Zli. itnltta. 11Mini, i prttk, IL icptnhv ini. XIVII. Itlo. .Slovenski Nssod« *e*a * M**H*U m dom dojavljen * npravnistvn pfejeman: celo leto naptej . . . ?. K 24-— celo teto naprej .... K 22w četrt leta „ ...*..£- Četrt leta . •>*•?/ • 25 na mesec . .....*- ™ «esnc . .*.*.*. • **> Dor>tel naj se frankirajo. Rokopisi se ne vaataja. Urednittvo: Knnflovm nltcn *t. 5 (y priflKin leva,) tal ■lasi M. M. ansfintl veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 16 viau, aa dvakrat pO 14 via, s« trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vio. Pri večjih insercijan po dogovor«. Upcavmistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratf Lti, to je administrativne stvari ——— r—wmmm ntnnilaui *•*)• 10 vtanainv. ———. Na pnnncna —iBal bsez istodobne vponlatve naročnine nt na ananv „nnmvnm tanknannap enaonani nt. ans. .Slovenski Narod* nnl|n po podflt na Avstso-Ogrsko! . za Nemčijo: celo leto skupaj naprej . K 25*— I cek> leto naprej ... K 3f>-c pol leta 13*__ 1 * Atleti ; T ; ; ; 6-50 j M Ameriko in vse droge dežen*: na mesec . «... 2-30 ■ celo leto naprej .... K 35.-, Vprašanjem glede Jnseratov se naj prilozi za odgovor dopisnica ali znamka, *Hl......H**o (spodaj, dvariace levo). KauUsnvn nUcn *L S, tnlntoci s)L$nw Svetovna vojna. Bitka pri Lvofu še traja. — Bitka pred Parizom. — Nemci prekoračili Marno. — Nemška armada zavzela utrjene pozicije južnozapadno od Verduna, — Težka artilerlja obstreljuje verdunske utrdbe. — Nemška armada v vzhodnji Pruslji zmagovito prodira proti Njemenu. — Busi se umikajo. — Anglija in Francija nameravata napovedati Turčiji vojno. . aga nemškega prestolonaslednika. Berolin. 11. septembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan razglaša: Nemški prestolonaslednik je včeraj osvojil s svojo armado utrjene so-a razne pozicije jugozapadno od Ver-duna. Deti te armade napadajo južno od Verduna ležeCi zatvorni for. Od predvčerajšnjega dne obstreljuje fore rezka artilerija. Zopet ruski poraz v vzhodnu Rusiji. Ferolin, 11 septembra. (Kor. urad.) General Hindenburg ie z levim krilom vzhodme armade porazil rusko, v vzhodnji Prusiji se še nanašajočo armado m si s tem izvojeval pot v hrbet sovražnih čet. Sovražnik je opustil nadalmi boj in se umika na i si Črti. Vzhodnja naša armada zasleduje sovražnika v severovzhodnji smeri proti Njemenu. Boii pred Parizom. Berolin, 10. septembra. ~" ■ ■ ■ ■■ 214 stev. Pri Tannenbersn padli niski generali. »Petrograder Zeitung« sporoča, da sta razen generala Samsonov* padla v bitki tudi generala Mar t os in Pestič. O teh treh generalih piše ta list: »General A. VV. Samsonov je bil rojen L 1859- Absolviral je Nikolajevo kavalerijsko solo iti nato Nikolajevo akademijo generalnega štaba. Umrli se Je udeležil rusko - turške vojne, rusko - Japonske vojne in pa vojne, ki je zatrla bokserski upor. Pred sovražnikom se je opetovano odl&oval. V Japonski vojni Je poveljeval kot generalni poročnik prvo vzhodnosibirsko strelsko divizijo, pri čemur te pokazal velike vojaške zmožnosti. Po japonski vojni je postal A. V. Samsonov poveljnik čet turkestanskega vojaškega okraja. — General V. N. Martos se je do te vojne tudi udeležil dveh vojn ter se bojeval proti bokserjem. Rojen je bil L 1858. in se je izobrazil na Peter-pavlski vojaški gimnaziji, na prvi Pavlski šoli in na Nikolajevi akademiji generalnega štaba. V japonski vojni je poveljeval general Martos 3. armadni kor. Po vojni je bil imenovan za pomočnika poveljniku čet amurskega vojaškega okraja. Od 1. 1910. je imel neko odgovorno mesto v vilnaškem vojaškem okraju. — General E. F. Pestič se je tudi udeležil japonske vojne. Rojen je bil 1. 1866. in se je izobrazil v koru pažev cesarja in na Nikolajevi akademiji generalnega štaba. V japonski vojni je poveljeval pehotnemu polku. V zadnjem času je bil šef štaba enega naših armadnih korov.« Rusi o porazu pri Tannenbergu. Graška »Tagespost« prinaša v svoji današnji cenzurirani številki sledeče poročilo: »Petrograder Zeitung« piše: »En del naših če:, ki so dozdaj v vzhodni Prusiji povsod zmagovito prodirale, je zadela, kakor poročajo iz štaba najvišjega poveljnika, nesrečna usoda. Mnogo večje sovražnikove mase, očividno pospeševane od posebnih razmer ozemlja, ki je vse polno številnih jezer, močvirij in gozdov, so nepričakovano napadle dva naša armadna kora ter jima z izvanredno ostrim artilerijskim ognjem povzročile težke izgube. Kako grozen je bil boj. kaže izguba treh generalov in več štabnih častnikov, med temi izvrstnega armadnega poveljnika Sam-sonova, ki je znan iz japonske vojne. N koliko more ta občuten neuspeh, o katerem daje poročilo le nedoločno sliko, zadržati napredovanje naših cet, ne moremo presoditi. Vsaj je vendar skupna moč operacijske armade in njena porazdelitev neznana, moč in dislokacija sovražnika pa Še bolj neznana količina. Zazdaj pa moremo z nekako gotovostjo računati s tem, da sta oba ta dva kora le majhen del naših armadnih mas, ki stoje v sovražnikovi deželi. S tem enim porazom se torej položaj še ni bistveno izpremenil. Težke izgube moštva, čeprav sicer žalostne, so vendar nadomestljive. Skoro neiz-crpljiv človeški material naše milijonske armade dovoljuje, da se izpolnijo take vrzeli ter odpošljejo zmanjšane naše čete v kratkem zopet v normalni velikosti na fronto. Izguba izbornih poveljnikov se seveda ne more na isti takorekoč avtomatičen način nadomestiti, vendar pa smemo biti mnenja, da se bo dobilo v armadi, ki je bila še le pred devetimi leti v ognju dolgotrajne vojne, ne premajhno število izkušenih častnikov, ki bodo kvalificirani za nalogo višjega poveljništva. Če zmaga neti ogenj bojevitosti ter pripravlja s tem nove zmage, tedaj more tudi neuspeh, ki povzroča, da dozoreva iz krvi in mrtvecev dragocena izkušnja, biti nositelj končnih trajnih uspehov. Tedaj moramo danes pač izraziti nado. da se žrtve enega nesrečnega dneva niso zastonj doprinesle in da bo s krvjo prepojena zemlja obrodila bogat sad.* Zavzetje Maubeugea. Nemško uradno poročilo je javilo, da je nemška armada zavzela trdnjavo Maubeuge in napravila 40.000 vjetnikov. Nemški listi pravijo, da se vse čudi številu vjetnikov, češ, vedelo se je, da šteje francoska posadka v tej trdnjavi samo 10.000 mož. Ti listi so mnenja, da so ostali vjetniki, po številu 30.000, pripadniki angleške ekspedicijske armade. Angleži so namreč med celo bitko ob francosko-belgijski meji imeli Maubeuge v rokah in jih je tam generalni poh\°vnik Kiuck porazil. Baje so bila v Maubeuge municijska skladišča za angleško armado. • Belgijska trdnjava Terraor.de. Mala belgijska trdnjava Termon- fe (Nemci so Jo krstil Dendermoii- de) ležeča Južno od Antwerpena, Je bHa od Nemcev obstreljevana in se je morala vdati. S tem. da te aem-iko vojaštva teiedlo to IOjDOO prebivalcev broječe mesta. Je belgijskemu voiaitvtt v Antwtrpenu zdatno oteflroCeno fibatfe. — Tennonde ]e važno fclezni-ško središče. Belgijsko poročilo o zavzetju te trdnjave previ: Oarnizt-ja se je umaknila, ker Je ta trdnjava neporabna in nima za obrambo Antwerpena nobenega pomena. Na-dalnje belgijsko poročilo pravi« da so Nemci vžgali v mestu neka] poslopij in razstrelili most. kar priča, da ne mislilo prodreti proti severu. Nemci so na to poskusili naskok na Antwerpen, a ker se jim ni posrečil, so odšli in zapustili tudi Termonde. Belgijske pritožbe. Dunajski listi poročajo: Belgijsko odposlanstvo, ki se je nedavno preko Anglije podalo v Ameriko, da tamkaj izbije simpatije za Nemce, je prispelo v London. Odposlanstvo tvorijo štirje belgijski ministri, med njimi znani voditelj belgijskih socijalnih demokratov Vandervelde. V r torek sta belgijske odposlance sprejela angleški kralj Juri in sir Edvard Grev. Belgijski justični minister Carton de Ediart je prečital spomenico belgijske vlade v kateri se med drugim pravi: Belgija se je Nemčiji uprla, da izpolni dolžnosti, ki jih nalagajo mednarodne pogodbe in pa človeška vest vsakemu civiliziranemu narodu. Sovražnik je vdrl v našo deželo, decimiral je naše civilno prebivalstvo, moril nam žene in otroke, odpeljal naše pohlevne kmetice v jetništvo, pobijal ranjence, razdejal neutrjena mesta ter požgal naše cerkve, historične spomenike in tudi znamenito knjižnico louvainske univeze. Vsi ti čini so dokazani po dokumentih, katere hočemo Vašemu Veličanstvu predložiti.« Vandervelde je pripovedoval angleškemu zunanjemu ministru še druge podrobnosti ter trdil, da podijo Nemci belgijske žene in otroke pred svojimi četami na bojišče. Belgijsko odposlanstvo se je v sredo odpeljalo v Ameriko. — Dunajski listi konstati-rajo. da se niti eden izmed belgijskih ministrov ni mogel pozivati na to, da bi bil omenjena grozodejstva sam videl. Belgijska deputacija ima vse svoje gradivo iz posrednih virov — kar je kakor znano prav malo zanesljivo. • * Razmere v Belgiji. »Nordd. Allg. Zeitung« prijavlja obširna poročila ravnatelja nemške banke Kelffericha o razmerah v Belgiji. Med drugim je v teh poročilih rečeno: Nekateri kraji so bili popolnoma razdejani, deloma vsled bojev, deloma vsled zavratnih napadov prebivalstva po mirni predaji. Veliki industrijami kraj Verviers je nedotaknjen. V Liegeu (Luttich) je le na malo krajih videti posledice vojne. Med Liegeom in Tirlemontorn, kjer gredo naši vojaki v široki fronti naprej, izgleda tako, kakor bi se ne bili v tej pokrajini nikoli prikazali tuji vojaki. Nikjer ni dobiti vtisa, da hi bilo nemško vojaštvo brez potrebe pustošilo in požigalo. Tirlemont ni oškodovan, v L6wenu je bil požgnn le tisti del mesta, kjer so se zg^ dili za-vratni napadi in se primeril cestni boji. Nemški vojaki so sami poskusili rešiti, kar se je rešiti dalo. V Bru-selju ni bil nobenemu človeku niti las skrivljen. Prostost meščanov se je skrbno čuvala in kar so vojaki zahtevali in kupovali, to so vse z gotovino plačali. Tudi velika industrijal-na pokrajina Charleroi je bila malo poškodovana. Tovarnam in premo-gokopom se ni nič zgodilo. V dolini Maas je mesto Dinant popolnoma razdejano, ker so naši vojaki po mirni predaji mesta in ko so se tam že več dni mudili, bili od prebivalstva od vseh strani napadeni in obstre-Ijani. Iz istega vzroka je bil razdejan velik del mesta Ardenne. Drugi kraji obljudene doline Maas po vojni večinoma niso trpeli. Celotni vtis je ta. da razdirajo naši vojaki le tam. koder to zahteva grenka potreba vojne ali kjer je vsled postopanja prebivalstva potrebno, uporabiti skrajna sredstva. Rusi na Francoskem. Oiornale d' Italia« piše: Vest, da se izkrca posebna ruska ftrmada na Francoskem, da bi se bojevala proti Nemcem, je potrjena. Rusi, ki so bili vkrcani v Arhangelsku, se bodo baje izkrcali v Antwerpenu. Govori se celo, da peljejo angleške ladje iz Vladi* vostoka ruske vojake v Marziljo. Ti bi prišli kvečjemu sredi oktobra na Francosko. V komentarja k tej notici pravi list, da se mu izkrcanje ruskega vojaštva v Antwerpena ne adi verjetno, kvečjemu če bi Rnsija poslala veliko armada ki bi mogla Nemcem zapreti umik iz Belgije in iz Francije. * m m Svavt* Oritt. ta ftMisDa mntm. da kora-ka|o grtto regHieVM Mi In 9irot-»ki vstaH proti Dentta la Vakmi, — »Tribuna« pripominja k temu: Zdi se nam, da ae more abaofotno izključiti, da gre ga regularne grake čete. Grška vlada ve, kakšen pomen pripisuje Italija temu vprašanju in da je trdno odločena, da se ne stvarja gotovih dejstev. Orška vlada je dala formalno zagotovilo, da bo uporabila vsa sredstva, da prepreči, da bi bila Valona v imenu Zografosa zasedena. In nimamo vzroka verjeti, da Orška ne bo držala te obljube. m Ponesrečena ladja. Angleški pomožni parnik »Oce-anie < se je blizu škotskega obrežja potopil; oficirji in moštvo so se rešili. Zadržana nemška ladja. Parnik »Red Cross«, ki pa mu je pravzaprav ime »Hamburg« in je last »Hamburg - Amerika - Linie«, je hotel pod amerikansko zastavo odpluti iz New Yorka, pa je bil na ugovor angleškega poslanika zadržan. Angleški poslanik je svoj ugovor utemeljil s tem, da so vsi mornarji Nemci in da je med potniki polno nemških rezervistov * Za vojno pomoč Dunaj, 10. septembra. (Kor urad.) Vojni pomožni urad v notranjem ministrstvu bo izdal te dni razglednico, ki kaze cesarja in prestolonaslednika, ko se vrača cesar iz Išla v Schonbrunn in gn ravno pozdravlja župan dr. Weisskirchner. Ta razglednica bo stala 15 vin. Isti urad bo nadalje vsak teden izdajal po 3 do 4 razglednice o interesantnih dogodkih na bojiščih, posnete no fotografijah. Te razglednice bodo stale po 20 vin. Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) Lep dokaz patrijotizma in ljubezni do bližnjega je videti med delavci, ki delajo ob Donavi. Dasiravno so ta dela namenjena, da olajšajo bedo, vendar zbirajo delavci med seboj denar za vojno pomoč ter pošiljajo vsak teden dvakrat poln nabiralnik vojnemu pomožnemu uradu. Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) Zunanji minister grof Berch-ttold je daroval vojnemu pomožnemu uradu 5000 kron. Novi srebrni boni na Francoskem. Amsterdam, 10. septembra. (Kor. urad.) »Het nieuve van den Dag« poroča iz Pariza, da izdajajo tam nove srebrne bone po 1 in 2 franka. Japonsko vojno posojilo. Tokio, 10. septembra. (Ker. urad.) Zbornica je soglasno dovolila 53 milijonov jenov (po milijonov kron) za japonske vojne potrebščine. Stališče Japonske. Sotrudnik roterdamskega lista »Nieuwe Rotterdamsche Couraut« je vprašal tajnika japonskega poslanika v Haagu Yokoto o stališču Japonske napram evropski vojni. Po sporočilih Yokote se omejujejo interesi Japonske na daljni vzhod, kitajsko morje in japonsko morje Zazdaj ie bilo proti Kiačauu odposlanih le 7000 mož, o katerih je pričakovati, da bodo pač brez velikih razočaranj ali izgub v dveh ali treh mesecih zasedh' od Nemcev natjeo ozemlje. Kiaučav ima zelo slabo posadko. Ce bodo Japonci z vsemi močmi nastopili in če se ne bodo bali nobenih žrtev, tedaj bi se pač lahko v treh dneh polastili Kiaučaua. Na vprašanje o bodočnosti Kiaučaua je odgovoril Yokota, da ga bodo vrnili Kitajski, kakor hitro bodo to dovolile okoliščine, toda čas se zdaj še ne more določiti. Naši od-nošaji k sosedinji Kitajski in Združenim državam, je nadaljeval japonski diplomat, so izborni. Tudi z Rusijo smo v najboljših odnošajih. in temu se ima Rusija zahvaliti, da more pozvati svojo armado iz daljnega vzhoda, da jo vporabi na evropskem bojišču proti Nemčiji in Avstro - Ogrski; s tem je dobila Rusija čez pol milijona vojakov več. S tem je izkazala Japonska trojnemu sporazuma brez aktivnega nastopa velrko uslugo. Da se bodo odposlale japonske čete v Evropo, o tem ni dal Yokota nikakršnih oficielnih pojasnil. On osebno smatra to odredbo kot izključeno, ker v evropski vojni niso t nevarnosti interesi Japonske hi bi razen-tega transport trajal najmanj Sest tednov. Navzlic vojnemu stanju niso izgnali ali vjeli Nemcev in Avstrijcev na Japonskem. Kako so Nemci zasedli Reims. - O zasedenju Reimsa poroča vojni poročevalec lista »Munchener N«*tte Nachrictiten« dne 7. septembra i* velikega glavnega stana; V soboto, dne 5, septembra, popoldne, amo prikorakali s prvimi saksonskimi Četami v Reims, ki ga je francoska armada brez boja zapustila. Ker po odhodu francoskih čet niso tako) predali mesta, je bilo mesto od 4. septembra 9. ure 30 minut do 10. ure 50 minut dopoldne bombardirano s kakimi 60 streli, dokler niso na katedrali razobesili bele zastave. Povzročena škoda ni prevelika. En strel je razdejal stransko kapelo cerkve St. Andre, zidovje in okna. Katedrala je le malo poškodovana. Stene več hiš in par streh je bilo razbitih. Ena hiša je bila zažgana. V ozkih ulicah je bilo vsled pretresa, ki so ga povzročile granate, razbitih več oken. Na neki cesti so bile poškodovane plinove cevi. Župana reimškega je dne 4. septembra vzel s seV.oi kot tnlca rifmojster p!. Hum-bracht z majhno patruljo. Saksonske čete so pevajoč prikorakale v mesto ter zasedle mesto in zapuščene utrdbe. Vojašnice in glavne trge so zajedle čete. Pred katedralo bivakirajo čete na slami. Prodajalnice so većinom? zaprte. Prebivalstvo je nekoliko bojazljivo, vendar pa je prijazno in prijateljsko občuje z vojaštvom. * Prorokovane bitke. Pariški časopis »La Vie illustre< je priobčil v letniku 190^. spis »Vojna prihodnjosti«. V tem spisu je bilo prorokovano, da bodo Nemci v vojni proti Francozom vdrli v Belgijo, ne meneč se za njeno nevtralnost in da bodo zavzeli Liege (Luttich) in Na-mur ter potem prekoračili francosko mejo. Vsa ta p^orokovanja omenjenega spisa so se točno izpolnila; tudi prorokovan-e, da vse trdnjave ne bodo mogli zadržati napredovanja nemške armade. Glede nadalnjega boja pravi omenjeni spis, da pride do odločilnih bitk na lotarinski meji in na belgijski meji in bo ž njimi vojna končana. Ta del prorokovanja se menda, kakor kaže, ne izpolni. * Kako je v Lodzu? Krakovska »Nowa Reforma« piše: Prve dni meseca avgusta so vsi ruski upravni uradniki zapustili Lodz. Ves železniški promet je bil ustavljen in mesto tako odrezano od ostalega sveta. Vojaštvo je odšlo iz mesta in tudi policija je izginila. Z ozirom na to se je meščanstvo zbralo in sklenilo, organizirati posebno narodno stražo, v katero so vstopili najuglednejši meščan. Ta narodna straža je tri tedne opravljala svoj posel. Povsodi je vladal popoln mir in red. Tako je bilo do 31. avgusta. Ta dan pa je prišel v Lodz gubernator Jačevski iz Petrikova ter znova prevzel upravo. Gubernator se je meščanom zahvalil za organizacijo narodne straže ter izjavil, da to stražo seda! razpušča. ker so upravo zopet prevzeli državni organi. Skrb za mir in red je zopet prevzela policija. Cestna železnica je zopet jela voziti, vrnili so se poštni uradniki in pismonoše so zopet jeli raznašati pisma. .Tel je tudi iznova izhajati list »Kurjer T odzki«, ki seveda priobčuje zgolj brzojavke iz ruskega uradnega vira. * • * Prestolonaslednik na bojišču. Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo, da so se mudili danes vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik s šefom generalnega štaba, generalom infanterije Conradom pl. ftotzen-dorfom, in nadvojvodo prestolonaslednikom Karlom Franom Josipom na bojišču. d * Angleške Izgube. Tretji angleški seznam izgu^ izkazuje sledeče: Mrtvi: 9 častnikov m 33 mož; ranjeni: 27 častnikov in 120 vojakov: »pogrešajo« pa 49 častnikov in 4558 vojakov. Skupno število izgrub znaša, Če vpoštejemo prejšnje sezname. 15.141. Od teh jih 13.643 »pogrešajo«. • * • Ranjenci v ljubljanskih bolnicah. V društveni botatd deželnega in Kospejnega pomožnega društva Rdečega križa ta Knu#k° v Leonlnu so ležali Itn. slede« ranjenci: Z i ero Id Rudolf, domobr. peh. polk 9./9M zadet od puškine krogle. — Z ah alka Fran, poddesetnik, pešpolk 99./14., ranjen predlaket. — Povetny Matej. inf. pešpolk 99./5U ranjen v levo nogo. — W in ter Fran, inf. domobr. p. p. 11./10., ranjen v levo roko. — O lose I Karel, desetnik domobr. p. P* 30/&, ranjen v levo roko. ^Cmor- k o Ilija, inf. p. p. 21./4., ranjen v levo in desno nogo. — Koder Anton inf. p. p, 36./10., ranjen v levo nogo. H i k e Rudolf, narednik, domobr. p. p. 10./3., ranjen v stegno. — Jeli-nek Franc, inf. p. p. 36./3., ranjen v desna meča. — K i n s k y Josip, poddesetnik p. p. 36./S., ranjen v desno nogo in levo stegno. — Krhounek Josip, poddesetnik domobr. p. p. 35./5„ ranjen v levo podlaket. — V o k r i n e k Jan, lovec, lov. bat. 12./2., ranjen v desno ramo, pljuča ranjena. — W a k e r t Ludvik, hor-nist, L bat. 12/3., ranjen v levo roko. K ji b išta Anton, lovec, lov. bat. 12-/3., ranjen v levo nogo. — M a-z a n e k Vlastimil, četovodja domobran, p. p. 12./1L, ranjen v levo nad-laket. — W e b e r Rajko, lovec, lov. bat. Z./3., ranjen od dela granate v desno reko. — K u d e 1 k a »Martin, poddesetnik, domobr. p. p. 10./2., ranjen v desno nadlaket. — F a 11 i s Karel, poddesetnik, domobr. p. p. 30./3., ranjen v desno nadlaket. — M a r y š k a Alojzij, desetnik, domo -bran. p. p. 30./7., ranjen od šrapnela v levo roko. — Caponšek Josip, lovec, lov. bat. 2./3., ranjen v levo ramo. — H e r t z i g Ivan, poddesetnik, domobr. p. p. 30./12., ranjen od šrapnela. — P o s p i š i i Anton. inf. p. p. 98./15., ranjen v roko. — W u f-k a Fran. lovec, lov. bat. 2./3., ranjen od šrapnela v stegno. — L e -v i n s k y Fran, inf. demobr. p. p. CO./7., ranjen v stegno. — L u k a č Anton, inf. p. p. 88./8., ranjen v meča. — B a r t o š Edvard, inf. p. p. 36./5„ ranjen od šrapnela v desno stegno. — M a 1 y Ivan, inf. p. p. 18./13., ranjen v meča. — Pod-gornik Fran, inf. domobr. p. p. Z7./5., ranjen v desno nogo. — I.anger Leo, domobr. havb. div. 26., ranjen od dela granate v me:a. — Iskra Josip, p. p. 97./12. inf., ranjen na glavi. — F1 a c h Fran, lovec, lov. bat. 2./., ranjen v levo nogo. — D a n e r Vaclav, inf. p. p. 35./1., ranjen v levo nogo. — Š i m a n e k Josip, inf. domobr. p. p. 12./2., rev-matizem. — M u 11 e r Ludvik, dom. kan. div. 13./2., ranjen v desno roko. — E 1 s n e r Štefan, lov. bat. 12./11., ranjen skozi desni kazalec. — B e r -g e r Fran, inf. p. p. 74-/2., pretrese-nje možgan. — Pa j da Josip, topn. polk 25., mun. kol. 4., poškodovan na prsih od voza. — F r i n d Ivan, inf. domobr. p. p. 30./6., ranjen v desno nogo. — R e b i c a Ivan, inf. p. p. 35./3., ranjen v levo stegno. — H a -1 i k Vaclav, kan p. 26., mun. kol. L, povožen. — P e c h 11 Ivan, inf. p. p. 35-/5., ranjen na desnem komolcu. — K 1 o u d a Stanislav, domobr. p. p. 12./11., ranjen v desno nogo. — P 1 i-v a Ferdinand, poddesetnik, domobr. p. p. 30./9., ranjen od šrapnela nad desnim očesom. — Radot Josip, lovec, lov. bat. 2./2.f ranjen v nadlaket. — Zavrtal Rajko, inf. dom. p. p. 10./8., ranjen na peti. — P 1 a -chy Josip, inf. domobr. p. p. 12./12., ranjen na prstih desne roke. — Siindermann Ivan, podlovec, lov. bat. 2./4., ranjen na zgornji ustnici. — R u s s Ferdinand, lovec, lov. bat. 2./3., ranjen od šrapnela na peti. — C h o 11 Jarcslav. inf. p. p. 35./13., ranjen v nogo. — Čtverak Fran, inf domobr. p. p. — Roznick Josip, podlovec, lov. bat. 2./3., ranjen v stegno, revmatizem. — L o m i č -k a Josip, poddesetnik p. p. 35./5., ranjen v podlaket. — B 6 h m Fran, inf. p. p. 99./13., ranjen v levo ramo in pljučih. — Zaschke Fran, lov. bat. 2./3., ranjen na zgornji čeljusti. — F i e d 1 e r Emanuel, 1. bat. 2./3., ranjen nad očesom. — tiofmann Robert, lovec, lov. bat. 12./2., ranjen v levo nogo. — S t a r e k Josip, inf. domobr. p. p. 10./9., gnojitev žlez na vratu. — Peterman Fran, inf. p. p. 99./11., ranjen na levem komolcu. — D o 1 e ž a l Anton, inf. p. p. 36./10., ranjen na desni roki. • * * V dekliškem liceju se nahajajo sledeči ranjenci: H a n t o n Anton, P i r n e r Fran, Sedlak Vaclav, Novvak Anton Alojzij, Modri Edvard, R o -d e r Josip, Konapasch Vaclav, D r a b e k Vaclav, L e i c h t Josip, Beneš Anton, Hruška Ivan, vsi pri p. p. 88., K a š p a r Karel, L u -k a š i č Fran, oba pri p. p. 98., Had-n o k a Bohumil, K I a č Anton, F i -t z i n g e r Anton, Zon Anton, L e -čigal Prokop, vsi pri p. p. 99., N e u z i 1 Josip, H o 1 a s Josip, ri a n-sag Vincenc, M i k e š, vsi pri p. p. št. 75., Kalberth Fran Josip pri p. p. 84., H o 1 y Vincenc, J a n e c k y Josip, oba p. p. 35., F i š e r a Fran, C u b a n Vaclav, H a a 11 e Josip, vsi pri P- P« 74., Sojka Fran, Hampel Karel, oba pri p. p. 36., Holay Florijan pri p. p. 18., S c h r 6 t e 1 Emil pri p. p. 77., Hlauschek Josip Karel pri p. p. 4^ Pfertner Josip pri p. p. 30.. Valant Ivan p. p. 17./3. nad. st.. Furlan Josip p. p. 17-/1.» maršk. (Podraga, Postojna), Potnik Frar p. p. 17./10. (Šmartno pri Litiji). Keržič Dartotomei p. p, 17./4., 214. štev .SLOVENSKI NAROD-, doc 11. septembra 1§14. Stran S. maršk.. Okom Miha p. p. 17., K r e ž e Alojzij p. p. 87., V i d a r i č Štefan, Tabokovič Oman, oba pri b. h. p. p. l.t B a r t u š Jaroslav, M 1 o u š c k Fran, M a Ti k Fran, vsi lov. p. 12., Kosina Josip pri lov. p. 6., Drugo v ič Ivan L bat. 7./1. (Loč, Brežice), Š u p i k Leopold, H a c k e r Fran, oba lov. bat. 22., W raček Andrej, D i d u c h Peter, Houzvička Jofte, vsi pri dom. p. p. 10.. K a r b a n Ivan. dom. p. p. 1 L, B 1 a h a Josip, dom. p. p. 9, K o u-d e l a Anton, C e j k a Ivan, C m e j-rek Stanislav, Vajsocher Henrik, Z a v i n e k Fran, vsi pri dom. p. P. 12., K r y c h a Ivan, V i n c e n s Ivan, Praxel Vaclav, Stadler Fran, K rope l Fran, B u lan t Fran. vsi dom. p. p. 29., Do s t a ! e k Anton, dom. p. p. 39., P 1 e s k o t Ladislav, dom. p. p. 30., Vrana Fran I L, dom. p. p. 35* S t u p a r Anton, dom. p. p. Z*J2. (Metlika-Cr-nomelj), K i e š n i k Karel, dom. p. p. 27./3. (D. M. v P., Ljubljana), Cankar Fran. dom. p. p. 27., K o t o 1 Karei. dom. p. p. 27.. Košir Josip, dom. p. p. 27., Mengusato Avgust, ces. lov. p., R i e d e r Anton, M a 1 y Mate], oba dom. p. p. 24., S 1 a n d v Adalbert, dom. p. p. 35., B a i! o n Luigi, dom. p. p. 3.. K 6 -m i k Ivan. gor. art. p. 3.. P e k a r e k Ignacij, topn. p. 5., S c h w a r z Leopold, dom., Wesely Friderik Karel, L a g 1 e r Ivan, E 1 e š Josip, E x n e r Karel, vsi havb. p. 2. Dnevne vesti. — Maša - zadušnica. Včeraj dopoldne je bila v stolni cerkvi maša-zadušnica za umrlo cesarico Elizabeto. — Poziv na milijonarje. Dunajska oficiiozna korespondenca Wil-helm je priobčila precej oster pozivna milijonarje, v katerem pravi, da morajo vsi stanovi po svojih močeh in primerno premoženju pomagati v sedanjih težkih časih. Korespondenca piše: »Tisoče, da stotisoče se je že skupaj spravilo in številke imponiralo. Kdor je pa zadovoljen z dosedanjim uspehom zbirk, temu je treba pojasniti, da se dosti premalo stori, Vse, kar se je doslej dalo, je le kaplja v morju. Na listah darovalcev se pač lisci mnogo imen, a manjka še mnogo imen, ki ne pomenijo samo odličnih časti, ampak tndi denar. Največji ćel teh daril je manjši, kakor se fe smelo pričakovati. Nezadovoljiva so skoro izključno darila bcga:ašev. darila milijonarjev. Če bi armada ne stala tako trdno in junaško in če bi bile kozaške čete — kakor je bilo v načrtu tripelentente — preplavile našo deželo, bi se bili tudi milijonarji morali bati za svoje zaklade. — Na bojišču padli. 23.'avgusta je padel v boju pri Krasniku c. in kr. nadporočnik dragonskega polka št. 3, Alfred baron Lazarini - Jablan i t z. — Iz pisma slovenskega častnika. Iz pisma, ki ga je pisal neki časr- ,;k z ruskega bojišča in ki je datirano z dne 2. t. m., posnemamo: Predvčerajšnjim sem po zmagovitem boju jahal preko bojišča. Ne nu-reš si misliti, kako strašno je tu. Tu It že mrtveci, tam zoihujeio ranjenci in prosijo za pomoč, vmes pa grme topovi in regliaio strojne puške. Mimo nas peljejo množico ruskih vjetnikov, kakih 600 mož, med njimi 4 častniki. Gladni so in žejni. Edino željo imajo, da se nasitijo in da si ugase žejo. — Vplenili smo 10 ruskih topov. Stanje naše armade je izborno. Dasi je bil sovražnik mno^o močnejši, vendar smo zmagali. Dal Bog, da bi zmagovali na vsi črti! .. . Mi smo dan in noč na nogah. Jemo ^mo 10, kar imamo sabo, zakaj^ vasi, v katere prihajamo, so ali možgane, ali pa od ljudi popolnoma zapuščene. Tu torej ne moremo ničesar dobiti. — f^usi se DOre prav hrabro, zlasti njihova artiljerija strelja dokaj dobro. Prav čudimo se, s kako preciznos:]o nas obsipljeio njihovi šrapneli in njihove granate. Toda nas to ne moti, ker nas navdaja domovinsko navdušenie, zato hrabro in nevstrašno napredujemo proti sovražniku, ki se nam ne more ustavljati. — Včeraj sem naletel tudi na naš domači polk. pri katerem je tudi podpolkovnik Breindl. Naši fantje so se junaško borili < — 87. polk v ognju. Kakor nam sporoča Častnik, ki se je ranjen vrnil z bojišča, si je spodnještajerski slovenski (ee'iski) polk št. 87 stekel na bojiščih posebno slavo. Posebno sijajno so se držali naši spodnještajerski fantje v bitki pri Rava-Ruski 26. in 27. avgusta. Zborni poveljnik je naš polk ponovno pohvalil. Mnogi »sedeminosemdesetniki« so si zaslužili z junaškimi čini kolajne. Poročila, da je imel 87. polk ogromne izgube, so znatno pretirane. — Usmiljenim srcem! Bliža se zima. To čutijo že zdaj naši hrabri vojaki, ki se borijo za svojo dotnovi- I no tam na severu. Svet« doižaoet nas vseh pa je, da preskrbimo naiim vrlim vojakom tople voteene ainske stvari kakor: nogavice, čepice L dr. Vse te stvari naj »e oddajo društva »Mladika« pri hišniku v Šubičevi ulici št. 9. Od vojaške uprave predpisana barva je siva. Druga tozadevna pojasnila daje vodstvo »Mladike«. — Blejski roiak — tajnik bivšega albanskega kneza. V Monakovem se nahaja kot vojni vjetnik privatni tajnik bivšega albanskega kneza Viljema VVieda—Duncan Hidden Armstrong. Armstrong je Anglež, rojen pa je pri nas na B 1 e d u , kjer je njegova rodbina dlje časa živela. Armstrong je bil vzgojen na Angleškem in je služil pri 20. pehotnem polku kot s.otnik. Ko je bil imenovan za tajnika albanskemu knezu, je dobil od angleške vojne uprave dveletni dopust. Pred 14 dnevi je knez Wied poslal svoje otroke iz Drača nazaj v Nemčijo. Spremljal jih je Armstrong do Monakova. Ko se je hotel vrniti v Drač, so ga tu prijeli kot angleškega častnika. — V salezijanskem zavodu na Rakovniku pričenja šolsko leto 19. septembra. Vstop za gojence v zavod je določen 15., 16. in 17. septembra. — Javno, brezplačno cepljenje prod kozam pričelo se bode 12. septembra 1914 in vršilo vsak dan (tudi ob nede'jah) do 30. septembra 1914 v veliki dvorani Mestnega doma in sicer za moške ob pol 1. opoldne, za ženske in otroke ob 3. uri popoldne. — Zglaševalni urad c. kr. policijskega ravnateljstva bo v ponedeljek, dne 14. septembra 1914 radi splošnega snaženja za stranke nedostopen. — Obrtno gibanje meseca avgusta v Ljubljani. Meseca avgusta je pri mestnem magistratu priglasilo 17, odglasiio pa 7 obrtnikov svojo obrt. Priglasili so: Ivana Kersnič, Spod. Siska 171, prodaja živil ter piva in vina v zaprtih steklenicah; Edvard Sever, Krakovski nasip 10, zlatarski in srebrarski obrt; Ana Suha-dobnik, Sp. Šiška 171, prodaja piva in vina v zaprtih steklenicah; Elizabeta Rakoš, Poljanska cesta 11, prodaja živil in sadja; Rudolf Bunc, Sp. Šiška 285, trgovska agentura in komisijska trgovina; Alojzij Fuchs. Gosposka uiica 4, zlatarski in srebrarski obrt: Leonard Mežnar, Stari trg 1, krojaški obrt: Aleksij Hedžet. Sp. Šiška 290, zavod za vpitanje peruini-ne in trgovina z živo in zaklano perutnino; Anton Zupančič, Gradišče 8, prodaja papirja, galanterijskega blaga, razglednic, pisalnih in risalnih potrebščin; O'ga Kamenšek, Trnovska ulica 15, žensko krojaštvo; Peter Morn. Spod. Šiška 150, mesarski obrt; Katarina Kozolc, Poljanska cesta 13, prodaja živil; Alojzija Fi-ster, Fiorjanska ulica 28, prodaja živil in piva v- zaprtih steklenicah; Iv. Bernik, Sp. Šiška 79, trgovina z mešanim blagom; Katarina Kovic, Cesta na južno železnico 32, prodaja piva v zaprtih steklenicah; Jakil Mo-rocu:ti. Tesarska ulica 3. brusaški obrt; Jožef Božič, Sp. Šiška 9, trgovina s kurivom. Obrt so od glasili: Jožef Bienert, Dunajska cc sta 2, športna masaža; Antonija /^ildner. Mestni trg 7, modistovski obr*; Marija Bonač, Šelenburgova ;;;ica 6, prodaja razglednic; Fran Knvrič, Sp. Šiška 117, ključavničarstvo; V.nalija Zorčič. Sodna ulica 1 in Kolodvorska nhca 35, prodaja živil; Jožef Vodnik, Sp- Šiška 79, trgovina s špecerijskun blagom; Danijel Zupane, Sv. Petra cesta 8, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino. Začetek šolskega leta 1914/15 na c. kr. državni gimnaziji v Novem me?tu. V I. razred se bouo vpisovali učenci v sredo 16. septembra. Oglase naj se ta dan s svojimi starši ali njih zastopniki pri gimnazijskem ravnateljstvu in prineso seboj krstni list in obiskovalno spričevalo. Sprejemni izpiti za I. razred se prično v četrtek 17. septembra ob 9. uri zjutraj pismeno, ob 2. uri popoldne ustno. V II.—VIII. razred se bodo sprejemali dijaki 18. septembra. V soboto 19. septembra se otvori šolsko leto s slovesno službo božjo ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. Nadzorovalni organi za spravljanje letine in opravljanje poljskih del, ki jih je določila štajerska na-mestnija v sporazumu s Štajerskim deželnim odborom so za Sp. Štajersko sledeči: vinarski instruktor Fr. Stamberger (okraji Ptuj, Rogatec, Šmarje), vinarski instruktor Fr. Vi-rant (okraji Konjice, Sv. Lenart, Slov. Bistrica), dež. potov, učitelj Franc Goričan (Celje, Marnberg. Šoštanj, Slovenjgradec), živinorejski nadzornik Martin Jelovlek (Vransko. Gornji grad), vinarski instruktor Andrej Rečnik (Ormož, Ljutomer, Zg. Radgona, Radgona), c. kr. vinarski nadzornik Matjašič Franc (Kozje, Sevnica, Brežice, Maribor)* *w% v Ukm •rta*i TmSS ra*. in ki ta*** *9dtIm *» 9. m+-liMliia 1*14. Za obiranje in sušenje hmelja smo imeli najkrasnejše vreme; po množini ga bode toliko, kolikor se ga je začetkom cenilo — dobra, srednje velika množina. Kupčija se je počasi oživela; večje partije so se že prodale po 55—60 K za 50 kg. Mnogo kupcev je došlo. — Društveno vodstvo. Iz Celja. Zvezna tiskarna je po dvamesečnem odmoru, ki je nastal vsled stavke osobja, začela zopet z obratom. Drobne novice s Štajerskega. Rop. Iz Gradca poročajo, da je iztrgal mlad človek v 3. okraju neki dami pred hišnimi vrati iz rok slamnato torbico, v kateri je imela 200 K gotovine in hranilno knjižico graške mestne hranilnice za 25.500 K, glase-čo se na ime Ivan in Ivana Strass-berger. — »Rdeči križ« na Štajerskem. Ptujska podružnica si je na predlog okr. glavarja Netoliczke nabavila rešilni avto. V Slov. Bistrici se je ustanovila nova podružnica »Rdečega križa«. Predsednik je grof Attems. Ostanki potopljenega parnika »Baron Gautsch« leže na morskem dnu kakih 40 metrov globoko in se jih more pri mirnem morju dobro videti, kajti morska voda je okoli juž-noistrskih in dalmatinskih otokov popolnoma čista in prozorna. Novi sedež gališkega dež. odbora. Kakor se poroča, je premestil ga-liški deželni odbor svoje pisarne v Krynico. Krvnica je malo kopališko mesto na podnožju Karpatov, južno od Tarnova tik ob ogrski meji. Žrebanje razredne loterije. Včeraj se je vršilo na Dunaju žrebanje V. razreda II. avstrijske razredne loterije. Dobitek po 10.000 K s a zadeli štev. 20.320 in 98.959; po 5000 K štev. 66.630; po 2000 K štev. 85IS, 10.476, 14.505. 23.388, 24.456, 33.200, 36.633, 43.624, 57.999, 58.552, 62.941, 71.339, 76.325, 81.517, 83.740. 91.049, 123.363, 126.825, 128.318, 129.101, 129.946. 146.0.38. 150.104 in 151.517; po 1000 K pa: 2150. 5440. 5637, 6495, 8788, ln\773, 24.485, 25.954, 28.875, 30.147, 32.665, 34.264, 36.707, 38.615, 44.079, 48.338, 50.218, 57.195, 57.367, 57.498, 60.468, 62.841, 64.755, 71.278, 78.357. 79.374, 80.045, 82.177, 84.241, 86.667, 89.357, 89.589, 89.873, 94.940, 100.923, 102.353, 107.722, 109.349, 113.030, 115.310. 121.019. 122.428, 123.624, 123.847. 124.727. 126.769, 131.680, 137.971. 144.840, 147.495, 156.739 in 159.032. —-Naše cenjene naročnike vljudno prosimo, da se pravočasno po slu ž i jo poslanih ?im položnic v obnovitev naročnine, ker se bode »Slovenski Narod« dne 16. t. m. ustavil brezpogojno vsem, ki W je ne po-5lali pravočasno. Razne stvori. * Izvor naziva »Zapfenstreich«. Da se je v tridesetletni vojni zabranilo ponočno pijančevanje ali pa vsaj deloma omejilo, je ukazal baje Wa!d-stein. da morajo marketenderji v določeni uri zabiti svoje sode. Vsled udarcev na čep (Zapfen) so izvajali skoro gotovo naziv signala, ki kliče vojake zvečer v vojašnice. * Star vojak. V Hoštalkovicih na Ratiborskem v pruski Šleziji. kjer živi mnogo Čehov, je poslal mizarski mojster Peter Tichv^ osem sinov na vojno. Tudi konje so mu vzeli. Čeprav je Tichy že 60 let star, se je vendar prostovoljno zglasil k vojakom. Preteklo soboto je bil brzojavno poklican v Niso. kjer vadi rekru-te. Tichv se ie bojeval v francosko-pruski vojni L 1870. * Štiri bratje se bojujejo proti štirim sovražnikom. V poslednjem času se je pripovedovalo o rodbinah, ki imajo v vojni celo po enajst sinov. Ta poročila so bila gotovo zanimiva. Slučaj pa, da se od petih sinov, ki so v vojni, bojujejo štirje proti štirim raznim sovražnikom, je gotovo nenavaden. Od petih sinov gospodarskega svetnika Munstererja v Main-burgu se bojuje eden proti Bci^iJi, drugi proti Franciji, tretji proti Rnsi-ji in četrti, ki je pri mornarici, proti Angliji. Peti sin pa je vojaški zdravnik. Brzojavna poročila. Cesarjevo odlikovanje naših zmagovitih poveljnikov. Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) Cesar je podelil: Generalu in-fanterije Moricu vitezu pi A u f f e n-gergn In generalu kavalerije Viktorju D a n k 1 u, ki sta vodila svoje hrabre čete pri Kotnarovu, oziroma pri Krasniku k zmagi, velikj krti cflft; nadalje generalnemu majorju Henriku Pongraczu deSzent-Miklos et Ovar v priznanje njegovega junaškega in uspešnega delovanja proti Črni gori, brez takse viteški križ Leopotdovega reda z volno dekoracijo. Odlikovanje ameriškega veleposlanika na Dunaju. Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) Cesar je podelil veleposlaniku Zedinjenih držav na Dunaju, Frede-ricu Courtland Penfieldu, zaslužno zvezdo Rdečega križa in veleposlaniškemu svetniku O r a n t-Smithu, častni znak 1. reda Rdečega križa. Zedinjene države so edina nevtralna država, ki je med sedanjimi vojnimi dogodki podprla sanitarne naprave avstro - ogrske monarhije s tem, da so odposlale v Avstrijo dve pomožni ekspediciji. Razentega so Zedinjene države rade volje prevzele zastopstvo avstro - ogrskih državljanov v vseh onih državah, s katerimi ima monarhija sedaj vojno. Sanitetna skrb. Dunaj, 11. septembra. (Kor. urad.) Avstrijska družba »Rdečega križa« je na spodbudo in po detajlnih načrtih generalnega inšpektorja za prostovoljno sanitetno skrb, nadvojvode Frana Salvatorja, uredila velik sanitetni vlak. Deset jedilnih voz mednarodne družbe za spalne vozove so preuredili za transport težko ranjenih. Ta preuredba se je izvršila z največjo skrbnostjo in z najnatančnejšim izrabljanjem prostora in oprave, tako da predstavlja vlak moderno vozečo se bolnišnico. Nadvojvoda Fran Salvator je v svoji skrbi za ranjene prevzel stroške za adaptacijo in readaptacijo teh vozov. Tirrčija odpravila kapitulacije. Carigrad, 9. septembra. (Kor. urad.) Porta je sklenila, odpraviti s 1. oktobrom kapitulacije ter to sporočila poslanikom prizadetih držav v noti, v kateri onozarja tudi na težko-če, ki jih stavijo kapitulacije finančnemu poslovanju Turčije in Izvedbi reform. Svetovna volna je finančne težkoče itak povečala ter ogroža započeto reformno de!o. Zato je sklenila porta, da postavi svoje razmerje napram državam na samo podlago mednarodnega prava. Carigrad, 10. septembra. (Kor. urad.) Vse časopisje, zlasti turško, naglasa veliki pomen odprave kapitulacij, ki so stoletja težile turški narod in bile vir nesreče, sramote in ponižanja. Listi slave dan odprave kapitulacij kot narodni praznik, ker bo dobila Turčija popolno prostost in se začne zanjo nova doba. Listi čestitajo kabinetu na tem sklepu. Carigrad, 10. septembra. (Kor. urad.) Vso noč je trajalo v turškem delu mesta svečanostno razpoloženje, podobno onemu, ko je bila zopet razglašena konstitucija. Manifestan-ti so prišli pred klubov lokal komiteja za enotnost in napredek in pred stanovanje velikega vezirja in notranjega ministra. Ta je došlo množico kratko nagovoril. Danes sta komite za enotnost in nnoredek ter mornariški komite priredila v Stambulu velika zborovanja. Mesto je v zastavah. Princ Joachim Pruski ranjen. Berolin, 10. septembra. (Kor. urad.) »Wolffov urad« poroča: Princ Joachim Pruski je bil včeraj ranjen od dela šrapnela. Krogla je šla skozi desno stegno, ne da bi zadela ob kost. Princ je bil kot ordonančni častnik na bojišču. Peljali so ga v bližnji lazaret. Meščanska straža v Budimpešti. Budimpešta, 11. septembra. (Kor. urad.) Ob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva se je vršilo ustanovno zborovanje meščanske strože, ustanovljene na poziv domobranskega ministra. Zborovanja se je udeležil tudi zastopnik kornega poveljni-štva. Ruske čete ne pridejo na Francosko. London, 10. septembra. (Kor. u^ad.) Ruski veleposlanik v Londonu dementira poročilo, da so Rusi na Francoskem izkrcali vojaštvo. Potopljene vojne ladje. London, preko Berolina, 10. septembra. (Kor, urad.) Admiraliteta objavlja; Kot pomožna križarka armirani parnik »Oceanic« proge White-Star, se je v bližini severne obali Škotske potopil. Parnik je popolnoma izgubljen, Častnike in moStvo so rešili. Protest proti kršenju Kongoakte. Berolin, 10. septembra, (Kor. nrad.) »Wolffov urad« poroča: Protestantski in katoliški misijoni protestirajo proti kršenju člsna 9. Kongoakte, glasom katerega se ne smejo prenesti vojni zapletljaj i med evropskimi državami na afriška tla. Anglija se ni dala pregovoriti nasvetom z raznih strani, da bi se držala te pogodbe. Proti temu postopanju protestirajo mjsfjotil v najširši Javnosti Požar t zgornjeogrsketn kraju. Esarnocs, 10. septembra. (Kor. urad.) Kraj Oslanv gori, kakor poroča ogrski korespondenčni urad, od včeraj ob 1. popoldne. Vsled vetra se požar vedno bolj širi. Princ Erast Sachsen - Meiningenski padel. Meiningen, 11. septembra. (Kor. urad.) Cesar Viljem je sporočil vojvodi Sachsen - Meiningenskemu, da je princ Ernst Sachsen - Meiningenski, sin pred Namurjem padlega princa Friderika in brat nadvojvodinje, padel. Pokopan je bil dne 20. avgusta v Maubeugu z vojaškimi častmi. Papeževa enciklika. Rim, 10. septembra. (Kor. urad.) >Osservatore romano« priobčuje prvo encikliko papeža Benedikta XV., v kateri pravi med drugim, da ga pretresa groza in žalost, ko vidi strašne grozote vojne, ko vidi, da stoji tako velik del Evrope pod gospodstvom ognja in meča in da krvavi to-;iko kristjanov. Papež pravi, da hoče poskusiti vse, da pospeši konec take nesreče ter konča, da prosi in roti iz globine srca one, ki vladajo narode, da naj privolijo v to, da se poravnajo njihovi spori ter naj uvidijo, da je zadosti prelite krvi in da naj prično z mirovnimi pogajanji ter si podajo roke. Enciklika je datirana z dne 8. septembra. * * Premog za Italijo. Iz Rima javljajo: V drugi polovici meseca avgusta so pripeljali v italijanska pristanišča nad 290.000 ton angleškega premoga. Večina par-nikov (50%) je bilo angleških, 25% grških, 15% italijanskih. Premog je namenjen za mornarico ter razna industrijama podjetja. Darila „Rdečemu križu". Deželno in gospejno pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko za Rdeči križ: Dr. Oton Jauker. gimn. profesor 200 K; zbirka »Laibacher Zeitung« 258 K 12 v (in sicer: S. Ph. Uhl 5 K, Vlasta in Jakobina Mandel 20 K, Bela, Marija, Feri, Kari Daublebskv v Moravčah 15 K, Pavel pi. Zhuber, Soteska, 5 K, Leon grof Auerspergov gozdarski in upravni urad v Na-meišelu 100 K, Ljubljansko nemško kolesarsko društvo »Edelweis« 50 K, C. Rudesch, c. kr. notar v Radovljici, 5 K, mornariški nadkomisar Kuk-mann 4 K, V. K. 4 K, omizje blagajne Rdečega križa v kavarni »Union« uspeh zbirke od 21. avgusta do 5. septembra 1914 50 K in 10 pfenigov = 50 K 12 v): dr. Artur pl. Wurz-bach, odvetnik, 25 K (in sicer: članarino za sinčke Norbert, Harald in Maksimilijan Konstantin, a 4 K = 12 kron, in darilo 13 K, podružnica Sv. Petra na Krasu, zlat prstan, darilo adjunkta Južne železnice Frana Prelca v Divači; gdčna. Marija plem. Gauser 2 K, igralci na Viču kot prebitek predstave »Zavetje« f30 K, Janez Zmitek, Shrdor, Bohinj, 10 K, Avgust Mrzlikar, Ljubljana, 3 K, Marija Punčuh, Vrhpolje, Vipava, 42 K 46 v, Lavrenčič 1 K, Lavrenčič 40 v, Lavrenčič 1 K, Lavrenčič 30 v, Pre-mru 60 v, Papež 5 K, Čuk 50 v, Čer-melj 1 K, Lavrenčič M. 2 K, Lavrenčič Fr. 2 K, Premru Fr. 20 v, Lavrenčič 30 v, Kobali 40 v, Raspor Fr. 60 vin., Ambrožič 1 K, Raspor 1 K, Am-brožič Fr. 1 K, Nemeček 2 K. Ambrožič 50 v, Kodelja 1 K 40 v, Mislej 1 K 40 v, Praček Fr. 1 K, Durm 1 K, Pev 20 v, Lozej 2 K, Premru ! K, Baje 20 vin., Tomažič 56 v, Ferjančič Mar. 40 v, Kodelja 1 K, Furlan 20 v. Raspor 60 v, Mislej 20 v, Lavrenčič 1 K, Kodelja 1 K, Ukmar 40 v, Petrič 40 vin., Kodelja 1 K, Škrlj 1 K, Ukmar 20 v, Tomažič 30 v, Škrlj 20 v. Baje 1 K, Curk 20 v. Koren 60 v, Raspor 20 v, Ukmar Jak. 1 K, Kobal Fr. 2 K, — vrhu tega so darovali razni dobrotniki: 43 rjuh, 21 srajc, 10 parov nogavic, 8 žepnih robcev, 17 obri-sač, 12 servijet, 7 spodnjih hlač, 51 platnenih in volnatih krp, 2 obvezi, 1 jopico, Vera Hočevar, Domžale, 10 kron, Društvo delovodij in industrijskih uradnikov 20 K, Ljubljansko skladišče oblek O, Bernatovič 5%> žrebanja od 1. do 8. septembra t. 1. 103 K 86 v, Terezija Urbančič 5 K 70 v, Leopold Senčar 10 K, dr. Fran Poček 35 K, Ana Skubic 1 K, Zalaz-nik 20 K, uprava »Slov. Naroda« 83 kron 41 vin. (in sicer: J. Dobravec v Litiji nabral v veseli družbi 15 K, Ivan Bencina, Stari trg, 8 K, Tomaž Sterle iz Podcerkve v svoji gostilni in dijaški dramatični odsek v Trbovljah kot preostanek iz predprodaje vstopnic za igro »Ljubimkanje« 60 K 41 v). Aktien Gesellschafft Stahlvver-ke Weissen!els, preje Goppinger in drug., 1000 kron. Samiaii Ust obsega 4 strmi. Izdajata!) in odgovorni urednik: Valentii Kopitar. Stran 4. .»LOVENSKi NARPP«, One 11. septembra 1914. 214. štev. neieonNOSKno ponan. ftSM Mi »ijf Mt-2 Srtiaft trthii tlak 7M ■■ S* Ojao> i!E 5-2 ! Vetrovi Nebo ***** T MJft £3___________________ 10. 2. pop. 738*2 J 231 \ $1. jjzah. idel. jasno „ 9. z v. 739-1 ; 17*3 ' brezvetr. jasno 11. 7. zj. 740-2 13 0 sLjjvzh. megla Srednja včerajSnja temperatura 183°, norm. 15 6* Padavina v 24 urah mm 10. Včeraj popoldne malo deževalo. Učenec iz boljše rodbine s primerno šolsko izobrazbo, S« sprejme 3183 v drogeriji Anton Kane titan i fem ta okrogel in žagan 00 kMpI * večjih množinah. 3tS5 Mere in cene pod »Sabor te lasen" na uprava. »Slov. Naroda«. 2 dijaka m sprof Motn mm hram* te stanovanja na Marti« Toroil|o cesta t, tip lava. 3197 avtomobil dvosedežen, po iako nizki cena zaradi odpotovanja. Poissve se in ogleda pri mehaniku nerjaaftltn, Selenbarfova nlloa £tev. 0. 3194 Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & E. Skaberne Mestni trg iO. *22 Št. 16.924. ^^ 3204 Razglas. Z ozirom na vojne dogodke obstoja nevarnost, da se zaneao k nam koze. Cepljenje proti kozam je najuspešnejše sredstvo, da se zavarujemo proti tej bolezni. Javco, brezplačno cepljenje proti kozam pričala so koda 12« septembra 1914 la vrillo vsak daa (tudi afc nodoljah) da 30. septembra 1914 v veliki dvoran! Mestnega doma In sicer za moike ob pol 1 opoldne, za ionsko te otroke ob 3. ari popoldne. Podpisani mestni magistrat nujno vabi vse one, ki še niso bili cepljeni, in vse tiste, pri katerih je že poteklo 6 let po cepljenju, da se sedaj dajo cepiti, oziroma na novo cepiti proti kozam. Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. septembra 1914. ^——^—^—^—————————i .^———i^.————■——i——^ l^ffm^ Nobena družina brez aparata ^^„Gramola" Jpjk^ft prvovrsten sanoigralni godbent stroj znedoseg. reprodukcijo. 1M iu\ Zahtevajte takoj cenik. (RUl lili Ljubljana. Ha nlita št. i Edina tovarniška zaloga pristnih gramofonov in umetniških gramofonskih plošč ■ na Kranjskem. ===== Kolosalna i2Kt»e:r! Lastna delavnica za popravo vseli vnt gramofonov In dragih godbenik strojev, če so lstt bili prt meni kupljeni al! no. Zastopnik avstr. gramofonske drnibe na Dnnaln L L d. Ceniki zastonj in franko. 3513 OKLIC Vljudno prosimo vse svoje cenjene odjemalce, da ▼ njih lastno korist morebiti potrebni L Y SO FORM desinfekcijsko sredstvo, čimprej naroče, ker se naročila izvršujejo po vrsti dohoda in ljudje po tem, priznano iz-bornem desinfekcijskem sredstvu kar je razumljivo, močno povprašujejo. Pri naročilih za bolnišnice ali za Rdeči križ + prosim gg. lekarnarje in drogiste, da naj prilože zadevno uradno posvedočbo, s čimer se železniški prevoz lahko Še bolj pospeši. Spričo izpremenjenih denarnih zadev prodajamo za sedaj LVSOFORM samo proti gotovemu plačilu ali po povzetju, upamo pa, da ta uvedba ne bo trajala dolgo. — Na Dunaja imamo večje zaloge — Razpošilja ae nemoteno. Izdelovalnice Lysoforma Ujpest, Dr. Kcleti & Muranvi kamiona tvarnioa. i SA^TORm-EMONA l ZA NOTRANJE IN WRJjjGlClSE -BOLE2ML I LJUBLJANA KOMENBKEGA ULICA 4 ' SEF-ZDRAWW PRtlARkJ DR FR DERGANC WMWl •prejme primerno dala. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3195 Učenec z zadostno šolsko izobrazbo in vso oskrbo pri svohh starših, m sprejme v ipeeerllske trgovine 317Q J. Krivio, Dnnajska cesta 4. Strojarske pometnike in poaeine delsvee sprejme ob prav dobrem zaslužku ob trajnem delu Lereae Lauritsck, tvornica usnja, Konjice, Štajersko- 3202 OA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne D I HI F brila, kaatnaaa, ff I II f P nočne halje, II I lili per,l° ln •"*• U n| \J || d modno blago. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljasl|ana, Stari trg S. Lastna hlaa. Neprekosljiva v otroških oblekcah is in krstni opravi. 11 Sloviti modni album Favorit « a jesen in zimo 1914 je ravnokar izšel. Ccaa 95 vin., s posto X VOS. Dobiva se pri )Oanth,£jubljana glavno zastopstvo za Kranjsko kjer so tudi vedno v zalogi vsi predmeti in kroji Favorit. Pri vsakem naročilu je znesku priložiti tudi 10 vinarjev za poštnino. ntravailka pripor eCeaa kri tvoroos vino daje esat io aa>avlo. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 SO. — Edina zaloga: Br. Havakavte, stanova u) e za četrtošolca-realca s strogim nadzorstvom. Želi se, da je v hiši dijak iste starosti in istega razreda. 3184 Ponudbe naj se pošljejo: Satttina it. 7S, aoitnoloiote. ^9 Sala* primorska ^_^T* ' jfc^sr-. to¥mr,ul avokoles (SWPJ V^R^^j Oorlc«, Trtaika x*—^ ^-^ plvovar Oorlnn. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- strijonov itd. itd. IT. BATJEIv Gorica, Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko Učenko od 10 do 14 let ae sprejme v boljšo družino 3144 na stanovanje in hrano« Glasovir na razpolago. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. BMnitarko 3124 in prodajalko sprejme tvrdka Oto Homan, Radovljica Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 A. & E. Skaberne Mestni trg 10. Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cenef ——~*~" ——^———i—^i^—— ■ i« Št 16.960. 3193 Razglas. Aprovizačni odsek mestne občine ljubljanske je sklenil nakupiti večje množine krompirja, fižola, ješprenja ter sadja zlasti zimskih jabolk. Poljedelci, zadruge in trgovci se vabijo, da vpošljejo do 15. septembra podpisanemu mestnemu magistratu pismene ponudbe z navedbo v kaki množini in po kaki ceni bi bili pripravljeni dobaviti mestni občini omenjena živila. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. septembra 1914. Jdeiai gumijevi plašči ne od K 15'—, temveč že od J£ 12*90 napre). - Velika zaloga plaščev iz fingirane svile. : Ogromna izbira ravnokar došle jesenske in zimske konfekcije za dame, gospode, dečke in deklice, po priznano nizki cent ljubljansko skladišče oblek 0. gernatomc Ljubljana, Mestni trg št. 5—6. 3203 St. 16580. 3192 Razpis ustanov za invalide in iak Deželni odbor kranjski jo razpisal Barol baron Wnrz-bacbove cesarico Elizabeto ustanovo za Invalide in blralce. Med njimi tri ustanovna mesta po 120 K, namenjena rojakom it Ljubljane. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti uboŽni C. in kr. vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražmoŠtra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenja in vsled v vojni zadobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število c. in kr. vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi v Ljubljani rojeni reveži, ki so lepega vedenja in se radi bolezni in starosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih blaffOVOli mestni magistrat potraiH neomadeževanost prosilca s posebnimi spričevali. Prošnje za one tri Ljubljančanom namenjena mesta je vlagati ruuradno do vštevšega 26. sept 1914 Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. septembra 1914. St 16407. p- nj 3191 Razglas. V začetku mobilizacije je bil nabit pri vseh političnih in občinskih uradih razglas tičoč se vojnopoštnega prometa, ki navaja za adresiranje vojno* poštnih pošiljatev sledeči vzorec: Vzoreci JK pr. desetnik Karel Schneider, pešpolk št 4 12. stotnija vojnopoštni urad št* 65. Naslov „vzorec" in navedba izmišljenega imena kažeta jasno, da Je navedba vojnopoštni urad št. 65 tudi le vzorec. Vendar je mnogo odpošiljateljev vojnopoštne pošiljatve naslovilo na vojnopoštni urad št. 65 v zmoti, da se morajo vse vojnopoštne pošiljatve nasloviti na vojnopoštni urad št. 65. To je popolnoma napačno. Vojno poštne pošiljatve se morajo nasloviti na tisto številko TOJno pootnoga urada, katsro jo "~*nfl vojaki ki je v vojski, svojim domačim v domovino. Zalo dobi vsak vojak od svojega poveljstva več naslovnih vzorcev za vojno pošto, na katere mora napisati številko vojne pošte, h kateri spada. Vojaki v vojski sprejmejo torej samo tiste pošiljatve, ki nosijo one številke vojno poštnih uradov, katere so vojaki sami domačim naznanilu Mostni Magistrat ljubljanski, dne 9. seoteabf* IM4.