2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. aprila 2010  Leto XX, št. 15 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 15. aprila 2010 Porabje, 15. aprila 2010 POSAVSKO HRIBOVJE STR. 3 OGNJI NA VELKO SOBOTO – MISLI PRI OGNJI STR. 4 Parlamentarne volitve FIDESZ-U SE OBETA DVOTRETJINSKA VEČINA 11. aprila je potekal prvi krog parlamentarnih volitev na Madžarskem, ki se ga je udeležilo več kot 64 odstotkov volilnih upravičencev. Za njihove glasove se je potegovalo šest strank, štirim strankam je uspelo prestopiti potrebni 5-odstotni prag. Največ glasov volivcev je dobila, kakor je bilo to pričakovati, desnosredinska Stranka mladih demokratov (FIDESZ), ki ji je zaupalo skoraj 53 odstotkov volivcev. Stranka je na volitvah kandidirala v zavezništvu s Stranko krščanskih demokratov. Za dosedanjo vladno stranko socialistov se je odločilo malo več kot 19 odstotkov volivcev, desničarski stranki Jobbik je pripadlo skoraj 18 odstotkov glasov. Potrebni prag je prestopila tudi povsem nova stranka LMP (kratice v prostem prevodu pomenijo, politika je lahko tudi drugačna), ki je dosegla 7,5 odstotka glasov. Največje razočaranje so doživeli v stranki Demokratski forum, ki je dobila manj kot 3 odstotke glasov, tako njenih poslancev ne bo v novem madžarskem parlamentu. Zaradi poraza je odstopila predsednica Ibolya Dávid. Niti celega odstotka glasov ni dosegla druga nova stranka na madžarski politični paleti, t. i. Civilno gibanje, ki, kot kaže tudi njeno ime, je organizacijsko bliže gibanju kot stranki. Predsednik zmagovalnega FIDESZ-a Viktor Orbán je volilni izid komentiral z besedami, da so državljani Madžarske pokazali, da znajo enotno nastopati. »Pred mano je najtežja naloga v življenju,« je še dodal Orbán, ki je bil kljub visoki zmagi zelo zmeren. Attila Mesterházy, mandatar socialistov, je čestital Viktorju Orbánu za zmago z željo, da bi le-ta postal premier vseh državljanov, da jih ne bi delil na »naše« in »njihove«. Priznal je, da so volivci zamenjali vlado, za katero je do sedaj stala njihova stranka. Neizmerno so se veselili volilnega izida v novi stranki LMP, rezultat so komentirali, da obstaja upanje, da se da madžarsko politiko očistiti. Razočaranja stranke Jobbik nad tem, da ji ni uspelo prehiteti socialistov, predsednik stranke ni skrival. Povedal je, da je dve tretjini Madžarov pristašev njihove stranke, le da se še tega ne zavedajo. Po prvem krogu volitev ima FIDESZ 206 mandatov, socialisti 28, desničarska stranka Jobbik 26, LMP pa 5 mandatov. Drugi krog bo 25. aprila v 57 volilnih okrožjih, kjer nobeden od kandidatov ni dobil potrebnih 50 odstotkov plus en glas. Marijana Sukič Volilna udeležba je bila v večini porabskih vaseh nadpovprečna Volivci so prihajali večinoma pred in po maši Čezmejni slovensko-madžarski projekt za trajnostno rabo krajine Krajina v harmoniji Ohranjanje biotske raznovrstnosti je glavni cilj slovensko-madžarskega čezmejnega projekta Trajnostna raba habitatov vzdolž slovensko-madžarske meje, katerega otvoritvena konferenca je potekala 26. marca na Direktoratu narodnega parka Őrség v Őriszentpétru. V projektu sodelujeta z madžarske strani Direktorat Narodnega parka Őrség kot vodilni partner in Občina Števanovci, na slovenski strani pa Krajinski park Goričko, Prleška razvojna agencija in Ekološki center SVIT. Udeležence na konferenci je pozdravil Ferenc Márkus, vodja Direktorata Narodnega parka Őrség, projekt pa je predstavil referent Direktorata za ekološka vprašanja dr. István Szentirmai. V okviru projekta si bodo projektni partnerji prizadevali za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, ki živijo na travnikih, ter za razvoj in trženje novih lokalnih produktov, pa tudi za uvedbo in promocijo naravi prijaznega kmetovanja na travniških površinah. Rezultati projektnih raziskav in promocija trajnostne rabe kulturne krajine ter naravi prijazni načini kmetovanja bodo predstavljeni s strokovnimi publikacijami in publikacijami, namenjenimi domačinom in obiskovalcem. Projekt, katerega proračun znaša 1,3 milijona evrov, bo trajal do 31. oktobra 2012. V tem obdobju bo na projektnih območjih izvedeno kartiranje habitatov, metuljev in mravljišč. Rezultati bodo predstavljeni v atlasu metuljev, kratkem filmu v naravi ter v vodnikih o habitatih, metuljih in rastlinah v območjih Natura 2000, ki bodo objavljeni v treh jezikih, v slovenščini, madžarščini in angleščini. Madžarski in slovenski partnerji bodo vzpostavili tudi blagovno znamko, ki jo bodo dobili tisti produkti, ki bodo izdelani zares na okolju prijazen način. S tem želijo prispevati k večji prepoznavnosti in konkurenčnosti lokalnih produktov. Kupljena bo tudi oprema za vzpostavitev male sirarne in mehanizacija za obdelovanje travnikov, s pomočjo katere bodo kosili odkupljene travnike oziroma zaraščene kmetijske površine preoblikovali nazaj v travnike. Ker so ciljna skupina tudi mlajše generacije, bodo za nje pripravljeni letaki, majice in družabne igre, s pomočjo katerih bodo seznanjeni z modelom trajnostne rabe kulturne krajine. O načrtih čezmejnega sodelovanja je govoril vodja sektorja za zavarovana območja na Ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc. »Moč je lahko samo v povezavah. Parke med sabo skušamo čim bolje povezati. Zato, ker en park lahko doseže marsikaj, ampak v povezavi z drugimi parki je ta moč in učinkovitost lahko večja. V Sloveniji zato parke skušamo povezati na osnovi interesov, ki so lahko skupni, in tu je pomembno seveda seganje teh politik tudi preko meja. Vsi parki v našem prostoru so zelo povezani z vsemi sosednjimi parki preko meja. Na tak način prvič krepimo naše sodelovanje na prostoru, ki je nedvomno povezan ne glede na politične meje. Narava ne pozna meja. Ne pozna tudi razlik v jezikih in seveda tako tudi bolj učinkovito varujemo naravo skozi povezavo na parkovnem sosedstvu. Drugič, prihajamo do pomembnih virov, ki so evropskega pomena, zato ker je ta prostor v tem območju izjemno pomemben. In to sodelovanje preko meja na parkovnih programih prinaša pomembne vire tem inštitucijam. Zato je ta projekt eden od teh korakov in dokaz za učinkovito delovanje. Zato bi bil zelo vesel in sem prepričan, da bo ta projekt res prinesel v ta prostor spodbude in rešitve, ki so pomembne za ohranitev predvsem tistih načinov življenja, ki zagotavljajo obstoj narave v obmejnih parkih, hkrati pa dajejo ljudem tudi neko spodbudo za njihovo nadaljnje življenje, da ohranijo obliko narave tako, kot je tradicija v preteklosti delovala,« - je izpostavil. Nato je Matjaž Jež, vodja mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave, v svojem predavanju z naslovom Brez metuljev ni sončnega dne govoril o pomembnosti metuljev. V nadaljevanju je občinstvo lahko slišalo še o možnostih trajnostne rabe krajine, ki jih je predstavil dr. Iván Gyulai, direktor Sklada za trajnostni razvoj. Na razpisne možnosti v zvezi z regionalnim razvojem pa je opozarjal Jácint Horváth, direktor Regionalne razvojne agencije Prekodonavja. Konferenca se je zaključila s predstavitvenim filmom Ekološkega centra SVIT in demonstriranjem njegovih produktov. Nikoletta Vajda Matjaž Jež je predaval o metuljih Mešani pevski zbor Radenska – vztrajajo in družijo se že 30 let S pesmijo Trobentice, ki jo je uglasbil na besedilo Kajetana Koviča Aleksander Vodopivec, je v petek, 26. aprila v kongresni dvorani hotela Radin potekal jubilejni slavnostni koncert »Pozdrav pomladi« Mešanega pevskega zbora Radenska ob 30-letnici delovanja. »Ta prelepa pesem je naše vodilo zbora, v katerem nekateri vztrajamo in se družimo že polnih 30 let v skupini različnih, ki pa nas povezuje veselje do petja in pesmi, ki sta naši radost in žalost. Pesem je naša dediščina in jo skušamo ohranjati našim otrokom in vnukom. Koliko moči in odrekanja je vloženo v vsako naučeno pesem, vedo ljudje, ki jim je bilo dano sodelovati v pevskem zboru. Preko petsto nastopov je dokaz, da je zbor živ in predano dela,…« so bile uvodne besede moderatorke Alenke Regoršek, zapisala pa jih je zdajšnja predsednica zbora Zdenka Filipič. Pod taktiriko neumornega glasbenega pedagoga Tomaža Kuharja (o.p.: »Smo skupaj in zraven-nihče nam tega ne more vzeti«…!) s katerim pevci skupaj pojejo že skoraj sedemin-dvajset let, so sledile pesmi V snegu E. Adamiča, Ave verum Corpus W. A. Mozarta, Quid sis, quid Fueris J. G. Carnaliousa, Prišel ljubi je pod okno Karla Boštjančiča, Večerna pesem Emila Adamiča, narodna Fse kar lazi Albina Weingerla, istrska ljudska Mateja Petelina Mamca moja, pošljite me po vodo, prekmurska narodna Sunce mi je zajšlo (o. p.: tudi moto scenskega napisa, ki ga je izdelal Dani Mauko) v priredbi zborovodje Tomaža Kuharja, Dva lepa pušljica, Moja mati čüha kafe Alda Kumarja iz ciklusa istrskih Pesmi od ljubezni in kafeta… Številni poslušalci so pevce po vsaki zapeti pesmi nagradili z velikim aplavzom, ker so jim s pesmijo podarili lep, prešeren in duhovno bogat večer. Radenski župan Mihael Petek je dejal, da ga veseli, ker so pevci uspeli del svojega pestrega in bogatega repertoarja posneti na kaseto z naslovom »Eno si zapojmo« ter na zgoščenko »Pesmi radenskih vrelcev«, ker tako prispevajo pomemben delež k ponudbi kulturnih dogodkov v kraju, Marijana Sukič, članica komornega zbora iz Monoštra, je zboru podarila oljno sliko. Moderatorka Alenka je še prebrala čestitko vodje JSKD OI Gornja Radgona Simone Pirc Katalinič, nato pa sta v. d. vodje Mira Rebernik Žižek in član JSKD Vladimir Rantaša prav vsem pevcem podelila bronaste, srebrne, zlate Gallusove značke za več kot 5, 15 in 25-letno udejstvovanje, za več kot 35-letno udejstvovanje na pod-ročju glasbene dejavnosti pa častno jubilejno Gallusovo značko, ki so jih prejeli Anica in Ivan Lunežnik, Ivica Stolnik, Milena Horvat, Irena Sedlar, Zdenka Filipič, Matilda Vohar, Jože Casar, Franjo Belak, Tonček Divjak - v zboru poje od ustanovitve, Albin Marinič ter zborovodja Tomaž Kuhar. V lično izdelanem zborniku in zloženki, izdanem ob jubileju, oblikovanima v Identici d.o.o., avtor fotografij Dani Mauko, tisk Riči tisk Radenci, lahko preberemo spomine ter lepe želje: »Petje je zaklad, ki ga Slovenci moramo ohraniti, Smo vsakoletni udeleženci največjega slovenskega pevskega dogodka v Stični – in tudi zato prepevamo že ponosnih 30 let…«, pregled dosedanjih predsednikov zbora: Jože Tkalec, Osterc Ciril, Šantavec Gusti, Fras-Roškar Majda, Bagoroš Zoran, Mauko Milena, Filipič Zdenka, seznam častnih članov zbora ter zborovodij: Marija Dukarič, Dragica Černe in Tomaž Kuhar. Navedenih je tudi vseh dosedanjih 65 pevcev. Po koncertu se je petje zbora ter ostalih poslušalcev ob dobri domači kapljici, ki so jo prispevali odlični vinarji in pevci Ivan Lunežnik, Franjo Belak, Albin Marinič, ob sladkih dobrotah pevke Milene Kovačič ter prigrizkov Mesarije Gomboc nadaljevalo v hotelski avli. Posnetek/tekst: Dani MAUKO Mešani pevski zbor Radenska z zborovodjem Tomažem Kuharjem Z Goričkoga v Piran – 11. Kroflinge s pivom Posavsko hribovje Prva kak bi začnili svojo paut dale po Savi prauti Ljubljani, se moremo spomniti na tau, ka so leta 1573 pavri v krajini med rekama Savov pa Sot-lov steli srečo v svojo rokau vzeti. Rabuka se je začnila na sausednjom Rovačkom, gde so srmački pavri več nej mogli trpeti svojoga vogrskoga gospauda Ferenca Tahina. Lüstvo se je zbralo vküper, pa so steli gospaude tazagnati na cejloj slovenskoj pa rovačkoj zemlej do maurdja. Povezalo se je 12.000 pavrov, depa dugo so nej ladali, ka so gospaudge dosta bole krepki bili. Po štirinajsti dnevaj je na pauli pomrlau 3.000 srmakov, voditela Matijo Gubeca pa so krvavo mantrali pa bujli, ranč tak, kak na Vogrskom Györgya Dózsana. Vnaugim pavrom so gospaudge rokau, naus pa vüja vkrajvrezali. O bitki (csata) pri Krškom (gde smo preminauči keden spoznali jedrsko elektrarno) je molar Gojmir Anton Kos namalo kejp leta 1940, šteri je biu do nej davnik v vladnoj palači (kormánypalota) v Ljubljani, gnes pa ga vidimo v Narodnoj galeriji. Bregauvge kauli Save se zovejo Posavsko hribovje. Gda so kauli leta 600 stari, poganski Slovani prišli na tau zemlau, je krščansko lüstvo zbejžalo gor v bregé. Nad vesnicov Vranje so v našom cajti najšli ostanke ednoga najvekšoga krščanskoga centra v cejli Alpaj. Arheologi (régészek) so pod zemlauv najšli stene trno veuke bazilike, pa eške relikvije mantrnikov. Indašnji dühovnicke so svoje rame tö meli, kaulivrat so kuste stene stale. Po tistom, ka so starci gnešnji Slovencov vse gorvužgali, je tam več nikdar niške nej živo. Blüzi Celja na viskom bregej Rifnik so ranč tak živeli lidgé v straji pred Slovani, tam so več rimski kipov (szobor) najšli. Eške na Štajerskom, med Savov pa Celjom, ne smejmo pozabiti maloga varaša Laško. Istina, ka dosta lüdi ga pozna zavolo termalnoga kopališča, eške več lidi pa váli varaš zavolo piva. Od dvej veuki pivovarn (sörgyár) v Sloveniji je edna v Laškom, šteroga pivo pije največ lidi na Štajerskom pa eške indri (odavajo ga v ništerni bautaj na Vogrskom tö). Pivo je najstarejšo pa najbole lübleno alkoholno piti na svejti, lidgé samo teja pa vodé spigéjo več kak piva. Redili so ga že pred več kak 6000 lejtami, če rejsan je tisto piti malo ovaško bilau. V Laškom so pivovarno oprli na začetki 19. stoletja, hmelj (komló) so vozili od nej daleč, s krajine kauli Celja. Tistoga ipa so vözbrodili takšo pivo tö, štero so iz termalne vodé redili. Prauti konci drüge bojne so zbombardérali pivovarno, v nauvoj Jugoslaviji pa je gratala edna najvekša fabrika. Gnesnadén redijo svejklo, črno, brezalkoholno pivo pa piva, štera majo žma po koktelaj, depa vodau tö odavajo. V fabriki napravijo na leto milijon hektolitrov piva. Gnes sliši k Pivovarni Laško eške Pivovarna Union pa fabrika Radenska. Če se po reki Savinji povrnémo nazaj k Savi, pridemo v Zidani Most. Kak ime pravi, so tam že stari Rimljani »zozidali maust«, šteri se je s cajtom vküperporüno. Kauli leta 1200 so avstrijski gospaudge pá zozidali maust, gnes pela prejk Save železnica, štera se v etom varaši raztala prauti Maribori, Zagrebi ali Ljubljani. Najvekši varaš v krajini pauleg Save so Trbovlje. Varaš je zavolo strmi bregauv malo vkraj od reke, panauf je štiri kilomejtere od centra. Tam vidimo delavske rame, rudarske kolonije. Po drügoj bojni so v varaši dosta nauvi iž zozidali na več štaukov, gnes vidi turist petaunske bloke, depa na vsikšom aukni ejkstra parabola antene. Vsikši popotnik pauleg Save zamerka nikšo tenko, visiko bejlo zidino. Samo gda se že malo bole daleč pela, na pamet vzeme, ka je tau eden raufank. V istini 360 mejterov visiki »tören« sliši cuj k termoelektrarni (hőerőmű), pa je eden najvišiši raufankov v Evropi. Tak so leko dosegnili, ka dim ne ostane v vauskoj dolini. Več stau lejt so v posavski bregaj živeli od barnastoga kulna, v etoj krajini ga geste največ v cejloj Sloveniji. Kopati so ga začnili kauli leta 1755 pri varaši Zagorje, gda je vsikder menje drejv po lesa bilau. Že prva so kuln poznali kak vrastvo, zvali so ga »zmajova krv« (sárkány-vér). Pred drügov bojnov je bilo takšo leto, gda so več kak milijon pa pau ton kulna vöskopali. V šestdeseti lejtaj je v krajini 8 gezero rudarov (bányász) delalo. Gnes kopajo kuln več samo v Trbovljaj pa Hrastniki. Zemla je zavolo kopanja méka, zatok se včási počujsne. Slejdnji vekši varaš pred Ljubljanov je Litija. Eričen slovenski pisateu Fran Levstik je pred staupetdeset lejtami napiso edne knige z imenom Popotovanje iz Litije do Čateža. V tej je dau na znanje, kak aj bi slovenski pisateli slovenski pisali, kak bi mogli pripovejsti prausnoga lüstva prejkdelati. V spomin na té knige dosta lidí dé v novembri na Martinovo od Litije do vesnice Čatež. (Paut je duga 26 kilomejterov, samo tau je špajsno, ka v Čateži nega panaufa, pa trbej eške 6 kilomejterov do cuga pejški titi.) Mala vesnica Vače, nej daleč od Litije, je duplansko erična. Oprvin zavolo edne male kankle z brona, štero gnes zovéjo »vaška situla«. Najšo go je eden paver med okapanjom, pa je več kak dvej gezero lejt stara. Na njoj so male figure, štere kažejo žitek indašnji gospaudov, cüj pa eške stvarine, ribe, ftiče pa drejve. Majster je s figurami sto pokazati edno pripovejst. V pasošaj Slovencov so motivi s té vaške situle. Vače so pa erične zavolo tak-zvanoga »GEOSS«-a tö, šteri je geometrijski center Slovenije. Če gledamo od sövera do juga pa od vzhoda do zahoda, je tam sredina Slovenije. V parki majo več simbolov, lipe, kamle pa zastale, tau znamenüje, ka je GEOSS center vsej Slovencov. S Štajerske pa se ne pride samo s cugom v Ljubljano, liki po avtocesti tö. V posavski bregaj pa se je žmetno brž pelati, zatok so mogli več predorov (alagút) napraviti. Gnes je najdugši v Sloveniji, skoro tri kilomejtere dugi predor ranč v posavski Trojanaj. Pred lejtami, gda so se popotniki eške nej tak fejst paščili v glavni varaš, so se leko stavili malo v restavraciji na bregej, pa kauštali najbaukše krofline v Sloveniji. Pa se s punim želaudcom pelali dale v Ljubljano. -dm- V Zidanom Mausti se srečajo poti Mala kankla iz Vač s figurami(kopija) OD SLOVENIJE… Ognji na velko soboto – misli pri ognji Gda smo ešče mlajši bili, smo težko čakali velko soboto, ka so nas te večer pistili k ognji, steri naj bi simboliziro, ka je Jezuš od mrtvi vstau. Po vsakšoj porabskoj vesi so po par mejstaj goreli ognji, par iž je vküpstanilo pa je vküp-znosilo vse tisto, ka je bilau za tažgati. Stare vejnke, ka so je z drejv dolazožagali, poganjke, ka so z grauzdja dolazrezali, kakšne stare panjé, pa vse tisti klump iz lesa, ka ga je više gratalo pri ramaj. Tak so te malo pred vüzemskimi svetki spucali kauli ramov tö, vej pa vüzenek je pomejno tau tö, ka je po dugoj kmičnoj zimi prišla sprtolejt, nauvi žitek se je nej začno samo v naturi, liki kauli ramov pa v ramaj tö. Pri tej ognjaj so se te vküpernajšli starejši, mladi pa mlajši tö. Pojbičke so s karbidom strejlali, ka je vse pokalo, starejši so malo pripovejdali ali spejvali, vej pa po štiridesetdnevnom posti se je pá smelo veseliti. Pa če so kakšno piti s sebov prinesli, so si kaj guntnili tö. Najbole na vekše so tau šego držali na Gorenjom Seniki, gde so na več mejstaj (Békaváros, Grebenšček, Janezov brejg) zakürili trno velke ognje. Paulek ognjov so meli vöposvetlene križe tö. Ta smo začnili ojti, gda smo že malo starejši bili, gda smo že končali študij. Trno se nam je tam vidlo, ka so lidgé špontano začnili spejvati, vsigdar se je najšo kakšen fudaš tö, špontanost pa intimnost srečanja je nej mauto magnetofon, samo tü pa tam je düno kakšen maužar. Gnesden šega ovakša gratüvla. Po nistrni vesnicaj več ne gorijo ognji radosti, ali pa kakša iža samo zasé zaküri mali kres. Po več vesnicaj pa samo na enom mesti zakürijo ogenj. Tau organizira kakšno drüštvo, športno, gasilsko ali kulturno. Nejga več žive muzike, nej spejvanja, liki iz najnovejši aparatov se čüja muziko tak naglas, ka se ja ne moreš pogučavati, ka pa ešče spejvati. Pa zavolo tauga tö nej, ka podje tak nagausta strejlajo z velkimi maužari, ka se vse zemla trausi pa ti vüje cingajo. Nišče več od doma ne prinesé s sebov piti pa gesti, liki se tam pri ognji odava. Do tistoga mau, ka so naše Porabje »skrb meli« sodacke, graničarge, so se pri tej ognjaj srečüvali samo domanji lidgé, tijinci so večer pa vnoči es nej mogli priti. Zatok se je pogučavalo pa spejvalo slovenski, po domanje. V zadnji lejtaj je pri tej ognjaj skurok več Vaugrov iz drugi vasnicaj kak naši domanji. Tau je nej baja. Problem je samo tau, ka oni ne poznajo te šege, pridejo, kaj spigéjo, poglednejo ogenj, pa odidejo. Škoda, ka šega zgübla svojo prvotno formo, prvotni cilj, nega več špontanega srečanja, spejvanja, drüženja, šega se vse bole komercializira (elüzletiesedik). Izjema (kivétel) so vejndrik Andovci, gde domanjo Kulturno-turistično drüštvo skrb ma na tau, naj bi ogenj na velko soboto osto takšen »intimni« svetek, kak je inda bijo. Drüštvo poskrbi za gesti pa piti (nika se ne odavle), za maužar pa karbid, zaküri ogenj. Tak je bilau tau letos tö. Pozvali so domanje lidi iz vesi pa pajdaše iz sausedni Büdinec. Oni pa vsigdar majo s sebov kakšno glasbeno škir, harmoniko, kitaro, tak je spejvanje tö nej falilo. V staroj porabskoj domačiji sta od dvej vöre naprej flajsno delala dva »küjara« Feri Trifusz pa Emil Konkolič, sküjala sta prekajeno šonko pa djajca, napravila sta krumče s tikvinim olajom... Gda je lüstvo vküperprišlo, se je Valika Časar flajsno obračala, tak nišče nej lačen osto. Po piti k »staroj veternici« (binklin) si je vsakši sam išo. Dapa küjara sta nej samo pri küjanji mojstra bila, liki pri strejlanji tö, po desetoj vöri sta pomagala predsedniki drüštva Karčini Holeci, ka bi vse večkrat redno düno maužar. Med tejm so se lidgé pogučavali, pomalek je ogenj tö dolazgoro. Kauli dvej vöre se je plac sprazno, lidgé (vsevküper ji je bilau kauli 60) so odišli domau, ka bi se naspali do zranka, do vüzemske nedele. Marijana Sukič Dalajlama obiskal Maribor Slovenijo je na povabilo Mestne občine Maribor, Univerze v Mariboru, Prve gimnazije Maribor, Društva za boljši svet in Društva Joga v vsakdanjem življenju Maribor obiskal tibetanski duhovni vodja dalajlama. Ob prihodu v štajersko prestolnico je 75-letnega dalajlamo v hotelu Habakuk, kjer je med obiskom bival, sprejel mariborski župan Franc Kangler. Drugi dan obiska je Nobelov nagrajenec za mir zasadil drevo miru v mestnem parku in pred Prvo gimnazijo Maribor nagovoril zbrane. Popoldne je imel v Dvorani Tabor predavanje z naslovom Etika za novo tisočletje, namenjeno predvsem dijakom in študentom, a odprto tudi za širšo javnost. Zadnji dan obiska je imel sprejem na Univerzi v Mariboru, ki mu je sledilo še predavanje za vabljene goste z naslovom Sočutje - umetnost sreče v bližnjem gledališču. Slovenijo je dalajlama obiskal že julija 2002 na povabilo Univerze v Ljubljani. Dorijan Marušič je novi minister za zdravje Po odstopu Boruta Miklavčiča - le-ta je ministrstvo zapustil iz zdravstvenih razlogov - so poslanci državnega zbora na svoji izredni seji za novega ministra za zdravje imenovali 53-letnega zdravnika in matematika Dorijana Marušiča. Le-ta se je še pred tem predstavil članom parlamentarnega odbora za zdravje, kjer so pohvalili njegovo predstavitev in jo ocenili kot pozitivno. Marušič je poudaril, da smo vstopili v EU, kjer so se zdravstveni ministri zavezali skupnim vrednotam: univerzalnosti, dostopnosti, solidarnosti, enakosti. »Moja vizija je pozitivno zdravje prebivalstva,« je povedal. To, kot pravi, pomeni, da morajo biti prebivalci zdravi in imeti pozitiven odnos do zdravja, kar zahteva sistem, ki mora biti prožen, da se lahko odziva na zdravstvene potrebe državljanov v zelo kratkih terminih. Po številu zdravnikov na prebivalca je Slovenija na repu Evropske unije, zlasti po številu splošnih zdravnikov. Tudi število postelj je izjemno nizko, je opozoril. Nujna je tudi bolj integralna obravnava na primarni ravni, je dejal novi minister za zdravje. Prav tako je izpostavil potrebo po povezovanju bolnišnic, predvsem manjših, v mrežo. Za drva so poskrbeli andovski podje, za toplino pa ogenj, kauli steroga se je fajn dalo pogučavati Dva küjara, Feri pa Emil Büdinski podje so glasbeno škir tö nej doma njali … DO MADŽARSKE Smetke Vekivečna luč (1) Pismo iz Sobote Mlajši po porabski vasnicaj se že tö pripravlajo, ka do majuša prvo spauved meli. Zgodba, stero je Ema Sukič najšla v starom kalendari pa go je dolaobrnaula v našo domanjo rejč, tö o tom pripovejda, kak je pojbič, steri je gorraso v ne-vörnoj držini, išo k prvoj spauvedi pa kak je povrno svoje stariše tö. Lüblene moje, dragi moji, lidge smo trno čüdna fajta. Ja, človek je trno čüdna stvar. Na tau sam gor prišo tau sprtolejt, gda je snejg taodišo. Na, najprva je na jesen vse posenolo, listje je doj z drejv spadnolo pa trava je enjala rasti. Snejg je vse tau pokriu. Kak sam pravo, snejg je taodišo. Po tejm se je vidlo. Vö se je pokazalo tau, ka se nej bi smelo videti! Vidlo se je, ka vse lidge delamo koulivrat. Ka vse tazmečemo po lesej, v gauški, po travnikaj, v potoke, v šance pa eške kama, je več nej mogauče. Gda takše vidim, bi bole srečen biu, aj zima pa snejg trpita prejk cejloga leta. Tak bar nej bi vido, ka vse leži na tisti mestaj, na steraj sploj nej bi smelo biti. Ka za stvorenja je tau človek, se pitam? Stari špajati, ladilniki, kantle od farbe, vsefele plastika, stare lade, okne, vküper potrejti avtoni, teveni, glaži … pa vse takšo je razmetano vseposedi. Samo aj bau daleč od oči, samo aj se ne vidi, samo aj bau najbole daleč od rama, iz steroga so tau vse tazmetali. Depa vsigdar na konci bič pauči, je pravo eden moj dober poznanec. Pa mi je po tejm vöovado, ka se je zgodilo nej dugo nazaj. Moram tau tö kcuj povedati, ka je un ranč takšen, ka je zavolo takšoga dela trno čemeren možakar. Bilau je pa tak. Na jesen ga je soused proso, aj njemi pomore iz kuče nekše velke falate vöznositi. Z dobre vole njemi je pomago. Najprva so na prikolico od traktora gora djali eden trno žmeten indašnji divan. Po tejm ranč tak stari špajet na drva. Na, zmejs so malo spili pa so na red prišle kište s ploščami iz vécena pa kaupance. Znauva so malo gutnoli. Pa so na prikolico eške gor sklali velke plastične žakle z vsefele klumpom. Prva, kak je traktor tapotegno, so eške nika malo pili pa geli. Pa ji je pito, kama do tau vse pelali. »Vej pa na tisto mesto, kama je tau valaun. Na varaško smetiške,« njemi je prajla vertinja, ka se za trno velko damo drži. Moj poznanec je tau vörvo pa že davnik tapozabo. Depa na konci bič pauči, ka nej? Že je malo bole toplo bilau pa sta šla z ženo malo po lesej. Tak malo za rekreacijo. Ojdila sta, poslüšala spejvanje ftičov, gledala prve rauže, zmejs kakšo veverco, dokejč sta nej srejdi gauške zaglednila velki küp smetja. Trno lagvo je vövidlo pa njiva sta trno lagve vole gratala. Že sta se s čemerami skur obrnila vkraj od smetja, gda ji je té možakar malo bole pogledno. Brž je gor prišo, čidno je tau smetje. Vaj, kak se je graubo svado. Ka vse je povedo, je nej za naše pa vaše novine. Depa zmiriu se je pa si brž nika vcejlak čednoga vözbrodo. Eške tisti den je vküper pauzvo pajdaše. Eden je prišo s traktorom pa kaulami. Pa eške na té den so vse do slejdnjoga na kaula sklali pa sausedovoj dami pa njenomi možej nazaj na dvour pripelali. Té dvour je tak vrejd vzeti kak na kakšnom kejpi. Vsikša korina je v redej kak soldacke. Drejve so vse gnako visike, trava je vcejlak gnako velka pa eden list ne smej nakli biti. Uni, uni pa so njim vse tau sipali ta po dvauri. Tisto damo je od nevaule skur boži bič zaodo, njeni mauž pa se je cejli redeči začno gor gemati. »Tiüma boj, nika ne guči!« njemi je zapovedo moj poznanec. »Tou je tvoje smetje pa aj bau na tvojom dvauri, nej pa v lesej! Ge toga tam venej nemo gledo, ti pa svoje doma gledaj!« Tak je napravo pa so potejm odišli. Pito sam ga, ka je potejm bilau. »Ja, nika. Dva dni sta sama z ženov tau gor klala pa kcuj stonjala od velke žmejče. Tisti dami so se lejpi dugi nojeti spotrli, njega pa eške zdaj pleča bolijo. Depa dun sta ta odpelala, kam je smetje valaun gé.« Trno sam biu veseli zatoga volo. Depa kak aj ge zvejm, sto so gé tisti drugi, ka vsefele tamečejo. Z dobre vole bi njim vse tisto nazaj na dvour odpelo. Aj se vtopijo v svojom smetji! Miki Na Madžarskem je najdražji bencin v srednji Evropi Po podatkih Madžarskega avtokluba je od prejšje srede (7. april) na Madžarskem najdražji bencin na tem delu Evrope. Za liter neosvinčenega, 95-oktanskega bencina je potrebno odšteti povprečno 337 forintov, za liter plinskega olja pa 313 forintov. Razlike med raznimi črpalkami so lahko precejšnje, tudi od deset do trideset forintov na liter. Če primerjamo madžarske cene s slovenskimi in avstrijskimi, so le-te višje za kakih deset forintov, med madžarskimi in hrvaškimi cenami je razlika lahko tudi 40 forintov. V najugodnejšem po-ložaju so prebivalci ob ukrajinski meji, kjer je bencin za kakih 130 forintov (0,5 evra) cenejši kot na Madžarskem. Cena naftnih derivatov se je v zadnjem letu spreminjala kar 42-krat, od tega se je bencin podražil 31-krat. Na Madžarskem se živi zelo nezdravo Po oceni Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) je Madžarska ena od najmanj zdravih držav v Evropski uniji. Madžari živijo zelo nezdravo, preveč jejo, in to predvsem mastne madžarske tradicionalne jedi, premalo se ukvarjajo s športom in rekreacijo, veliko pijejo in kadijo. Najpogostejši vzrok smrti so obolenja srca in ožilja. Madžarska je tudi v svetovnem merilu prva pri raku na pljučih med moškimi. Madžarska je glede zdravstvenega stanja prebivalcev v Evropski uniji dobila podobno oceno kot Romunija in Bolgarija. Ob dnevu Zemlje bodo v Andovcih sadili drevesa Dan Zemlje se praznuje 22. aprila. Ob tej priliki bodo v Andovcih pri stari domačiji posadili sedem jablan raznih sort. Sadike bo prispevalo Kulturno-izobraževalno društvo iz Selnice ob Dravi, kajti pobudnik akcije je bil njegov predsednik Janez Urbas, posamezne sadike bodo posadili predstavniki sedmih slovenskih samouprav v Porabju. Prireditev bo v petek, 23. aprila. Na sojej za elektriko flajsne roké redijo gomejzdo štrkom. Té roké obranijo štrke od žmetnoga dela, ka jim, gda nazaj pridejo iz toploga kraja, nede trbelo eštje gomejzdo redti. Skrb lidam zavalijo s tejm, ka že deset lejt vsikšo leto nazaj pridejo. Oni sami ali pa njini ftiči, mladiči, ka so je v tej gomejzdi gorazranili. Vseedno, tau je dobro, ka je gomejzda nikdar nej prazna. Oča goragleda na štrke pa sinej pravi: »Te sam naredo tau gomejzdo, gda si se ti naraudo. Gda štrki nazaz domau priletijo, te je tau vsigdar malo tvoj rojstni den tö.« Oča pa sin sta k starim starišom šla rojstni den pozdravlat. Dugo sta zaostala, gda sta nazaj domau šla, so štrki že spali. Samo na ulici so svejtili posvejtke na sojej. Pa mejsec pa zvejzde. V ednoj velkoj bauti so tö posvejtke goreli. »Ešče itak delajo?« pita sin očo. »Nej,« pravi oče. »Zakoj je te znautra sveklina?« spitava tadala pojbič. »Zatoga volo, ka se te vidi, če v bauti tauvajge ojdijo,« ma odgovori oče. Potima deta tadala. Prideta do cerkvi. Vöra na törmi ranč deset kaže. Iz cerkveni oken tö sveklina vö sili, nej je krepka, dapa vidi se v kmici. Sin pita očo, če tü tö tauvajge ojdijo. Oče se tak redi, kak če nej bi čüjo, ka ga dejte pita. Ka naj povej? Vej pa on je nevernik. Sin ma ne nja mér, ga tadala spitava. »Tam znautra vsigdar gori eden mali posvejt, edna mala luč,« ma po dugom cajti vözdjekla. »Zakoj, zakoj?« je dejte najgéro. »Zato, ka je tau šega v cerkvaj.« Nej se je potjüso (upal) povedati, ka ta mala luč zato gori, ka Boga lübezen varastüvle nad lidami, ki spijo. Nazaj čaka tiste nevernike, steri so ga zatajili pa so se vkraj obrnauli od njega. Pa oče je tö takšen nevören bijo. Dapa dejte nika čüti. »V mojoj iži tö jeste edna mala luč, ka vsigdar svejti, eške vodnék tö,« pomalek pravi. »Tau ti je mati küpila za dar, naj vnoči ne baude kmična tvoja soba,« ma tumači oča. »Če vidim te mali posvejt goreti, si vsigdar na mater pa naté mislim. V toj luči sta z menov, če sam gli sam v svojoj sobi,« pravi sin. Odgovor oči do srca segne, naraji poboža tau malo, čedno glavau. (se nadaljuje) Foto: E. Ružič »Tau namé sploj fejst veseli, gda drejvge cveté pa lopau rodi« Če rejsan pomalek, dapa zato je že tü sprtulejt, pa kak šegau ma biti tašoga reda, gda se lagvo vrejmen dugo zavlečé, se delo vküpnaberé. Kak na njivi pa v ogračenki, tak v sadovnjaki tö. Zavolo lagvoga vrejmena je dosta ešče taši lidi, šteri zdaj obrezavajo pa škropijo. Ištvan Čerpnjak po senički Djauklin Pišta iz Varaša ešče tö majo edno djablan, ka so go ešče nej obrezali. Dapa tau je nej samo za volo vrejmena, liki zato, ka k dosti lidam odijo obrezavat. V ogračenki pri Rabi sem se pogučavo z njimi. • Kak ste se vi tak dobro navčili obrezavati? »Prvin, gda sem eške mladi biu, te sem eške ge tö nej znau. Sledi, gda smo že tü v Varaši bili, te sem v novinaj začno šteti, kak trbej, kak bi trbelo obrezavati. Pa od stari lidi tü v Varaši, šteri so eške znali, kak se tau dela, sem se tö včiu. Gnauk mi je eden med tejmi obrezo drejvge, ge sem pa gledo, kak on tau dela. Ka sem ge v novinaj što, tau sem ge te od tauga spitavo, ka sem nej znau. Te sem eške tau nej znau, ka je okau, kak mora okau stati, gda se vejka vrejže. Tau sem pa od Matejs Gabina spitavo, on je z Gorejnjoga Senika, dapa zdaj se že na Magyarlaki drži. On je vrtnar pa se k taumi sploj dobro razmej. Gnauk je k meni prišo pa mi je pravo, aj škarce ta dejem, gde bi ge vejko vrezo. Gda sem ge vrezati sto, te je pravo, ka nej, zato ka tam nede dobro. Pa te mi je začno tolmačiti, gde pa zaka trbej vejko dolavrezati, pa gde trbej pistiti, naj ona raste. Tak sem se te navčo, kak se tau dela. Ge sem tau na Gorejnjom Seniki eške nikanej znau, zato ka niške nej znau tau meni pokazati.« • Kak mora edna djablan vögledati, če je dobro obrezana? »Tak mora vögledati kaulivrat kak eden kotel. Znautra pa ne smej gausto biti, zato ka sonce more nutsijati. Če je gausto pa dosti vejk geste, te se ta naleki viši nutraspravijo, pa zaman škropiš, zato ka ne moreš do njij pridti. Če je gau-sto, te so djabke tö nej lejpe, zato ka nega lufta pa sonce je tö ne dosegne. Tam je vsigdar mokro pa sadje tašo sivo pa piknjasto grata.« • Za edno tašo velko drejvo, ka zdaj tü obrezavate, kelko časa nücate? »Kak je ta velka drejva, k tau-mi več kak pau vöre trbej. Sprvoga gda sem obrezavo, sem vsigdar dojüšo pa sem tak audalič gledo, če de dob-ro. Zdaj ge že vrkar vidim, zato ka tau mi je v očaj, kak mora edna drejva vögledati. Na tau vsakši sam mora gorpridti, čütiti mora, kak trbej obrezavati.« • Gda trbej obrezavati? »Obrezavati že na začetki sprtolejti leko začne, gda je eške mrzlo. Zdaj smo zaostanjeni, zato ka je dugo fejst mrzlo bilau. Bilau je tak, ka sem že februara začno obrezavati. Breskvi, višnje, črešnje julija, avgustuša pa septembra trbej. Če se sadno drejvge ne obrazava, te so one fertik, pa ne rodijo tak, kak bi trbelo. Hvala baugi, zdaj sem že zgotovo, že samo grauzdje mam nazaj. Letos sem tö dosta mogo obrezavati, zato ka me zovéjo, aj njim obrejžem drejvge.« • Kama vas vse zovéjo obrezavat? »V doste mejste odim, eške nazaj k Irinki na Gorenji Senik tö. Ona ma edno breskev, štero vsakšo leto ge obrejžem, zato ka ona ne zna. Dapa v Varaši tö deset mejst mam, ka vsakšo leto moram zopojdti. Tau je zato nej malo, ranč samo kauli pridem, dočas se drejvge mora obrezati. Ka zato drugo delo tö mam, nej samo obrezavanje. Ge sem zidar, pa če koma kaj trbej naprajti, te dem pa napravim, dapa ovak sem že v penziji. Žau, lejta so že taodišle pa ge tö ne ladam že tak kak prvin.« • Ka vse mate posajeno v svojom ogračenki? »Vse fele, dvej grüški mam, djablane, slive, oreje, breskvi, nektarin, kopišnice pa maline. Če dobro vrejmen baude pa ne pozabejo, te mo puno sadja meli. Dostakrat so tak pune, ka bi zeleno že dola mogo trgati, dapa na tau se eške itak ne morem nanjé vzeti, zato ka je šanjalivam. Ma biti, ka bi tak lepše bile, dapa ge vsigdar natau mislim, ka te bau če vleti dolaspadnejo, pa te nika ne ostane na drejvi.« • Ka delate s sadom? »Ka sad dobimo, tau držina tapogej. Mam edno zamanico, gde do sprtolejti tastogi pa friško ostane sadje. Če sploj dosta mamo, te pa palinko napravimo, tak ka vse se ponüca.« • Kakšna fajta je ta djab-lan, zato, ka v več mejstaj se vidi, kak če bi ceplana bila? »Tau jonatan djablan sem osemdesetpetoga posado. Fejst velka je zrasla, pa na srejdi sem go že vözožago gnauk. Mena se je nej vidla, zato ka jonatan djabke ne stojijo tak ta, zato se pa drugo fajto nutvcejpo. Zdaj že štirifele djabke baudejo na njej.« • Gde ste se navčili cepiti? »Tau eške ne pokisim prajti, ka vejm cepiti, dapa že sem vido, kak se tau dela, pa sem probo tö. Edne so se prijele, druge nej. Zvekšoga mi bola moj padaš cepi. Tau se tö ranč tak trbej navčiti kak obrezavanje.« • Tak vidim, ka vas tau veseli, če v ogračenki leko delate? »Ge sem sploj rad tü vanej v ogračenki, ge samo te dem domau na štauk, gda spat dem. Ovak sem vsigdar tü. Mam tü eden mali bungalo, gde škir mam, pa gde si malo dola leko sedem, če trüden gratam. Dostakrat pridemo z držinov sé klobase pečt ali golaž küjat, tak ka nej sem sam, što sé vöodi, drugim se je že tau tü vanej ranč tak povidlo. Name sploj fejst veseli, gda drejvge cvete, diši pa lopau rodi. Tau je meni tak kak eden püngrad.« Karči Holec Breskvi zdaj začnejo cvesti »Če je djablan dobro obrezana, tak mora vögledati kaulivrat kak eden kotel,« pravijo Ištvan Čerpnjak zveza.hu www.porabje.hu KOTIČEK PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. OTROŠKI TELEVIZIJA Pravijo, ka trno zalübleni skur nika ne vidi kauli sebe. Pravijo tau tö, ka trno zalübleni samo svojo lübezen vidi. Pa tau tö gučijo, ka je zatoga volo trno velka lübezen slejpa gé. Pa kak je pri človeki, je leko pri našom Alberti tö. Od tistoga dneva, gda je oprvin Alino vido, samo na njau brodi pa samo njau vidi. Zavolo zalüblenosti se je Albert vcejlak vömejno. Kak bi pa ovak bilau, če pa je tak zalübleni? Pavel ga zove, aj pride gejst. Un rejsan pride do svoje sklejce. Depa samo na tau brodi, kak bi kakšen falat gestija odneso svojoj velkoj lübezni. Una ga vzeme v gaubec pa ga naraji grize. Kcuj k tomi pa njemi guči, kak je vrli gé, ka si na njau brodi. Pa gda se naganjata po travniki, ne vidi Pavla. Nej, sploj nej! Un si brodi, kak se z Alino naganjata gor pa doj po velkoj travi. Njoj njene velke vüje skačejo gor pa doj, njeni rejp majüče es pa ta pa njene oči so trno mile, gda ga poglednejo. Sploj ne vidi Pavla, kak se kobaca. Ne vidi ga, kak njemi bot lüča, naj ga nazaj prinese. Na, gda pa spat de, je pa v njegvi senjaj samo una pa niške drugi nej. Domanja mačka Guga je tau njegvo zalübleno glavau pa srce brž vpamet vzela. »Nega bole nauroga stvorenja, kak pa je zalübleni pes. Vej pa ti nut v glavau vidim. Tau samo mačke leko. Tau samo mačke vidimo, ka smo čalejrska stvar. Tak si nauri gé, ka ne vidiš, kak sunce gori dé,« se njemi smidje pa njemi naure kaže. Depa Albert si toga sploj k srcej ne gemle. Kak bi si pa gemau, vej pa Gugo sploj ne čüje pa ne vidi. Kak bi pa ovak bilau, če pa je zalübleni. Kcuj k tomi ne vidi tisto tö nej, ka je inda svejta s Pavlom najraj gledo. Tau pa je gé televizija. Pavel se je doj vseu, un pa k njegvim nogam. Tak sta vejdla televizijo gledati dvej pa tri vöre tö. Najraj pa sta gledala kakši šport. Od športa pa najraj nogomet. Tau brsanje labde sta gledala, kak bi eške njiva brsala tam nut v teveni. Pa gda je stoj brsno kakši gol, je Pavel skako pa kričo: »Gooool, gooooooooooool,« Albert pa je od sreče loviu svoj rep pa kcuj cvilo. Depa nika je več nej, kak je inda bilau! Znauva sta se vsedla pred televizijo. Ka ta gledala brsanje. Trno dobro so brsali. Pavel je skako, kak bi kršéle emo v zadnjoj. Sedem golov je bilau, sedemkrat je skočo skur do plafauna. Albert pa nika. Samo je gledo v televizijo. Nej je vido nej gola, nej Pavla pa nej sploj nika. Na, če povejmo po istini, je nika dun vido. Če povejmo po istini, je nut v teveni vido samo njau. Nika drugo je nej vido, kak samo svojo lübleno Alino. Pavla so začnole brige mantrati zavolo njegvoga ravnanja. Vsigdar je veseli biu, gda je gol spadno, zdaj pa sploj nej. Samo je gledo nut v televizijo pa si na velki zdijavo. Gvüšno je betežen, si je brodo Pavel. Od nevaule za njegvo zdravdje ga je odpelo k padari za pse. Včeni gospaud ga je gledo, njemi poslüšo srce, njemi gezik pogledno pa eške cejlo tejlo tö. Dugo je trpelo tau delo. Pa je dun zgotauvo. Pavel pa je vse vküper gledo pa trbej prajti, ka se je na velki sekejro. »Pavel, tvoj Albert je betežen pa je nej betežen gé,« je pri kraji pravo padar. »Kak si tau brodite,« je skur djauko Pavel. »Tak je tau! Ovak je vcejlak zdrav gé. Depa če je lübezen beteg, po tejn je betežen gé,« je zgotauvo padar pa se začno smedjati. »Če si že zalübleni biu, boš dun razmo. Tau je gé najbole lejpi beteg.« Pavel je nej razmo, ka je rejsan eške nigdar nej biu zalübleni. Depa biu je trno veseli, ka njegvi Albert takši nej betežen beteg ma. Nika pa dun vej. Vej, ka se njegvi nej betežen beteg zové Alina. Pa po tejm Pavel televizijo sam gleda. Albert pa gor v nebo gleda pa tam vidi … Vej pa vejte, ka vidi, ka nej? Miki Roš Pauvanje lena Bilau je nej tak dugo, ka so tüdi na Goričkon len pauvali. Tau delo je v toj okroglini nej bilau dosta ovakše kak indrik, pa vseeno nede nika naopak, če staro opravilo, štero v našon spomini taméjra kak vse drüge stare navade, probamo zadržati. Len so posejali že apriliša ali majuša v dobro pognojeno njivo. Vleti, po senokosidvi so ga skübli. Doma so najprle doj strgali glavice. Razprostrli so je na velko ponjavo in je sišili tak dugo, ka je nej semenje vöspokalo. Semenje so stiskavali v preši za oli delati. Laneni oli so nücali za les farbati. Té oli je bio fejst grenki. Len so zvezali v snopiče in ga namakali v močili. Tau je trpelo dvanajst do štirnajst dni, te so ga pa razprostrli po trajnki, gé se je sišiu. Ka bi ga bole posüjšili, so ga sišili ešče v krüšnoj pejči. S tolkači so vkraj spravili korenje, te so ga pa razčesali z velkim lesenim glavnikom ali orljačnom. Len je bilau ešče potrebno trejti na trlicaj. Tak so z lena vse trdo pezderje vkraj spravili in daubili so graubo predeno. Tau so mogli ešče na železnom glavniki, šteromi eti pravimo ščet, riglin ali greben, fajn razčesati, ka je nazadnje vöprišlo méko predeno. Predeno, zvezano na enom konci, so obesili na stojalo, s šteroga je predica na kaucaj prela prejo. Preja se je navijala na špulo, s štere so go s štrütofom namotali na vijalo ali motovilo. S tem vred so prejo küjali v velkom kotli. V vodau so djali pepeo in domanjo žajfo, štero so napravili s pepela in sala s svinjski črev, štero je nej bilau za nüc. Po kratkom segrevanji so prejo zéprali v mrzloj vodej. Prejo so tak obejlili in jo dali sišit na garnik. Gda se je ton posišila, so go s štrütofom namotavali v za moško pesnico velke klopké. Te klopké so v vrečaj odnesli k takalci, šteri je na statvaj stkao za dober laket šürko laneno platno, namotano v bale, štere so bile žmetne, tak za komaj nesti. Z njij se je dalo šivati lače, srakce, spodnji gvant, prte za postele pa za na sto pogrniti, ponjave za sišenje zrnja in travnjake. Ženske so znale vö našiti pisane ferenge (fijanke) pa brisače, vsakša vertinja je pa ešče najbole gizdava bila na vönašiti pisani postelni prt (prčec), šteroga je pogrnila prek visiko postlane postele. Cejli hec je tau, ka zdaj, po stau pa več lejtaj najbole šaulani lidje, da so vse drügo za oblačiti pa pokrivati vösprobali, začnejo čedni gračüvati in pravijo, ka je laneno platno od vsega najbole zdravo: kak za oblečti tak za pokriti, pa kak za zaspati ali za zbrisati. Pa si te zdaj smejmo misliti, ka bi naši starci tem leko školniki bili? Aleksander Ružič MLAŠEČI KAUT PETEK, 16.04.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 10.35 DAISUKE, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA: LISICA TATICA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PAPIR POTUJE, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 ZEN POČITNICE, TV NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.04.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 16.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.30 TV PRODAJA , 8.00 MULČKI, OTR. SER., 8.25 (NE)POMEMBNE STVARI: ROJSTVO,9.15 GLASNIK, 9.40 EVROPSKI MAGAZIN, 10.10 ČRNO BELI ČASI, 10.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.04.1992, 10.50 CHOPINOVO LETO: IZ ARHIVA TV SLOVENIJA Z UMETNIKI, 11.35 NEZNANI IN ZNANI CHOPIN, 12.20 TURŠKI ČAJ, DOK. FELJTON, 12.50 IRAN - NOVA VELESILA, DOK. ODD., 14.20 PODOBA PODOBE, 14.50 CIRCOM REGIONAL, 15.20 PRIMORSKI MOZAIK, 15.55 ROKOMET (M), MEDNARODNI TURNIR: SLOVENIJA - RUSIJA, 17.50 V DOBRI DRUŽBI, 18.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 20.00 E. T. JAVI SE, DOK. ODD., 20.55 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 21.40 NA PRVI POGLED, AM. FILM, 23.10 NAKLEPNI UMOR, AM. FILM, 1.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 17.04.2010, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: PAPIR POTUJE, 7.15 MIHEC IN MAJA, OTR. SER.; ZAJČEK BINE: PUSTOLOVEC, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: RAVNE POTI NARAVNOST NA RAVNE, OTR. NAD., 9.00 SKRIVNE DOGODIVŠČINE TOMA SAWYERJA IN HUCKA FINNA, AM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 ABRAHAM, KOPRODUKCIJSKI FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, 16.35 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.25 HRI-BAR, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 GANDŽA, AM. NAD., 0.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.04.1992, 0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL SOBOTA, 17.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 TV PRODAJA, 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.04.1992, 7.35 POLEMIKA, 8.35 POSEBNA PONUDBA, 8.55 CIRCOM REGIONAL, 9.30 EVROPSKO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 10.55 ZLIN: ROKOMET (M), MEDNARODNI TURNIR: SLOVENIJA - AVSTRIJA, 12.40 POT V JUŽNO AFRIKO, 13.40 EVROPSKO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 15.15 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: LUKA KOPER - HIT GORICA, 17.25 KOŠARKA, TEKMA LIGE TELEMACH: KRKA - UNION OLIMPIJA, 19.30 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.30 ŠTOS - 30 LET Z DRAGANOM BULIČEM, 1.00 TRANZISTOR, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 18.04.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS.; 9.50 MULČKI, OTR. SER., 10.20 SKRIVNOSTI DIVJINE, DOK. NAN., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA STRGAR, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 ŠIVANKINO UHO, ANG. FILM, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.04.1992, 1.30 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL NEDELJA, 18.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.04.1992, 7.55 GLOBUS, 8.25 MED VALOVI, 8.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.20 KOROŠKA POJE 2010, KOROŠKA NAREČJA V PESMI IN BESEDI, 10.00 LISJAKOV POBEG 3: KDO JE KDO?, AVSTRAL. FILM, 11.15 TURBULENCA, 12.10 EVR. PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 13.45 RAD IGRAM NOGOMET, 14.25 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: WIGAN - ARSENAL, 16.25 NOGOMETNI MAGAZIN FIFA, 16.50 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2010, 19.30 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU – STUDIO, 19.50 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU DIVIZIJE I - SKUPINA B: SLOVENIJA - HRVAŠKA, 22.30 EL SISTEMA - GLASBA ZA PRIHODNOST, DOK. FILM, 23.30 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 1.30 VEČERJA S PRIJATELJI, AM. FILM, 3.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 19.04.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 COFKO COF, RIS., 10.40 MULČKI, OTR. SER., 11.05 MI ZNAMO: ŠKAMPI, MLAD. NAN., 11.30 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 UGRIZNIMO ZNANOST: KAJ JE V NAŠI DNK, 13.40 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 15.55 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.05 BINE: PUSTOLOVEC, LUTK. NAN., 16.30 RIBIČ PEPE: RAVNE POTI NARAVNOST NA RAVNE, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPOR, 20.00 PUSTIMO JIM SANJE, PRENOS DOBRODELNEGA KONCERTA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.04.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.45 TV PRODAJA, 7.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.04.1992, 7.40 KOROŠKA POJE 2010, GLASBENA ODDAJA, 8.20 OSMI DAN, 9.05 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 9.20 SLOVENCI V ITALIJI, 10.20 SOBOTNO POPOLDNE, 12.30 POSEBNA PONUDBA, 12.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.20 RAD IGRAM NOGOMET, 13.50 PRVI IN DRUGI, 14.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 18.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST, ANG. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.00 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 20.00 PRIHODNOST ZEMLJE, DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 NENAVADEN ZLOČIN, IT. FILM, 0.30 PRIHODNOST ZEMLJE, DOK. SER., 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 20.04.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 OBUTI MAČEK, LUTK. NAN., 10.25 RISANKA, 10.45 RIBIČ PEPE: RAVNE POTI NARAVNOST NA RAVNE, OTR. NAD., 11.05 BINE: PUSTOLOVEC, LUTK. NAN., 11.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA STRGAR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PISAVE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 VRNITEV DOMOV, KRATKI FILM, 16.30 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 RJAVI MEDVED, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: FUZIJA - ENERGIJA PRIHODNOSTI, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 NOČEMO BELEGA KRUHA, DOKUMENTAREC MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 MAO: KITAJSKA PRAVLJICA, DOK. SER., 0.05 RJAVI MEDVED, DOK. ODD., 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.04.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 20.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 TV PRODAJA, 7.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.04.1992, 7.25 STUDIO CITY, 8.20 BLEŠČICA, 8.50 POZDRAV AFRIKI, 9.25 NA LEPŠE, 9.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.30 GLASNIK, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 V DOBRI DRUŽBI, 18.30 POT V JUŽNO AFRIKO, 19.30 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU – STUDIO, 19.50 SV.PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU DIVIZIJE I - SKUPINA B: SLOVENIJA - VELIKA BRITANIJA, 22.30 DEDIŠČINA EVROPE: VOJNA IN MIR, 0.15 KRVOLOČNA MAMA, AM. FILM, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 21.04.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 VRNITEV DOMOV, KRATKI FILM, 10.50 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 11.10 RJAVI MEDVED, DOK. ODD., 11.45 NOČEMO BELEGA KRUHA, DOKUMENTAREC MESECA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 MEDNARODNA OBZORJA: LATINSKA AMERIKA, 14.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 MILAN: PETER ZMORE VSE, RIS., 15.55 MEDVEDEK: DRUŽINSKO KOPANJE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BELA, RIS., 18.45 VALE IN LAJČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 PREBERI IN ZAŽGI, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.04.1992, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL SREDA, 21.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 TV PRODAJA, 7.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.04.1992, 7.30 HRI-BAR, 8.35 KNJIGA MENE BRIGA, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.45 SPET DOMA, 16.30 ČRNO BELI ČASI, 16.50 MOSTOVI - HIDAK, 17.25 NOGOMET, POLFINALE POKALA HERVIS, 19.30 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU – STUDIO, 19.50 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU DIVIZIJE I - SKUPINA B: SLOVENIJA - KOREJA, 22.30 DRAGO JANČAR: SEVERNI SIJ, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA MARIBOR, 0.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: TRAJA BRIZANI PROJECT, PETER ERSKINE IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 22.04.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.30 MALE SIVE CELICE, 11.15 BERLIN, BERLIN: NA PRVI POGLED, NEMŠ. NAN., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZEN POČITNICE, TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.10 ROJSTNODNEVNO DARILO, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: HRANA, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 ZADNJI DAN ZORANA DJINDJIĆA, DOK. ODD., 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GLOBUS, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.04.1992, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 22.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 TV PRODAJA, 7.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.04.1992, 7.30 NA LEPŠE, 8.00 PRIHODNOST ZEMLJE, ANG. DOK. SER., 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER CAPODISTRIA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: VRTNAR, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.30 MI ZNAMO: MORSKE RIBE, 18.55 DR. WHO: BEDAKOVA SVETILKA, ANG. NAN., 20.00 ŠPORT, 20.30 NOGOMETNI STUDIO, 21.00 NOGOMET, POLFINALE EVROPSKE LIGE, 23.15 TRANZISTOR, 23.50 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 0.30 SLED UPANJA, NEMŠ. FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL 9. aprila so v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru odprli razstavo Zveze fotografov Felfölda. Zanimive fotografijefotografovsSlovaškeinseverneMadžarske bodo na ogled do konca aprila. Slovenska meša Slovenska meša v varaškoj baročnoj cerkvi bau 18. apriliša v 16. vöri. Mešo de slüžo domanji župnik Ferenc Merkli. Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja/ Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalno razstavo Slovenci v okolici Monoštra si lahko ogledate še od januarja do junija 2010, od torka do sobote med 11.00-15.00 uro! Obnavljanje muzeja in stalne razstave bo trajalo eno leto. Med obnavljanjem bo na ogled razstava Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju in ogledni depo v kletnih prostorih. Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem!