PoJMnln* pJa?aaa r geto?la?
£Drv
žinsKi
ilustrovami list za mesto im deželo
c
a
sna D I n
Uredništva ia uprava v Ljubljani, TjrrSeva (Dunajska) cesta 39/1. I*o4tnl predal St e v. !MD.  ..............................t	Ljubljani itev. 15.30S
lRha|a ob četrtkih.
rSeva (Dunajska)  ___________
Rsina pofitne hranilnice '
Ljubljana, 15. marca 1934
Naročnina za četrt leta 20 Din, /a pol leta 40 Din, /.a vae leto 80 Din. V Italiji za tbb leto-40 Ur,: ▼ Fraoeltf 50 fraukoT, v Ameriki In povaod drugod ‘J dolarja
Štev. 11. Lato VI
Obisk na solncu
Pa nof 'novejši teoriji ima solnce tedna fcdco. in mocja, nemaca ju% iivt mo. jn{e*n teto- joc^anska JUl{a
Pravljica pripoveduj«, <la so so Ikaru na poletu k solncu stopila krila in da je moral svoj dr mi poskus plačati z življenjem. Nam smrtnikom se je ognjena krogla na nebu zmerom '/dela nedostopna. Zemljani živimo od njene svetlobe in toplote in vemo, da bi bili brez solnca zapisani temi m večnemu mrazu. Učenjake že danes skrbi, kaj bo z našo zemljo, ko se soTnce ohladi. Toda kaj je človeško znanje v krogotoku večnosti? Zvezdnato nebo nad nami nam bo do konca ostalo nepojasnjena skrivnost.
Pred kratkim je počila senzacija: solnce sploh ni to, za kar se je doslej izdajalo, solnce ni žareča gmota, tako nepredstavljivo vroča, da na njem ne vzdrži nobeno živo bitje. Ne, pravi nova teorija, solnce je prav takšna zvezda, kakor naša zemlja, samo neskončno večja od nje. Ognjeni vulkani na solncu, protuberance in drugo: čenče. Tako vsaj trdi ta revolucionarna teorija. Toda mi vam je ne mislimo učeno razlagali, temveč vam jo borno rajši ponazorili v okviru fantastične zgodbe o poletu na solnce, ki ga je na podlagi te teorije tvegalo leta 2084 nekaj drznili učenjakov.
Z raketo na solnce!
Napočil je dan prvega poleta na solnce. Nepopisna napetost je vladala na vsem svetu. Vsemirska raketa je bila zgrajena na docela nov način; morala je računati s tern, da so na solncu prostrana morja in da bodo morali potniki nemara živeti colo pod vodo. Zato je imela raketa hkratu tudi obliko podmornice.
Ob določeni uri so je dvignila v zrak v spremstvu cele trope stratosferskih letal. Toda kaj kmalu se je od solnca razsvetljena zemlja izgubila v nočni temi. Raketa je smuknila mimo lune, zaradi velike brzine so potniki komaj utegnili zaznati velikanska ognjeniška žrela na njej. Krmilo jo uravnavalo raketo proti solncu, toda težko je bilo zasledovati pot, la-•ko je jarka svetloba slepila oči.
Največjo nevarnosti so potnike šele čakale; zakaj po najnovejših dognanjih ustvarja vsemirski eter, ko ga žene k solncu, vrtince, katerih trenje dela toploto. To je tista sol učna vročina, ki o njej toliko govore: žareča plast, tako imenovana fotosfera, ki obdaja samo po sebi mrzlo in trdno solnčno oblo — žareče vročo pa ohranja to plast neprestano dotekajoča etrova snov. Vprašanje je bilo sanio, kako prodreti skozi to ognjeno plast na solnce sftmo.
Pa dajmo rajši besedo udeležencu ekspedicije!
Z blazno naglico smo se bližali fotogferui površini solnca. K a kol« se
je začela ogrevati in hitrost je od sekunde do sekude naraščala. Krmar je napeto opazoval skozi daljnogled divje sikajoče ognjene gmote in iskal vrzeli v tem peklenskem morju, kjer bi mogli smukniti na solno©. Toda vročina je postajala čedalje hujša in nikjer ni bilo videti izhoda. Okoli nas je hrumelo in bobnelo, kakor bi hotelo vse razgnati in raztrgati. Vsi smo čutili, da visi naša usoda na niti
— tedaj so pa nenadoma začeli stroji spet delovati v prejšnjem enakomernem ritmu. Krmar je bil .namreč srečno spravil raketo skozi žarečo plast, in zdaj je odprl zaklopke, ki so nam dovajale sveži zrak. Neznosna vročina v raketi je jela popuščati.
Na solncu
>Srečo smo imeli,« je dejal krmar. »Vrzel v fotosferi je bila zelo ozka in skrita ter se je ravno začela zapirati. Skrajni čas je bil!«
Stopili smo k linam, vsi veseli, da se je tako srečno končalo, in pogledali na solnce. Toda videli smo samo mrko, sivkasto meglo. Vožnja je potekala gladko, kosmi megle so švigali mir'n nas, povsod samo megla in oblaki. Nahajali smo se torej med fotosfero in solnčno oblo.
Počasi se je le začelo jasniti in tu pa tam so se oblaki razklali. In potem smo iznenada globoko pod seboj zagledali vso prostrano solnčno ravan, neskončno enolično planjavo
— vode, same vode...
In zdaj se je začelo brezkončno iskanje. Kje bomo našli suhe zemlje za pristanek?
Slika okoli nas se je mahoma iz-preuienila. Megle in oblaki so postali še bolj črni, še groznejši in čudno zlovešče bobnenje je vstajalo Iz njih. Bliskalo se je in grmelo in kmalu nismo mogli razločiti lastnega glasu. Nastal je orkan, ki je dvigal velikanske valove na morju in podil našo raketo kakor igračko pred se.
Z oglušujočim pokom je treščila jeklena raketa na razjarjene valove. Kakor vzmet jo je vrglo nazaj v višavo. Spet je priletela na vodo. Komaj sem utegnil zapreti line z jeklenimi zapornicami. Še nekajkrat nas je zagnalo, potem je pa nenadoma nastal mir okoli nas. ltaketa je počasi, a nevzdržno padala. Čuden občutek neznanega strahu nas je objel, da smo se z grozo spogledali. Krmar, ves obtolčen, se je z naporom zavlekel h krmilu in odprl jekleno zapornico. Za steklom debelih oken je ležala črna teina. Napenjali smo oči, pa nismo nič videli. Kaj naj to pomeni? Ali je vihar .ponehal? Ali je napočila noč?
Zdajci se je nekaj zaletelo v raketo, da smo vsi popadali po tleh. Krmar je prebledel. Koj nato se nam je zazdelo, da nič več ne padamo. »Kaj se je zgodilo?« smo se razburjeno izpraševali.
Krmar se je oddehnil. »Rešeni smo, toda če bi padli še nekaj sto metrov,
r ' -
Zblazno naglico smo se dvignili iz vode v besnet« nevihto
Solucu
nasj»roti
ki nas zinrvilo. ‘2578 metrov pod morsko gladino smo. Rešili smo se iz viharja, zato pa zašli v drugo zagato.«
Pognali smo stroje. Počasi smo se vzpenjali kvišku, meter za metrom. Prehitro nismo smeli, ker je naša raketa zaradi padca v vodo že tako preveč trpela in ne bi prestala prenaglega vzpona.
Šele zdaj, ko smo se malo otresli strahu, smo videli, da smo fesi - po* tolčeni. Na srečo ni bilo nič n e var-nega. Cez kako uro je kazal globinomer še zmerom 2000 metrov. — Takrat smo spet začutili oster sunek. Krmar je prižgal žaromete. Pogledali smo skozi lino in opazili čudno vrvenje in življenje. V morski vodi okoli nas so plavale velikanske ribe, ki jih je neznana luč oslepila, da so opustile boj zoper nas. Počasi smo se odmikali področju teh orjaških živali in se vzpenjali kvišku.
Kako dolgo smo bili pod vodo, ne vem povedati, ker so se nam vse ure razbile. Ko smo bili še kakih 200 metrov globoko, smo začasno ustavili stroje in legli spat, ker siuo bili počitka krvavo potrebni. Prvi se je zbudil krmar. Pognal je stroje in ko smo se tudi mi zdramili, smo že plavali na gladini solnčnega morja. Bil je dan, toda svetloba je bila čudno kalna, svinčena, kakršne na zemlji nismo poznali.
Slovo od solnca
Tožilo se nam je nazaj po naši zemlji, ker nas ni prav nič mikalo ostati na tej pusti m neprijazni zve«-di. Krmar je pognal raketo kvišku in tako smo spet drveli v oblake ia divje podeče se megle. Tudi to pot smo imeli srečo. Silna uevihta, ki smo bili vanjo zašli, se je bila ravno polegla; oglušujoči bliski so razklali žarečo fotosfero, da smo z blazno naglico planili i/. območja solnca v piro* strano vesoljstvo. In tako smo spet pa-daili v vrtoglavi vožnji v neskončnost, ne vedoč kam, zanaša je se samo na našega krmarja. Zdelo se nam je, da je pretekla že cela večnost, ko je naposled krmar odprl jeklene zaklopke. Temna noč nas je obdajala. Ozvezdja
O velikanih in liliputancih, o debeluhih in suhcih
Po zanesljivih virih sestavil Tomaž L.
so pa razkazovafli orjaško Miss Maria«, ki je že z 18 leti zrasla 245 cm visoko.
Slavni zdravnik Hunter si je hotel Ea vsako ceno zagotoviti okostje ir-Bkega velikana 0’Briena za svojo zbirko medicinskih redkosti. Toda 0’Brien za noben denar ni maral priti po smrti v kabinet kurioznosti. Bil je 251 cm visok, umrl je star komaj 22 let. Pred smrtjo ga je Hunter tedne in tedne nagovarjal, naj mu vendar zapiše ali vsaj proda svoj okostnjak — zaman. Na smrtni postelji je orjak prosil nekega ribiča, naj po emrti priveže na njegovo truplo uteži in ga potopi v morje; obetal mu je Ea to lepe denarje. Toda Huntru je stvar prišla na ušesa, obljubil je ribiču nekaj več in tako rešil za znanost znameniti skelet.
Cena je znašala baje okoli 500 funtov šterlingov, to bi bilo v današnjem denarju svojih 100.000 dinarjev. Okostnjak je danes spravljen v kirurškem muzeju v Londonu; zraven njega stoji skelet nekega sicilskega pritlikavčka, ki ni niti tolikšen kakor 0’Brienova spodnja laket z roko.
Drugi tak orjak, tudi Irec, je bil Patrick Cotter; da bi si napravil reklamo, se je nekaj časa celo izdajal za OBriena. Bil je nekaj manjši od njega, meril je 249 cm; njegovi čevlji so bili 43 cm dolgi.
Velikani v zakonu
V londonski cerkvi St. Martins in the Field sta se poročila dva znana orjaka, možu je bilo ime Martin van Buren Bates, ženi pa Ana Swan. Oba sta merila več ko 210 etn. Moža so imenovali orjaka iz Kentuckyja; zakonca sta se nekaj časa razkazovala v severni Angliji kot najvišji zakonski par. Mož se je že s 16 leti priglasil k vojakom in so ga zaradi njegove izredne velikosti tudi vzeli. Njegovo telo je bito enakomerno razvito, tehtal je 225 kg. Potoval je mnogo po svetu in se na Angleškem seznanil s svojo bodočo ženo, ki je bila le dve leti mlajša od njega. Oba Ba-tesova roditelja sta bila srednje velikosti in srednje teže. Ko sta si orja-Ska zakonca s predstavami nabrala dosti denarja, sta dala cirkuškemu življenju slovo in si blizu Sevilje na Španskem kupila kmetijo. Otrok nista imela.
V Parizu so razkazovali nekega španskega orjaka, Joahima Eleicei-guija po imenu. Bilo mu je 195 kg in je slovel po tem, da je imel zelo lepe roke — kajpada tudi velike: ped mu je merila 42 cm. V Alham-bri, znanem 'londonskem kabaretu,
6<> švigala mimo nas, neznana in znana, rasla in se izgubljala — dokler nismo zagledali svoje stare zuanke zemlje.
Uro nato smo srečno pristali, še to vem, da sem se s poslednjimi močmi »kobacal iz rakete, potem me je pa objel svinčen spanec. Naš izlet na eolnce je bil tako grotesken, tako neverjeten, da še danes ne vem, ali sem ga res doživel, ali se mi je pa samo sanjalo. In s krmarjem je ista. In z drugimi taki slo. A vsem se vendarle n.i moglo isto sanjati?!...
pjMiUavti
Nekatere ženske dobivajo zmerom pritlikave otroke, čeprav so same normalne velikosti. Tako je imela pritlikavka Tereza Souvray, ki je bila zaročena z Beb6jem — o njem bomo pozneje govorili — sestro, ki je merila samo 102 cm. Dr. Virey je pa zdravil v Nemčiji nekega pritlikav-dka, ki je bil komaj tolikšen kakor novo rojeno dete: meril je namreč le 45 cm. Tudi njegova sestra je bila liliputanka, čeprav sta bila njuna starša docela normalna človeka.
Na tortnem pladnju h krstu
Beb6 se je rodil v Vogezih, njegovo pravo ime je bilo Nicolas Fer-ry. Ob rojstvu je meril le 22 cm, tehtal pa 40 gramov in so ga nesli h krstu na tortnem pladnju. Ko mu je bilo petnajst let, je bil visok šele 74 cm. Bil je zelo zdrav, duševno je bil pa le slabo razvit, čeprav so običajno pritlikavci zelo razumni. Malo pred smrtjo se je zaročil z že omenjeno Terezo Souvray, ki je bila prav tako kakor njena sestra samo 76-cm visoka. Bebe je umrl komaj 22 let star, Tereza je pa učakala 73 let. — Njeno okostjo in okostje njenega zaročenca sta shranjeni v prirodoslovnem muzeju v Parizu.
Nekateri palčki so učakali posebno visoko starost. Poljski pritlikavec Jožef Borilavski je znal razen svoje materinščine še nemščino in francoščino. Z 22 leti je meril komaj 71 cm. Oženil se je z ženo normalne velikosti, ki mu je rodila dva normalna otroka. Mnogo je potoval po svetu in se naposled nastanil v Durhamu na Angleškem, kjer je umrl v starosti 98 let. Njegova roditelja sta bila rajši velika kakor majhna, trije njegovi bratje eo bili majhni, a nikakor ne pritlikavci, ostali trije so pa merili 150 do 180 cm.
Mary Jones iz Shropshira, 77 cm visoka pritlikavka, ki je bila vrhu tega še pohabljena, je učakala starost 100 let. Pritlikavec Richeborg (57 cm visok) je doživel 90 let. Robert Skin-ner je meril 63 cm, njegova žena Judita le malo več. V 23 letih svojega zakona sta dobila 14 krepkih in normalno razvitih otrok. Ko je Judita umrla, je seglo njenemu možu tako do srca, da je šel kmalu za njo.
Dva pednja visok
V	cirkusu Bernumu so razkazovali Toma Thumba, imenovanega »palček Tomaž«. Prav za prav mu je bilo Charles Stratton ime in se je rodil normalne velikosti. Toda ko mu je bilo pet mesecev, je nehal rasti, tako da ni dosegel večje višine kakor 32 cm. Ko je prišel v Evropo, so ga predstavili tudi angleški kraljici Viktoriji in francoskemu kraljevskemu dvoru. Prirejal je koncerte, kjer je sam pel z nosniškim glasom. Njegova največja aktrakcija je pa bila, da je poljubljal dame, ki so si ga prišle ogledovat. Baje je samo na Angleškem poljubil milijon žensk; s tem se je zelo ponašal, čeprav je bil
vse prej ko lep. V Ameriki si je pridobil lepo premoženje, in ko se je vrnil domov, je pripeljal s seboj tri druge pritlikavčke, sestri Warren in comniodora Nutta. Z eno izmed sestra se je oženil in imel z njo hčerko Minnie, ki mu je pa že čez nekaj mesecev umrla. Ko si je nabral dovolj denarja, se je umeknil v zasebno življenje.
Mister Small (doslovno: Mali) in njegova žena sta najmanjši kdajkoli poročeni zakonski par. Mož je visok 85 cm, njegova žena pa še manjša. Rodila mu je dvojčka, ki sta se normalno razvijala. Pritlikavca sta se največ razkazovala po Angleškem.
Brata Rossow, Franca in Karla, so
v	Gottingnu preiskali člani tamkajšnje medicinske fakultete. Oba sta zelo inteligentna, najvažnejša točka njunega programa so pa telovadne umetnije. Franc je najstarejši izmed 16 otrok, tehta komaj 12 kg in meri 52 cm. Njegov brat je 72 cm visok, tehta pa še manj.
De&ctuUi
Najznamenitejši debeluh je bil Daniel Lambert iz St. Margaretna. Do svojega 14. leta se ni v ničemer razlikoval od svojih vrstnikov. Izučil se je graverstva. Ko mu je bilo 19 let, si je dejal, da bo zelo močan, saj je z Oahkoto dvignil 250 kg in jih na eni nogi stoje sunil dva metra visoko. Ko mu je bilo 23 let, je tehtal 224 kilogramov; takrat mu je jelo postajati nerodno, če je kdo omenil njegovo zunanjost. V starosti 39 let je zrasla njegova teža na 369 kg, okoli života je meril domala tri metre, obseg njegovega bedra je pa znašal skoraj en meter.
širša ko visoka
Znani zdravnik Dupuyjren je proučeval Marijo Fran?oise Clay. Bila je siromašnega rodu; ko se je s 25 leti poročila, je bila vzlic svoji bolehnosti najdebelejša ženska daleč naokoli. Njen mož je prodajal stare obleke in tako je morala sirota peš z njim iz kraja v kraj. Rodila je šest normalnih otrok, zadnjega, ko ji je bito 35 let. A ne obilni porodi, ne neprestana hoja, ne siromaštvo — dostikrat je bila tako na koncu, da se je morala z beračenjem preživljati — vse to ji ni branilo, da se ne bi redila. Ko je imela 40 let, je bila visoka 152 centimetrov, čez život je pa merila 154 centimetrov — bila je torej širša kakor visoka! Glavo je ime-
Banka Baruch
15, Rue Lalayette, PARIŠ
Odpremi ja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljše«] dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franclji, Holandiji Id Luksenburgu »prejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-seltee; Holandija: št. 1468-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg.
—	Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
la majhno, vratu sploh nisi videl, tol-šča ji je lehti kar odrinila od telesa.
William Campbell je bil pri vojvodi Wellingtonu v Newcast'lu za upravitelja. Visok je bili 188 cm, tehtal je pa 368 kg. Pod pleči je znašal njegov obseg 240 cm, okoli života 212 cm. Takšen je bil, ko je imel 22 let. Bil je v rodbini 7 otrok edini, ki se je tako neizmerno zredil, čeprav je imel rajši skromen kakor prevelik tek, in tudi pil ni dosti, zato pa obilno kadil. Vzlic svoji debelosti je bil inteligenten in prijazen.
Miss Conley, članica nekega ameriškega cirkusa, se je zadušila v postelji, ko se jc nekoč iz pozabljenja obrnila na obraz. Bila je tako debela, da se ni mogla več zavaliti na hrbet.
V	dunajskem zdravniškem društvu so nekoč kazali 5 in pol letno deklico, ki je tehtala 125 kg in ravno dobivala svoj prvi zob. Noge je imela tako zalite s tolščo, da se je komaj zibala na njih. Njena družina je prišla iz Rusije; razen nje ui bil nihče posebno debeli. Potila se pa ni nikoli.
Ni mogel v vagon
Neki Švicar je tehtal 280 kg. Zalo je pa tudi petkrat toliko pojedel kakor njegovi rojaki, ki so že tako na glasu dobrih jedcev. Kadar se je odpravil na potovanje, se ni mogel zriniti skozi vrata železniškega voza, zato je po večini potoval v prtljažnem vagonu.
Brata Stoneclift iz Halifaxa v York-shiru sta tehtala skupaj 490 kg. 280 killogramov težkega Jacoba Powella je moralo za pogrebom nesli šestnajst mož. Annie Fournier je učakala samo 24 let, zato je pa tehtala 234 kg. Živela je v Parizu in ker bi se bil vsak voz podrl pod njo, je morala vedno peš hoditi; pri tem ji pa hoja sama ni prizadevala največjih težav, ampak iskanje ravnotežja, da ne pade.
SuUci
Živ okostnjak je bil Claude Seurat. Ni čudo, saj skoraj nič jedel ni, komaj eno žemljo na dan, zraven je pa spil le prav malo vina. Ko mu je bilo 27 let, je bila globina njegovega prsnega koša od zunaj šest centimetrov, od znotraj kajpada še manj. — Njegove kosti si imenitno razločil in koža je bila čeznje togo napeta. Gibanju srca si skozi drobne prstne mišice razločno lahko sledil. Njegov glas je bil zelo slab in vreščav. Drugače je bil pa zmerom zdrav, dobro se je počutil in je tudi trdno spal. Obseg njegove gornje lehti je znašal samo osem centimetrov.
Drugi živ okostnjak je bil Calvin Edson. V starosti 25 let je tehtal še 62 kg, dve leti nato pa komaj 30 kg, čeprav je bil visok 158 cm. Zraven je bil popolnoma zdrav in je igraje lahko scepil seženj drv. Imel je štiri zdrave otroke.
Hopkin Hopkins je učakal samo 17 let; zaradi njegove izredne mršavosti s« ga razkazovali po vsem Londonu. Tehtal ni nikoli več ko 8 in pol kg, poslednja tri leta pred smrtjo pa samo 6 kg. Njegovi starši in štirje izmed njegovih bratov in sester so bili popolnoma normalni. Imel je pa sestro, ki je v svojem 12. letu lohtala le 9 kg in imela zunanjost stare ženske.
Kosti so itiu lahko prešteli
Živi okostnjak J. W. Coffey iz Ohia, ki so ga razkazovali v vsej Evropi, je imel normalen tek iu je bil zmerom zdrav. Slike, ki so uani o njem
ohranjene, kažejo visokega, do skrajnosti shujšanega moža, ki bi na njem lahko seštel ne samo rebra, ampak tudi vse druge kosti. Še bofij mršava in prav tako znana je bila Roza Lee Plemons, ki je z 18 leti tehtala le 18 in pol kg. Navadno je polegala na usnjati klopi; fotografije jo kažejo kot silno grdo žensko, vso škrbasto, z nenormalno veliko glavo. — Njen obraz razodeva vse prej ko razumnost.
Dr. Salter je preiskal nekega moža, ki je v 32. letu svoje starosti tehtal samo 24 in pol kg. Visok je bil 132 cm. Obseg njegove glave je bil 41 cm, prsi pa 54 cm.
Večina teh nenormalno mršavih ljudi je učakala komaj 20 do 30 let. Ker njihovo telo sploh ni poznalo tolšče, so bili seveda za vsako bolezen dosti bolj občutljivi kakor ljudje, ki so prinesli na svet nekaj rezervne zaloge za slabe čase.
»Za Boga, Peter, ali mar ne vidiš? Saj to je vendar Amy — Amy v Londonu — in zraven nje blaziran bedak, pod roko jo drži — vidiš, zdaj jo je celo objel okoli pasu...«
Kako je Jonny tisti večer prišel domov, je bilo njemu samemu uganka.
»Ločim se! Pri priči!...«
»Kaj ti ne pade v glavo!« je krotko, a določno odgovoril Peter. Cisto na tihem se je seveda tudi njemu
Toledo, v marcu.
Na cestnem vogalu se je prislinil droban otrok k Juanu Pirezzu in proseče iztegnil svojo umazano roko. Radodarno je slikar obstal in segel v telovniški žep. Umetniki so redkokdaj pri denarju — z žalostnim obrazom je ugotovil Perizzo borni ostanek svoje denarnice: eno samo edino peseto. Velikodušno je stisnil dečku novec v roko. Mali je nabral obr-
vi	in ga začudeno pogledal.
»In...?«
»Kaj, in...?!« je nekam razdraženo odgovoril umetnik. »Ali ti mar ni dovolj ?«
»Dovolj?! Eno peseto mi hočete dati, gospod, eno samo beraško peseto?!«
Ločitev pa ni bila tako enostavna, kakor si nemara mislite. Ksantipa je ogorčeno ugovarjala, da bi bila ke-daj svojemu možu kaj hudega storila, prič pa kajpada tudi ni bilo. Tako je vsaj ugotovil sodnik. Pa je vendar bila neka priča. Floki, rešeno ščene, je bil ta priča, in zdaj je imel priti čas, da mistru Franklini; poplača njegovo dobro delo.
»Gospod sodnik,« reto Franklin in potegne Flokija izpod suknjiča, »evo, tole je moj svedok. Floki je bil priča, kako me je pretepavala, in vselej je začel zavijati in cviliti.«
Sodnik je bil dober poznavalec ljudi, zato je tudi pripustil predlaganega svedoka, naj je bil še tako čuden. Zdaj je morala Ksantipa še enkrat stopiti pred sodnika in s svojim možem tako ravnati, kakor bi ga hotela tepsti. Ze iz njenega zadržanja se je videlo, da je teh reči vajena. Med tem je pa sodnik držal Flokija v naročju. In ubogo ščene je začelo cviliti, da se Bogu usmili, in v strahu kazati zobe.
Zadoščalo je. Zakon so ločili.
In Floki je od tistih dob pri vseh zakonskih možeh, ki so pod copato, v časteh kot najdragocenejše bitje, kar jih je kedaj po štirih hodilo na '.emlji.
zdelo vedenje mlade žene na moč nespodobno; a vendar, prenagliti se ne velja. »Do konca tedna boš počakal, potem se bo pa že videlo. Lahko noč, Jonny!« Stresel je prijatelju roko.
Pet dni nato sta stala na peronu. »Vsak trenutek mora priti vlak!« je dejal Peter. Jonny je bil bled ko mrlič. Tedaj pa žvižg, hrumenje koles, cviljenje zavor — vlak je obstal. Neka vrata so se odprla in vitka ženska postava je skočila na tla.
»Jonny!«
A kaj je to...? Jonny je kakor odrevenel zasrepel v obraz, ki se je prikazal pri oknu vagona.
»Sveta nebesa, skoraj bi bila pozabila, Jonny — dovoli, da ti predstavim: moja sestrična Mary iz Londona — ali mi ni podobna kakor jajce jajcu? In tole je njen mož... Rada bi preživela nekaj dni pri naju. Lepo presenečenje, kaj?«
»Imenitno presenečenje!« je zamrmral Jonny in viharno pritisnil novi sorodnici poljub na čelo.
»Daj no,« je osupnila mala sestrična, »tako domači pa vendarle še nismo!«
To je bilo pa vendarle preveč.
»Da mi jo pri priči vrneš!« je srdito zavpil umetnik.
»Saj ste mi jo sami podarili!« Paglavec se je'stanovitno upiral. Toda Pirezzo ga je kratkomalo zgrabil za roko in že je bila peseta spet v njegovih rokah. Toda pobalin se ga je prijel ko klop in se začel dreti, kakor bi ga odirali na meh. Ni dolgo trajalo, ko se je okoli čudnega para zbrala radovedna množica. Naposled se je primajal še stražnik. »Vas bomo že poklicali!« je uradno rekel Pirezzu, zgrabil dečka za roko in izginil z njim.
Nekaj dni nato je imel slikar dve uradni pisanji v rokah. V enem so vabili nekega Juana Pirezza na sodišče, v drugem so ga pa tožili, in tožba se je glasila na — rop! — —
Proces je postal prava senzacija. Državni tožilec je govoril in na vse kriplje dokazoval, brez konca in kraja so trajale razprave — ostalo je pri ropu, in za rop je ječa, tako odreja zakon. Smrtna tišina je vladala poslednji dan razprave v sodni dvorani, ko je Pirezzov zagovornik vstal k besedi.
»Koliko si prav za prav star?« se je iznenada obrnil k paglavcu, ki je dal povod za afero. »Sedem jih bom čez dva meseca...« je prišel brez pomišljanja odgovor. Zagovornik je planil na noge.
»Gospoda!« je zavpil zmagoslavno. »Ze tedne in tedne uganjate tak di-rindaj zaradi te stvari — za prazen niči Otrok, ki še ni izpolnil sedem let, si po obstoječem pravu sploh ne more samostojno ničesar pridobivati, tem manj mu zato more kdo oropati posest, ki je nima! Predlagam takojšnjo oprostitev obtoženca!«
Sodniki so se debelo spogledali, se prijeli za glavo — in še tisti dan je bil ubogi slikar spet prost. a. r.
VUtptovefia škotska
Teta: »Daj, pokaži se malo svoji stari tetki!... Glej, glej — oči so čisto materine, tudi nos in usta...«
Mac Pherson mlajši: >In hlače čisto očetove!«
84Ietnico predsednika Masaryka je pre-teklo sredo proslavila Češkoslovaška. —i Proslav so se udeležili tudi češki Nemci, ki vidijo v Masaryku prav tako svojega prezidenta kakor Čehi.
lina izmed uajlepših francoskih cerkva, rouenska cerkev Sv. Nicaisa, je pretekli teden pogorela. Zgradili so jo v 13. in 14. stoletju in je bila na glasu zgodovinske znamenitosti.
■
Švedski princ Sigvard se je prejšnji četrtek zoper voljo svojih sorodnikov poročil v Londonu s hčerko berlinskega in-dustrijca, Eriko Patzekovo. Princ se jo moral odpovedati vsem svojim lcnežev-skim pravicam.
Pri občinskih volitvah v Londonu so pretekli teden izgubili liberalci vseh dosedanjih 6 mandatov, konservativci 29, laburisti (delavska stranka) pa dobili 35, tako da imajo zdaj absolutno večino 69 mandatov proti 55 konservativnim. Njihova zmaga je v glavnem posledica nezadovoljstva širokih slojev z dosedanjo vladno socialno politiko, posebno zastran zboljšanja stanovanjskih razmer v predmestjih,
Neka tajna radijska postaja ua Angleškem je že dalje časa dajala posebne emisije, ki niso bile v nobenem uradnem programu. t’o večtedenskem iskanju se je policiji te dni posrečilo izslediti krivca: bil je lOletni študent A. H. Barker, ki jo bil sam zgradil dve oddajni postaji in prirejal koncerte gramofonskih plošč, češ du »ni program angleških družb nič pridaš...
Popolna lepota. Ameriški strokovnjaki za lepoto so postavili tale pravila za popolno žensko lepoto: 1. obraz mora biti dolg za tri dolžine nosu, 2. širok za dve nosni dolžini, 3. med očmi mora biti prostora še za eno oko, 4. gornja in spodnja ustnica morata biti enakomerno široki z enakomernim lokom, 5. obrvi morata biti simetrični in se začeti blizu očesnih kotov. Pravijo, da ima tak idealen obraz filmska igralka Sylvia Sidney«
Afera Stavijskega se do ponedeljka še ni premeknila z mrtve točke. Vsak dan poročajo sicer o tej ali oni novi aretaciji, o tej ali oni senzacionalni izpovedbi, toda bistvenega ne pride nič na dan. Tudi morilcem sodnika Princea še niso na sledu.
Spet novo morsko pošast so videli, to pot ob vzhodnih obalah Združenih držav. Opazoval jo je kapitan parnika »Maureta-
nia<. Povedal je, da je bila po njegovem vsaj 20 m dolga, na hrbtu je pa imela štiri grbe.
Na Japonskem so začeli izdelovati avv toniobile na prožna peresa, ki ne potrebujejo ne bencina ne olja. Avto kratko« malo pred vožnjo naviješ, kakor uro, pa te pelje 60 lun daleč. Ne sicer bog ve kako hitro, a vendar. In kar je glavno, davka na bencin ni treba plačevati...
■
Madžarski pritlikavci, 261 jih je, se hočejo organizirati v posebno društvo, da sl izvojujejo pravice, ki trde, da jim gredo* Pred vsem bi hoteli, da bi spričo svoj« majhnosti na železnicah, v gledališčih ia drugih zabaviščih plačali le polovično cono, oziroma vstopnino. Za prihodnje let<n mislijo sklicati svetovni kongres v Budimpešti in računajo z udeležbo 6000 pritlikavcev iz vseh delov sveta.
Vsak četrti Zagrebčan umre za tubeN kulozo, ugotavlja profesor na zagrebški
medicinski fakulteti dr. čepulič. V 7. letu starosti je 66% zagrebških šolskih otrok okuženih z jetiko, v 10. letu pa 70®/».
Plymouth, v marcu.
jonny se ni ravno navduševal za slamnato vdovstvo. Iskreno si je želel dneva, ko se Amy vrne — ne samo zato, ker je bilo doma dosti udobneje, kadar je žena gospodinjila — ne, tudi zato, ker je Jonny svojo ženo resnično ljubil. Danes je bil zelo slabe volje. Ainy mu je namreč napisala dopisnico s kratkimi vrsticami, da bo morala še teden dni ostati v Manchestru, ker je Ly na noben način še ne pusti domov.
Jonny je bil srdit.
»Malo razvedrila ti je treba,« mu je dejal Peter. »Kaj, ko bi šla v kino?«
Predstava se je bila že začela, ko sta prijatelja prišla v kino. Prvo je bil zvočni tednik. Zehaje je Jonny opazoval sprejeme ministrov, najljubše pse znamenitih filmskih zvezd in veliko parado čet — ves čas je moral misliti na Amy. Takrat je pa začutil sunek v rebra: »Pazi, Jonny — dirka!« Jonny je strastno rad gledal konjske dirke. Napeto je prisluhnil: »Prizor iz dirke za kraljev pokal...« Senzacija v prestolnici! Tribune nabito polne, glava pri glavi. »Zastopniki najodličnejših krogov londonske družbe,« je govoril napovedovalec.
»Amy!...«
Tako na glas je kriknil Jonny to edino besedico, da ga je prijatelj prestrašeno pogledal.
Vleti<wad&i svedok
Newyork, v marcu.
Pasje istorije so menda tako stare kakor pasja pasma sploh. V bistvu so vse druga drugi podobne. Zmerom gre za zvestega bernardinca ali pa pogumnega ovčarja, umnega jazbečarja ali pa okretnega kodra. Istorije o ščenetu Flokiju pa gotovo še niste slišali; vredna je, da jo napišemo.
Floki je usmiljenja vredno bitje; ob zibelki so mu kumovale ne samo vse pasje pasme, kar jih premore svet, temveč najbrže tudi nekaj plazilcev. Prav gotovo bi ga bili vrgli v •kanal, da se ga ni usmilil neki mister W. Franklin.
Mister W. Franklin je dobrodušen gospod neopredeljive starosti, ki vam že Heta in leta na vogalu pred družbo White Star zlika čevlje, če mu plačate 5 centov, v naročnini pa še ceneje. Mister W. Franklin ni samo prijatelj ljudi nego tudi živali, saj iz lastne izkušnje ve, kako hudo je, če se s kom slabo ravna. Mister W. Franklin ima namreč doma zlobno ženo, pravo Ksantipo. Toda kaj pravim — nič več je nima, imel jo je, zakaj od včeraj je ločen od nje. Prav gotovo vam bo odslej dvakrat tako depo zlikal čevlje.
Kalvarija ljubezni
Roman Iz naših dni. - Napisal P. R.
68. nadaljevanje
»In?« je vprašala Ljudmila, težko fcopeč in toliko da še pri zavesti.
»In posrečilo se je.«
Z Ljudmilinih ustnic se je utrgal hripav krik.
»Tak je Ciril... spet... zdrav?«
»Da, gospa... in kakor sem vam že rekla, po zaslugi mojega sina.«
Ljudmila se je morala nasloniti ob mizo, da ni padla. Kolena so ji klecala in nekaj časa se ji je zdelo, kakor bi se ves svet vrtel okoli nje. Z ■vsem naporom svoje volje se je toliko zbrala, da je zajecljala:
»Prav imate, gospa... Iz hvaležnosti do vašega sinu ... bom pozabila ... da bi vas... morala sovražiti ...«
Ilona ji je nato razpovedala dogodke zadnjih štirinajstih dni. Povedala ji je tudi, da je njen mož — Horvin-kirurg, ki je s svojo operacijo vrnil Cirilu spomin in razum, toda že pred davnimi leti se je ločila od njega, ker se nista razumela.
Madžarka je bila že na tem, da odkrije Ljudmili vso resnico, da ji pove, kakšen zločin je storil Horvin. Potem ji je pa prišel Franc na um in se je premislila.
Ko je Ljudmila zaslišala Horvinovo ime, je vztrepetala. Pred očmi se ji je prikazala slika tega moža. In zdajci jo je izpreletelo spoznanje.
Saj je tudi prvič Horvin operiral njenega moža! Po tem takem je torej o n pozabil v možganih koščico, ki rjo je zdaj spravil na dan? O, ne more ibiti dvoma! In Ljudmila se je tedaj spomnila tudi Horvinovih groženj proti njej. Spomnila se je, da ga je takrat imela zmožnega slehernega dejanja, da zadosti svoji strasti, potem pa še maščevalnosti. Kaj, če je tisto koščico pri operaciji namenoma pozabil vzeti ven? Vročičen drget jo je stresel pri tej strašni domnevi. Toda že je Ilona povzela:
»Ali ne bi takoj sporočili svojima 'otrokoma veselo novico, ki sem vam jo prinesla?«
»Da ... prav imate...« je zamrmrala Ljudmila. »Še drevi bom pi-
sala Marku, Boži bom pa takoj povedala.«
Pritisnila je na gumb. Nekaj trenutkov nato se je prikazal sluga.
»Recite moji hčeri, da jo prosim, če pride malo k meni.«
Nekaj minut nato se je prikazala na pragu Boža. Bila je nenavadno bleda. Že pri vratih se je spoštljivo priklonila pred Ilono, potem je pa krenila proti materi. Čutila je, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega, zakaj materi so čudno žarele oči, kakor jih še ni videla, in na licih so se ji poznali sledovi soiz.
»Klicala si me, mamica?«
»Da, otrok moj. Poklicala sem te, da ti brez odloga povem neko novico... veselo novico, ki mi jo je prinesla gospa Matoševa ...«
Deklica se je obrnila k Madžarki. Z ganjenim glasom je rekla:
»Iz vsega srca se vam zahvalim, gospa, da ste nam prinesli dobro novico.«
Ilona se je priklonila. In z glasom, ki ji je proti volji drgetal, je odgovorila:
»Ne zahvaljujte se mi, gospodična, zakaj izvršila sem samo svojo dolžnost.«
Med tem se je Boža spet obrnila k svoji materi, ki je bila še zmerom tako zmedena od nenadne sreče, da je komaj našla besede in hčeri povedala:
»Tvoj oče, Boža, je ozdravel. Še več, tudi greha ni kriv, ki sem mu ga očitala.«
»Ozdravel je? Oh, mamica, kako srečna sem!...«
Mati in hči sta se združili v krčevitem objemu.
Potem je Ljudmila v presekanih besedah povedala najvažnejše dogodke, kakor jih je bila izvedela od Ilo-ne. Boži je tedaj nehote ušlo vprašanje:
»Torej smo dolžni zahvalo za ozdravljenje najinega očeta gospodu Francu?«
Madžarka se je bledo nasmehnila:
»Nekoliko tudi kirurgu, ki je operacijo izvršil.«
»Toda saj sami pravite, da se je zanjo najbolj zavzel gopod Franc... torej jo je on hotel?«
»Da, gospodična.«
»Torej je le on pravi rešitelj našega očeta in njemu gre naša največja hvaležnost!«
Deklica je vidno vztrepetala. In potem je počasi z malone svečanim glasom rekla:
»Iz vsega srca se mu zahvalim ... Ali mu boste sporočili, gospa?«
Na njenih licih je pri teh besedah zaigrala živa rdečica.
»Povedala mu bom, gospodična ... in verjemite mi, da bo to zanj najlepše plačilo.«
Ali je Boža razumela skrito misel v Iloninih besedah? Mogoče, zakaj ustnice so ji trznile, kakor bi hotele nekaj reči, pa so se potem premislile. Deklica se je spet obrnila k materi:
»Kaj ne, mama, da se bova zdaj takoj odpeljali v Pariz k očetu?«
Gospe Harleyevi se je zmračilo čelo. Skrivnostna groza se je pokazala
«
\ m
Kongresni trg 3
kemično čiščenje, barvanje in svet-tolikanje
v njenih velikih očeh. Obotavljaje se je vprašala Ilono:
»Ali bo moral moj mož še dolgo ostati v sanatoriju?«
»Najmanj štirinajst dni še,- gospa.«
»Nu, vidiš,« je spet povzela Boža, »vendar ga ne bova celih štirinajst dni pustili samega. Zdaj ko se mu je vrnil razum — kaj si bo le neki mislil o nas?«
»Prav imaš,« je pritrdila Ljudmila, Roke so ji čudno drhtele.
Njen obraz je zdaj izdajal resničen strah. Da, Boža je imela prav. Obe morata k njemu... saj se nesrečnež gotovo že dneve in dneve obupno izprašuje, kaj se je zgodilo z njegovo ženo in otrokoma, in si ne more pojasniti, zakaj so ga vsi njegovi zapustili. Toda ali ji ne grozi pri Horvi-nu velika nevarnost?
Nasprotujoče si misli so se ji podile po glavi. Ne Boža ne Bona nista razumeli njenega obotavljanja.
»Ne pozabi, mama,« je rekla deklica, »da je popolnoma sam.«
Toda Ilona je odkimala:
»Ne, gospodična, popolnoma sam ni... Moj sin ga pride vsak dan obiskat, on tudi gleda, da vašemu očetu ničesar ne manjka. Zastran tega sinete biti čisto brez skrbi.«
Rdečica na Božinih licih je postala še temnejša.
»Oh, gospa — kako se vam bomo oddolžili za tolikšno pozornost?«
»Franc ni pozabil, gospodična, da je vaša mati pred leti s svojo nesebično nego mnogo pripomogla, da se je razvil iz nekoč bolehnega in občutljivega dečka v čvrstega in zdravega mladeniča. S tem, da torej malo popazi na vašega očeta, samo vrača dolg, ki ga ima pri vas.«
»0, gospa, preveč skromni ste.«
Madžarka je odkimala.
»Dovolila bi si, gospa in gospodična, pripomniti k svojim pravkaršnjim besedam še nekaj misli. Stanje gospoda Milavca ni nevarno, to vama lahko mirno zagotovim, toda razumeli bosta, da je po operaciji še preveč slab in potrebuje velikih obzirov. Iz tega kar mi je Franc pripovedoval, sklepam, da je gospod Milavec prepričan, da ste vsi mrtvi. Moj sin se mu ni upal povedati resnice, iz strahu, da ga ne bi preveč pretreslo. Če bi nenadoma vaju zagledal kraj svoje postelje, bi ga nepričakovano veselje utegnilo celo ubiti.«
Ilona je za trenutek prestala. Videla je, da se je na Božinem obrazu slikal nemir.
»Nič naj vas ne .skrbi, gospodična. Franc bo vašemu očetu po malem povedal vso resnico in ga pripravil na veliko veselje ob svidenju z vami. In če bo gospa Harleyeva,« — glas ji je nenadoma zadrhtel kakor od neznane groze in strahu — »če bo gospa Milavčeva dovolila, v zahvalo za to čudežno ozdravljenje, ki ima nekaj zasluge zanj, bi bil Franc srečen, ako bi vam mogel osebno pripeljati njega, ki ste ga toliko let objokovali — nesrečno žrtev, ki ni nikoli izgubila pravice do vaše ljubezni.«
Poslednje besede so prišle kakor presekane iz njenih ust. Toda takoj nalo je spet povzela:
»Še štirinajst dni pa bo bolnik toliko okreval, da bo zmožen za pot. Franc ga bo tedaj pripeljal zdravega in srečnega v vašo sredo... ako pristanete...«
Navaden kmetski hlapec
Napisal Roda Roda
Zvečer dne 24. julija 1893. so sedeli v gostilni v Erdutu ob Dravi štirje pozni pivci: Jožef Varga, Andrej Ileš, potem neki tujec, in stisnjen v kot, Nemec Peter Lang.
Tujec je bil Dalmatinec; prodajal Je v vasi nože, ustnike za cigarete, jkoralne ovratnice in drugo takšno (drobnarijo. Eden izmed takihle nožev je ležal zraven Petra Langa: grobo izrezljano rezilo, koščeni ročaj okrašen s pisanimi kamenčki in zlato ^bleščico.
Pili so domačega — nič več kakor druge dni.
Jožef Varga je prvi predlagal, da ;t>i vstali:
»Izpijte, dečki, da gremo!«
»Pozno je že,« je tudi krčitfar zazehal.
Peter Lang, krčmarjev voznik, je izginil v svojo čumnato, druga dva sta skupaj odšla iz pivnice, Ileš, tihi gost, je pa izginil.
Ko je krčmar zaklepal vrata, je zaslišal od zunaj krik. Pa se ni zmenil zanj.
Kravji pastir je drugo jutro prvi stopil pred hišo; zagledal je Dalmatinca, ki je ležal zaboden pred gostilno.
Poklicali so trškega sodnika: pol ure nato je bil mladi Varga aretiran. Navaden kmetski hlapec.
»Ti si poslednji govoril s krošnjarjem — z njim si šel ven.«
»Gospod sodnik, Bog mi pomagaj, jaz ga nisem ubil. Lahko noč sva rekla drug drugemu, on je še ostal in si zategnil pas — jaz sem pa šel,« ee je zaklinjal obtoženi. Toda njegov mrliško bledi obraz in njegove tre-pečoče roke so ga postavljali na laž.
»Tale nož, ki je tičal nesrečnežu
v	prsih, je tvoj.«
»Ni, gospod.«
»Dvajset prič bo to potrdilo.«
»Gospod, pojdite od hiše do hiše, povsod boste videli takšne nože.«
»Krčmar je slišal krik in videl nekega moža, ki je stekel izpred hiše. Ta mož... si bil ti!« je zagrmel sodnik.
»Nemogoče, gospod! Jaz ne!«
»Odgovori,« — stroge oči so se kar zapičile v morilčev obraz — »kje si bil preteklo noč?«
Fant je molčal.
»Zakaj ne odgovoriš?«
Tedaj je dejal, počasi, obotavljaje se:
»Ne morem, gospod. Vprašajte me kar hočete, samo tega ne.«
»Človek, ali ne vidiš, da si s tem priznal umor?«
»Nikogar nisem umoril, gospod sodnik.«
Odvedli so ga.
Stara Vargova mati si je s potoki solz izprosila obisk pri svojem sinu. Objemala ga je in poljubljala, kakor bi bil še nebogljen otrok.
»Samo to mi povej, sin; kje si bil ponoči?«
Stisnil je zobe.
»Sin, saj vem — o, vem, da tega nisi storil. Ce poveš le eno besedo, pravo besedo, boš prost... Meni — meni jo povej, otrok! Meni, ki sem te rodila.«
»Mati, ne trpinčite me!« je zavpil in padel pred njo na koleni.
In pri tem je ostal in ni povedal.
Osemnajst let je minilo. V kaznilnici Lepoglavi, v celici, je sedel sivolas mož in rezljal leseno steklenko.
Vrata so se odprla in vstopil je kaznilniški ravnatelj. Začudeno ga je kaznjenec pogledal.
Gospod je prijazno pozdravil in mu sedel nasproti.
»Poslušaj, Varga. Ali se kaj spomniš nekega Andreja Ileša?«
Varga se je prijel z roko za čelo in se zamislil. Oh, ko je bilo vse tako daleč, tako daleč.
Potem je prikimal.
Grof
MONTE-CRISTO
Hc man
Napisal Aleksander Dumas
\ t. ^ .e^o
*
• Vn "‘L « V°l° ‘
•SS»«
»Ali imotc mar kakšen recept za to?«
»Takšnega, ki nikoli ne odpove.«
»O, to bi bilo nekaj za nas Afričane, ki dostikrat nimamo, kaj bi jedli, še manj pa pijače,« pripomni Morrel.
»Da,« pravi Monte-Cristo. »Toda če je moj recept še tako blagodejen za moža, ki živi na svoj poseben način kakor jaz, bi bilo po drugi strani zelo nevarno, če bi ga hoteli preizkusiti pri armadi: utegnilo bi se zgoditi, da se ne bi več prebudila, ko bi je najbolj potrebovali.«
»Ali bi smeli vedeti, kakšen je ta recept?« vpraša Debray.
»Zakaj ne! Vzemite po dva enaka dela dobrega opija in najboljšega orientalskega hašiša, dobro zmešajte in použijte pilulo te zmesi; deset minut nato boste že čutili učinek. Vprašajte barona Franca Epinaya; on vam bo bržčas vedel kaj o tem povedati.«
»Da,« pritrdi Morcerf, »pravil mi je nekaj.«
»In to mamilo nosite zmeraj s seboj?« vpraša Beauchamp, ki je bil kot časnikar zelo nejeveren.
»Zmeraj.«
»Ali bi mi zamerili, če bi vas prosil, da bi smel videti takšno pilulo?«^ vpraša dalje Beauchamp, meneč, da bo tujca spravil v zadrego.
»Nikakor ne, dragi gospod,« odvrne grof in potegne iz žepa prekrasno bonbonjero, izdelano iz enega samega smaragda, odvije z nje pokrov in pokaže strmečim gostom štiri ali pet kroglic grahove velikosti, zelenkaste barve in ostrega duha. Bonbonjera je šla iz rok v roke, toda gostje so bolj občudovali dragoceni smaragd kakor vonjali pilule.
»Te kroglice vam gotovo izdeluje vaš kuhar?« vpraša Beauchamp.
»O, ne,« odgovori Monte-Cristo, »če gre za toli delikaten uži-
»Ta Ileš je pred štirinajstimi dne-
vi	umrl.«
»Umrl,« je tiho ponovil Varga.
»Na smrtni postelji se je izpovedal.«
Varga je prikimal. Lepo, da se je izpovedal.
»Izpovedal se je nečesa, kar se tebe tiče, Varga!«
Ravnatelj si je obrisal čelo. Nikdar ne bi bil mislil, da mu bo šla beseda tako težko iz ust...
Varga- mu je srepo pogledal v obraz.
In tedaj mu je v eni sapi povedal. Takle navaden hlapec vendar ne bo zato ob pamet?!
»Ali se še spomniš tiste noči? Da? Ileš je sedel na klopi v kotu. Vi drugi še paziili niste nanj. Odšel je ven pred vami. Potem si šel ti in Dalmatinec in še nekdo.«
»Peter Lang,« je hripavo dopolnil Varga.
»Da, tako mu je bilo ime. Ti si se obrnil na desno, Ileš na levo — Dalmatinec se je pa ustavil in si zateg-
iek, se ne zaupam nevrednim rokam. V kemiji sem nekoliko doma, zato si te pilule sam napravim.«
»Smaragd je čudovit,« pripomni z neprikritim občudovanjem Chateau-Renaud. »Tolikšnega svoj živ dan še nisem vidci, čeprav tudi moja mati ni imela smeti v rodbinskem nakitu.«
»Tale je eden izmed treh enako velikih,« povzame Monte-Cristo. »Enega sem podaril sultanu, da si ga je dal vdelati v ročaj svoje sablje; drugega sem poklonil papežu in ga od takrat nosi na tiari; tretjega sem pa zase obdržal.«
Gostje osuplo pogledajo Mon-te-Crista. Govoril je tako malomarno, da je morala biti očividno slednja njegova beseda gola resnica.
»In kako sta se vam mogočnika oddolžila za tako lep dar?«
»Sultan je v zahvalo zanj podaril življenje neki ženski,« odgovori grof, »papež pa nekemu možu. Tako sem vsaj dvakrat v življenju okusil blagoslov tiste moči, ki bi jo imel, da sem se rodil ob znožju prestola.«
»Možu je ime Peppino, kaj ne?« vzklikne Morcerf. »Saj ste se zanj zavzeli, da ga pomiloste?«
»Mogoče,« odgovori Monte-Cristo s čudnim nasmehom.
»Ne morete si predstavljati mojega veselja, gospod grof, ko vas slišim tako govoriti,« vzklikne Morcerf. »2e vnaprej sem vas bil svojim prijateljem naslikal kot bajnega človeka, kot čarodeja iz ,Tisoč in ene noči!'; toda Parižani so veliki čudaki in vam še solnce utaje z neba, če ga sami ne vidijo. Vsak dan vam v Parizu bero in doživljajo vse mogoče reči, v rimske razbojnike pa vendarle ne verujejo. Dajte, gospod grof, povejte jim še vi, da so me res zajeli razbojniki in da bi bil brez vašega plemenitega posredovanja po vsej verjetnosti zdajle ča-
nil pas. Takrat je planil Ileš izza plota, ga posekal na tla in oropal... pet in osemdeset goldinarjev mu je vzel...«
Jožef Varga je brez zavesti telebnil po tleh. Komaj da so ga obudili
v	življenje.-----------
Mesec dni nato je bil doma, na dopustu iz kaznilnice...
V	njegovem kraju je bil zdaj neki golobrad sodnik. Prebrskal je stare zapisnike in akte, zdaj je pa hotel še nekaj vedeti — samo še to:
»Kje si bil tisto noč?« je vprašal, kakor jih je vprašalo že toliko prej.
»Osemnajst let — osemnajst let,« je mrmral pred se Varga. Nato je dejal na glas:
»Gospod sodnik, pokličite župana!«
Stražnik je odšel ponj.
Solnce je sijalo veselo in zadovoljno skozi umazana okna. Njegovi žarki so obsevali Vargov obraz, gube, ki jih je zarezalo trpljenje tolikih let.
Sodnik se ni upal pretrgati molka. Nervozno je bobnal po mizi in si
kal vsfajenja v sansebastianskih katakombah, ne pa vas tule skromno gostil.«
»Pustimo to,« odmahne Monte-Cristo. »Saj ste mi obljubili, da ne boste več govorili o tej malenkosti.«
»Jaz že ne, gospod grof! Naj-brže me zamenjate s kom drugim, ki ste mu napravili podobno uslugo. Narobe, govorimo o tem! Zakaj nadejam se, da mi boste pri tej priliki kaj izdali, česar še ne vem.«
»Meni se pa zdi,« se nasmehne grof, »da ste pri tej stvari igrali že toliko pomembno vlogo, da boste vsaj tako dobro vedeli kakor jaz, kaj se je zgodilo.«
»Ali mi obljubite, če vse povem, kar vem, da boste tudi vi povedali, česar še ne vem?
»Zakaj ne!« se prikloni Monte-Cristo.
»Dobro, pa začnem, čeprav pojde na rovaš mojega samoljubja. Cele tri dni sem mislil, da je vame zaljubljena neka maska, v resnici me je pa vlekla za nos navadna kmetica. Tako sem bil slep, da nisem videl, kako je lepa maska spretno napravila prostor nekemu petnajstletnemu fantu, ki se je bil napravil v žensko; zavedel sem se šele tedaj, ko sem jo hotel poljubiti na deviško ramo, pa sem nenadoma zagledal dve pištoli namerjeni name. Premeteni razbojnik me je potem s svojimi tovariši zapeljal v sebastianske katakombe. Tam sem se seznanil
ogledoval cesarjevo in cesaričino podobo na zidu — s takšnim zanimanjem ju je opazoval, kakor ju ne bi bil še nikoli videl.
Župan je prišel.
»Kdo je umrl v kraju zadnjih 18 let?« je vprašal Varga.
»Duša draga, tega ne vem. Saj sem šele osem let tu.«
»Pa pokličite župnika!« je rekel Varga.
Župnik je prinesel s seboj cerkveno knjigo. Sedel je za mizo in počasi bral ime za imenom.
Varga se ni genil.
Ko je župnik končal, je bilo dolgo vse tiho.
Zdajci se je pa Varga vzravnal.
»Ali lahko prisežete, prečastiti, da so vsi ti, ki ste jih brali, res mrtvi?«
»Da.«
»Radi bi vedeli, kje sem bil tisto noč?« Ovenele ustnice so trznile. — »Pri sodnikovi ženi.«
Osemnajst let je hranil zase skrivnost.
z učenim roparskim poglavarjem, ki je prebiral Cezarjeve komentarje; svoje branje je milostno prekinil samo za toliko, da mi je dejal, da pričakuje do drugega dne ob šestih zjutraj 4000 tolarjev, drugače me četrt ure nato ne bo več med živimi. To pismo je še danes v Frančevih rokah; pod mojim podpisom se blesti kratek pripis Luigija Vampe. Če ne verjamete, bom pisal Francu, da vam to potrdi. To je vse kar vem. Še danes pa ne razumem, kako ste mogli razbojnike tako ukrotiti.«
»Nič lažjega,« odgovori grof. »Proslulega Vampo poznam že dobrih deset let. Ko je bil še mlad pastir, mi je nekoč podaril lastnoročno izrezljano bodalo v zahvalo za zlatnik, ki sem mu ga dal, ker mi je pokazal pot. Pozneje je ta pripetljaj že pozabil ali me pa ni več poznal; skratka, prežal je name, da me vjame, očividno računajoč z veliko odkupnino — pa je sam padel mojim ljudem v pest. Lahko bi ga bil izročil sodišču, ki pač ne bi izgubljalo časa z njim, pa sem ga rajši izpustil.«
»Pod pogojem, da se poboljša,« se zasmeje časnikar. »Vidim, da je lepo držal besedo.«
»Ne, gospod,« ga zavrne Monte-Cristo, »pod edinim pogojem, da pusti mene in moje ljudi v miru. Morda se čudite, gospodje socialisti, naprednjaki in propovedo-valci ljubezni do bližnjega, toda odkrito vam povem, da mi moji
»Zakaj nisi prej povedal? Mnogo si moral zaradi tega pretrpeti.«
Plaho je odmahnil Varga — navaden hlapec s kmetov:
»E, povedal... takšne reči se vendar ne povedo!«
Župnik se je obrnil proč, župan se je bučno usekni!.
»Zdaj te bodo čisto oprostili, Varga!« je rekel sodnik. »Velika, zelo velika krivica se ti je zgodila. Obžalujem te iz vsega srca.«
»E, zdaj je že vse eno.<
»Lahko boš šel, kamor boš hotel, Varga.«
In je šel... V najbližnjo kramarijoj tam si je kupil vrv. Na prvem drevesu pred trgom se je obesil. Kaj naj bi tudi počel v življenju? V Lepo-glavi ga niso več marali...
...Ta povest ima pred mnogimi drugimi to prednost, da je resnična. Od začetka do konca. Osiješki državni pravdnik Stjepan Nikolič ji je sam bil priča, on mi jo je tudi povedal in iz aktov dokazal.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke Itd. Škrobi In svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje In puh
tovarna JOS. REfiCH LJUBLJANA
bližnji niso nič mar in da se ne potegujem za človeško družbo, ki se tudi zame ne potegne in se vobče spomni svojega bližnjega le tedaj, kadar mu hoče škodovati.«
»Imenitno!« vzklikne Chateau-Renaud. »Vendar sem srečal človeka, ki pošteno in meni nič tebi nič propoveduje sebičnost. 2ivio, gospod grof!«
»Vsaj odkrito pove,« reče Mor-rel. »Vzlic temu sem prepričan, da gospodu grofu ni žal, da se je enkrat izneveril svojim načelom, ki jih je pravkar tako odločno izpovedal.«
»Zakaj naj bi se jim bil izneveril?« vpraša Monte-Cristo in nekam čudno pogleda mlademu možu v oči.
»Nu, s tem da ste rešili gospoda Morcerfa, ki ga niti poznali niste, ste vendar napravili uslugo svojemu bližnjemu in človeški družbi.«
»Gospod grof,« vzklikne Mor-cerf, »vjeli smo vas! Boste videli, še dokazali vam bomo, da ne samo niste sebičnež, temveč človekoljub. O, gospod grof, pravite, da ste Malajec, Indijanec, Kitajec, skratka divjak — a že prvi dan, ko ste stopili v Pariz, se vas je prijela največja čednost ali pa največja napaka ekscentričnih Parižanov, da si namreč lastite grehote, ki jih nimate, in tajite kreposti, ki jih imate!«
»Dragi grof,« odgovori Monte-Cristo, »v vsem, kar sem rekel ali storil, ne vidim ničesar, kar bi bilo vredno hvale, ki me z njo obsipate vi in vaši prijatelji. Vi zame niste bili tujec, ker sem vas že poznal, saj sem vam odstopil dve sobi, vas povabil na zajtrk in vam posodil svoj voz; skupaj sva opazovala maske na promenadi in prisostvovala usmrtitvi na trgu del Popolo. Zdaj vas pa vprašam, gospodje: ali sem mogel pustiti svojega gosta v rokah razbojnikov, kakor vi te ljudi imenujete? Razen tega sem imel, kakor veste, skrito misel: zanašal sem se na vas, da me boste uvedli v pariške salone, če bi kdaj obiskal Francosko. Takrat ste si nemara mislili, da sem to kar tako dejal, danes pa vidite, da sem popolnoma resno mislil, in zatorej morate svojo obljubo izpolniti.«
»Izpolnil jo tudi bom,« vzklikne Morcerf, »toda bojim se, da bo to za vas razočaranje, ko ste vajeni samih romantičnih dogodivščin in fantastičnih doživetij. Pri nas vas ne čakajo pustolovske epizode. Naš Chimborasso je Montmartre, naša Himalaja Mont Valerien, naša Sahara Orenellska planjava. Tudi razbojnike imamo, mnogo razbojnikov, čeprav ne toliko, kakor ljudje govore; toda ti razbojniki se dosti bolj boje neznatnega policijskega ovaduha kakor najmogočnejšega gospoda. Skratka, Francoska je tako vsakdanja dežela in Pariz tako civilizirano mesto, da ne boste v nobenem našem
departmanu videli gore, kjer ne bi bil zasajen brzojavni drog, in nobene večje jame, ki je ne bi policija dala opremiti z ličnimi vrati. Druge usluge vam torej ne morem izkazati, dragi grof, kakor to, da vas predstavim v salonih. Toda rekel bi, da vam ni v ta namen pač nihče potreben: z vašim imenom, vašim bogastvom in vašo duhovitostjo« — Monte-Cristo se je malce porogljivo priklonil — »se vsakdo najlepše sam predsta-
vi	in ga bodo povsod dobro sprejeli. Zatorej vam lahko ustrežem samo v enem pogledu. Če vam kaj koristi, da nekoliko poznam življenje v Parizu, računajte z menoj! Da bi vam ponudil svoje stanovanje, kakor ste ga vi meni v Rimu, se ne upam, ker sem, čeprav tega ne razglašam, prevelik sebičnež, in se bojim, da ne bi zraven mene noben človek vzdržal — razen nemara ženske.«
»Nu,« meni grof, »to ste vsaj pošteno povedali. Saj res, v Rimu ste nekaj govorili o ženitvi; ali vam smem že danes čestitati k skorajšnjemu srečnemu dogodku?«
»Oče me sili v zakon; upam, da vam bom lahko v kratkem predstavil če že ne svoje žene, pa vsaj nevesto:	gospodično	Evgenijo
Danglarsovo.«
»Evgenijo Danglarsovo?« vpraša Monte-Cristo. »Čakajte ... ali ni njen oče baron?«
»Da,« pritrdi Morcerf, »toda novejšega datuma.«
»To ni glavno,» odmahne Monte-Cristo. »Glavno je, če je storil državi take usluge, da so vredne tolikšnega odlikovanja.«
»Velikanske zasluge,« se oglasi Beauchamp. »Čeprav liberalnega prepričanja, je vendar leta 1829 priskrbel kralju Karolu X. šest milijonov posojila, in zato ga je kralj povišal za barona in ga imenoval viteza častne legije.«
Morcerf se obrne k Monte-Cri-stu:
»Ali ga mar poznate? Iz načina, kako ste izgovorili njegovo ime, bi sodil...«
»Ne poznam ga,« odvrne Monte-Cristo malomarno; »zelo verjetno je pa, da se bom kmalu z njim seznanil, ker imam nanj odprt kredit pri Thomsonu & Frenchu v Rimu.«
Ko je izgovoril ime rimske banke, je grof skrivaj ošinil Maksimilijana Morrela z očmi.
Če je imel namen zbuditi pri Morrelu pozornost, ga je dosegel. Mladi mož je vztrepetal, kakor bi ga bila elektrika stresla.
»Thomson in French?« je ponovil. »Ali mar to tvrdko poznate?«
»Moja bankirja sta v prestolnici krščanskega sveta,« odgovori mirno grof. »Ali želite, da vas pri njima priporočim?«
»O, ne, gospod grof, samo pomagali bi nam lahko pri naših poizvedovanjih. Ta tvrdka je namreč izkazala mojemu očetu neprecenljivo uslugo, a jo iz ne
vem kakšnih razlogov trdovratno taji.«
»Na razpolago sem vam, gospod,« odvrne Monte-Cristo in se nakloni.
»Oddaljili smo se od našega pogovora,« se oglasi Morcerf. »Če se ne motim, smo se ustavili pri stanovanju za grofa Mon-te - Crista. Gospodje, svetujte: kam naj spravimo našega novega gosta?«
»V predmestje Saint-Germain,« predlaga Chateau-Renaud. »Tam je dovolj ljubkih hišic z vrtovi in dvorišči.«
»Bežite no,« ga zavrne DebraY, »vi menda res ne poznate drugega kakor to pusto in dolgočasno predmestje. Ne poslušajte ga, gospod grof, in pojdite rajši na Chaussee-d’Antin; tam je pravo središče Pariza.«
»Boulevard de 1’Opera,« predlaga Beauchamp. »Tu je na izbe-ro hiš z balkoni in gospod grof bo lahko kadeč svoj čibuk gledal, kako vrvi pod njim življenje naše prestolnice.«
»Pa vi, Morrel, ali nimate ni-kakega predloga, da ves čas molčite?« se oglasi Chateau-Renaud.
»Bi,ga že imel,« se nasmehne mladi mož. »Hotel sem samo počakati, da vidim, ali se ne bo gospod grof odločil za tega ali onega vaših mamljivih predlogov. Zdaj, ko vidim, da molči, bi se drznil ponuditi mu stanovanje v ljubki in prijazni hišici v Mesla-yevi ulici, ki jo je moja sestra najela pred letom dni.«
»Kaj imate sestro?« vpraša Monte-Cristo.
»Da, gospod.«
»Omoženo?«
»2e skoraj devet let, srečno, da bolj biti ne more; poročila se je s svojim dragim, ki nas tudi v nesreči ni zapustil: z Emanuelom Raymondom.«
Monte-Cristo se komaj vidno nasmehne.
»Kadar imam dopust, stanujem pri njima,« povzame Maksimilijan. »Če bi se gospod grof odzval mojemu povabilu, bi mu bil s svojim svakom rade volje na uslugo.«
»Počakajte malo!« vzklikne tedaj Albert, še preden je utegnil Monte-Cristo odgovoriti. »Premislite, kaj počnete, gospod Morrel. Ali ne čutite, da hočete svobodnega in neodvisnega moža, pomorščaka Simbada, vkleniti v rodbinske spone? Ali bi mar hoteli iz človeka, ki je prišel uživat Pariz, napraviti patriarha?«
»Nikakor ne,« se nasmehne Morrel. »Moji sestri je pet in dvajset let, mojemu svaku trideset; oba sta še mlada in vesela in kakor nalašč za družbo. Sicer bi pa gospod grof stanoval posebej, bil bi popolnoma svoj gospod in bi se le tedaj oglasil pri nas, kadar bi se mu samemu zahotelo.«
»Hvala vam, gospod, iskrena hvala!« odvrne Monte-Cristo. »Zadovoljil se bom, da me o pri-
liki predstavite svoji sestri in svaku, če mi boste hoteli izkazati to čast; drugače pa moram s hvaležnostjo odkloniti vse vaše ponudbe, gospodje, ker mi je stanovanje že pripravljeno.«
»Ni mogoče!« vzklikne Morcerf. »Tak hočete res iti v hotel? Ne bi vam svetoval!«
»Ali sem mar v Rimu tako slabo stanoval?«
»V Rimu je bila druga! Tam ste plačali petdeset tisoč piastrov, da so vam opremili stanovanje po vašem okusu. Toda dejal bi, da vas vsak dan pač ne bo volja izdajati toliko denarja.«
»Zastran tega mi ne bi bilo toliko,« odgovori Monte-Cristo. »Toda odločil sem se, da stanujem v Parizu v lastni hiši, in sem poslal naprej svojega komornika, da mi jo kupi in opremi s pohištvom.«
»Tak imate komornika, ki pozna Pariz?« vzklikne Beauchamp.
»Ne, tudi on je prvič na Francoskem; vrhu tega je črnec in nem.«
»Po tem takem je to AH?« vzklikne Albert sredi splošne osuplosti.
»Da, gospod, Ali, moj Nubijec, mutec, ki ste ga videli v Rimu.«
»O, spomnim se ga!«
»A kako ste si mogli izbrati Nubijca, da vam kupi hišo v Parizu, in mutca, da vam jo opremi? Siromak, gotovo je vse narobe napravil!«
»Motite se, gospod; prepričan sem, da je vse prav napravil; saj veste, da nimam takega okusa kakor večina drugih ljudi. Pred tednom dni je prišel sem in je z instinktom dobrega lovskega psa vse mesto obletal. Ker dobro pozna vse moje želje, muhe in potrebe, prav nič ne dvomim, da ne bi bil vsega uredil v moje zadovoljstvo. Vedel je, da pridem danes ob desetih, in me je že od devetih Čakal pred fontenblojski-mi vrati. Nate, poglejte!«
Skrb za bodočnost
»Bodočnost je nejasna«, slišite mnogokrat govoriti.
Največkrat ljudje, ki tako govorijo, mislijo na se, redkokdaj tudi na druge. In vendar bi se morali ljudje zavedati, da njihova bodočnost in prav tako bodočnost njihovih otrok ne bi morala biti tako nejasna, da so pravočasno mislili na to, kako bi zavarovali bodočnost sebi in svoj-
cem.	.
Skrb za bodočnost vidimo celo pri živalih, izmed katerih veljajo zlasti mravlje in čebele kot vzor za to, kaj se lahko doseže s Sledenjem za slabše čase. Geslo »Sedem suhih krav požre sedem debelih«; izraža to misel, da treba v boljših časih polagati na stran prihranke, t. j. del naših dohodkov, katerih nujno ne potrebujemo, da nam bodo na razpolago v slabših časih ali takrat, ko bomo imeli neke izredne izdatke. Ne vemo ne ure ne dneva, in zato naj bi vsakdo mislil na to, v kakem položaju se lahko znajde on sam ali pa njegovi rodbinski člani v slučaju težke bolezni, smrti ali brezposelnosti.
Na vse to moramo mAsteU, in led a j nam ho jasna odločitev, kako se lahko otresemo skrbi za bodočnost: v dobrih časih štediti in zaupati prihranke denarnemu zavodu, ki jih primerno obrestuje.
Ne mislite, da je tako težko poskrbeti za bodočnost. Novorojenček, kateremu oče vloži na hranilno knjižico 100 dinarjev, bo pri 5od»totnih obrestih v 25. letu starosti imel Din 337-—, nevesta pa, katera je nalagala sama na leden na hranilno knjižico Din 10 -—, bo imela po 25 letih Din 25.347'—.
Otrok, ki se je že v mladosti naučil varčevati, bo tudi v življenju ostal reden, in tako je varčevanje podlaga zakonske in rodbinske srede.
Varčuj, zboljšal boš bodočnost sebi in drugimi
Modni pomladni plaSči
od Din 190*— naprej v vseh kvalitetah in cenah
v konfekciji Drago Gorup & Ko., Ljubliana
Miklošičeva cesta 16 — I. nadstropje
Elizabeta S&er <jir<erj eva
v zvočnem filmu »Katarina Velika«
Vabimo Vas k nakupu v najceneiši oblaSiinici
it. Prcsfeer
Sx>. Pcfra cesta 1%
Nikoli še ni Bergnerjeva igrala lake vloge v filmu. Še nikoli ni bila njena filmska usoda tako dramatska, nikoli še ni bila nobena njena vloga tako obširna, tako vsestranska in zanjo tako prikladna, da bi se mogla, kakor v tem filmu, umetniško popolnoma razživeti.
Dejanje filma se pričenja s prihodom še nežne otroške princese Katarine pl. Anhalt-Zerbstove na dvor ruskega velikega kneza Petra, ki so mu jo iz državniških razlogov namenili za nevesto.
Takrat je še malo, nežno, boječe in slabotno dekletce, ki se pokloni vsa plaha in bleda mogočni carici. Carica jo sprejme blago in milostljivo, vendar ne more popolnoma prikriti dejstva, da je ženin pred sprejemom pobral pete. Niti videti ni hotel neveste, ki so mu jo vsilili.
Katarino je tako obnašanje njenega ženina in bodočega moža tako užalilo, da so jo oblile solze. Toda njen ponos in njena trma sta kaj kmalu zmagali užaljenost. Niti trenutka več ni hotela ostati v razkošni palači, kjer so jo tako negostoljubno sprejeli. Toda kje bi revica našla pravo pot do izhoda iz tega labirinta sob, soban in hodnikov? Zaupno naprosi mladega prikupnega častnika, da jo odvede od tod. Toda mladi mož, ki sta ga osupila razburjenost in drhteči glas neznane mlade dame, se prav radovedno pozanima za vzrok njenega pobega. Mlada Katarinca, še vsa pod dojmom žaljivega doživetja, zaupljivo pripoveduje neznancu, kako so jo na dvoru užalili. Takrat se mladi časlnik gromko zasmeje in razprostre roke. Bil je sam veliki knez Peter!
Mlada očarljiva Katarina se na mah čez ušesa zaljubi — vsaj v filmu
—	v šarmantnega in zapeljivo lepega velikega kneza. Kmalu po njenem prihodu se mlada zaročenca vzameta, toda Petru ne gre in ne gre prisiljena poroka nič kaj do živega. Niti na um mu ne pride, da bi opravljal svoje zakonske dolžnosti, pač pa se razživlja na divjih popivanjih in orgijah v naročjih svojih metres.
Po modrem nasvetu matere carice Katarina na videz prezira početje svojega zakonskega moža, pač se pa indirektno pripravlja na napad s tem, da zbira okrog sebe kopico oboževalcev in zbuja v Petru sum, da ga slepari. Posreči se ji, da postane Peter strastno ljubosumen. Domnevni slamnati mož izzove veliko sceno in hoče prisiliti svojo ženo, da mu prizna greh; toda namestu tega mu nežno dokaže svojo zvestobo. V tisti blaženi uri se strne dvoje src, prekipevajočih od sreče. Toda ne za dolgo.
Carica umre. Njena smrt potre Katarino, ki jo je resnično vzljubila, Peter pa divje veseljači. Mladi vladar živi odsihdob še razuzdaneje, še samopašneje. Uboga Katarina, ki se na tihem grize, ki jo boli prostaško življenje moža in ji žali njeno časti-marnost, se končno sama in po nasvetih ministrov in vdanih ji častnikov odloči za veliko in drzno državno dejanje. Svojega pijanega moža ukaže ugrabili in odvesti v trdnjavo. Neki časlnik Petrove garde v svoji preveliki gorečnosti za mlado carico ubije razuzdanega pijanca. Zgodilo
se je nekaj, česar mlada vladarka ni zapovedala, še manj pa želela.
Prestolnica divja od navdušenja in vzklika svoji novi vladarici. Bolest v svojem srcu zatre junaška žena z vso silo. Noče pokazati nikomur, da je svojega moža klub prešuštvu ljubila.
Elizabeta Bergnerjeva
Sicer je pa v filmu še vse mnogo krasnih in globoko zasnovanih prizorov. Videli bomo na pol zblaznelega carja, kako zboruje s svojimi generali. Resno in premišljeno kujejo načrte za boje in napade, dokler
Sobota
Zdrobovi cmoki v juhi, govedina z ohrovtom, zdrobov praženec z malinovcem. Za večerjo hrenovo meso s krompirjevo kašo.
Nedelja
Francoska juha, pečena »vinjetrina s pečenim krompirjem in dušenim rdečian zel jeni, pomarančna torta. Za večerjo mrzla svinjetina, maslo, sir, čaj.
Ponedeljek
Pljučni zavitek v juhi, govedina z jabolčnim hrenom, narastek iz rezan-
Gd/uaptcti&tjt
cev. Za večerjo pečenice s kislim zeljem in krompirjem.
Torek
'Paradiana juha, zrezki v smetani, makaroni in sadna solata. Za večerjo riž s sesekljano gnjatjo.
Sreda
Vlivanci v juhi, govedina s špinačo, sirove rezine. Za večerjo zdrobovi žganci z endivijo.
Četrtek
Kruhova juha s hrenovko, dušena goveja pečenka s krompirjevimi rog-IjiČiki, jabolčnii zavitek. Za večerjo pljučka s slanim krompirjem.
blazni car zdajci ne zakliče: »Kaj bo pa dejal Ivan Ivanovič na to?«
Nikdo ne ve, kdo je ta Ivan Ivanovič. Niti generali tega ne vedo, niti sam car. Toda Katarina, ona edina ga pozna. Zanjo je Ivan Ivanovič ruski vojak, sleherni ruski kmet, ki umira na evropskih bojnih poljanah, pa ne ve, zakaj... Takrat, v tistem hipu, ko Katarina — Elizabeta Bergnerjeva — izreče te pomembne besede: »Ivan Ivanovič vsega tega ne mara. Ivan Ivanovič si želi miru in počitka. Ivan Ivanovič hoče delati na svojih njivah, da pripravi svoji deci sladkega kruha«... je veličastna.
Tudi tehniško je film popoln. Režija je skrbno premišljena, fotografija dovršena, zvok odlično posnet in domala naraven. Mladi Douglas Fairbanks igra vlogo na pol blaznega carja prepričevalno in naravno. Tudi zanj je režiser vpletel mogočen prizor. Takrat, ko je bil že strt in ves v oblasti Katarine, ji z otožnim nasmeškom zašepeče: »Prav si napravila, mala Katarina...«
Da, Elizabeta Bergnerjeva, prav in lepo si vse napravila v tem filmu. Uspeh tega filma bo popoln. To prikupno igralko poznamo tudi mi v Ljubljani že iz več odlično uspelih filmov. Njena igra je individualno umetniška. Vživi se v vlogo, doživlja jo sama, ker ji je duša globoka in prefinjena.
Film »Katarina Velika« je njeno poslednje in največje delo po vsebini, obsegu in uspehu.
Ljubljanski elitni kino »Matica« bo te dni predvajal prav ta film, na kar cenjene čitatelje naših filmskih poročil prav posebej opozarjamo. *
Petek
Vipavska jota, ocvrta morska riba z zčlenovo solato, pogačice s češpljevo marmelado. Za večerjo cvrtjč s peso. *
Dušena goveja pečenka.. Dobro uležano govedino preslaminiš s slanino za prst debelo narezano in jo natreš z novo dišavo, poprom, borovnicami, imbrom. timijanom, majaronom, limonovo lupino in sardelami. Tako pripravljeno meso naj počiva ‘24 ur. Opražii v mast ti ali slanini majhno čebulo, nanjo p« položi osoljeno meso in mu med dušenjem prilivaj rdečega vina in vode, dokler se ne zmehča. Z lastnim sokom poliješ narezano pečenko in jo serviraš.
če še ne veš
Čevljev ne kupujmo nikoli zjutraj, ker noga čez noč splakne. Po navadi so kesneje taki čevlji pretesni.
Onim, ki stoje opravljajo Svoje poklice, gospodinjam, ki ure in ure likajo itd., bo stanje mnogo olajšano, če pol o že pod noge debelo rogožino.
Srebrna žica ali filigranski predmeti in okraski iz srebrne žice dobe spet svoj prvotni lesk, če jih pomočimo v salmijakov cvet in jih večkrat splaknemo v čisti vodi. Sušimo jih s suhim žaganjem.
fii*ypsUe Atovadi
V	Neubabelsbergu so pričeli fil-mati novi film »Dvignite zastor!« Režijo vodi Cannine Gallone. Glavno moško in pevsko vlogo igra Jan K i e p u r a, partnerica mu je Martha Eggerth. V ostalih glavnih vlogah sodelujejo: Paul Kemp, Paul Horbiger in Hilda Hildebrand. Tudi Theo Lingen, Anton Inkamp, Karl Muelhardt, Hilde v. Stolz, Paul Vincenti, Louis Ralph, Gerhard Bienert in Willi Schur bodo pomagali ustvariti to umetnino. Godbo je zložil Robert Stolz. Film bodo izdelali tudi v francoščini.
Za film Emila J a n n i n g s a »Črni kit«, ki ga režira dr. Fritz Wendhausen, so zdaj končno veljavno določili zasedbo. Partnerica Janningsova je mlada Monakov-čanka, igralka Angela Salloker, ki so jo šele nedavno steknili. Ostale glavne vloge igrajo Max Gulagi ff, Katlie llaack, Margarete Kupfer. Franz Niklič, Wili Schaeffers, Albert Florath in Hans Richter.
Film, ki so ga pod vodstvom Pavla Wegenerja pravkar dovršili, so krstili »Prijateljica velikega moža«. Glavne vloge igrajo Katica v. Nagy, Carl Ludvvig Diehl, Hans Brausewetter, Jessie Vihrog, Ruth Stellberg, Hans Zesch-Ballot, Harry Frank, Ernst Behmer, Werner Fink, Ernsl Legal, Hans Leibett in Erich Walter.
Emil Jannings bo filmal za Bri-tish-and Continental film »Gentle-mana« v režiji Jacquesa Fayderja.
Za glavne vloge zvočnega filma »Kneginja čardaša« so najeli Marto Eggertli, Hansa Sohnkerja, Pavla HOrbingerja, Pavla Kempa in Ido Wiist. Vodstvo filma prevzame George Jaeoby.
»Veselimo sc življenja« je naslov novega zvočnega filma, v katerem igra Renata Miiller glavno vlogo. Vodstvo filma je poverjeno Hansu Steinhoffu.
Filmska družba Continental, ki se je nedavno osnovala, namerava v svojih pariških ateljejih izdelati film »Dama s kamelijami«, po slovitem romanu Aleksandra Duma-sa. Glavno vlogo bo igrala Nora Gregor.
»Terra« filma pod vodstvom H. Paula »Štiri mušketirje« po odrskem delu Sigmunda Graffa. Glavni junaki so: Fritz Kampere, Paul Westermeier, Hans Brause-wetter in Erhardt Siedel.
Carl Heinz Wolf režira film »Pipi n Mali« po istoimenskem odrskem delu. Sodelujejo: Heinz Riihmann, Hilde Hildebrandt, Charlotte Serda, Paul Heidemann, Hans Junkermann, Hermann Pi-cha, Giinther Bal Mer in Erast Beh mer.
»Paramount« je angažiral za Millov film »Kleopatro« Claudetto Colbert za naslovno vlogo, Cliva Rrooka za vlogo Cezarja, Frideri-ca Marcha pa za Marka Antonija.
Meščanska kuhinja Obedi in veferie za ves teden
Nor» sobarica
»Šo nekaj, Mina: tipam, da ate diskretni! «
»Kaj pa mislijo, milostljiva! Nikoli se ne bi upala stopiti v sobo, ne da bi se poprej prepričala skozi ključavnico, da ne motim!«
Zdaj jje pa drugače...
»Kaj, tebi ni nič za zvočni film?«
»Ne. Pri nemem filmu je bilo ravno to najlepše, ko si videl, kako ženske usta odpirajo, pa jih nisi nič slišal.«	(liooton	Transcripf)
Otrokova tragika
Gospod: »Zakaj se jokaš, otrok?«
Beraček: »Oče je mrtev, mati mi je umrla, babico so pokopali, dva brata iu sestra so v bolnici... če pridem brez kovača domov, me bodo pa vsi skup pretepli.«
Roka roko umiva
vil je gornje, nanj naslovljeno Zolajevo pismo in pripomnil:
»Zdi se torej, da sem Zolajeve roke premalo umil.«
Tri besede
Nekdo si je priboril vstop pri vsemogočnem državniku kardinalu Ma-»arinu.
»Kaj bi radi?« ga vpraša Maza-rin. »Ne utegnem dosti govoriti.«
»Hotel bi vam le popisati svojo strašno bedo, Svetlost.«
»Samo s tremi besedami,« odloči kardinal, na kar reče prosilec:
»Mraz iu glad.«
»Prav,« odvrne mogočnik. »Drva in kruli.«
S tem je bila avdienca opravljena iu prosilec rešen.
Pisalni stroj
nai piSe sami
To jo prav tako šotova želja kakor tudi strojopiščeva.
Toda stroja take popolnosti ne bo nikdar. Najbolj pa so tej dovršenosti približuje
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo ;
TIPKA, družba z o. z.
trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami
Ljubljana
Miklošičeva cesta IH. — Tel. 29-70.
HUMOR
Emile Zola in Jules Clarčtie od pariškega »Tempsa« sta bila dobra prijatelja. Bila sta dogovorjena, da drug drugega pohvalita, če tako nanese. Nekoč je pisal Zola svojemu prijatelju: »Napravi kaj za mojo novo knjigo. Saj veš: roka roko umiva.«
Kmalu nato sta se pa prijatelja sprla in Zola je Claretieja ostro napadel v nekem razširjenem časniku. Toda Claretie se je maščeval: obja-
Oglejte si ravnokar došle no-
A. <£ E. Skabernš
Ljubljana
Pomladanski klobuki —
WOODSTOCK,
ki je višek tehnike. Izumitelji — ameriški inžonjerji — smejo biti ponosni na svoj izdelek.
VVoodstoek ima poln in lahek udarec, pisava jo čista in dovršena.
Kdor VVoodstoek vidi — mu jo naklonjen, kdor VVoodstoek preizkusi, spozna, da je to najboljši stroj, a kdor le nekaj časa na njem dela — se ne moro nikdar več ločiti od njega. Ta stroj jo v Ameriki zaslovel radi svojo priročnosti in koristnih naprav in je zadnji dve leti najbolj zahtevana znamka.
Tako je dejal potnik iz San Frančiška : »Mi smo morali instalirati za naj višja nadstropja naprave za pridobivanje kisika, ker je tam gori zrak tako redek.«
»Naše strehe so pokrite z večnim snegom!« se je pobaha! meščan iz Cikaga.
»To še vse skup nič ni,« se je oglasil Newyorčan. »Pri nas pa moramo darila za rojstne dneve že pol leta prej kupiti, drugače jih dvigala prepozno potegnejo v najvišja nadstropja.«
Raztreseno
»Kdo pa je tista dolga, mršava osebica, ki stoji pod vašo jablano?«
»Neka oddaljena sorodnica, ki si jo je moja žena vzela za oporo.«
»Za jablano?«
Se manjše
»Tvoja žena ima tako čudovito srčkane noge — ne morem si misliti, da bi bilo še kaj manjšega na svetu.«
»Pač — njeni čevlji!«
Višek zadrege
»Zakaj si tako slabe volje?«
»Ne vem kaj naj storim: svoje naočnike sem nekam založil, zdaj jih pa ne morem prej začeti iskati, dokler jih ne dobim.«
Celo naj bo prosto; tak je ukaz pomladanske mode. Nedvomno je ženska videti mlajša, če ji je čelo nepokrito, svežejša in prikupnejša. Same sebi in še drugim bruno všeč! Zvečine je krajec klobuka spredaj zavihan. Nekaterim se bo menda prav dobro podajala čelna tenčica, nikakor pa ni res, da brez nje ni dama elegantna. Prehodni klobuki
so zvečine izdelani iz svetlikajoče se ali pa motne svile v črni, rjavi ali modri barvi, kakršen je pač plašč, obleka ali kostum. Prešitlci in vrv-časti našitki so skoraj edini okraski. Le tu pa tam vidimo droben pere-ščelc, nežno pentljo ali skromno klju-po (agrafo).
Na splošno velja načelo: preprosto in skromno!
j	Tudi definicija
j »Kaj je deficit?«
j »Deficit je, kadar ima človek manj, liafcor je imel, ko ni ničesar več špici k
Iz šol«
; ipetrček 1» moral naslikati konja, flfbda ves njegov trud je zaman, ne Zjna pa tle zpa. Naposčled mu šine pametna misel v glavo in nariše hlev. j »Kje jo pa kanj?« vpraša učitelj-; »V hlevu, oospod ‘učitelj,« odgovori prebrisano Petrček,
Tudi stališč«
{ Gospa zaloti novo krščeoico, kako Zaverovano bere roman, namestu da fei pazila na otroke.
! »Ne, to pa ne gre. Knjige brati in ssraven na otroke paziti je nemogoče.«
»O, milostljiva,« odgovori nedolžno pestunja, »saj me otroci nič ne motijo k
Bahači
Trije ameriški potniki niso mogli dovolj »v nebo povzdigovati« doneb-nic v svojih krajih.
Pomlad prihaja1
ZA VSAKO DAMO
kvalitetna polepfavajoia sredstva
PORENAL KREMA
suha ca podnevi In mastna r.a pono čl, stalno polcpSavata la pomlajata
PORENAL MILO
blago difie&o milo ca nego obrača in rok ............
PORENAL PUDER
Hn, popolnoma neSkodlJiv, diskretno parfumiran, 13 barv . . .
P O R	E M	I L K
bloloiko mleko ca čličenje obrača Ib odstranjevanje velikih enojnic
KAMPHORMILK
kafror elikalr, ki takoj olstranl mocotCke In ogrca....- .
PASTA M Al A L I S
dovrieno umija In neguje občutljivo koto, M na preneaa mila .' . M ILC M KREMA
odstrani hitro la stalno solnčna pege In madeže c obrača .' . .
18'-
12'-
24*-
32’"
30*-
15*-
15%
JE F A I S B L A N C
krema le limonovega soka, ki ne* Cuje lu polcpfia roke ....
LANOLIN KREME
ca masažo In pomlajevanje telesa, ker naredi kožo elastično . . ORO BARVA ZA LASE
v vseh nljansah, dovrteno In trajno barva lase ..........
VODA IZ KOPRIV
staro In prelckučeno domače sredstvo proti Upadanju las In irbljaja
F L O RIA ROUGE
najtinejle francosko rdečilo ca obrac v 13 krasnih nljansah .
ROUGE ZA USTNICE
Donbon Rose v 4 barvah . , Rouge De la Vle v 4 barvah .
BAU DE LAHORE
Eliksir ca masažo M krepljenje ženskih prst ........
DOBI SE POVSOD
Glavno skladišče:
10*-
12*.
30'-
30%
14%
t-
13-
40%
NOBILIOR parfumerija. ZAGREB,
Nica 84 - jrialMav Ir« IS
SKRBITE ZA BODOČNOST VAS SAMIH IN VAŠIH OTROK!
Nalagajte prihranke pri
MESTNI
HRANILNICI
LJUBLJANSKI
na blagajni, v hranilnike ali po pošt. ček. položnicah št. 10.533 Pri ugodnem obrestovanju popolna varnost, ker jamči za vse obveznosti Mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo
izd«]« za konzorcij »Drulinsfcega tednik#« K. Bratuia. novinar; areiuje In odgovarja Marijan BeloSevič; tlaka tlakama Merkur d. d. « Ljubljani}
za tlaka eno odgo varja Q, Mihjlek. val I itCMJaalu