postaje, ki je ugotovil smrt. Vzroki so baje denarne zadeve. Padel je pod Icstni vo* Franc Babuder, star 50 let, kmet iz Rodika; zlomil si je pri tein 3 rebra in desno roko Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v 10. oddelku. udeležbo k Babičem. Res lepo je bilo. To redko veselje jc privabilo tudi komisarja Padovana iz za kilometre oddaljenih Marezig in njegovo običajno orožniško spremstvo. Prisostvovali so na plesu raznim komadom ter se potem spravili k priznanemu istrskemu refošku. Srebali so ga do nenavadne dopolnočne ure z \idnim zadovo!js!\ om in užitkom, Ko pa so sc odpravili domov in napravili nekoliko korakov izven vasi proti Marezigam, jih je obsula taka kamnena sodra, da so si morali postaviti ščit — samokres proti sovražni smeri in sc nato spretno in naglo urnekniti pred očividno živ-Ijenko nevarnostjo. Drugi dan sc je zopet plesalo pri Babičih. In komisarjeva družba tudi ni izostala in se pokazala na plesu precej zgodaj. Mogoče je komisar prišel samo, da prepriča navzoče o svoji bivši vojaški neuslrašnosti! In usoda jc hotela, da sc je zategnila godbena, plesna :n reloškova zabava zopet čez polnoč. Tedaj skoro pojoči komisar, obč. tajnik Mohorovič in orožniki odidej proti domu. Dospevši do gori rečene oddaljenosti od Babičev, jih je zopet nenadoma obsuje kamnena toča. Komisar jc bil ranjen v glavo, neki drugi v nogo. K sreči je komisar opustil samokresno obrambo in hitro zbežal. Naslednji dan so orožniki zasledovali krivcc in tudi aretirali nekatere osumljence, katere sedaj držijo na orožniSki postaji v Marczigah. Druga zasledovanja se nadaljujejo. Obč. iajr.ik Mohorovič se je tako prestrašil, da hodi tudi po belem dnevu oborožen s samokresom. — O vzrokih lega dogodka izpregovorimo prihodnjič, kadar oblasti dovršijo svojo službeno dolžnost. papčarli. Pip carji za moško CMD: Osem pipčarjev: pregle-dovavic, pavliha — blagajnik, Franci s Pontcroša — po šarži pipčarski padar, ta vzgleden fant, Jaka Bazovc, Magdalenska štraca, naš brivec Jerman (ul. XXX. Ottobre) in odhajajoči tovariš, zbrali pri razstanku L 46.—; naša Pepca dodaje L 2.—; S. Padobnik L 10.—; Marusič ml., -Dolanci*. Braniča. L 20.—; naši Zagorci s Pivke (g. Marin-čič, sindakov poba in ta lepa Francka) L 12.—; skupaj L 90.—. — Denar hrani uprava. ; IŠČE SE hišna oskrbnica, srednje starosti, .iti -šljiva, izobražena, ki ima veselje do otrok <& ,;»: • spodinjstva. Dobra plaču. Nastop takoj l'o nudbe na inseratni oddelek Edinosti pvd »■Resnost-. • *>3l IšCEM SLUŽBO skladiščnika ali čuvaja. Zmožen treh jezikov. Naslov pove in^eratr.i oddelek Edinosti«. t-29 PRODA SE cela opra\a trgovine,, obstoječa ii pe-lic, predalov, tehtnic, itd., vfe v dobrem stanju. Naslov pove isis. odd. »Edinostih. KONSUMNO DRUŠTVO na Opčinah išče gostilničarja. Več sc poizve pri predsedniku Danci-Opčine 395. 6?*-i PRAKTIKANT1NJA, vešča slov., nemšk. :n nek M italijanskega jezika išče službe v špecerijski t: govini ali pisarni. Ponudb-j na ins, oddelek Fd:-nosti pod »Slovenka«. 6.?6 ŠTEDILNIK, tudi za gostilno, z belimi skalcami, dvema pećima, kotlom za vodo sc proda. 1\ an Čeh Barkovlje. 3390 KROJACNICA Avicnst Stular ui. S. Prancesco d'Asisi štev. 34. Iti. jc edina dobro^nana krcv IsČnica v Trstu 3567 ZLATO, srebro, krone, pfct&b. po najvišjih cenah Pertot. ul. S Francesco št 15. II. n._417 POZOR! Plačam za srebrne krone, coteir.ariu- in zlato naivišie ceni, tudi več kot druj? trgovci. — Albert Povh. urar. ul. Manzt/n! 17. vr. 2, priti. _2643 ANGLEŠKI in Irancoski jezik sc rr: aa CM šoli na Acquedoitu 20, iu v ul. B^jcaccio 3, vrata 14. Otvoritev poscbuih tečajev za od-rastle in deco ter trgovsko korespondenco. KLAVIR ali pinmno, tudi potreben popravo, se kupi v vsakem kraju. Pisali na naslov: Carlo Cauer, Trst. ul. Solilario 25. III. 508 DAROVI. — Ob ustanovitvi »Albanskega kluba* se jo nabralo med albanci 38 L za dramatičen odsek pri Sv. Ivanu. — Blagajnik — ker ni ubogal predsednika — L 2.— globe. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sokol, Kobarid: Obrnite se na naslov: Miroslav Ambrcžič, vodja tiskarne r Edinosti«, Trst. ul. sv. Frančiška Asiškega 20. Deskie. Storili s.no ono, kar se Vam ne zdi prav, zato, da Vas opozorimo na nedoslednost, katera ne le ni nikjer priporočljiva, pač pa največkrat naravnost škodljiva. Na dveh stolih sc pač nc da sedeti. Naš list je jugoslovenski naroden list in jc njegova naloga, da podpira resnično jugoslovcn-ska narodna stremljenja, nikakor pa ne tistih stremljenj, ki jim je naš jezik, naša pesem, r.aša književnost, sploh kulturno delo na našem jeziku le sredstvo, po katerem naj bi sc protinarodne i-deje zanašale v naš narod, ali celo tudi samo krinka, pod katero naj se skriva tako poguhonosno delo .Zato je tu treba popolne jasnosti, kajti mogoče je tu samo dvoje: ali z nami za naše ideale, ali pa proti nam. Kdor dela za naše ideale, ne išče istočasno pomoči pri naših nasprotnikih, a če je naš nasprotnik, je nc bo iskal pri nas. ker to ne le ni častno, temveč naravnost nesramno. Upamo, da sc razumemo! SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenili v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Aloj/. Povh, Garibaldijev trg št. 3 fprej Barriera.) Tel. 329. 3341 PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni Mi-rodilnica Z'£on, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527 RESTAVRACIJA OZBIČ se priporoča cei.j. g, stom z izvrstnim kraškim teranom in vipavskimi vini. Peter Hussu. VSAKOVRSTNE vreče kupuje G. Margon, ulit.t Torrc bianca 13, zaloga vreč. 613 Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljei'o denar, naj blagovale napisati rta odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. — DOPISI. Gostovanje tržaikih igralcev v PrvaČinL Tržaški igralci pod vodstvom g. Šimenca prirede v četrtek, 13. t, m., ob 17, v Prvačini v veliki dvorani Sokol-skega doma Koncert«. Sodelujejo gg. Bratuž, Stular in Šimenc ter gdč. Kraljeva. Na sporedu so skladbe domačih in tujih skladateljev. Po koncertu priredi telovadno druitvo »Sokol« iz Prvačine plesno zabavo. V Tolminu in Kobaridu bodo gostovali tržaški igralci ca binkoitno nedeljo in ponedeljek, ne pa v nedeljo, 16. t. m. kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno v »Edinosti«. Z Vipavskega. Dopisnik v Vašem cenjenem listu od 5. t. m. je priobčil razna, seveda, resnična in graje vredna dejstva. Med temi je tudi eno o »altri generi di inonopolio«. To je, seveda, vse res; tudi jaz imam nad svojo tobakarno tak napis ali to boli mene nič manj kot gospoda dopisnika. Stvar je namreč taka: Dva moja tovariša in prijatelja sta dala že pred menoj napraviti lepe dvojezične napise na lepih deskah. Ko sem videl, da so deske dobro dovršene, sem naročil eno tudi jaz, ali kakor hitro sta omenjena tovariša obesila svoji tabli, je bilo takoj vse pokonci: morala sta slovenski del napisa odcepiti, tako da je ostala samo polovica deske z italijanskim napisom. Jaz sem tedaj ukazal naj se napravi tudi meni samo italijanski napis, saj nam ni znal nihče svetovati, kaj naj napravimo. Tako mora imeti čisto slovenska vas na prodajalnah italijanske napise, ki jih razume; samo ono par vojakov pri nas. — Pozdrav Kari Slokar. — Opozariamo merodajce oblasti na neupravičenost takega postopanja z našim ljudstvom, ki nikakor ne odgovarja onim tolikokrat ponavljanim svečanim iziavam o »spoštovanju * pravic neitaliian-; skega dela prebivalstva na zasedenem ozemlju, in j pričakujemo primernih ukrepov v tej zadevi. Marezige. Minulo nedeljo jc — po dolgem času' zopet enkrat — izvabila mareziška glasba obilnoj Borzna po Tečaji: V Trstu, tiaie 11. maja 1920. Jadranska barka 560— 590 Assicurazioni Generali 15000— 15200 C osi: lic h 760— 770 Dalmatia 470— 480 Gerolimich 3000— 3050 Libera Triestina 1350— 1360 Lloyd 2400— 2500 Lussino 3150— 3225 Martinclich 560— 570 Oceania 605— 615 Prem uda 775— 785 Tripcovich 785— 795 Ampelea 730— 740 Cement Dalraatia 420— 430 Cement Spalato 470— 475 Krka 612— 650 Čistilnica riža 270— 280 Tržaški Tramway 225— 233 oiiia pohištva, to je komp. spalnice, salonske garniture in razno drugo se bo prodajalo 16. t. m. pop. v gostilni na Prestranku. Natančnejša pojasnila daje Vinko Slapšak, Prestranek. Na prodaj je KOSILI Mu: Josip Lcuienčiž, Pes Jir. Taja valuta na tržaškem V Trstu, dne 11. Neprepečatene krone avstrijsko - nemške krone čehoslovaške krone dinarji levi marke dolarji francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati rublji napcJeoni ajrgieški funti, zlati Švicarski tečaji. ŽENEVA, 10. (S.) Ilal. lira 27 923 11 '05; avstr. krona st. 2 10. n. 2'65; franc. frank 35"S0* amer. dolar 5'7 trgu: maja 1920. 7.50— 9.- 35 .- 56.- 36 .-- 41.- 19.50— 127.- 8.— 9.50 36,— 60.-38.-42.— 20.— 128.— 340.---350.— 76.- 77.— 29.30— 30.— 7S.- 80.— 87.-- 88.50 : nemška marka aagl. funt 21'80; S-'; a. B119B! AMSOLfl Li Zobozdravnik tir. L KLONhRO — In — Hi $«o Periiauec Trst, trg Goldoni štev. 11, II. natlstr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki PODLISTEK Za i\m praocia. (150) Av£u%t Secoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. ~ O brnim o se. • jc rekel častnik zlovoljno, : kaj nas mučiš tu, ^redi blata :n snega? Odreči se Ili;e tega ne zaloti niti sam vrag. Bc^ veai, kje je. Menda robuje kje v Turčiji. Seda; se -vrtimo tu in pehamo ter gremo kot medvedje na tvoji vrvi — pa.k nič. Vrnimo se.~ *Ne. gospod poročnik,- je nasprotoval mali, aJi nas ni stalo dovolj truda, da smo mu došli na sled, in pri Pišecah, kjer biva žena llije, -Lolikc da ga nismo prijeli. Tu sla morala pred ikratkiir, in bodaka gresta sedai peš. Saj poznate sapeved gospoda Turna. Moramo prijeti ju. Počakajte malo, je nadaljeval, fpa-s*ivši sc s konja, »da vidim. Glejte tu, v sne-£u, sded dveh mo^k.Vi. To s'la ona dva. Glc;iet tc sta obroba ▼ w>!je.« je n-r^n'io čiovete gla- vo. Ostanite za hip tu in držite mi konja. Pojdem za sledjo, da vidimo, kje končujem •Ui, pa naj tc vrag nesi, < jc zasnrmral poročnik, pokn\ši se tesneje s plaščem, »a ti, Jovan, drži med tem konja tega lopova.« Cloveče je odšlo po p-olji proti šumi, vedno zroč v tla. a konjenik;, stoječ na cesti in pe-va"-oč pesmico, so gledali za njim. Za četrt ure sc je videio, kaivo mala postava hiti od 1 šume preko pelja. •Ha, tu je< je rekel Jovan, škoda, da s: ni niejpcLoma skrhal vrat. Ogleduh je. Cloveče je dospelo. rGlejte, : je zakričal, '►dober no« imam. V krčmi za šumo pijeta.* Sta-Ii res?« je vprašal častnik. ?Živa, prav živa« je potrdil maK. Videl sem ;u od z.unaj skozi okno. Pcjmo. Ali, pri šumi pusiite konje, da nas malopridneža ne zaslutita vrs^ed štropota. Tu so privezali konje za drevje, a e-dea je oetal za stražo. V kratkem so dospeli do krčme. xOfc^ol*mo -jo« je rekel mali. Uskoki in častnik so se razdelili na široko okelo samGtne hiše. Malič je zavlekel lastnika za roko in ga dovedel tiho do okna. :-Po$efte, gospod! Tam za mizo sedita in jesta. Tisti brkati je Ilija. Ta naj ostane živ, drugega pa — Gušetić je — n-crctc tudi zaklati za /abavo.* Sede'a sta, obrnena s hrbiem proti oknu. Steklo ie zar-venelo, okno je razpočilo *n v sobo je pade! strel. Kmeta sta, skočivši pokonci. zagrabila puški ter ju naperila skozi okno, pred katerim sta stala dva Uskoka, skrita za drevjem. Kdo si, vrag? *, je vzkriknil Ilija, pak ; ustrelil iz puške, a Uskoki so odgovorrK s streli, ali ni bik> Krnja v puški. Streljalo se je in streljalo ali v tem hrupu 6o se odprla za hrbtom kmetov vrata in kot risi so se vrijli Uskoki hi častnik na kmeta. Kratek je bi\ boj. Kmalu sta ležala kmeta, zvezana na nogah in rokah, na blatnem podu krčme, dočim je i krčmar hladnokrvno točil vino častniku 121 nje--govi četi. !■- t ln brez čel usti, zlate krone in tudi obrobkl 1 VILJEM £«3 TkS r, ul 30. oktobra (ex Caser-uai M. 1 t Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. *""-— s, JAVNA DRAŽBA POHIŠTVA, to je korr.pl. spalnico, salonske garnituro in razno dri:go sc bo prodajalo 16. t. m. popoldne v gostilni na Prestranku. Natančnejša pojasnila daje Vinko Slapšak, Prestranek. 634 IŠČEM kovaškega mehaničnega rokodelca. Henrik Filipčič, Dutovlje št. 118. 632 35LETEN GOSFOD, samski, v stalni službi, čedne zunanjosti, Y>ri')3iZn*ži značaja, z vsoliišno opravo in nekaj tisočakov prihranjenega denarja, sc želi seznaniti v svrho ženitve z gsopodično ali j vdovo og 25 do 35 let, pridno gospodinjo. Pismene ponudbe na inseratni oddelek »Edinosti- j pod »Stroga tajnost*. 6351 POSTREŽNiCO IŠČEM za ves dar od zjutraj do 5 popoldne. Nastop lakoj. Ulica Geppa 6, IV. nadstropje.__633! KUPUJEM ŽELEZO q od 30 lir naprej in mešane cunie q od 40 lir naprej. Skladižčc ulief S. Mau- J ricio št. 8. 636 LEPI KLOBUKI za birmo od 15 lir naprej. Zgornja Gretta 276, vrata 6. 620 ISRBRm . JMUiifiUtfl Del glav.: tC 31 ',03. 1791, 2»»7G — Mm posluj« od 131-12.38 in U1UI-16 —