m
IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
—_ glasilo	osvobodilne	fronte	slovenskega	naroda	za	tržaško	ozemlje
JtoVIII. - Štev. 243 ('9939') Poštnina plačana v gotovini
;	■—---- '	Spedizlone	in	abbon.	post.	1,	er.
Prispevajte za
Dijaško Matico!
TRST, sreda 8. oktobra 1952
Cena 20 lir
ILEGALCA ŠKOFOVSKA KONFERENCA V ZAGREBU
!|SMCK)f GENERALU WINTERTONU
Ja revizijo obsodbe jUirektiii pritisk Vatikana
partizanov	r
zvu
J DQ odgovornost dr.Grubissija, ki je žalil narod-o i no vojsko z besedami: «balkanske barbarske horde» Spošto
°vani gospod *' J' W- WlNTERTON Generalni major, Poveljnik cone
T R s T
t. 1. je po-*>	v	Trstu	obsodilo
bivša parti-
Alt,;™ ')CTCa 4n
, na Grudna
antifašista *• uana ‘z Sempolaja Obsojaj* Per(ola iz Lcnjerja. (o	*** bila ca najvišjo
'•stno ir predvideno in dc-l)u j- , en na našem ozem-l okvi»° 23 letenje, izvršeno borb- r," ln fcasu oborožene q“ proti nacifašizmn. Albin kih -7. ln, »anilo Pertot sta Itoj	sojen?, od trža-
Porotnega sodišča, toda W ? so^šče pravilno ugo-
1,1 amn^tPada nluno <lej£Tije C!!?!IJ0' Predvideno po <t i ^	46 od 2. marca
bila zaradi tega ^vnep	Na zahtevo
kila tjl prav<inika pa sta Postavljena pred
ki JU je to Vj, 0 na dosmrtno ječo.
sW?Cratična javnost in **Ba (aT^'tlsko ljudstvo iut-‘HevMo >wJa’ ^ Je toliko pri-s svojimi za-borbi proti nacifa-o sodbi prejeli 'StJo, kj se je
• sta
J***. Orirt v naJvečjo csorče-bl-'a . en jn Pertot ste se
*»l
m Pertot sta se W svoji vesti v °®°čilnih trenutkih
J stj " etovečanstvo, od-jjl i0 -^.^licu svojega na-zavezniških Vhi:fritl Predstavnik
1 ste Vi »i% ^stopila >r J^ev s ,
v
gospod ge-v vrsto ak-Puško v roki
H*
IJerjuv -■ >
svobode svo-
x V*t
‘n vseh nje?0' •?'» ra, Tak° Varn bo
*i Na SV° rrzpc'"e'
Slišne
C?eslis£ov^a tmA' ta"
cbsodb« dveh
1 ^ bil
Partizanov, ki
Hct
111 člover
■ ^ajveiji prispe-nacrfršizem po-očanstvu odprta
‘tga Te'
'e obsodba v določb mirovne
*» iS( *š>** neprtgen-jL^aV'ten«v za dejanja, efeseip3	** Grnden in
>,1«	a	v ostrem na-
"»	•»	črke mdrovne
^	osvetljuje v
ki Snilta rtrn^s<op državnega “Hm- v *Voiih Grubissija., V ,‘l ua J? 'bajanjih ni *vHl, j' 0 Pi^t. čeprav
t|iW ^Proth1"9 D2‘ sel5i v SftjN	z določbami
'Ho'''1 za Um e’ marveč je in dovo-Parti“^e -
<> ob^v	«»-
VcLn„ 2 »vezniki
ro^"6"1—
. ln k* nartov ^udstVlI °^Clc° s,ed v
S J* crePriC2flLn °majajo
f‘ kit ^konuto,! . V Dravič
^"52,““'“». S
*( 'L^te'v“ "a teJ zemlji
Jn Dovrn! 1 Upravl1o.fi
rao-ima
tem
ker sloven-
it
upravljati.
n ,ti m ste-
‘ij	ki ..	— •* uiire-
jn n^. j° Pcvzro fJSi^^om	‘oliko
Z Dijf«(vn J 0r sioven-
•>Lbl,° tfann 1 Se,e’ da ,JW* * **Z *”*"» *a-
Vn„Pre"*nj^cev°JS0,3b0
’ 3 SI	take
obsodbe tržaškega porotnega sodišča in nastopa imenovanega firžavnega pravdnika slovenski narod m demokratična javnost sploh na tem področju tolmači zopetno prebujenje in c življenje fsš.zma kot možno in verjetno, če ne is dejansko obstoječe, in kar je še hujše, ob pasivnosti zaupnih oblasti.
Zato, gospod general, iz-vršnj odbor. Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje v imenu slovenskega naroda na tem področju odločno zahteva in pričakuje, da oblast poskrbi za spoštovanje zakona, demokratičnih načej in zakonitosti na eni strani, za revizijo predmetne obsodbe ter zavre nastope funkcionarjev, ki žalijo krvave žrtve v nedavni borbi svo-bodcljubmih narodov zoper na-cifašizem. in jih pokliče na odgovornost.
Z odličnim spoštovanjem.
Za izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega na,rod a za Tržaško ozemlje: dr. Jože Dekleva
na škofe in duhovnike, da bi poslali agenli in poslušni izvrševalci njegovih ukazov - Nekateri škofi so se Temu uprli KOMINFORMOVSKA PROPAGANDA RIMSKEGA RADIA
f Antonius, Episcopus: „Benedici,
Maria &anlissimar.. le camicie nere..*“
f
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — Glavni cilj nedavne škofovske konference, ki je bila v Zagrebu brez vednosti in dovoljenja oblasti, je bil preprečiti in onemogočiti delo stanovskih društev katoliških duhovnikov in onemogočiti katoliškim duhovnikom uporabo v ustavi zagotovljenih državljanskih pravic. Cilj je jasen, poudarjajo merodajni krogi v Beogradu, in sicer onemogočiti združevanje in delo ljudskih duhovnikov, ki želijo sodelovati z ljudsko oblastjo. Kljub znani katoliški disciplini se je nekaj škofov, udeležencev konference, uprlo poskusu Vatikana, ki je v nasprotju celo s cerkvenimi predpisi. Vatikan se je zavedal nezakonitosti svojega postopka — poudarjajo v Beogradu. Zato bo predsednik konference nadškof dr. Ujčič zahteval od udeležencev, da prisežejo, da bodo molčali o . delu konference. Dobro obveščeni krogi v Beogradu javljajo, da ljudska oblast razpolaga z dokazi direktnega pritiska Vatikana odnosno apostolske nunciaturi v Beogradu na škofe in duhovnike, da bi postali agenti in poslušni izvr-
ševalci ukazov Vatikana Cilj Vatikana je, da po svojih a-genturah spremeni katoliško cerkev v bazo za sovražno delovanje, da se cerkev, vera m duhovniki izkoristijo proti interesom naroda in države, kot jim je to deloma uspevalo med narodnoosvobodilno borbo. Pričakuje se, da bodo v kratkem objavili avtentične dokaze vatikanskega vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije. Odpravnik poslov papeževe nunciature msgr. Silvio Oddi, ki je po msgr. Ujčiču prinesel konferenci direktive Vatikana, je odpotoval iz Jugoslavije, verjetno zato, poudarja zagrebški «Vjesniki>, da bi čim bolj prikril svojo sovražno in nedovoljeno akcijo Vatikana. Toda s svojim ravnanjem ni msgr. Od-di zmanjšal svoje odgovornosti za vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije, poudarjajo v Beogradu, za postopek, ki ni v skladu z njegovo diplomatsko misijo in ki zna imeti neugodne posledice za njega.
Ni prvič, piše nocojšnja «Politika» v zvezi s sklepi škofovske konference v Zagrebu, da poskuša Vatikan iz-
koristiti cerkvene poglavarje v Jugoslaviji za rovarjenje proti naši državni skupnosti, proti enotnosti, bratstvu in pridobitvam narodnoosvobo dilne borbe.
Dejstva dokazujejo, da uporablja Vatikan svojega diplomatskega zastopnika, da bi preko svojih visokih cerkvenih funkcionarjev — svojih agentov — rovaril proti Jugoslaviji.
Nocojšnja «Borba» poudarja, da je Vatikan proti društvom katoliških duhovnikov samo zato, ker so ta društva za sodelovanje z ljudsko oblastjo. Gre za sovražno akcijo Vatikana, ki je usmerjena proti nornalnim lojalnim odnosom med cerkvijo in državo. Zato je popolnoma upravičena ostra obsodba teh sklepov v hrvatski in slovenski javnosti, zaključuje «Borba».
Radio Rim je nedavno v češkem jeziku objavil domnevno izjavo nekega Nikole Bačua, ki je pobegnil iz Romunije skozi Jugoslavijo v Italijo. Ta je baje izjavil, da Jugoslovani vračajo begunce iz satelitskih držav informbi-rojevskim oblastem. V zvezi s to izjavo piše nocojšnja «Bor-
i
Odklonitev Adenauerjevih predlogov za ureditev saarskega vprašanja
Adenauer je sporočil, da bo prvotne predloge spremenil - Razgovor francoskega poslanika z Edenom
PARIZ, 7. — Nocoj se je izvedelo, da je Adenauer sporočil francoski vladi, da namerava njegova vlada spremeniti zadnje predloge, ki jih je Francija zavrnila.
BONN, 7. — Načelnik tiskovnega urada nemške zvezne vlade Von Eckardt je izjavil, da je francoski zunanji minister Schuman v svojem včerajšnjem pismu Adenauerju zavrnil Adenauerjeve predloge o Posarju. Dodal je, da je zavrnitev nemških predlogov pripisati »nesporazumu o številnih važnih delih omenjenih predlogov«. Ni pa hotel povedati, za katere dele gre, in prav tako ni hotel povedati vsebine Schumanovega pisma. Dodal pa je, da ta nesporazum ni tako resen, da ga ne bi bilo mogoče popraviti s pogajanji.
Von Eckardt je poudaril, da bi bilo po mnenju bonnske vlade mogoče dokončno odločati o konkretni obliki evropeizacije samo v okviru razvoja evropske združitve. Dodal je, da zaradi tega ni mogoče za sedaj določiti dokončnega statuta za Posarje ali pa organizirati referendum med sa-arskim prebivalstvom glede evropeizacije.
Izjavil je tudi, da si saarsko ljudstvo sedaj ne more »ustvariti slike o evropeizaciji Posarja* in da se zaradi tega ne
Nov predlog ZDA
o sprejemanju novih članov v OZN
VVASHINGTON, 7. — Funkcionarji državnega departma-na so danes izjavili, da pripravljajo ZDA predlog, na podlagi katerega naj bi se rešilo vprašanje sprejema novih članov v OZN. ZDA nameravajo namreč predlagati spremembo 4. člena "listine OZN. na podlagi katerega bi zadostovala dvotretjinska večina za odobritev sprejema novih članov v organizacijo.
BONN. 7. — Ameriški visoki komisar Donnelly se je danes razgovarjal s predsednikom socialno demokratske stranke Ollenhauerjem V krogih komisariata izjavljajo, da sta se razgovarjala o vprašanjih skupnega interesa.
more izreči za ali proti temu nač''tu.
«Iz tega vzroka — je dodal Eckardt — je zvezna vlada predlagala prvo začasno eta po, po kateri bi lahko prišli do ureditve ki bi nato omogočila, da se določi konkretna oblika evropeizacije saarskega ozemlja v okviru evropske federacije«. Nato je izrazil mnenje, da bi določitev dokončnega statuta lahko v sedanjem trenutku ovirala prve korake dt take federacije.
Dalje je von Eckardt poudaril. da se s «prvo začasno etapo« nikakor noče omogočiti poznejša odločitev proti evropeizaciji Posarja, pac pa enostavno omogočiti izbira najprimernejše oblike evropeizacije.
Za tem je obrazložil nemške predloge in je med drugim navedel sledečih pet točk ki jih vsebuje Adenauerjevo pismo Schumanu:
1. Avtonomija saarskega o-zemlja pod nadzorstvom ministrskega sveta evropske premogovne in jeklarske skupnosti. 2. V inozemstvu bi Posarje predstavljal omenjeni ministrski svet. 3. Isti ministrski svet bi jamčil saarskemu prebivalstvu temeljne svoboščine. 4. Začnejo naj se pogajanja za nadomestitev sedanjih francosko - saarskih dogovorov z «novo evropsko gospodarsko ureditvi j a v Posarju«. 5. Veljavnost dokončnega statuta v okviru evropske federacije in z odobritvijo saarskega prebivalstva.
Glasnik je dodal, da je prišlo do največjega nesporazum-ljenja prav v zvezi z zadnjo točko.
Saarski ministrski predsednik Hoffmann je na današnji seji parlamenta pozval bonn-sko in pariško vlado, naj na-
mednarodnim nadzorstvom izvede v Posarju referendum o evropeizaciji in naj se pa nekaj časa ne določijo volitve.
V Londonu pa je britanski zunanji minister Eden sprejel francoskega poslanika Mas-siglija. Po raznih informacijah je Massigli baje izrazil Edenu nezadovoljstvo francoske vlade zaradi zadnjih Adenauerjevih predlogov o Posarju. Baje so po Schumanovem mnenju ti predlogi taki, da bi bilo treba pogajanja, ki jih je on začel z Adenauerjem, začeti znova. V Parizu so baje še posebno razdraženi zaradi nauerjevega predloga naj
nes popoldne pred sejo skupščine sklenila med drugim, da predlaga skupščini, naj se prihodnji petek začne zunanjepolitična razprava o desetih interpelacija^ ki so- bile pred. ložene konec marca po sestavi Pinayeve vlade.
Interpelacije se nanašajo zlasti na položaj v Tuniziji in In-dokini, na nemško vprašanje in na stališče vlade glede evropske obrambne skupnosti. Razprava bi se morala nadaljevati v torek 14. oktobra, na. kar bi skupščina odložila delo Ade- i *n ga nadaljevala naslednji to-bi j rek 21. oktobra, ter nadalje-
se evropeizacija Posarja ome-!va^a razpravljanje o načrtu za-
jila na pet let. Glede volitev je Schuman baje izjavil Adenauerju da bi bil pripravljen pristati, da se odložijo do 15. decembra Za daljšo odložitev pa- bi bilo treba prej spremeniti saarsko ustavo, česar pa ne more podpreti.
Z odložitvijo volitev bi sicer ugodili Adenauerjevi želji, da se še pred njimi začne v bonn-skem parlamentu razprava o bonnskih in pariških dogovorih, toda zdi se, da Francija ni pripravljena pristati da bi se še pred volitvami dovolila polna svoboda strankam, ki so za Nemčijo. Glede vloge Velike Britanije in ZDA niso v Londonu mnenja, da bi ameriška in britanska vlada zaradi sedanjih težav pri franco-sko-nemških pogajanjih stavili predloge, ki sta jih nedvomno že pripravili. Znano je, da so bili ti predlogi pripravljeni pred dvema mesecema zato da jih predložijo, če bi zunanji ministri sporočili, da se ne morejo sporazumeti.
Parlament je odobril Hoff-mannovo poročilo in sprejel resolucijo, s katero pristaja, naj se še ne določijo volitve. Poudarja pa, da mora biti rok
daljujeta razgovore o evropeizaciji Posarja in naj poslušata odložitve zeio“kratek“ mnenje saarskih odgovornih oblasti. Pozval je parlament, naj za nekaj časa še ne določi volitev, zato da se omogočijo nadaljnja pogajanja.
Omenil je nato, da so voditelji vladne in opozicijske (socialistične) stranke poslali 4 septembra skupno pismo Schumanu in Adenauerju v katerem so predlagali, naj se pod
Francoska vlada
vztraja na svojem stališču glede Severne Afrike
PARIZ. 7 Konferenca predsednikov parlamentarnih skupin v narodni skupščini je da-
kona o amnestiji in o proračunu.
Na seji skupščine pa je bil predlog predsednikov zavrnjen in ti se bodo ponovno sestali v četrtek, da stavijo nove predloge.
Ministrski svet je imel danes sejo. ki je trajala štiri ure. Po seji je podtajnik za informacije Raymond Marcel-lin sporožil. da so se sporazumeli o staliču, ki naj ga zavzamejo v zvezi z nameravanim razpravljanjem o Tuniziji in Maroku pred OZN Sklenili so. da francoska delegacija v OZN «ne bo pristala na nobeno vmešavanje v ti dve vprašanji. ki spadata izključno v pristojnost Francije«. Vlada je sporazumna, da «ne dovoli no. benih intervencij OZN v teh vprašanjih, ki se tičejo Sever, ne Afrike«.
Marcellin je izjavil, da je stališče vlade «ze!o odločno«, ni pa hotel povedati poflrob-nosti in tudi ne. ali se Franci- j ja namerava upreti vključitvi severnoafriških vprašanj na dnevni red glavne skupščine, in ali se bo glasovanja vzdržala. Prav tako ni hotel povedati. kakšno bo francosko sta. lišče v primeru, da se sklene, da bodo ta vprašanja postavljena na dnevni red, zlasti pa ali bi se francoski predstavniki odtegnili iz zasedanja glavne skupščine. Dejal je dalje, da je Francija sklenila «boriti se vsestransko, da ne bi prišlo do nobene intervencije OZN o teh dveh vprašanjih«.
Ministrski svet je proučil tu. di zadnji odgovor maroškega sultana na zadnjo noto pariške vlade.
ba» pod naslovom «Inforrtbi rojevska propaganda iz Rima«, da ni prvič, da Rim sekun-dira moskovski propagandi proti Jugoslaviji. To je nadaljevanje gonje, ki v Italiji neprestano traja in ki je v svoji slepi mržnji šla tako daleč, da je bila celo proti vrnitvi Ivana Pirečnika materi. Prav tako je bil, poudarja «Borba», nemški prevarant Neugebauer prisrčno sprejet v Italiji samo zato, ker blati Jugoslavijo, namesto da bi ga kot kriminalca aretirali.
Načelnik francoskega generalštaba armadni general Blanc, ki je sedaj na prijateljskem obisku v Jugoslaviji, je prispel davi s posebnim vlakom v Sarajevo Na sarajevski železniški postaji so francoske goste prisrčno pozdravili poveljnik sarajevskega vojaškega področja generalpolkovnik Veljko Kovačevič in predstavniki oblasti. Dopoldne so francoski gostje o-pazovali krajše vojaške vaje, ki so jih izvajale enote sarajevske garnizije in obiskali pešadijsko oficirsko šolo v Sarajevu. Opoldne so se francoski vojaški predstavniki udeležili kosila, ki ga je njim na čast priredil poveljnik sarajevskega vojaškega področja general polkovnik Veljko Kovačevič. Popoldne se je general Blanc s spremstvom vrnil v Beograd
Iz merodajnih krogov se je izvedelo, da bo mešana italijansko jugoslovanska komisija za razm:jitev med Jugoslavijo in Italijo, ki zaseda v Ljubljani. kmalu končala z delom. Po vesteh Jugopressa ni komisiji uspelo doseči kompromisnega sporazuma razen na sektorju Gorice. Ostala so še vedno nere~.-na vprašanja na sektorju I • lovrat. Brda in Sabotin. V jugoslovanskem zunanjem ministrstvu sedaj pro. učuiejo ta vprašanja. Pričakuje se. da bo jugoslovanska vlada predložila italijanski vladi rešitev tega vprašanja v celoti V zvezi s tem izražajo politični krogi v Beogradu u-panie. da se bo končno rešilo vprašanje razmejitve med Jugoslavijo iij Italijo. Ce bi bilo malo več dobre volje na drugi strani, poudarjajo v Beogradu, bi se to vprašanje lahko rešilo.
Parlamentarni krogi javljajo, da bodo zakonodajni odbori zvezne skupščine pričeli takoj po končanem 6. kongresu KPJ pretresati osnutek ustavnega zakona o organizaciji najvišjih organov državne oblasti, osnutka zakona o izvršitvi ustavnega zakona in zakona o volitvah ljudskih poslancev za zvezni svet in svet proizvajalcev. Delo zakonodajnih odborov so odložili zaradi odložitve 6. kongresa KPJ, da bi se dala možnost kongresu, da izreče svoje mn on j e o tako važnem vprašanju, kot je vprašanje reorganizacije najvišjih organizacij ljudske oblasti.
Pod vodstvom generalpodpolkovnika Save Drljeviča bo jugoslovanska vojaška delegacija v kratkem obiskala Sirijo in Libanon. Jugoslovanska vo. jaška delegacija bo odpotovala iz Beograda 10. t. m." S tem obiskom vrača jugoslovanska vojaška delegacija nedavni obisk sirijske vojaške delegacije Jugoslaviji. Po obisku v Siriji bo jugoslovanska vojaška delegacija na povabilo generalštaba Libanona obiskala Libanon.	B.	B.
mm
ostane v Evropi
WASHINGTON. 7. - Glasnik državnega departmana je danes izjavil, da je mogoče, da bo ameriški poslanik v Moskvi Kennan ostal nekaj časa v Evropi kot svetovalec državnega departmana za ruska vprašanja. Dalje je izjavil, da ni bil še pripravljen ameriški odgovor na sovjetsko noto, ki zahteva odpoklic Kennana!
H
i
ii
I
i
O
razione a
lla Vt
ergine per i comhattenti
■« a
C*
*
m
Cf
i
■ C*
a
*
\ I;
; f5
' l*
5
: V?
X
• t (?
Vtrgint Santa, prostrati ai tuoi pitJi, poniamm lotto il tm> oaliJo patrodnio i nosfri tol dati cke nei Ion ta ni ti Ji africami combattano paltjro-utmentt prr ta graneltzia detla Patria.
E cbuttLamo pure la tua patent* prvttiion* per tanti * tantt aperai cke, in tfuaUitai modo, a tale grandetia cooptrano, con letuicu e dura fatica, in quelle terrr ancor barbare ed trni riti.
Difettdi i baldi fi$li d ltatia, ywwiu ali’ambra det triculort mli(ono i mor,la ni doni, o icendono n*?li asprt dtrmpi, e ttendi su etsi il tua mani o materno tjtmndo d nemicu ttndera luro atgguati, annidato mile otcure cape v n*,
Difendili, o V erftine Bamedetla, dai rettili d*Ue aafue, dajli imetii micidiali delle paludi e dalle belve ferud dei busebi.
Fa rit rova rr ad eni ta pura actfua detle oasi ml detertn infuocatn t uenda ad essi il' pa ne abbnndaate, in ifuftte iterili lande, daiie p rov v ide ati dei nastri avieri
Benedici, n Vfrt'inr Patente, cbi vata nrll’aura limpida ali* alteite deti acfuila tuperba, citme cki g mu ut nell* cure prafondita dei mari e oigila attento aijj difesa delle nattre etate.
Fa cbe le pampe caloror.* del giorno, i rigidi freddi delle natti e le piaggi* lungbe e continue non abbiano a iw» rr# ali* taro salute.
Benedici tutti colorti cbe, totlo tfiutlutut »ram. aumiiiu coraggUni per portari la ciaibrt e ta retigione di H-oma edie genti tke oiponO aruttr nelle tenebre detla barbarie, benedici cbi procede	per	%p*tsate t
ceppi ai miteri cke nel secalo venit m mu unui artctir prit* dt liber', a.
Benedici, Maria Santitsima, la faMaria e 1' artiglteria, l avtaiione t la marina, (n cOtmlleria e il genio, t* camiiie nere ed i reali carabinitri, la finanta e la »ussistenea.	.
Benedici, ('ergine Bella, tutto /’ Enercito d’ Italia operante neti’A frtca Orientale e fa cbe tutti, militi ed operai. a guerra finita, po&xano~ ritor-nart al luro pttese natiu coi trofei detla Vittoria. Ridona i jigii at Ihto genitori, i mariti ali* lom upo.*, i podri ai loro /igli, ridona tutti, <datte piit alte gerarebte militari al pttt umile gregario, at toro cari.
Tieni i nogtri militi, o Regina dei Santi, b,ntani dai pericoli dell ani-ma e dalle insidie dei maligno, sottieni tutti nell ora delta tentatione affincke, conseroato il t*.ioro prettoto detla fedt e ad nuui conformata ta loro con-dotta, poisano un giorno raggiungere felicemenu d Cie to. Coii stal
f
h
*}; i i
i
II
m
h
41
i\
♦>
<r>«i diKorao d! Don Luig* M.	4c<io	i)	* (*febr»to tpM o«H* CW>« <MI’Anwn'»
Ul FVu** IH iK.tetoa«	bcaadiiioM	»U	Uatpjui«	itl Cooiuitmic.)
Niki! okfUt
JOANNIS BJEGALATI
No. >i£/36
Fiura«. i4-Il-36.
t ANTONIUS
i V i ti i J
m
Ft
I
L. 	.._________________rti*tu nH-aii , ;o 1. 'flW' _ .iy  _
IN POTEM NAJ SKOF SANTIN SE TRDI, DA NI IN DA NI BIL FASISTICNI SKOF TER DA NI BLAGOSLAVLJAL FASISTICNIH TOLOVAJSKIH ČRNOSRAJČNIKOV IN NJIHOVEGA OROŽJA, S KATERIM SO UBIJALI (BARBARSKA IN NECIVILIZIRANAn
LJUDSTVA.
ŠTIRI RESOLUCIJE na kongresu PSD1
levica se zavzema za samostojen nastop socialnih demokratov na parlamentarnih volitvah - Spreten Saragatov govor izdaja skrite namene
RIM, 7.	—	Na kongresu
PSDI so danes zvečer ob 21. uri začeli glasovati o štirih resolucijah, ki so bile predložene. in voliti člane vodstva. Rezultati glasovanja o političnih resolucijah bodo znani jutri zjutraj, medtem ko bodo preferenčne glasove za izvolitev vodstva prešteli šele v Rimu na sedežu PSDl v palači Wedekind.
Glasovali so o štirih resolucijah, ki odgovarjajo štirim glavnim smerem v italijanski socialni demokratični stranki: levica (Codignola), leva sredina (Romita), desna sredina (Saragat), desnica (Simonini). Saragatova in Romitova resolucija sta si precej podobni, le da Saragat zelo splošno nakazuje pogoje za sporazum z demokristjani o volilnem zakonu in postavlja glavno težo na svojo trditev, da bo PSDI po volitvah lahko znatno vplivala. če bo močna, na »spremembo sedanje socialne poli-
številki 'tl*
tlllM Reklama za zločinca Paveliča v Italiji
n>kuAt2te Paveiu rflo£l-   ----------------------------------------------------— —-----------------------------
?iuju revije A doP‘s-V Pnpovl!; y lnter- |
>ju rev‘je v doPis' p* je Pred 25
%š° *e n
No,,’* 7-0. iiu lahJc/ I da to VSt0 ih UTfilin7u ' ker pa_ *•—
*'? r'Vi*
Kot glavno misel Anta Paveliča poudarja «Epoca» tezo. da ttneodvisna država Hrvat-ska» pravno še «edno obstaja, ker z nobenim aktom ni bil izdan sklep o njeni ukinitvi. «Hrvatska vlada, piše «Epoca» je torej ohranila svojo popolno zakonitost, čeprav so sovražne čete zasedle njeno o-zemlje».
ttEpocat vnaia nekaj več luči v Pavelitevo bivanje v Italiji. čeprav je poprej italijanski tisk trdil, da Pavelič nikoli ni živel v Rimu ali v kakšnem drugem italijanskem mestu. Paveliču, piSe Deodato Foa, se je posrečilo ob koncu vojne priti v Avstrijo, kjer se j? nastanil v Salzburgu, od tam pa so ga tajno spravili v Italijo, kjer je dalj (asa živel v Florenci. Nato je našel v Rimu zatočišče v enem izmed vatikanskih poslopij ki uživajo pravico eksteritorialnosti Vojni zločinec se je mudil knt piše «Epoca», tudi v Castel-
f gandolfu, kjer ima papež svo-
‘ jo letno rezidenco. Pavelič se je tu naselil v hiši neke baronice. kasneje pa je našel luksuzno stanovanje v Rimu pri nekem bivšem višjem policijskem uradniku. Ta baje ni vedel, da ima pod streho Paveliča, kot njegove identitete ni poznala niti kvestura v Neaplju, kjer je Pavelič moral vsake tri mescce obnavljati dovoljenje za bivanje, V Italiji, pripoveduje Fod, je ostal Pavelič vse dotlej, da se mu je posrečilo s pomočjo prijateljev dobiti potni list in se izseliti.
Zanimiv je odstavek, v katerem piše	dopisnik	revije
«Epoca», da	mu je	Pavelič
pripovedoval, kako je pred koncem vojne, s posredovanjem nekega	predstavnika v
Švici dobil	ponudbo	od po-
veljstva sovjetskih čet, ki so že bile na hrvatski meji. da bi pustil sovjetsko armado skozi Hrvatsko na morje, v po-
vračilo bi mu sovjetska vlada zajamčila obstanek njegove države in osebno nedotakljivost.
Ta intervju, ki so mu naredili precej reklame, in ki je izzval začudenje med tujimi novinarskimi krogi v Rimu — tem prej, ker sam Deodato Fod priznava da gre za človeka, ki je bil proglašen za vojnega zločinca in ki iivi z veliko opreznostjo, ker bi ga lahke krajevne oblasti na zahtevo OZN v vsakem trenutku izročile Jugoslaviji — je služil italijanski ilustrirani reviji, da bi dosegla drugi cilj.
Težišče intervjuja je nam-teč v predrzni Paveličevi izjavi da nikoli ni preganjal Zidov «Hotel bi samo demantirati — je izjavil Pavelič dopisniku revije «Epoca», ki se ni sramovala v celoti objaviti njegovo izjavo — da sem sodeloval v zločinih, ki so bili izvršeni proti Zidom. Ti so se
na Hrvatskem asimilirali in so zavzemali zelo odgovorna mesta*.
Pavelič se sklicuje tudi na priče, na papeškega nuncija in na btošega italijanskega poslanika v Zagrebu Caserattija, s katerim je, kot pravi Fod, sodeloval da bi preprečil preganjanje velikega števila Zidov, ki so se nagnetli na Hrvatskem iz raznih evropskih dežel.
Intervju se zaključuje s pripovedovanjem, da vojni zločinec Ante Pavelič vsako leto, ne glede na to. kje trenutno živi, pošilja na dan proglasitve «neodvisne države Hrvat-ske« rože na grob Aimona Savojskega, nekronanega ehrvat-skega kralja«.
To je prvii, da italijanski tisk odkrito govori o nosto-ljubnosti. ki jo je užival krvo-lok Pavelič v Italiji po svojem begu iz uHrvatske. Iz intervjuja katerega edina vrednost je ta, da lahko služi kot eden iz-i
med številnih dokumentov za izročitev vojnega zločinca Ante Paveliča v roke pravice, je čutiti občuteno obžalovanje, da je morala biti ta italijanska gostoljubnost prekinjena. Poleg tega pa je značilno, da se je veliki italijanski ilustrirani reviji zdelo vredno, da objavi ta intervju, še bolj pa, dc poudarja »kontinuiteto* «NDHt> in njene uvladen v izgnanstvu.
Beograjska «Borba» posveča temu intervjuju uvodni članek, v katerem poudarja, da so Paveličevi zločini med drugim uboji stotisočev Srbov, Hrvatov, Zidov in antifašistov mnogih drugih narodnosti. dejstva po neki čudni logiki ne motijo nekaterih južnoameriških članic OZN — najprej Argentino. zdaj pa tudi Urugvaj, da mirno opazujejo, kako na njihovem ozemlju. živi in spletkari hud vojni zločinec s celo tolpo aktivnih fašistov in,
morilcev. <iBorban	vprašuje
vlade teh dežel zakaj in čemu skrivajo razbojnika v svoji hiši, zakaj ga ne vrnejo, da bi ga na kraju njegovih zločinov doletela zaslužena kazen.
List ugotavlja, da za takim ravnanjem nekaterih južnoameriških vlad ni težko odkriti prstov tistega ne samo protijugoslovanskega, temveč tudi protidemokratičnega, reakcionarnega centra v Vatikanu, ki je dolgo časa po drugi svetovni vojni tudi sam skrival Paveliča v svojih mračnih palačah in drugod po Italiji. Ta center vsekakor računa s koristmi od Paveličevega »odstopanja Trsta Italiji» in od njegovega letnega polaganja rož na grob Aimona Savojskega — kar «Epoca»_ gotovo predvsem za notranjo porabo, poudarja na koncu svojega intervjuja.
«Borba» zaključuje; «Pot, ki so ga v primeru Paveliča izbrale tiste vlade, ki ga skrivajo, mora naleteti na obsodbo vojnega zločinca Paveliča je treba v imenu milijonov žrtev in v iemnu pravice izročiti Jugoslaviji!«
tike, ki je kapitalistične narave. v politiko, ki se bo stro. go držala interesov delovnega ljudstva«
Romitova resolucija poudarja, da je «poskus, rešiti sedanjo krizo italijanske demokracije s spremembo volilnega zakona, obsojen na neuspeh«, vendar pa dopušča «omejeno revizijo« tega zakona pod naslednjimi pogoji: I. ohranitev »proporcionalistične usmerjenosti«. 2. demokristjani ne smejo dobiti absolutne večine v parlamentu, 3. nobene povezave v posameznih volilnih okrožjih, dodelitev »nagrade večini« pa samo skupini strank, ki zmaga v vsej državi.
Sporazum o volilnem zakonu z demokristjani na tej osnovi pa veže Romita na naslednje pogoje (ki jih odpravlja Saragat mimogrede in v splošni obliki); 1. ostvaritev ustanov, ki jih predvideva u-stava, 2. opustitev vladnih zakonskih načrtov ki omejujejo sindikalno, politično in tiskovno svobodo (sindikalni zakon, «polivalentni zakon«, zakon o tisku) 3. izključitev vsakršnega volilnega ali izven volilnega paktiranja «z vsako formacijo izven štirih demokratičnih strank«, 4. obljuba o izvajanju nove gospodarske in socialne politike.
Resolucija levice je krajša od ostalih in se zavzema za čisti proporcionalni sistem razdeljevanja mandatov in za samostojen nastop PSDI na volitvah, medtem ko desnica priporoča, naj se vprašanji volilnega zakona in sodelovanja v vladi (desnica sili stalno nazaj na ministrske stolčke) «rešujeta taktično, brez toge nespremenljivosti stališča«.
Glavni govornik na današnji seji kongresa je bil Saragat; njegovemu govoru so vladni organi tiska naredili tudi največ reklame. Saragat je nedvomno ena izmed najbolj bistrih glav med italijanskimi socialnimi demokrati, samo da je njegova bistra gia-va le prevečkrat v službi de-mokristjanskih želja. Njegovemu današnjemu govoru je tudi s socialističnega stališča težko kaj oporekati (med dru-
gim je v njem tudi ta neusmiljena obsodba italijanske bur-žoazije: »V Italiji ni mogoča konservativna, toda liberalna demokracija, kajti v Italiji imamo buržoazijo, ki ima slabo vest. Plačevala je tudi komuniste, ko pa je prvi strah prešel, postaja fašistična. Politiko razume samo kot prevaro in nasilje. Zaradi tega je iluzija misliti v Italiji na mo. narhijo holandskega tipa. Povratek monarhije v Italijo bi pomenil uvedbo monarhije a la Faruk«).
Vendar ima Saragatov govor veliko luknjo:	vsa bistrovid-
nost in dialektična kritičnost ga nenadoma zapustita, ko go-vo'i o volitva i; potrebno je obraniti demokracijo, pravi Saragat, zato je zdaj potrebna »demokratična solidarnost«, po volitvah pa bomo postali močni in vsilili demokristjanom socialistične reforme. Ta naivnost v sicer zelo bistrovidnem govoru daje slutiti ne povsem čisto ozadje. Poleg tega človek ne razume prav, zakaj bi bila potrebna »varnostna marža» v obliki «nagrade večini«, če jo naj dobi, kut zahteva Saragat, zmagovita skupina strank samo, če doseže absolutno večino, pri zmagi z relativno večino pa naj ostane proporcio-nala. Boli logično bi bilo obratno — toda zdi se, da gre zdaj v glavnem za to, da bi kongres sprejel načelo »nagrade vefimi«, potem se bo pa videlo..	A.	P.
JOSIP UIDNIAR
novi oreiMiiiK zmnjiMMllJ
LJUBLJANA. 6., 7. — Po tridnevnem zasedanju se je danes zvečer zaključil v Ljubljani 3 kongres Zveze književnikov Jugoslavije. Na koncu zasedanja so s tajnim glasovanjem izvolili novi upravni odbor s predsednikom Josipom Vidmarjem na čelu, podpredsednikom Milanom Bogdanovičem, prvim tajnikom Aleksom Vu-cem in drugim tajnikom Janezom Potrčem. Razen tega so izvolili še 11-članski odbor. Na podlagi statuta so v sestav u-prave prišli tudi predsedniki republiških društev književnikov. tako da je v upravni odbor prišel tudi predsednik društva književnikov Slovenije France Bevk.
Po volitvah nove uprave je govoril novi predsednic Josip Vidmar. Ob zaključku kongresa so sprejeli resolucijo o bodočih nalogah ter odposlali pozdravna pisma maršalu Titu.
PRIMORSKI DNEVNIK	—	2	—
8. oktobra
1555
mkm
Dznts, sreda *. oktobra
Sonce
17.32. Dolžina .dnev* ** 0h 12.12-
vzidVu«A»«»
Dionizij, Sortina
Slovenskim
GORICA, 7. — Z današnjim dnem se je na osnovnih goriških in okoliških šolah pričel osnovnošolski pouk. Učenci so vstopili v novo šolsko leto. Z njim pa so se pojavile tudi velike skrbi, ki jih prinaša pouk. Treba bo zopet zgodaj vstajati in se pripravljati, da ne bodo učitelji in učiteljice z nejevoljo morale ugotavljati, da prihajajo učenci nepripravljeni v šolo.
Skratka, zopet se je pričelo resno življenje.
Ob pričetku novega šolskega leta polagamo učencem na srce vročo željo, da bi se v novem šolskem letu čimveč naučili, da bi obogatili svoje znanje in se tako uspešno pripravili na življenjsko pot. Slovenski narod v zamejstvu veliko pričakuje od svojega naraščaja. Njegovim staršem v veliki večini ni bilo dano, da bi obiskovali slovenske šole. Fašizem jih je oropal najlepšega in najsvetlejšega, kar ima sleherni narod. Zato je prav, da se za krivice preteklosti njihovi otroci maščujejo; maščujejo tako, da bodo v sicer malo rožnatih pogojih slovenskega šolstva v Italiji izklesali iz sebe močan lik slovenskega človeka, ki se zave• da svoje narodne pripadnosti, in ki bo znal tujcu brez strahu in brez sramu povedati, da je Slovenec in da je na to ponosen.
S to željo pozdravljamo slovenski šolski naraščaj Učiteljem pa želimo, da bi imeli z njim čimveč uspehov v svoje veliko zadovoljstvo.
Izidi izpitov
Na goriških srednjih šolah so v jesenskem izpitnem roku prestali:
SPREJEMNI IZPIT ZA V I. LICEJ : BAUZON Edvzrd, CUMAR Elizabeta, CESCUT Ivan, FA GANEL Katarina, LACO Jožef, SGUBIN Gvido, ŠULIGOJ Bogdan, DEL BENE Jožef.
NIŽJI TEČAJNI IZPIT: BAUZON Aldo, ERSETIG Jcžko, FERLETIC Ivan Karet, FURLAN Silverij, KOROŠEC Sergij, LEBAN Bcrut, PERIC Egcn, RACCARO Jožef, ČERNIČ Emilija, CUK Tatjana, KLANJŠČEK Neva, LENARDI Marija, PAOLETTI Nela, PE-TEANI Lidija, RADEfTI Ma rija, VALENTINČIČ Bogdana, VISINTIN Lucijana, ŽIGON Jolanda.
ZAKLJUČNI IZPIT STROKOVNE SOLE : COTIC Marija, CVETREŽ-NIK Bruno, DEAN Antonija, DRUFOVKA Silvana, FLORE-NIN A'oizij, FURLAN Elvira, GANTAR Julija, GORJAN Iv?n, KRAVOS Klavdija, LE N4RDI Romul, MOZETIČ Ludvik, OCRETTI Renat, PAHOR Ivan, PAHOR VirgilfJ, PETEANI Jožef, PINTAR Marija, RADETTI Egidij, TABAI Ivan, TERCIC Valentin, TER-PIN Iv*n
Izid ma'ur ho objavljen v pr hot*nji številki.
M UATASIIR ZA TERSKO DOM
upošteva naložili, ki je bil pred 30 led
Pred nekaj meseci je stopil v veljavo za Tersko dolino nov kataster. Pripravljali so ga več mesecev in let ter bi moral izboljšati in popraviti napake starega. Dejstvo je, da je na področju prebivalstvo zelo navezano na svojo zemljo in je le malo oddaljeno od meje. Po razmejitvah' starega katastra je zaradi tega prišlo često do sporov. Poleg obmejnih pa so bila še druga vprašanja.
Po katastru se delijo zemljišča na razne vrste. Imamo travnike, njive, pašnik itd. Jasno je, da vse te kategorije niso enako obdavčene. Poleg tega pa so vse te vrste razdeljene še na tri stopnje ali razrede. Razdelitev teh zemljišč je resna in občutljiva stvar.
Novi kataster bi moral zaključiti razna nerešena vprašanja. To kar določa, bi morali sprejeti vsi, čeprav v svojo korist ali škodo. Ko je bil kataster sestavljen, je preteklo dolgo časa, preden je stopil v veljavo. Končno je bil objavljen v Uradnem listu. Objava je bila skoro nezapažena med ljudstvom, ker mu njegova izobrazba ne dovoljuje, da bi takoj in pravilno ocenil te bi-rokratične ukrepe. V prvem trenutku so nekateri bili zadovoljni — toda kmalu nato so padle prve kritične opombe.
Dejstvo je, da nov kataster upošteva položaj točno izpred 30 let. Vse spremembe, ki so se zgodile v teh letih, so izginile v prahu uradov. Tako se je dogodilo, da je tisti, ki je pred leti zemljo kupil, moral po katastru ugotoviti, da ni lastnik kupljene zemlje, medtem ko je, nasprotno, drugi zvedel, da je še vedno njen lastnik, čeprav jo je prodal pred 10 ali 20 leti. Tako tudi dediči niso vpisani v novem katastru.
Ce hoče kdo kaj prodati, ne more tega storiti, ker po katastru ni lastnik. Novi kataster služi predvsem za obdavčeva-
Novo šolsko leto
Na goriških srednjih šolah se novo šolsko leto prične v četrtek, 16. t. m., s šclsko mašo ob 10. uri. Dijeki naj se zberejo cb 9.30 vsak na svoji šoli, odkoder pojdejo v spremstvu gg-profesorjev v stolnico.
K tej maši so vabljeni tudi starši in sorodniki dijakov. Naslednji dan, v petek, bo pouk ob 8.30.
Delavci za Argentino
Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da sprejema specializirane delavce, ki se nameravajo izseliti v Argentino, kjer jih nujno potrebujejo. Veliko povpraševanje je predvsem po mizarjih, strugarjih. mehanikih in drugih. Delavci morajo biti zdravi. Zaželena starost je od 18. do 35. leta in do 40 za poročene. Interesenti naj se javijo na Uradu za delo — oddelek za emigracijo — najkasneje do i). oktobra. S seboj naj prinesejo vse osebne dokumente in delovno knjižico ter morebitno usposobljenostno potrdilo.
nja. ki pa v tem primeru ne bodo odgovarjala dejanskemu stanju. Zmeda, ki nastaja, je tako vidna, da o tem niti ni treba zgubljati besed
Potrebno pa je vprašati se, kako smo prišli do tega položaja in kako da ni nihče med odgovornimi nasprotoval in zahteval popravka.
Treba je upoštevati, da u-pravlja to področje ena sama oseba. Zupan iz Tarčenta, prav tako kot tisti iz St. Petra Slo-venov, vodi in nadzoruje delovanje tudi drugih županov. Občine bi lahko uradno in skupno protestirale proti tem napakam, samo če bi bile o tem poučene. Naravno, njihov tovariš župan iz Tarčenta tega ni storil.
Zupan iz Tarčenta je geometer Peter Tonchia, ki že več let nadzoruje vse nakupe in prodaje in vse delitve zemljišč v coni. Kadar si nekdo razdeli z brati dediščino, se
mora zateči k temu geometru. To tudi napravi, ker mu to koristi. Izvedenec Tonchia pozna že desetletja vse kraje in je verjetno edini geometer v coni, ki se znajde med imeni in kraji.
Zato je vse ljudstvo primorano, da se v teh stvareh obrne na tega geometra. Torej vsi tisti, ki so v teh tridesetih letih razdelili, kupili ali prodali del zemljišča, se bodo morali znova obrniti na tega moža, da jim pomaga urediti zadevo. In četudi ne bo dosti računal, bo moral vedno pasti kak tisočak za «nadlego» temu vrednemu gospodu. Skupni znesek seveda ne bo majhen.
Kdor bi imel interes protestirati proti novemu katastru, ga do sedaj ni poznal. Edina oseba, ki bi spričo svojega poklica ter političnega in upravnega položaja lahko protestirala, tega ni napravila, ker ni bilo v njenem interesu.
KRATH	[B VESTI V' ■ • v _ _ •
iz bene	sbih vasi
Čedad
V nedeljo, 5. oktobra je bila v stolnici maša na praznik Marije rožnega venca. V cerkvi sv. Petra pa je bila maša za praznik policije. Epilog te je bil v prostorih komisariata: sprejem, ki so se ga udeležili častniki in predstavniki oblasti.
Št. Peter Slovenov
V nedeljo popoldne, okrog 15.30 se je peljal proti St. Petru Slovenov petindvajsetletni Renato Degano. Ko je prišel na križišče Pri mostu, je na ovinku zavrl, toda ni uspel in se je z vso silo zaletel v rob nekih vrat. Pri padcu se je Degano močno poškodoval. Sprejeli so ga v čedadsko bolnico, kjer se zdravnili niso izrekli’ o njegovem stanju.
Ovinek Pri mostu je zelo nevaren. Do danes se je dogodilo
N	eza	koni	to u	krei	m	je „	Ente Tre \	fenezie“
Slovenski kmetje morajo ostati na zemljišču, ki so ga s trudom in skrbjo obdelovali								
PEVMA, 7. — Kot je znano, so številni pevmski kmetje najemniki ustanove «Ente Tre Venezie», ki jim daje proti najemnini zemljo v obdelavo. V začetku septembra pa je okoli pevmskih najemnikov hodil načelnik urada «EnteTre Venezie» za Gorico, gospod Anselmi, in jim dajal v podpisovanje nekakšne dopisnice.
Gospodinjam je rekel, naj podpišejo moža, če njega ni bilo doma. Tako so številne osebe dopisnico podpisale in s tem nekako dale svoj pristanek, da se odpovedujejo nadaljnji najemniški pogodbi na svojo dosedanjo zemljo.
Pripomniti moramo, da je bilo takšno početje, ki je temeljilo na podlagi ustne izjave, popolnoma nezakonito. Čeprav so bile pogodbe podpisane samo za eno leto, imajo te še vedno svojo veljavnost, kajti zakon štev. 765 od 11.. julija 1952 podaljšuje vse kmetijske pogodbe in tudi omenjene najemniške pogodbe z «Ente Tre Venezie«.
Predstavnik zgornje ustanove pa je z zvijačnim izsiljevanjem podpisov vendarle dosegel nekako pravno podlago za uresničitev svojih naklepov, in sicer to, da bi slovenski kmetje, ki so leta in leta obdelovali to zemljo, vložili vanjo ves svoj trud, izgubili pravico do nadaljnjega najemniškega razmerja in da bi dal «ente» zemljo kakšnim prišlekom, ki verjetno še nikoli niso slišali, da je nekje v Italiji mesto Gorica.
Obstaja tudi druga verjetna možnost, da bi ustanova izvedla na svojih posestvih iz-boljševalna dela. popravila gospodarska-poslopja in da bi potem sprejemala dosedanje najemnike kot dninarje.
Pevmski najemniki tudi slednjo možnost ustanove zavračajo. ker je zanje nesprejemljiva. Zanje predstavlja
IZPRED SODISCA
Mati in mladoletni hčerki pred sodniki
Kradle so Čevlje s stojnic
GORICA, 7. — Potujoči trgovec Totolo Bruno postavi vsak četrtek svojo stojnico na našem trgu in razstavi svoje blago, oziroma čevlje, V naše mesto prihaja Totolo že več let in se nikoli ni imel kaj pritoževati nad odjemalci. Toda zadnje poletje je pričel resno razmišljati o poštenosti Goričanov. Nekajkrat, ko je odhajal iz Gorice, je namreč opazil, da mu je zmanjkalo po več parov čevljev in je zato sklenil, da bo skrbno pazil na prste vsakega goriškega odjemalca.
Ko je v četrtek 25. avgusta letos razložil svoje blago na trgu v Ul. Oberdan, se je malomarno vr-sdel za mizo in ostro premotril vsakega kupca. Okrog 11. ure se je okrog stojnice nabralo precej ljudi, ki so si ogledovali in kupova li čevlje. Čeprav je imel Totolo mnogo dela, mu vendar ni ušel noben gib ljudi, ki so se gnetil okoli njega. Tako je opazil tudi dve mladenki in žensko, ki so se že dolgo sukale okrog stojnice, in ki jih jr na videz že poznal, ker so često kupovale pri njem. Zaradi njihovega sumljivega obnašanja sta bili dekleti in ženska deležni vse trgovčeve pozornosti V trenutku ko so se odjemalci najbolj potiskali oh stojnico, je vse presenetil prodajalčev krik, ki je klical a-gente na pomoč.
Policista sta se nemudoma odzvala klicu, toda tatinski dekleti sta jo urno popihali in »e pomešali med množico Kljub temu sta bili pol ure
potem že na kvesturi. Z njima je bila tudi njihova mati, ki je bila soudeležena pri tatvini.
Pri zasliševanju sta dekleti 14-letna Jakobina in 17-letna Ersilija Raguzzi ter njihova 41-letna mati Simonovich por Raguzzi Roza priznale, da so zjutraj šle na trg z namenom, d» ukradejo par ali dva čevljev. Povedale so tudi, da so že večkrat tako storile Tistega dne je hčerka Ersilija, medtem ko se je njena mati vneto pogajala za par čevljev z gumijastim podplatom, stegnila prste in ukradla par čevljev, ki jih je spustila v torbico, ki jo je njena mlajša sestra držala odprtp tik za njo.
Tudi danes pred sodniki so ženske priznale svojo krivdo ir. povedale, da so vsega skupaj ukradle pet parov čevljev Sodnik je Raguzzi Rozo obsodil na 6 mesecev zapora in plačilo 6000 lir globe ter poravnavo sodnih stroškov, pogojno. Hčerki pa so oprostili zaradi mladoletnosti.
Predsednik dr. Suich. sodnika dr. Bogataj in dr. Balani, javni tožilec dr. Marši, zapisnikar Omeri.
10 stotov železa
so ukradli
GORICA, 7. — Na kazenskem sodišču so danes sodili 29-let-nemu starinarju Ahilu Laf-franchiniju iz Tržiča, 36-letne-mu Mariju Belliu iz Villaorbe in 27-letnemu Angelu Corettu
iz Vidma, sedaj bivajočemu v Trstu. \ si trije so bili obtoženi, da so 30. novembra lanskega leta ukradli 10 stotov starega železa na škodo družbe «Fiammin Triestina« iz Gra deža.
Na prijavo uprave družbe «Fiammin» so agenti iz Grade-ža pričeli s preiskavo. Dne 1. lanskega decembra sta policista, ki sta službovala v Ul. Romana v Gradežu opazila tovorni avtomobil brez evidenčne tablice in sta ga zato ustavila. Na njem je bilo natovorjenih 10 stotov starega železa, ki je nekaj časa prej izginilo iz skladišča podjetja «tiammin». Agenti so pri priči aretirali lastnika tovornega avtomobila, ki je sedel pri krmilu.
Pri zasliševanju je Laffran-chini izjavil, da je prišel v Gradež po opravkih in da je železnino kupil od dveh moških, ki sta mu jo ponudila, ne da bi bil on kdaj z njima govoril o tem. Toda svoja sodelavca je razkrinkal, ko je bil prisiljen povedati, kje je natovoril železnino. Povedal je, da sta jo imela neznanca shra. njeno v zapuščenem delu de lavnice podjetja Ribi. Pri nadaljevanju preiskave je policija zvedela, da sta Laffranchi-niju prodala železnino Marij Bellio in Angel Coretto. Slednja dva sta pri zasliševanju zanikala, da bi ona ponudila Laffranchiniju železnino in trdila, da je ta sam vprašal po njej. Policija je vse tri pri-
najeta zemlja edini vir dohodkov, da preživijo svojo družino. Nihče pa ustanovi ne preprečuje, da bi tudi v sedanjem najemniškem razmerju ne izvedla namakalnih del ali kako drugače uredila, da bi bila zemlja donosnejša. Za izvedbo teh delni potrebno razdirati sedanje pogodbe po zakonsko neveljavnih poteh, ampak naj ustanova brez sprememb do najemnikov uresniči svoje izboljševalne načrte, če ji je do tega.
Ker bo ustanova «Tre Vene-zie» skušala izterjati svoje neupravičene in na nepošten način pridobljene zahteve, je «Konfederterra» sklenila priskočiti na pomoč tistim kmetom, katere je goriški upravnik ustanove z zvijačo ulovil v svoje mreže in dosegel, da so podpisali priloženo dopisnico. s katero se pogodbi odpovedujejo «Konfederterra» bo napravila izjavo, s katero bodo najemniki preklicali svoj podpis in obenem skušala doseči, da ne bo treba kmetom zapustiti svojega zemljišča, v katerega so vložili toliko truda. Potrebno je. da se vsi prizadeti tega močno zavedajo in napravijo potrebne, korake da zaščitijo svoje interese. Upamo. da nekateri ljudje okoli «Konfederterre» ne bodo skušali kovati svojega političnega kapitala iz reševanja celotnega vprašanja, ampak da bodo strogo ostali v mejah borbe za izključne interese pevmskih najemnikov.
Izredni prispevki
na plače in mezde
GORICA, 7. — Zveza trgovcev za gorišiko pokrajino opozarja vse trgovce, da zapade v petek 10. t. .m. zadnji rok za plačilo (kot po zakonu 25. julija 1952 štev. 949) izrednega prispevka na plače in mezde (4 odstotke za stalne nameščence in od 2 do 8 odst. za plačane na uro. ki so jih preteklega septembra izplačali svojim nameščencem. Nadalje morajo do navedenega roka plačati tudi 10 odstotkov na plače in mezde, ki so jih izplačali v marcu, aprilu, maju in juliju. Do 15. oktobra pa morajo predložiti zavarovalnici «I*tituto nazionale infortu-ni sul lavoro« prijavo mezd in plač, ki so jih izplačali v septembru.
Sladkor in kava
proste cone
GORICA, 7 — Vse potrošnike iz Gorice in Sovodenj opozarjamo, da so pričeli z razdeljevanjem sladkorja in kave proste cone, in sicer-. 1 ♦g in pol sladkorja na odrezek štev. 29 in 400 g surove ali 320 g nražtne kave na odrezek št. 30.
Z razdeljevanjem bodo zaključili 31. t. m.
Trgovce na drobno opozarjamo, da morajo prejete odrezke .zročiti najkasneje pet dni po zaključku razdeljevanja.
posebnem obrazcu trošarinske-mu uradu naslednje:
a) do 10. oktobra morajo prijaviti svoje zaloge pridelkov
b) do 20 oktobra morajo prijaviti kakršno koli količino vina, ki ga pridelajo ob tej trgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opraviti deset dni po trgatvi. Kršitelji bodo morali odgovarjati po zakonu, poleg tega pa bodo napravili pri njih uradni pregled.
tam že dosti nesreč. Cesta, ki vodi iz Vidma, je asfaltirana, toda zgrajena je bila pred več desetletji, ko promet ni bil še tak kot danes. Vse državne ceste so v tem času bolj ali manj popravljali, razširili so jih in postavili na nevarnih mestih opozorila vozačem. Ta cesta pa
radi tega sklenil, da zniža davke na potrošnjo v občini Taj-pana. Ukrep je popolnoma pravičen. Vsaj majhno priznanje temu ljudstvu, ki je bilo tako prizadeto. Toda vendar se moramo povrniti na dejstva.
Znano je, da ljudstvo ni prejelo izdatnejše pomoči zaradi
je ostala zapuščena. Toda tisti, j škode, ki jo je utrpelo. Takrat
so bile mnoge vasi popolnoma odrezane, mnoga življenja ogrožena. Ves videmski in beneški tisk je na veliko pisal o položaju v tej coni. Tako so tudi oblasti takrat zagotavljale svojo pomoč. In kakor je skopnel sneg, tako so skopnele tudi vse lepe obljube. Ce so se sedaj spomnili na občino Tajpa-na„ bi oblasti ne smele ostati samo pri tem. Se vedno bi si lahko ti kraji s primernimi podporami opomogli, saj drži izrek: bolje pozno kot nikoli.
Cepljenje proti
kozam in oevici
Občinski zdravstveni urad v Gorici sporoča, da bodo v občinskem ambulatoriju v Ul Mazzini 7 cepili otroke iz Gorice in Standreža vsak dan od 9. do 10. ure do vključno 11. oktobra.
Cepljenje je obvezno za vse otroke, vki so že dovršili $no leto starosti, , in |e niso bili cepljeni,
ki se vozijo po njej, mislijo, da 'e oskrbovana državna cesta in razvijajo veliko brzino.
Ne moremo danes zahtevati, da bi to cesto popravljali, posebno na odseku onstran Čedada. Toda potrebno bi bilo, da bi druge ceste Nadiške doline izboljšali. Na vsak način bi bilo treba popraviti nevarno mesto Pri mostu.
Dreka
V pokrajinskem svetu so zopet razpravljali o občini Dreka. Slo je za novo posojilo, ki je bilo odobreno Tako bo občina Dreka dobila 26 milijonov lir, ki jih bo uporabila za graditev ceste, ki bo vezala vasice Trušnje in Kras ter Trinko. S tem novim posojilom bo finančni položaj občine Dreka močno obremenjen, tako da bo najbolj zadolžena občina v tej pokrajini.
Poudariti moramo, da mora ta denar služiti za gradnjo nove ceste. Torej bo denar služil res v korist prebivalstva. Toda pri tem se nam vsiljuje vprašanje: Ali ni Democrazia cristia-na nekoč obljubila da bo te ceste zgradila vlada? Kako pridemo torej do tega, da bo zanje moralo prispevati prebivalstvo samo?
V NEDELJO 12. OKTOBKA BO OB 18. URI V
GORICI
v prejšnji dvorani JIL.4UIKI*: NA 140 K KIT
Komornega zbora iz Trsta
DIRIGEN1: LBALD VHABEC
Vstop bo dovoljen samo z vabili, ki jih boste lal’lc0JkSčQli 1(1-sedežu Zveze prosvetnih društev v Gorici, Ul.
90 delavcev dobilo zopet delo
v podgorski predilnici
Goriška pokrajina med vsemi v Italiji še vedno po številu brezposelnih na prvem mestu
(am namerava ^y^skovnl
Navadno prihaja Q0pci v at.aše» S. P- D. 'krbno Pr‘‘
naše uredništvo, ~nkoSti n»®
pravljen. Do p_°.a	^	hp]>’
razkaže svoj na ’ ,eZe >n 5
okolico, prometne ■ v.ejn»
* nje*0'
Fojda
Na istem zasedanju
je po-
PODGORA, 7. — Protestna stavka skupaj s protestnimi zgorovanji in časopisnimi članki je nedvomno dosegla svoj materialni uspeh. Izvedeli smo, da je ravnateljstvo podgorske predilnice ponovno sprejelo na delo okoli devetdeset delavcev-
Čeprav je kriza tkalske industrije postavila na cesto številne delavce in delavke, je vendar jasno, da bi deloda-
krajinski svet odobril posojilo jalci in ravnateljstvo podgoi-občini Fojda za urediti* ceste ske predilnice mogli premo-Fojda - Videm. Ta cesta je bi- < stiti težave krize in zaposliti ' nujno potrebna  il-'
la nujno potrebna popravila, j kar smo že večkrat poudarja!). Ali bi si ne mogla občina Ah‘en gposoditi denarja, da bi zgradila vodovod za Malino?
* * *
Kot se še vsi spominjamo, je i^trpela Beneška Slovenija to zimo velikansko škodo zaradi
snega. Pokrajinski svet je za-
svoje delavce, če bi bilo na njihovi strani nekoliko več razumevanja za delavske potrebe. Goriška pokrajina je med vsemi italijanskimi pokrajinami po številu brezposelnih na prvem mestu. Zahvala za tako žalosten primat gre nedvomno delodajalcem in seveda otiffifficm. ki nimajo toTilco močne roke. da bi prisilile de-M#*	__________________
lodajalce, da bi sprejeli na delo nekaj brezposelnih. Tega ne morejo doseči, ampak celo dopuščajo, da delodajalci po mili volji razpolagajo s svojimi izkoriščanimi in jih gonijo tudi na cesto.
Sprejem aevetdesetih delavcev na delo v podgorsko predilnico je sicer korak bliže k omiljevanju brezposelnosti, vendar pa je to samo kapljica v morje. Ako se hočemo iznebiti žaiostnega prvenstva in zagotoviti sleherni družini kolikor toliko dostojno življenje, tedaj ne smemo odjenjati v svoji borbi, da delodajalci spremenijo svojo odločitev o odpustitvi več sto delavcev.
Zato zahtevamo od delodajalcev in oblasti, da še nadalje ravnajo tako. da se zacelijo občutne rane številnih delavskih družin in da se vrne delo delavcem, ki so brez njega obsojeni na enako usodo, kot doleti ribo zunaj vode.
Obvestilo čedadskim
vinogradnikom
Cedadski župan sporoča vsem vinogradnikom, lastnikom in najemnikom, ki so oproščeni trošarine ali ne, da morajo pismeno prijaviti na
javila sodišču in jih obdolžila tatvine.
Laffranchimja, ki se je zgo voril, da je samo kupil ukradeno blago, so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov; Bel-lia je sodišče spoznalo za krivega tatvine in ga obsodilo na 5 mesecev in 10 dni zapora ter plačilo 5.500 lir globe. Coret-ta, ki je dokazal, da je samo prisostvoval tatvini in da se je ni udeležil, so pa oprostili z utemelitvijo, da ni zakrivil kaznivega dejanja.
Ze štiri polna leta so potekla, ^ar se tržaški Slovenci borimo za otroiki vrtec v Ul. sv. Frančiška, a še do danes nismo uspeli. Radovedni smo, kako dolgo bodo pristojne oblasti izrabljale našo potrpežljivost in kdaj nam bodo dodelile vrtec, ki nam po vseh zakonih o enakopravnosti ter socialni koristi in potrebi nujno pripada,
Prvo prošnjo so prizadeti starši naslovili na Prosvetni urad ZVU že 1. X. 1948, toda minilo je leto in ZVU se še ni mogla odločiti, kaj naj stori; medtem so starši čez leto dni predložili prošnjo za otvoritev vrtca na tržaško mestno občino in 1. IX. 1949 ponovili svojo zahtevo pri ZVU. Vendar je tudi to bilo brez uspeha, tako da So bili prisiljeni tretjič vložiti prošnjo na ZVU, in sicer 7, X. 1950; prav tako so se obrnili na polkovnika Marshalla, toda vedno zaman. Vzporedno so naslovili reč vlog na oddelek za socialno skrbstvo pri ZVU Toda to še ni vse; pri odločilnih oblasteh so se vrstile razne delegacije staršev, ki so poslale tudi imenski seznam in točne naslove otrok ter tako nazorno podkrepile svoje zahteve. In kakšen je bil uspeh?
Da je Z.VU končno le uvidela potrebo otroškega vrtca v Ul. sv. Frančiška in odobrila zanj proračun. Trajalo je dolgo, kajti v vsem času moledovanja slovenskih staršev so Italijani dobiti kar dva o-troška vrtca v mestu. Torej smo ponovno imeli priliko spoznati da uporabljajo pri ZVU dvojno mero pravičnosti pri reševanju prošenj prebivalcev STO Toda kljub vsemu smo bili zadovoljni, da nam je ZVU s svojim odlokom o proračunu priznala, da so bile naše prošnje glede vrtca utemeljene in nam tako dala zadoščenje. In ko smo že upali na srečen izid ureditve vprašanja navedenega otroškega vrtca, so nastopile nove zakulisne ovire, ki so onemogočile vpisovanje otrok v vrtec. In vsi starii so prepričani, da so posegli vmes tržaški šovinisti ki hočejo z raznimi upravnimi Ukanami in zavlačevanji odvzeti slovenskim otrokom predšolsko vzgojo, Drug-iče si ne moremo razlagat i, kako to. da nekatere oblast\ ne izdajo dovoljenja. ko imajo vend'ir na razpolago pros>ore, odobren proračun in ko veliko število staršev ie nestrpno čaka, da se njih dolgoletni zaHteui u-aodi.
Vse to dokazuje, d<: bi higienski in stavbni urad že enkrat morala izdati svcie mnenje, da prostori odgovarjajo
Velike številke - nialo koristi
Statistično poročilo tržaške trgovske zbornice o prometu v avgustu 1952 dokazuje stalno slabšanje strukture preko Trsta prepeljanega blaga
Statistično poročilo tržaške trgovske zbornice prinaša podatke o doseženem prometu v avgustu 1952 Pomorski promet je v tem mesecu znesel skupaj 3.950.249 stotov, od tega levji delež 3.0R1.142 stotov so prinesli prihodi, ostanek 869.107 stotov pa odhodi. Odnos med prihodi in odhodi se je precej poslabšal, ker zavzemajo v letošnjem avgustu prihodi 78c/o, medtem ko so v lanskem 63%. Celotni pomorski promet pa se je v avgustu v primerjavi z lanskim letom ugodno povečal za 1.627.400 stotov.
Ugoden porast zaznamuje tudi obseg železniškega prometa. ki je dosegel v avgustu skupno 2.317.028 stotov (427.028 stotov več kot lani). Večino blaga (1.547.030 stotov) so odpeljali, pripeljali pa le 769.998 stotov.
Porast pristaniškega prometa je še bolj razviden iz primerjave letošnjih in lanskoletnih podatkov za prvih osem mesecev. Letos so v teh osmih mesecih prepeljali po morju 29.457.241 stotov blaga, lani pa 25.003.247 stotov. Se vidnejši je porast prometa v primerjavi s predvojnimi časi (1938	100), saj je promet le-
tošnjih prvih 8 mesecev dosegel 136,46 odstotkov Po železnici so v prvih osmih mesecih prepeljali 20.607.449 stotov (lani 19.064.188 stotov), kar da v primerjavi s predvojnim obdobjem (1938 leto == 100) 165,35 odstotkov.
Te številke, nanašajoče se na celoten obseg prometa, so zelo ugodne tako za mesec avgust kot za prvih osem mesecev letošnjega leta Vendar pada v oči naraščajoča razlika med prihodi in odhodi. Prvikrat po vojni je namreč obseg po morju odpeljanega blaga padel pod predvojno obdobje (99,60 odst.).
Isti samo še ostrejši pojav, lahko zabeležimo za obseg blaga pripeljanega po železnici (97,32 v primerjavi z letom 1938)
Objasnitev tega negativnega pojava nam daje stalno slabšajoča se struktura skozi Trst prepeljanega blaga. Promet «revnega» blaga, ki daje le malo i-aslužka, se je letos zopet močno povečal in vnovič je padel promet «raznega blaga«, od katerega živi mnogo ljudi. Tako so v prvih osmih mesecih tega leta po morju pripeljali
v Trst; 5,0 milij. stotov premoga (lani 2.1 milij. stotov), 7,0 milijonov stotov žitaric (lani 5,7). 3,6 milijonov stotov raznih rud (lani 2,7),	5,5 milijonov
stotov mineralnih olj (lani 4,8) in 1.4 milijone stotov raznega blaga (lani 1,6 in 1938. leta 3.7 !). Pri odhodih pa opazimo padec prometa z lesom, ki so ga letos odpeljali iz Trsta po morju 2,0 milij. stotov (lani 2,99 milijonov stotov) in naravnost porazen padec prometa z raznim blagom, ki je znesel letos 1,9 milijonov stotov (lani 3,2 in 1838. leta 4,0).
Proučevanje strukture železniškega prometa bi nam dalo
popolnoma isto sliko, ker se železniški in pomorski promet ujemata. Vedno slabša struktura železniškega in pomorske, ga prometa pa popolnoma za briše ugodnosti, ki jih ima Trst zaradi povečanega celotnega obsega prometa. 2 zmanjševanjem prometa tradicionalnih blag: kot so les, kava bombaž itd., se bistveno manjša tudi zaslužek mesta ter raznih stranskih dejavnosti. Velike partije žitaric, premoga in rud pa se Trsta komaj dotaknejo, ker to blago direktno pretovorijo iz ladje na vagone oziro ma se poslužijo kvečjemu še silosov in tržaških skladišč
POD SUMOM OITDMODA
aretirana žena predvčeraj v Skednju?
Novorojenčka, ki so ga našli 26, septembra t. I. v morju pred ladjedelnico Sv. Marka, naj bi odvrgla aretirana 0. B. P
zakonitim predpisom za šolsko uporabo ter s tem premaknila to za mestno občino sramotno vprašanje 2 mrtve točke.
Ze dolgo tega so nekatere ženske v Skednju, ki so poznale 32-letno O. B. opazile, da je bila ta, sodeč po debelosti, v drugem stanju. To sicer ni bilo stoodstotno ugotovljeno, ker se je ženska izgovarjala. da se je zadnje čase zredila. Toda ljudje so vedeli tu. di, da je ženska hodila zadnje čase baje z nekim občinskim uslužbencem in ta pogosta skrivna srečanja so dala povod za govorice in za sume. Dodati moramo, da je mož O B. že dalj časa v zaporu, ker je bil obsojen baje zaradi sodelovanja pri neki tatvini (kave?).
2enske okoli stanovanja O. B. je nekega dne čudno preše, netilo dejstvo, da je O. B. v zelo kratkem času znatno shujšala. Razširile so se govorice, da je ženska morda rodila, toda otroka ni nihče videl. Kam je izginil?
Novico, da je neki Cernecca našel 26. septembra v morju pred ladjedelnico Sv. Marka mrtvo truplo novorojenčka, za. vitega v mrežo, so ljudje spravili v zvezo z gornjim dogodkom.
Predvčerajšnjim popoldne o-koli 16 ure pa so trije policijski agenti v civilu prišli v Ske. denj in žensko, ki so jo našli pri pranju na vrtu neke družine, povabili s seboj. Se prej pa je O, B. odšla na svoj dom, kjer se je preoblekla in nato odšla z agenti ter se vsaj do
včeraj popoldne ie ni vrnila domov. Je aretacija v zvezi : govoricami? Je ženska res kri va, česar jo dolži ljudski glas? Ljudje sumijo tudi, kdo je zadevo prijavil. Toda o tem je težko pisati. Vse gornje podatke smo izvedeli v okolici stanovanja od raznih oseb vendar ne moremo te zadeve stoodstotno potrditi. Potrdi nam jo lahko Samo policija s poročilom, ki ga do sedaj še ni izdaia. Verjetno preiskava še traja.
marsikaj, kar ne Pr’
list Danes Pa ^
n*
vem čudovitem IC“ j.a spre| tančriosti naSta1,3 JTdC memba. Pravi, da	pOPo!
vili prihodnjo ne danski izlet «nezntn bo 2 da se zelo boji, ka	po'1*
ležbo. Prav zares.nja nai ", kott«
dati drugega, K0‘ ~ J3.30 1 Goričani zberejo pod6°r pevmskem mostu
s*
,i B1'
bo vse izteklo? F,rl^njo
ob isti uri v G roj ^
Vas morda za^di;e oi
povedani uri Prll^°l0či ljo 12. oktobra na d
eno!
sto, pa boste
videli!
Nakazila
bencio
Pokrajinski E. rici
toru. da lahko njenem sedežu
vi t*
IS*”' #«
sporoča vsen^ejo bencin proste cone ■
oktober. Za
predložiti voimo
K I
dvi|0voli<
M 0
VERDI. 17: «HoftWaI’° vedkeu, M. She^ Ji)‘ ITTORIA. 17:	a.
J Vzhod». G. LoH0
CENTRALE. 17:.^^ Bloba», G. Raft ^ „elisV MODERNO. 17: “ afi.
razbojniki)),
,zLET Z. »&■
V nedeljo 19- *• rt, Ds“ ^
avtobusom v Crni	i
in na Javornik *	9.	t.	^9.
koče. Vpisovanje Ul. Machiavelli lsr ur0-
IZLET V °P*RlCO ;,jf) NOVO ril «r<>
Motokiub (<Ama(WU° l. t. m. izlet v OP VP£ 9
V Novo	d	>	pjt
sedežu
18.
nje na
jlane.
19. ure sarr.o za - K " "R® ’
holkloristi
Naznanjamo vSjfs« ^v
folklornih PleS ’iele hodnjih dneh	(
Roma 15-11.	P y
med 18. «n	«jlsK®	***
SESTANEK n-brEZ.N- ^
Dijaki Na
Kulturnem doTT1 Nabrežini.
» in dvodnevN1
Reho ^v pulo
do
11.
F. Severo >
PETDNEVNI IZLET Z AVTOPljLNlA
BEOGK>v
1952
OD 23. DO 27 OKTOBRA
a v	3<j;
prit'*1. ueo»r
A V ^ H| jP*
3, DAN: ogled mesta Heograda:	„	nri,,0r	„
‘i; orU*- ^ v r ob	uri11
0^
SPORED
1. DAN: cb 5. odhod iz Trsta; ob I4
2. DAN: ob 8. odhod iz Zagreba;
4. DAN:	ob 13.	odhod	iz	Beograda; ob
5. DAN;	ob 9.	odhod	iz	Zagreba;
no; ob 15. odhod iz Ljubija0*' 0 ^
Z===^o liran°	j),
Prijave za izlet se sprejemajo za
nočišče ali pa samo , ^dr	m
Tet	-	11
Prosimo	one,	ki so	se	že vpisal*
od	13.	do 15. oktobr
pa san*	«
Vpisovanje Izključno do 11. okt°b> 202* v
Ul. babio Severo 5 o . se ja
vij°
— s —
8, oktobra 1952
?^XO_PORO Č I L O GEN. WINTERTONA
ZAKAJ NITI BESEDICE
o tržaškem
U zvu
zagovarja industrializacijo in zanemarja promet ter -—° kdjevje, zato je skoro vsa pomoč ECA «odplavala» v Italijo
dolgo
]e od te90, ko neh V rokah zadnje
»Kil,
^nci
0 ZVU, izdano od ta.
Kuj* P^dljnika cone ge-C *'jeya. Pred dnevi je
ti Snr?2del*Ia novo poročilo, -- pos*a^ Varnostnemu
1 novi
'"“'rton P°velinik general
he,ai<t wl°t*rvo por°čii°
S'e rf lnterton<t se raz.
'* tre°iihZj0ro^an^a nie9°ve-lf|», ia «ka Povsem v Iti« n 1 V niem skoraj več il d vnZ°V,eliČevan:iu dalije, IJ,02it0 °C skr<ttka ni več »'k trditef “darjenifc Polit,č. J02°rno„t , predvsem vzbuja !,lt0 sboHi 5"e verjetno fcfa 1° nalmnsk, tisk, iti '75' razen kratke ve. '^Sjb 116 rimske agencije 1 objaZg.0mtlistični listi. ni-“tt „ [nitl vrstice o no-
V PtalT'lU- tzosta,iek Ai-
alCo Pni;
Trst
fa«J
'iio.
Priljubljenega re-
sPQ(ia pod lta-
H:trZ Neumestnih poli-^ ma rim'
po^eg umer-
!!ht ro»fjLrte®a tona edina *%i	^	Pted	starim in
""»ic? °r6ctidm. Bistvene
9°spodarske politi-o<wn,S° sPremenile
. • It
poglavju
Sni U0°dnem
b"" Pregled« lahko čita-
jj* toias!:e P°iitike Zavetni.
'hiti
uprave, ki
^om' S zmanjšala od-
gre
«*' Z*- °l »manjšala od-
1,1 °tf !'°s^e9a gospodar-
(ef ® iedelniške indu-
Pristaniškega pr o.
>je ,.a "a<*aijeualo priza-hJ^ij n	novih
J^e 1 2ag[‘n,dustrijsko pod-
" ^ °kratn^’ koncu le~ % tj Vala na tem pod-
tri
■ trte“a °!» tu'n“ist novih. Ko bo-je#obratova-
ti,
Polca t^strijska podjet.
l®i st
it‘u
thn°" P° so začeli
?koli 2%, s h jih zaposli-
» d0lr ^fl
!5;>S g
se je Italija
bt odtrgala Trst )e ^ 11travnega zaled. ijj umetno puspe-
Ji h^5tr'aHzacijo obe-»iratf
“Vala
razvoj po.
P° drugi sve-i; Sče p°st<toi la na sli c. »jNojf' ^e"- Winlerton V4j ciiiJ>rVem Poročilu \	,.	^!le'n	odstavki^
niškega pro-
smet-
h« ‘a tn ,
X *°
p’teu iahfce
politike
ti 'c Ho
pomorstva
<ir,
:«6e.
'atij
odstavek pa
Ntd 'u«Pelipld' doknzuje,
So °J t|!Ka ” J,! Pnnesla
uPan,
H",'1 leta
P0Utik<> jn kaj
bodoče.
» Hoj). S° Pričela ob ra.
'Z*'...	»»««>■
\ Pr,Se!i „Pa bodo P krat-■letja -aditl 13 novih.
SccXs'ilaPtt SkuPai ne
- Veo kot 2-200
•r;cea
Prpr.„3e sicer sama
X *e zZ’^a številka,
\!Sel’iosti Ep ne reSuje "	‘	tem
^Ztil^tCda ve.
temu
Nr’>lne 'm nl°f8Ži,‘ te»>bi-
temu, da
V> pričenm°ni,e'
!%i ah Pa la aTax,iti
'9
"P^Pičijo
■*e ZvU ^ 195j
ll> "zn"01' ,eta 109
u-litkea„ splošni raz. Vn^MšiSp _ ,ndustrijske.
>,;'0el 'n’šča c. .
ti '..ce!otr' s t0
ind, “'Po ^llU*trijsk
C‘‘fc ap!: 30n°P lir
sHv " ;
K
0 Pristani-
, %'^‘h kr'*al<,a»‘sfcth ire-'tli 0 Poli«, °0o«
J !,r[it>fco Zvr,na «°spo-
N P Dri Pa Se 11 >’
S a”'.is'anL’meTu žaue,i-1 fop^e;aobii“
aona
JtST^Ve!^naaWrtS.
i*b . c 37 c
Sl»' ^ahi•J* >n}1’ionov do.
£ «?"
VS J UPr.
IePilJe°i dn ,K ° ln o« bi dno
Oni
SV*
ocenje-
0i te“ ""“Si soeto« M>oPi	urt„™
Jc ne-
it-
«s5,*-SS* '
4 f Rfa?0 ««• «„ d0,ariep.
prvič,
On,
»e
t* /1-lazne
Ha
!CS X'*a ^S,'!>n denar
X>°S
P(m"
ip
nih
•fctn a; nh, Hatn 'Milnicah
Pa
.'»POZ;
°siti ,/n-ba
'Jo
i.
po.
hali,7* te°a
ter, da je Italija tako prišla do dolarske valute na. račur. Trsta. Med ostalim blagom prevladujejo žitarice, saj so jih uvozili za skoraj 3 milijone lir. Res je sicer ameriško žito ceneno, vendar smo prepričani, da bi Trst lahko dobil žito bliže prav tako poceni in to brez porabe dragoce. ne valute. V vsem dolarskem uvozu pa skoro ni strojev in strojne opreme, ki zavzema med uvoženimi predmeti zadnje mesto.
Tudi lirski fond, nastal iz prodanega blaga je doživel podobno usodo. To najbolje vidimo, če pogledamo zakaj je ZVU porabila številna posojila, izvirajoča iz lirskega fonda in iz proračuna. Vsega skupaj so lani razdelili 6.930 milijonov lir pomoči, od česar je šlo za gradnjo ladij 4.953 milijonov, za industrijska posojila 487 milijonov, za splošna posojila 1.442 milijo, nov in malenkostni ostanek 68 milijonov za posojila malim podjetjem. 1
Med najvažnejša industrijska posojila spadajo:. 260 milijonov za 4 družbe, ki' grade stanovanja, in 200 milijonov za zgraditev nnekega modernega hotela», kot zelo sramežljivo ugotavlja poroči-lo. Gre za nov hotel' ob morju. ki ga je gradil grof Mar. zotto, ki po našem mnenju ne potrebuje pomoči ERP. Zanimivo pa je tudi, da so zavezniki najeli del hotelskih prostorov za svoje urade ter, da po raznih govoricah plačuje, jo okoli 12 milijonov najem-
nine na leto, kar bi bilo dovolj za plačanje obresti in še za odplačevanje glavnice. Dokaj obilno pomoč pa sta dobili tudi dve novi podjetji v Zav. Ijah: predilnica bombaža 250 milijonov lir in steklarna 140 milijonov lir.
Ce se ne spuščamo v podrobnosti, lahko kljub temu ugotovimo, da je ZVU naka. zala levji delež posojil za gradnjo italijanskih ladij s čimer so res dosegli trenutno zadovoljivo zaposlenost tržaških ladjedelnic. Italija pa je na ta način pobrala večino fonda ECA za Trst in si na tržaški račun krepila svojo trgovsko mornarico. Seve. da je bila na ta način dosežena zaposlitev ladjedelnic le trenutnega značaja in sedaj nastopa tudi v tej najvažnejši tržaški industrijski panogi kriza, ki se je v začetku leta jasno odrazila z odpustom pet sto delavcev.
Velika pomoč ERP je Trstu le malo pomagala.. Z njo so premostili trenutno krizo in pomagali graditi ladjevje — Italiji Trst pa kljub ameriškim milijardam ni dobil niti ene ladje, tako da jih ima sedaj celo manj kot 1945. leta. Ta žalosten položaj tržaškega pomorstva je tudi vzrok, da v poročilu generala Wmiertona manjka eno izmed najvažnejših poglavij: t(Tržaško ladjevje». Ce bi hotela ZVU o tej temi napisati resno poročilo bi izginil ves narejen optimizem in bi se pokazala stvarnost v vsej goloti.
B. S.
m
OB KONFERENCI LABURISTIČNE STRANKE
^ -• v tS>	f	,
Nevi najdaljši jekleni most na svetu čez zaliv Cheasapealf v Marylandu (ZDA). Celoten most je dolg 12,36 km; viseči del je dolg 480 m in sloni na dveh 104,4 m visokih opornih stolpih. Cestišče je na tem mestu 55,8 m nad morsko gladino. — Do sedaj so zvezo med obema obalama vzdrževale štiri državne prevozne ladje, vožnja pa je trajala 40 minut; sedaj
bo trajala le 6 minut.
llllllllllllllt>lllllilllllllltlttt||||||||||||||||||||||fil||||||||||||||||||||||||||||||||m,||l|||||||||||||||,||||||,|1,|,||,||||in(|,||||||||||||||||||||||I|||||j||||||||||)
lido bo gospodar Pori Arthurja?
Blizu južnega rta Mandžur- f lesile (zlasti- tedanja Rusija. 1 vojno. Leto kasneje je Velika
skega polotoka Liautung lež: Anglija, Nemčija in ZDA so vojno	pristanišče Port	Ar	bile preveč nevoščljive in so
thur. Njegov velik pomen za obvladanje vzhodne Azije pa-de že na prvi pogled zemlje pisne karte v oči.
Port Arthur ima za seboj burno preteklost: V japonsko-kitajski vojni 1894. leta, ki .jo je sprožila Japonska s pretvezo, da hoče ((zavarovati Kore jo pred kitajskim nasiljema, so Japonci prvič zasedli to voj. no oporišče. Prj mirovnih pogajanjih so se trudili, da bi si Port Arthur prisvojili, toda ve-
od Japoncev zahtevale, da ga morajo vrniti' Kitajski, kar so po enem letu tudi storili: | dobili pa so otok Formozo
(Taiwan), medtem ko je postala Koreja neodvisna.
Toda tik pred tako imenovano Boksarsko vstajo, to je kitajskim gibanjem pi-oti ino-zemcem in kristjanom, je Nemčija leta 1897 z zakupno po-godbo pridobila od Kitajske pristanišče Kiao-Cau, ki , ga je izgubila šele s prvo svetovno
HiiiiiimtitimiiiiiiitiiiHiitiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitMiiHtiii m i mirni umnimi minimumi n iiiiHiitmiiiimiiiiiiiMiiiiiMiiiiiamiiiiiiiiiii mn iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiitiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
DOBRA 2 MILIJONA proti 10 milijonom
BELIH
drncev
Južna Afrika je zašla v sle-	-	...	T
po uiico iz katere bo našei Malem hoče biti «odrešenik svete bele rase> - Črnci in Indijci
pravo ah vsaj zasilno pot	’
vsakdo prej kot pa sedanji naj bodo brezpravni - Južno Afriko je privedel v slepo ulico
ministrski predsednik Malan.	1	r
Medtem bo prišla njegova ras-
na diskriminacija črncev, mešancev in priseljenih Indijcev gotovo pred prihodnje zaseda-nje OZN, kar bo verjetno poskrbela azijsko-arabska skupina držav, predvsem pa Indija.
ALI JE MALAN SEKTAS ALI DIKTATOR
Vsekakor je 78-letni Daniel Francois Malan, ki vodi usodo Južno-afriške zveze od leta 1948, že zaradi tega nevaren politik ker nosi v sebi miselnost ((odrešenika«, ker veruje svoje ((poslanstvo« in ker misli, da mora izvesti nalogo, ki jo imenuje ohranitev ((svete« bele rase Burov proti oma-deževanju od strani črncev. To so njegove besede. Rrav to je nevarno, da pomeni pri Francois Malanu rešitev rasnega vprašanja začetek in konec njegove politike; on hoče popolno ločitev belih od črncev, h katerim prišteva tudi mešance ali tako imenovane Cape-coloured in Indijce. Malan hoče vseskozi prevlado belih, prebivalcem, ki niso Evropejci, pa hoče polagoma odvzeti vse pravice.
Tu spoznamo, da meji njegov fanatizem na nekako obsedenost, dasi je vzrastel v holandsko - francosko - nemškem okolju, kjer so živeli ljudje v narodni strpnosti. Malan je bil rojen na farmi v Riebecku v južnoafriški pokrajini Capland. Po končani srednji šoli je študiral bogoslovje, leta 1905 je doktoriral in postal župnik holandske cerkve. Zato se vsakdo čudi, da je ta človek že v visoki starosti zač^l politiko, ki je dnevno oškropljena s krvjo in ki mora voditi v neizbežen polom. Odgovor moramo iskati v Mplanovi osebnosti.
MALANOVA NEPRILJUBLJENOST Poleg tega, da angleško in ameriško javno mnenje odklanja Malanovo politiko, ga sovraži ves črnski in indijski
svet. Osovražen je celo pri ljudeh, ki zagovarjajo njegovo politiko. Lahko trdimo, da je njegovo ((poslanstvo« morda poglavitni vzrok njegove nepriljubljenosti. Vrhu vsega nima njegova osebnost nobene prikupnosti.
Malan se je rodil samo štiri leta kasneje kakor pa njegov politični nasprotnik maršal Smuts, in sicer prav tako v Riebecku, kjer so prebivalci sanii belci. Oba ta dva moža, ki sta na razvoj in usodo svoje dežele tako močno vplivala, sta obiskovala isto šolo in sta bila prijatelja. Toda medtem ko je- bil Smuts športnik, ljubezniv in priljubljen, je bil Malan zoprn, pomehkužen in zasovražen.
’ Ko je leta 1899 izbruhnila burska vojna, se je Smuts boril proti Angležem, Malan pa je nadaljeval svoje študije v Capetowpu; in ko se je vojna končala z angleško zmago, je Smuts sklepal z Angleži mirovno pogodbo, Malan pa se je mudil v daljnem Utrechtu, delal doktorat in se leta 1905 vrnil v mirni in varni Capetovvn, kjer je postal glasnik Burov. To je bil dober milijon belcev, ki se niso mogli nikdar osvo-
boditi občutka, da so zatirani, premagani in mučeniki.
BURI NAD VSE
Buri se razlikujejo v bistvu od vseh drugih kolonizatorjev angleškega imperija, ker izvirajo iz neangleških plemen in so v glavnem holandsko-nem-škega in francosko-hugenotske-ga porekla. To so ljudje, ki so se že od 17. stoletja odločili, da morajo prekiniti vse zveze s svojo domovino in to zlasti kulturno, s tem da so se začeli posluževati svojega posebnega jezika «arrikaans», mešanice holandskega in nemškega jezika, ki so mu dodali še nekaj francoskih besed. Da bi prekinili vsako povezanost z Evropo se jim seveda ni posrečilo, Njihove hiše so zgrajene v holandsko-nemškem slo. gu, hranijo se še vedno kot Holandci in Nemci, in tudi ves njihov način življenja je še prvoten.
Toda prav to, da so od prvih let svoje naselitve s silo delali na to, da morajo postati nekaj drugega kot so bili prej, da morajo postati narod zase, m sicer Buri jih je dovedlo do pretiravanja in Malana do bolestnosti. V tem trenutku, ko imajo Malanovi Buri v parlamentu večino, nastopajo z geslom ((Južno Afriko Burom«, kar pomeni, da hočejo, naj bi nekaj več kot milijon ljudi vladalo gotovo desetkratni večini, ki jo tvorijo domačini-črnci. S tem naj bi manjšina nasprotovala javnemu mnenju vsega anglešk ga imperija, od katerega je gospodarsko odvis. na. V tem tiči politika Malana in njegove stranke.
In vendar nam statistike povedo, da je v Južno-afriški zvezi 8.535.341 črncev. 1.102.323 mešancev in 365.542 Azijcev-In-dijcev; torej skupno 10,003.206.
Tem nasproti šteje evropska manjšina 3.372.690, od katerih je okrog 1,000.000 Burov in 2 mi-
lijona 372.690 Angležev.
«Mi bomo Stali ali padli, nikakor ne bomo popustili od naše ,svete’ misije, ki se glasi .Afrika Burom’« to je ton Ma-lanovih besed. Proti njemu so se dvignili pristaši Smutsa, ki ga je po hjegovi smrti nasledil Jacobus Strass, dalje Adolf Sailor, Malanov bratranec in znameniti angleški letalec v zračni bitki za Anglijo leta 1940. ki je zbral okoli sebe 175 tisoč veteranov iz zadnje vojne v stranki «torch» (plamen). Proti Malanu . je celo Ernest Oppenheimer, čeprav ima v rokah vse rudnike diamantov in bi kot predstavnik industrije samo koristil, če bi nastopil proti črncem in izkoriščal še nadalje sramotno nizke mezde črnih delavcev. Vsi ti pojavi dokazujejo nesmiselnost Mala-nove doktrine, ki hoče onemogočiti. da bi se črnci in mešanci smeli učiti posebnih poklicev, češ ker bi potem ogrožali belo civilizacijo, kakor se je nedavno izrazil minister za de. lo v Malanovi vladi Barend Schoeman.
V zadnjem času nasprotuje Malanu tudi sodna oblast. Najvišje sodišče je namreč 1. septembra razveljavilo zakon, ki ga je sprejel Malanov parlament in po katerem so že iz prvega volilnega seznama črtali 50.000 mešancev. Malanu se torej ni posrečilo, da bi‘obveljalo dvojno sodstvo, to pomeni objektivno in sodstvo, ki sodi po želji njegove stranke-Malan hoče uvesti posebno pravo in pravico za bele ter posebno pravo in pravico za črne ljudi. Trenutno je Južnoafriška zveza zgrajena na tem, zato so zapori polni črncev, mešancev in Indijcev. Zato ima Malan v svojih rokah vlado, ki je osamljena od lastnih prebivalcev in kulturnega sveta, m zato je priv~del svojo državo, v slepo ulico, iz katere ni nobenega izhoda.
Britanija zasedla luko Wei-Hai-Wei, Rusija pa je dobila za dobo 25 let v zakup Port Arthur, kar pomeni, da bi trajala, ta pogodba do 1923. Vendar je končala pred določenim časom, ker se je leta 1904 začela rusko-.iaponska vojna, s katero je Japonska pridobila Port Arthur in ga imela v svojih rokah do konca druge svetovne vojne.
Od tu dalje je prešla ta luka zopet v interesno sfero Sovjetske zveze in Kitajske, pravimo tud; Kitajske, ker pripada Port Arthur geopolitično in narodnostno, Mandžuriji. SZ se je 1950 obvezala, da bo najkasneje do konca 1952. leta umaknila iz Port Arthurja svoje čete in prepustila vse naprave, ki jih je obnovila ali zgradila na novo. proti odškodnini Kitajski,
Toda v povojni dobi je sklenila SZ s Kitajsko poseben dogovor glede mandžurske železnice, kar naj pomeni, da‘ je kominformistična SZ , oživila nekdanje čžlfišfičpe' 'imperialistične načrte glede Mandžurije, Ni izključenp.^da je tukaj ozadje korejske vojne. Pri zadnjih kitajsko sovjetskih pogajanjih v Moskvi je igralo vprašanje Port Arlhurja važno vlogo. Kitajska je «prosila» SZ, naj upravlja še nadalje to pri stanišče in brani pred napadom Japonske... S tem smo spoznali sovjetske namene!
- ntti osekost
Zanimanje za konferenco an- v Veliki Britaniji in s tem va-
gleških laburistov, ki se je prav te dni vršila, je pravzaprav razumljivo. Gre za pomemben dogodek, posebno še, če upoštevamo vlogo, ki jo je ta stranka imela in jo še ima v angleškem javnem in političnem življenju. Ce temu dodamo še to. da je bila prav ona, ki je- po končani drugi svetovni vojni držala lepo vrsto let državno krmilo v svojih rokah, je zanimanje še toliko bolj upravičeno.
Spričo tega se nam avtomatično zastavlja važno vprašanje. . Vprašanje je namreč, kako se je ves čas, ko je bilo vodstvo angleške državne politike v rokah konservativcev s Churchillom na čelu, njenim poslancem v parlamentu pa je bilo rezervirano samo mesto opozicije, kako se je ve< ta čas ta laburistična partija pripravljala na svojo politično bitko in ali je ohranila v svojih vrstah potrebno politično in moralno enotnost. Nadalje se je postavljalo tudi vprašanje ah' nišo bili določeni sp ir; m nesoglasja. ki so se že ds je časa pojavljala v njenih vrstah kot rezultat različnih gledanj dveh nasprotujočih si skup n na vrsto važnih vprašanj, že .tako zaostrena , da bi celo mogla načeti njeno organizacijsko strnjenost.
Na vsa ta vprašanja je imel dati odgovor kongres, odnosno konferenca laburistov v More-cambeu v dneh od 29. septembra do 3. oktobra.
Se pred začetkom konference se je, na osnovi izjav posameznih voditeljev, kakor tudi iz razpoloženja samih delegatov, moglo sklepati, da bržčas ne bo. kljub resnim nesoglasjem med obema skupinama — prišlo do usodnih sporov glede vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Samo vodstvo stranke pa se je trudilo, da bi že v naprej omililo težji spopad, ki bi utegnil povzročiti nepopravljive posledice za sam obstoj stranke. Tako so na pr. skrčili okrog 312 resolucij jn približno 74 popravkov na vsega približno 20 resolucij. Tega ni,so storili samo iz. tehničnih razlogov, marveč so ta ukrep narekovali tehtni politični razlogi, in sicer težnja, da se konferenci predlože predvsem tiste resolucije, ki so v posameznih vprašanjih predstavljale nekakšho kompromisno stališče obeh nasprotnih skupin. Iz tega pa je razvidno, kako so se, tako članstvo kot tudi najodgovornejši funkcionarji stranke zavedal,- ogromne važnosti, ki io predstavila strarikina ‘dhot-nostv še s posebnim ozirbm na nevarnost, ki bi on^takem raž-' kolu pretila njenemu uspehu pri bodočih parlamentarnih volitvah. Ne da se namreč zanikati, da predstavlja analeška laburistična stranka, tudi takšna kakršna je. z vsemi svojimi notranjimi hibami in spori med desnim in levim krilom, v primerjavi s konservativci, vendarle- močan činitelj napredka
z \S
Hulun
MANDŽURIJA
3n Balčr
HO«A|
^ZUNANJA
; MONGOLU
Hakodat
NGČUNG
VLADIVOSTOK
inaou. . (
CONA
A
RONsu
PEI.PING/
koboa
usan
CONA
natau
SIKOlCL
Sučou
o	Nagasak
o
KIUSU
SANGA)
Port Arthur, ki leži blizu pristanišča Dairen, cbladuje vzhodno Azijo. Nič čudno, da je postalo sedaj vejno oporišče Sovj. zveze.
žen element pomiritve na torišču mednarodnih odnosov. Enotnost strankinih vrst se je torej pokazala kot izredno nujna. lahko rečemo prvenstvena potreba, če si kdo n; ravno želel neke vrste političnega samomora.
Pri tem seveda ni mišljena pobratimija za vsako ceno, marveč to, da naj bi se borba za nadaljnjo demokratizacfljo stranke vodila še naprej, skladno s tendencami splošnega razvoja, vendar v okviru nujne in težko priborjene enotnosti vse dotlej, dokler se ne bo skupina s progresivnejšo tendenco polastila strankinega vodstva ter ga prepojila s svojo ideologijo. Vse potrebne pogoje za takšno afirmacijo ima prav B-eva-nova skupina, kj ji gredo tudi naše simpatije. Brez dvoma predstavlja ta skupina v laburističnih vrstah najbolj borbeni del angleškega delovnega ljudstva.
Nekaj besed o sami konferenci. Potekala je v znamenju treh točk dnevnega reda; volitev novega izvršnega odbora ter pretres zunanje in notranjepolitičnih vprašanj.
Pri volitvah je Aneurin, vodja levice, odnesel eno svojih najpomembnejših zmag. Od sedmih mest v političnem odboru izvršilnega odbora stranke so jih njegovi pristaši zasedli še?t, osebno pa je bilo njemu oddano največje število glasov. Celo Morrison in Dalton, dve stari in najbolj priznani laburistični avtoriteti iz Attleejeve skupine, sta morala prepustiti svoji mesti Bevanovim ljudem. Že samo to nam pove s kakšno prodornostjo se je samo v zadnjem letu razširila med laburističnimi vrstami Bevanova koncepcija o reševanju raznih političnih, socialnih in gospodarskih vprašanj, ki so vsebina angleške notranje in zunanje problematike. To je izključno izraz in posledica čedalje bolj odkritih zahtev najširših delovnih plasti, kot so na pr. vprašanje brezposelnosti, dviga življenjske ravni, itd., pa tudi vprašanje utrditve mednarodnega ugleda Velike Brita-
nije, njene varnosti miru v svetu.
V tem je vsa Bevanova moč; Motijo se zato tisti, ki trde da vrši Bevan, prav na osnovi tega. premišljeno in namerno obstrukcijo za neke tretje, točneje sovjetske interese. Takšna zlonamerna podtikanja so ali plod polne neobveščenosti ali poskus, da se na najbolj, umazan način kompromitira to, kar je v laburističnem gibanju najbolj zdravega. Sicer pa je to najbolj kategorično demantiral sam Bevan, ko je napadel KP Britanije, obtožujoč jo, da sploh ni nikakšna partija, marveč prava zarota.
Ni še povsem znano, kakšni so zaključki in rezultati kongresa v Morecambeau, vendar lahko z gotovostjo rečemo, da je strankina enotnost ohranjena in da je prišlo do enotnega sklepa v marsikaterem vprašanju, za kar bi se še malo prej trdilo, da ne bo mogoče. Po komaj zaključenem kongresu se je sam Bevan izrazil, da So se zedinili na enotnem stališču glede oborožitve, pri čemer naj bi bila osnova to, da bo treba' ritem in količino oboroževalne proizvodnje prilagoditi, odnosno podrediti gospodarskemu stanju in zmogljivosti zemlje; Dosežen je bil sporazum, da bo bodoča laburistična vlada poskrbela ter ponovno uvedla brezplačno zdravstveno zaščito, da se bo razširila nacionalizacija ključnih vej v gospodarstvu. Med drugim so delegati izglasovali resolucijo, ki pravi, da bo mogoče v svetu ohraniti mir edinole z uveljavitvijo socialističnih načel in z odporom proti vsakemu pojavu napadalnosti.
Bevan je dejal: ((Vzpostavljena je enotnost laburistične stranke. Nekaj udarcev z ene in druge strani, ki smo si jih izmenjali v tem tednu, so bili še samo zadnji streli pred koncem bitke.«
To pa ne pomeni, da ne bo Aneurin Bevan v okviru stranke še naprej vodil najdoslednej-šo borbo za svoje teze in cilje; ki So na poti utrjevanja in krepitve socialističnih sil v Angliji;
D. F.
			
SOVJETSKA TRGOVLJA >
„MI VRTIME, VRTIME...
//
‘N^kjbSraliovedniJ^ človek, kise je hotei poučiti kako poslu-’jfe Trijateljska','in rfčiebična trgovinska izmenjava med Sovjetsko zvezo in njenimi pod-ložniškimi državami, je šel na Češko in tam stopil v prvo poslopje, ki je nosilo na svojem pročelju velik napis: IMPORT-EXFORT. Vstopil je in si mislil: to je najprimernejše mesto, kjer mi bodo podrobno obrazložili . vse skrivnosti sovjet-
mož, ki mu je postajala skrivnost sovjetske zunanje trgovi--ne vedno Igo.lj, skrivnostna.
— Ta piščeta m; (dtranime. hranim««... dokler ne postanejo debele putke.
— In kam gredo putke? —
— Putke pošljemo na Poljsko, od tam pa dobimo čisto mlade purančke.
— In tudi za te purančke velja isti proces? —
— Uganili ste; tudi te purac-sko-pcdlozmske bratske ip ne- ^	((hl.anime,	hranime«.,.
sebične pomoči na področju tr-
govinskih odnešajev med temi deželami. In mož se ni moti;.
Cim je stopil v urad, ga je vljudno sprejel sila prijazen uradnik in ga vprašal s čim mu more postreči. Ko mu je naš junak obrazložil zadevo, se je sicer sila prijazni in
vljudni uradnik nekoliko na-mršil, izrazil pa je kljub temu svojo pripravljenost pojasniti mu to precej zapleteno stvar.
«Mi vrtime, vrtime glino; iz te gline nastanejo z vztrajnim vrtenjem glinasti lonci«, je začet uradnik.
— A kaj počnete s temi lonci — je vprašal radovedni mož, nekoliko začuden nad temi prvimi besedami, in že v resnem dvomu, da morda ni potrkal na prava vrata.
— Te lonce mi izvažamo v Bolgarijo — mu odvrne uradnik.
— In kaj dobite v zamenjavo zanje? —
— V zamenjavo zanje dobimo piščeta. —
— Piščeta? In kaj počnete z njimi? — je dalje spraševal
dokler ne postanejo velikj in mastni purani, ki jih nato pošljemo v bratsko Madžarsko.
— A v zamenjavo zanje kaj dobite iz te bratske dežele?
— Dobimo čisto majhne pujske. In tudi te pujske mi {(hranime, hranime, hranime...« dokler ne postanejo debele svinje, tako debele, da jih moremo poslati v bratsko Sovjetsko zvezo.
— In kaj dobite v zamenjavo zanje iz bratske Sovjetske zveze?
— V zamenjavo zanje dobimo glino, ki jo mi zopet ((vrtime, vrtime, vrtime...«
# * *
ODPRAVA POROTE V VZHODNI NEMČIJI
Vzhodnonemški parlament je odpravil poroto pri okrajnih in okrožnih sodiščih. Poroto bodo nadomestili tričlanski senati, za katere pa morajo izbrati sodnike izmed ljudi, ki brezpogojno podpirajo režim. Tako je izjavil minister za pravosodje Max Fechman.
Illllllllllll.....11111111111111111111M1111111111111111111111 ■ 11111111.......11111M111111111III11.....1.....11111111111111111............................................................................................................................................................................  I	llllll	llllllllllllllllllllll	III	llllllllllllllllllllllllllll	llirtillll	II	llllllm	m	ikiiiiii	um	um	m	(1111,11	tim	||,	,||f,f|f	I||,,||	|||||(|||	|||^|,||||||,	t||||(||	,t||
PO STARIH	IN
V skrivnosti krnskega podzemlja
Crna jama je obširna in visoka kapniška dvorana, vendar le s poedinimi velikimi največ stalagmitskimi skupinami. Seveda je že prirejena za tujski promet z železnim plotom nasproti precej strmi si pini podornega kamenja. Spustili smo se po njej, že oblečeni v «pajaca» (v jamske tule) in zlezli v nižjo nekapniško jamo. ki se je na mah znižala toliko, da je mogoče le spočetka lesti čepe naprej, dalje pa se le leže prevleči skozi moker ilnat rov. dolg kakih 40 m ter vedno nizek in ozek. Končno se rov razširi v značilno še ak t:vno vodno jamo, visoko poprečno od 3 do 7 m. V Vilharjevi jami smo.
Jamo je bil odkril postojnski jamski vodnik Vilhar pred pri biižno 80 leti in je bila od takrat tudi zarisana v jamsk zemljevid, seveda kot malo obetajoč rov brez imena. Ne v av strijski ne v dobi italijanske
okupacije se ni nihče zanj zanimal, razen toliko, da so mu dal:	zveneče italijansko ime.
Pozneje se je našel tudi neki Nemec, ki je hotel, dati jami svoje ime.
Naši postojnski in ljubljanski jamarji: 60-letni predsednik Društva za raziskovanje jam v Ljubljani, prof. Michler, dalje prof. Hribar od postojnskega Zavoda za raziskovanje Krasa, sta mi omenila, da bomo videli nekaj novega. Vsi skupaj, z dvema ljubljanskima in dvvrta tržaškima dijakoma smo se peljali z jamskim vlakom in nato naložili na svo je hrbte potrebno opremo, med katero-sta bila predvsem dva gumijasta čolna: «Haron», večji. je čepet ves zvit v nahrbtniku, manjšega, eopataste oblike pa snto izpraznjenega, prepognjenega nosili ali vlekli.
Jame ne bom podrobno op; soval, ker si zapiskov nisem delal. Omenil bom le splošen
vtis, ki mi neizbrisno tiči v spominu. To je mračno-sivo kraljestvo mokre, spolzke ilovice, kj pokriva vse; skalne stene in podorne skale ter ogromne bolvane v «suhi» ali vodni strugi, pokriva dolge kupe mivke in celo redke kapnike ali sigaste slapove na pobočjih. To ni lepota Postojnske jame z bogastvom kapniških oblik, tu je le pusta in gola kraška skala v vsej svoji mogočnosti, toda pod elementarno oblastjo vode in tisoč in deset tisočlet nega razkrajanja njenih sil. V bledo rumenem svitu acetilenk, migljajočih v daljavi preko tega razdejanja, dela podzemna rečna struga še turobnejši vtis te strahotne črnikaste enoličnosti. S trudom napredujemo po razbitinah struge. Čevlji polže Po fini mokri ilovici, ter se včasih vgrezajo do členkov, da jih ie moč izvleči le z večjim naporom, Ogromni kupi ila in mivke, prevlečene z leplji-
vo plastjo ilovice, se vlečejo kot puščavske peščene dune skozi vijugast rov. Na holj strmem pobočju čevelj ne najde dovolj trdne opore. Polzi v spolzko ilovico in z naglim korakom. si je treba pomagati.
V prvem delu jame. ki je brez vode, gre pot kar po dnu zapuščene struge tega stranskega toka Pivke hitreje izpod nog. Pozneje, ko leži na dnu vsaj navidezho stoječa voda. ki ji pogosto ni videti dna, gre največkrat počasneje od rok, ker je treba sem in tja lesti čez poševno živo sjeno ali kup mivke. Kopel v tej podzemni toploti med 8 stop. in 9 stop. C ne b,- bila prijetna.
Končno postanejo stene strme. struga globoka in zalita z visoko vodo in prehod po kopnem ni več mogoč. Ni izključeno. da je prišel celo do te točke Vilhar. Pripraviti je bilo treba čolna in v njih odriniti v nov. doslej nepoznan svet. Na nestrmem obrežju, z zadostno oporo za stopinje, pustimn nahrbtnike in nepotrebno opremo in odrinemo. Na ((Haronao se vkrcamo trije: spredaj sedi prof. Michler kot krmar in veslar (vesla so kot ten ški loparji veliki deščici), zadaj pa prof. Hribar s kompasom in deščico s kariranim papirjem za zapisovanje in za-
risavanje smeri m razdalj. V sredino pa na pol počepnem, na pol sedem na rob kavčuka-ste debele cevi. pazljivo, da ne zagugam premočno šibkega čolnička, ker drugače zajamemo vodo ali celo pademo vanjo, ki je tu od 1 do 3 m globoka. V roke vzamem kovinasto merilo za daljavo in grezilo za globino. Drugi konec merila pa prime v roke eden od dijakov. Ljubljančan St., v manjšem čolničku. Tržačan Lojze B. pa vesli. Prof. Michler. ki vodi, ju pošlje naprej do skale na ovinku rova.
«Se držita skale?« — vprašujem, da lahko nategnem merilo, sicer bi z njim potegnil čolnič k našemu ali ga celo prevrnil.
((Držite vidno le. ono luč, ki je najbližja skali,« da more vizirati prof. Hribar s kompasom točno smer neba. Ko je vse zapisano .in zarisano: smer v stopinjah in razdalja. Odrinemo dalje.
Skoro navpične stene se približajo tudi na tri m razdalje, sedaj se razprejo na štiri, pet m široko jamo in tudi več.
((Postojtg pri Skali na križišču!« - Vodna jama se je tu razcepila na. dva rokava. Mi gremo naravnost, kjer domnevamo, da je glavni tok vode. Po merjenju, ko plujemo s
cHaronom« mimo ostro obru-štnega skalnega nosu, je nizek rob stene skoro vrgel prof. Hribanja v vodo in za las je manjkaio.da nismo zleteli vsi v mokri element, ko se je čoi-nič ostro zamajal. Izkušnja nas je napravila bolj pazljive.
Jama se nekoliko razširi 'n ima celo nekolikšno poličico cb strani. Tu pristanemo, na si zravnamo na kopnem od če-penja otrple noge in izlijemo iz čolna vodo, ki se je nabiram na dnu in hladna iezia v čevlje in ob nogi navzgor.
Po dobrih dveh urah tega počasnega brodarjepja se rov zniža, četudi je tu precej širok in zelo razčlenjen. Na koncu smo, kjer voda ponikuje v skalno globino. Le vodni potapljač bi mogel dalje, da bi rešil še preostali del skrivnosti prehoda tega stranskega h>ka Pivke v tok Pivke same, v Perkovi jami. Z našim odkrivanjem smo se mu tu približali na nekaj desetin metrov. Ta del problema ostane odprt za bodoče čase, za druge jamarje iri z drugimi sredstvi.
Merimo globino: nad 3 metre. Voda je čista, vendar pogled ne doseže dna. Stene skal so vsepovsod strahovito razjedene v ostra rezila čudovitih oblik sekir, krmil, krožnih in ostrih, ki sp vlečejo od oboka
v globino. Tod krožijo vode v temnih vrtincih pod strašnimi pritiski vodnih poplav, ki napolnjujejo včasih jamo v vsej dolžini dq zadnjega kotička in v tisočletjih izvrše te mojstrovine podzemnega kiparstva. Sedaj je voda mirna in ni niti sledu kakega vrtinca, ki bi kazal mesto, kjer voda ponikuje. Vodno stanje je po suši zelo nizko. Precej močno deževje zadnjih dni se prav nič ne čuti v tej globini. Verjetno je bila zemlja toliko suha, da ga je v celoti vsrkala. Na povratku smo zlezli še v stranski vod n: rov, ki ne preseže 15,20 m dolžine.
Naj omenim še pojave življenja, ki niti tu ne prenehajo. Med plovbo zableste v svetlobi acetilenk zdaj pa zdaj male drobne ribice, morda p ildru-gi centimeter dolge. Neke vrste ((foxinisi», jih nazivala ljubljanska dijaka, dva strastjna zbiralca podzemske favme. Medtem ko smo prigrizovaii, sta odplula na lov. Ze prej šta pre-rila mivko in ilovico v stranskem kopnem rovu gori do kapniških ponvic, kamor smo zlezli. da smo zajeli čiste vode za kavo in juho. Vse sta pretaknila v tem Jovu za hroščki, rakci, črvički. Mala, komaj ped dolga mrežica za lov v vodi, pa epruvete in epruvetke z vodo, etrom ali alkoholom, to je
vsa nevarna priprava neugnanih «kebrovcev», kamor izginjajo poedini bolj redki primerki jamskih živalic. Razen nekih redkih hroščkov, znanih le v teh jamah, ki so rjave barve, so vse ostale živalice bele, brezbarvne. Temno podzemlje, brez svetlobe jim ne da nobenega barvila. Proteusa, človeško ribico, kralja živalic tega podzemlja so večkrat videl; v prvem čolničku. Ob občutku nevarnosti se je naglo potapljal v globino. Prof. Michler je pripovedoval, da ga je nekoč opazil, ko je ležal na hrbtu na površju vode kot mrtev. A ko se mu je približal, se je nag o obrnil in se kot kača zvi, v globino. Menda je spal.
O jamskem rastlinju ni sledu, če izvzamem dolgo plesen na mokrem kosu lesa, ki ga je kdaj voda priplavila kdo ve od kod. Opazi! sem nekajkrat nizko tanko belo stebelce rasti iz ilnatih tal. A to je vzkiiio iz navadnega semena, ki ga je voda priplavila s površja zemlje. Morda bo še zraslo kak centimeter v višino, a nikdar ne bo cvetelo in zaplodilo, dahi dalo začetek novemu, čisto jamskemu rastlinskemu življenju. Brez toplote in svetlobe bo morda zamrlo še prej kot ga uniči prva večja poplava.
Z. J.
1I" i 1 p	Vremenska napoved za danes:
U Ir la nA L	Pretežno oblačno z nespre-
f IVLitIL	cenjeno temperaturo. — Vče
rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 18.8, najnižja 15.2 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
8. OKTOBRA 1952
• ::i;gSSjSB2ž522i!Si
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 21.00:
Koncert Komornega zbora iz Trsta. - Trst II.: 18.15: Cap-	Dvorai^e
land: Sonata za violino in klavir. 20. ' skladbe. - Trst 1.2 21.00:	v »»»g,
trodejanka. — Slovenija: 16.00: ^la	štirih
Chopina. 20.00: Peter Natinov:	«L]UDezen
polkovnikov«, radijska igra.
ODGOVOR NA ODGOVOR V IRANSKO-ANGLEŠKEM PETROLEJSKEM SPORU
mai
Mosadeku gre v glavnem za 49 milijonov funtov šterlingov, ki bi jih morala plačati anglo - ameriška petrolejska družba • Ameriški tisk piše: Angleži ne bodo mogli preprečiti zasebnim družbam nakupov iranskega petroleja
TEHERAN, 7. — Po razgovoru s šahom je ministrski pred. sednik Mosadek, ki si je medtem že popolnoma opomogel od slabosti, ki ga je obšla preteklo noč, sprejel danes popol. dne ameriškega poslanika v Teheranu, s katerim se je že prej dogovoril za sestanek. V
Sllovlli severnokorejski napadi
MUNSAN, 7. — V pričakovanju severnokorejskega odgovora na zadnje zavezniške predloge v zvezi z vojnimi ujetniki se je zvedelo, da ima zavezniška delegacija namen umakniti se s pogajanj v Pan-mujomu za nedoločen čas, ako bodo Severnokorejci zavrnili ponudeno rešitev. To bi pomenilo prekinjenje mirovnih pogajanj.
S tem v zvezi je ameriški delegat pri OZN sporočil danes zvečer mehiškemu delegatu Padilli Nervu, da ZDA sprejemajo mehiško ponudbo, ki pravi, naj bi se severnokorejskim in kitajskim ujetnikom, ki nočejo biti repatri-irani, nudilo zavetišče na o-zemlju članic OZN.
Austin je pismeno odgovoril Padillu Nervu rekoč med drugim, da je mehiški predlog lahko dobra podlaga za odločanje o korejskih ujetnikih, ki se ne bi hoteli vrniti v domovino.
Z bojišč poročajo, da so severnokorejske čete preteklo noč vzdolž dveh tretjin fronte sprožile enega najsilovitejših napadov v zadnjih mesecih. V bitko so vrgli 15.000 mož in najbolj pritisnili sevemo-za-padno od Corvona kjer se je 4000 mož v več valovih vrglo proti dvema zavezniškima položajema. Vendar so ostali nasprotnikovi poskusi brez u-spehov. Na zapadnem področju pa so Severnokorejci zavzeli grič severno od Korangpo-ja. Vse napade so nasprotniki podprli s tanki.
Teheranu so domnevali, da je skušal Mosadek pred izročitvijo note ameriškemu in angleškemu diplomatskemu predstavniku posredovati pri ameriškem poslaniku. Menijo, da sta predvsem govorila o glavni iranski zahtevi, to je o plačilu 49 milijonov funtov šterlingov s strani anglo-iranske petrolejske družbe Mosadeku gre namreč zato, da bi izvedel za ameriško stališče v zvezi s plačilom te vsote.
Zadnje vesti iz Teherana javljajo, da je ministrski predsed. nik Mosadek izročil iransko noto nanašajočo se na petrolejsko vprašanje ob 18.45 angleškemu opolnomočencu Middletonu. Ob tej priliki se je Mosadejj zadržal z Middle-tonom tri četrt ure. Odgovor na ameriško noto pa je ministrski predsednik izročil ameriškemu poslaniku Hendersonu v prvih popoldanskih urah. Predvidevajo, da bo iranski odgovor v prestolnicah treh zainteresiranih držav objavljen jutri popoldne.
Newyorški list «New York Times* piše danes, da ni več nobena tajnost dejstvo, da a-meriške petrolejske ladje plovejo proti Iranu. Vse kaže, pi_ še list, da Angležem ne bo u-spelo preprečiti nabave petro. leja s strani zasebnikov, zlasti še potem, ker je Iran pripravljen prodajati petrolej poceni in se je najemnina za petrolej, ske ladje znatno znižala.
Uradni krogi in angleški predstavniki v Washingtonu pa izjavljajo, da ne vedo nič, kar bi lahko potrdilo pisanje «New York Timesa* o domnev, nem pošiljanju petrolejskih ladij ameriških zasebnih družb v Iran. V vladnih krogih ne tajijo, da bi ta ali ona neodvis. na petrolejska družba rada nakupovala iranski petrolej zaradi ugodnih pogojev, vendar trdijo, da doslej še nobena družba ni podvzela nekaj takega
V angleškem zunanjem mi-
VOLILNA KAMPANJA V ZDA
„Strašna'! odgovornost
ameriškega predsednika
Tudi Lewis se ;’e izrekel v prid Stevensona
CINCINNATI, 7. — Predsednik ameriškega rudarskega sindikata John Lewis, je pozval člane organizacije, naj volijo demokratičnega kandidata Ad-laia Stevensona. Ameriški rudarski sindikat šteje 600 tisoč članov. Ni mogoče razumeti, je izjavil l<ewis, kako naj bi človek z ženo in otroki volil senatorja Tafta, odnosno za tega ali onega kandidata, ki jih Taft vodi za nos. To je prvič po 1940. letu, da se Lewis izjavlja v prid demokratskemu kandidatu.
Predsednik Truman je danes govoril v Colorado Springs in med drugim dejal, da je storil velikansko napako, ko je mogel le za trenutek verjetj, da bi bil general Eisenhower zmožen predsednik. «Eisenhower», je nadaljeval Truman, «je izdal vse principe zunanje politike
in narodne obrambe, v katere sem mislil, da verjame*. Predsednik ZDA ima strašno odgovornost, ako pomislimo, da mora odločati o uporabi atomske bombe in mora biti mož, ki v trenutkih resnih odločitev lahko vzdrži politični pritisk.
Medtem je republikanski senator Dirksen najavil, da bo Taft razvil enomesečno volilno kampanjo v prid Eisenhowerju po vseh ZDA. Napovedal je zmago Eisenhowerja v Floridi in morda tudi v Kentuckyju in Texasu.
ONSIiOW, 7. — V Onslow, ki je najbližje pristanišče otočju Montebello sta danes prišli dve letali. Domnevaj o_ da bosta odpeljali glavne angleške učenjake in tehnike, ki so sodelovali pretekli teden pri a-tomskih poskusih.
nistrstvu izjavljajo, da nimajo potrdila za govorice, ki krožijo v teheranskih parlamentarnih krogih, da ima namreč Mosadek namen povabiti v Teheran angleško misijo, s katero bi skušal najti rešitev v petrolejskem sporu.
Kakor domnevajo, Mosadek v noti poslani angleški vladi, ni določil roka za odgovor. Nota naj bi bila sestavljena na spravljiv, vendar odločen ca-čta. Mosadek naj bi se skliceval na dejstva, da so Angleži v zadnji notji priznali princip o nacionalizaciji petroleja in zahteva, naj priznajo sedaj tudi zakon o nacionalizaciji in polno veljavo njegovih devetih členov.
UPOR V UJETNISKEM TABORIŠČU NA OTOKU CENJU. GENERAL THOMAS HERVEN IN POLKOVNIK C V. CALL-WED KA2ETA OROŽJE, S KATERIM SO SI SKUSALI POMAGATI SEVERNOKOREJSKI UJETNIKI OB ZADNJEM UPORU V TABORIŠČU NA OTOKU CENJU. KAKOR ZNANO JE BIL UPOR ZATRT Z NAD 50 SMRTNIMI ŽRTVAMI NA STRANI UJETNIKOV.
VAFP SE POPREJUJE NAGIBOVEMU GIBANJU
Nahasu groze neprilike
Noi/i predsednik l/afda upa, da bo vojska rešila Egipt tudi britanskega imperializma - Alahas se bo moral verjetno odpovedati vsaki politični dejavnosti - Bivša kraljica Alarriman ne misli na ločitev
KAIRO, 7. — Podpredsednik ministrskega sveta in minister za industrijo in trgovino uradno demantirata vesti nekaterih egiptovskih listov, na podlagi katerih naj bi se egiptovska vlada ukvarjala s proučevanjem načrta o nacionalizaciji sueške družbe in družbe »Marconi Radio Telegraph*. Poročilo izjavlja, da je vest popolnoma izmišljena in opozarja liste, naj prinašajo točne informacije, predvsem ko obravnavajo gospodarska vprašanja.
Novi predsednik vafdistične stranke Abdel Salam Fahmi Goma je danes izjavil tisku, da bo Vaft nadalj-eval z borbo, ki jo je zasnoval ustanovitelj Saat Zaglu in ki ji je sledil Mustafa El Nahas. Največja želja teh
dveh, je dejal Goma, je vedno bila, da bi egiptovska vojska postala močna in zmagovalka nad sovražniki. Ta želja je bila uresničena. Vojska je osvobodila Egipt Farukovih spon in ima namen rešiti narod revščine, zaostalosti in bolezni, kar bo dosegla z naglimi in učinkovitimi ukrepi.
Novi vodja Vafda je še nadalje hvalil obnovitveno gibanje in izjavil: Ako bog da, bo vojska rešila Egipt tudi britanskega imperializma. Mohamed Nagib ;n njegovi sodelavci £o nair dah močna orožja, kakor ponos, pravico in enakost
Glavni urednik lista «A1 Mis-ri» je izstopil iz vafdistične stranke, češ da Vafd ne more obstajati brez Nahasa.
MS?-. --
■ ::
SKLEPI VČERAJŠNJEGA SESTANKA:
V kratkem ustanovitev slov, športnega društva
Košarkarji in nogometaši bodo nastopili v drugi sloven* ski ligi - Vabljeni vsi stari in mladi slovenski športniki
Včeraj zvečer je bil sestanek starih in mladih slovenskih športnikov, ki so iz svoje srede izvolili pripravljalni odbor. Ta bo moral pripraviti pravilnik za občni zbor novega športnega društva. Razpravljalo se je med drugim tudi o imenu kluba. Največ zagovornikov imata Jadran in Primorje.
Novo društvo bo sodelovalo zaenkrat v drugi nogometni slovenski ligi, kjer bodo nastopili v zastopstvu angloame-riške cone STO tudi moštvi Proseka in Opčin - Bazovice. Ta začetek tekmovanja se pripravlja tudi košarkarska sekcija, Hiimavsvoji sredi nekatere izkušene igralce in s tem garancijo na uspešen nastop v drugi slovenski ligi.
Cilji novega društva so: vzgoja slovenskih športnikov; telesna in duševna, kot je dobro pripomnil nekdo v zanimivi diskusiji, ki se je razvila na sestanku. Sredstvo za ta cilj bodo tekmovanja. Društvo si za začetek ni zadalo preobširnega programa, ker je praksa pokazala, da to ni koristno. Ima pa namen v kratkem razširiti svoje delovanje predvsem na lahko atletiko in vodne športe: plavanje in veslanje.
V novo društvo so vabljeni vsi Slovenci. Na sestanku je bil izvoljen 9-članski odbor, sestavljen deloma iz starih športnih delavcev, deloma iz mladih športnikov< ki so že dokazali svojo pripravljenost za delo. Člani odbora so: Angel Žerjal, Otmar Mihalek, Danilo Turk, Milan Babič, Edi Pavlovič, Livio Jankovič, Stanko Babič, Jože Cesar in Miloš Stergar.
Odbor vabi vse igralce, ki bi se čutili sposobne, da se prijavijo na začasnem sedežu v Ulici Machiavelli, 13, II. Casa je malo, ker se prven-
stvo začne konec meseca in je treba takoj na delo.
land), Ivor Allchurch (Swan-
sea), Clarke (Manchester Ci-
ty>-
V nadaljevanju prekinjenih
partij šahovskega turnirja v Stockholmu je Averbssch premagal Steinerja, partija PiSnik-ZAGREB, 7. — Na sestanku j Eliskases pa se je končala ne-
Prihodnje leto obnovljena dirka po „Hrvaški in Sloveniji"
tajništva kolesarske zveze Jugoslavije so sklenili, da bodo leta 1953. zopet priredili mednarodno kolesarsko dirko «Po Hrvaški in Sloveniji«. S tem bo jugoslovanski kolesarski šport zopet lahko prišel v stike z dobrimi mednarodnimi cestnimi dirkači.
Mihalič je v soboto dosegel na 10.000 m rezultat, ki je deveti na svetu vseh časov!
Lestvica tekmovalcev, pod 30 minutami:
29:02.6 Zatopek (CSR)
29:23.8 Nystroem (Sved.)
29:24.6 Schade (Nem.)
29:27.7 Heino (Finska)
29:29.4 Mimoun (Fran.)
29:31.4 Anufriev (ZSSR)
29:46.0 Albertsson (Sved.)
29:48.4 S&ksvik (Norv.)
29:48.6 MIHALIČ (Jug.)
29:51.2 Jansson (Sved.)
29:51.4 Posti (Fin.)
29:51.8 Sando (VB)
29:52.6 Maieki 29:54.0 Schtocken (Nem.)
1950 1952 1952 1949 1952 1952
1951
1952 1952 1952 1952 1952 1939 1952
NEW ORLEANS. 7. — Sodnika Ashtona Donzo je zadela srčna kap med sojenjem boksarskega dvoboja Virgo - O’ Brien. V šestem krogu je nenadoma padel v nezavest in nekaj minut kasneje umrl.
LONDON, 7. — Enajstorica Gallesa, ki bo nastopila 18. t. m. v Cardiffu proti Škotski:
Shortt (Plymouth) - Lever (Leicester), Sherwood (Cardiff) - Paul (Manchester Ci-ty)> Daniel (Arsenal), Burgess (Tottenham) (cap.) - Foulkes (Newcastle), Reg Davies (Newcastle), Ford (Sunder-
cd ločeno.
PORAZI REPREZENTANCE SO RAZDELILI JAVNO MNENJE
Rešitev avstr, nogometa
je v WM sistemu?
Zanimive izjave znanega igralca Ocu/irka -Za zgled jemljejo Jugoslavijo in Madžarsko
DUNAJ, 7. — Z izjavo listu
«Sport und Toto» je Ernst Ocvvirk, ljubljenec dunajskega občinstva, začel križarsko vojno proti staremu avstrijskemu načinu nogometa.
To vabilo ki sistemu ima videz senzacionalnosti. Kdor bi še nedavno objavil nekaj po-
SS5S5! 38
ANGLEŠKE TEKMOVALKE V LAHKI ATLETIKI NA ZE-LEZNISKI POSTAJI V NEAPLJU OD LEVE PROTI DESNI, ZGORAJ: SEABOURNE (80 M OVIRE), HAMPTON (200 M), SPODAJ: CAWLEY (SKOK V DALJINO) IN CHEESEMAN (200 M). NA DVOBOJU SO NEPRIČAKOVANO ZMAGALE ITALIJANKE (47—46) IN VSAJ DELOMA MAŠČEVALE PORAZ MOŠKIH KOLEGOV V ZAGREBU
dobnega, bi bil na mestu obtožen nogometne veleizdaje. Zanimivo je, da je to akcijo začel ravno aktivni igralec. Vendar pa so že tudi mnogi trenerji uvideli koristnost WM sistema. Qcwirk je o tem govoril med drugim z Walter-jem Nauschem ter trenerjem Wack.erja in državne reprezentance Edijem Fruehwir-thom, kateri je med drugim izjavil: Mislim, da ne moremo mimo dejstva_ da naši nasprotniki dosegajo z WM sistemom velike uspehe. Jaz sem-začel ;grati na nov nač'n s svojim moštvom to soboto in mislim, da bodo v enem letu povsod v Avstriji zapustili «dunajsko šolo«. WM sistem je najbolj racionalna razporeditev igralcev, ni pa nujno v nasprotju z našo tradicijo. Podajanje s kratkimi pasovi se da uveljaviti tudi v WM sistemu, še bolj, saj so trije napadalci namenjeni samo ofenzivni igri«.
Podobne izjave so dali tudi Hans Pesser, trener Rapida in Willy Hahnemann od Vienne.
Bistvo Ocwirkove izjave: «Stil igre mora biti moderniziran, to je moje trdno prepričanje. V modernem nogometu je skoraj pravilo igra človeka proti človeku. V zadnjih letih smo iskali kompromise s tem, da je desna zveza pomagala letečemu srednjemu krilcu in smo tako igrali tkzv. sistem dveh srednjih krilcev. Ta kompromis se je izkazal kot nekoristen, ker je oslabil napad*.
Do debate in razcepljenja avstrijskega javnega mnenja so prinesli porazi proti Angliji in Jugoslaviji ter neodločen izid tekme v 2enevi. WM sistem ima vedno več pristašev. Vendar je malo verjetno, da bi Walter Nausch preusmeril svoje igralce do prihodnje mednarodne tekme 19. oktobra proti Franciji.
Častni predsednik Vafda Mustafa Nahas je danes govoril pred skupino novinarjev in med drugim izjavil:	Pripravljen
sem stopiti pred sodišče in ovreči obtožbe na moj račun. Znatno premoženje Nahasove žene je dalo povod za številne govorice in trenutno se o tem že vodi preiskava. Poleg tega ni izključeno, da se bo moral Nahas zagovarjati zaradi malverzacij in izrabljanja oblasti v prid bivšemu kralju Faruku, ki so jih zagrešili trenutno pridržani voditelji vafdistične stranke. V egiptovskih krogih prevladuje sicer mnenje, da Mustafa Nahas osebno ne bo obtožen, marveč, da bo prisiljen, odpovedati se vsaki politični aktivnosti in se odreči predsedstvu stranke. V tem primeru bi položaj Nahasa ne bil predložen ejmracijski komisiji, kakor je zagrozila vlada, ako bi se njegovo ime pojavilo na seznamu nove vafdistične stranke.
Z dekretom ministrskega sve-•ta je bilo danes odstavljenih pet visokih sodnikov. Med njimi predsednik sodišča, kateremu je bila poverjena zadeva pokvarjenega orožja, dobavljenega egiptovski vojski med vojno s Palestino.
V znak protesta zaradi de-misije Nahasa je določeno število članov stranke poslalo bivšemu predsedniku Vafda brzojavke z izjavo: «Ni Vafda brez Nahasa«; obenem mu javljajo, da izstopajo iz stranke. Nahas je s svoje strani objavil poročilo, v katerem poziva vse odstoipivše naj ostanejo v stranki, da bo lahko ohranila svojo moč in še nadalje služila državi pod vodstvom novega predsednika.
Radio Kairo je javil danes popoldne, da bo drugi tajnik v zunanjem ministrstvu Ahmed Aima odpotoval jutri v Italijo m izročil važno politično Korespondenco egiptovskemu opolnomočencu v Rimu. V >xJuaji ni bilo pojasnjeno, ali se ta korespondenca nanaša na kralja Faruka.
Bivša egiptovska kraljica je danes popoldne izjavila dopisniku «AFF», da so govorice glede njene skorajšnje ločitve brez vsake podlage. Narriman, ki se sedaj mudi v Lausani, bo čez nekaj dni znova odpotovala v Italijo.
Eksplozija v mehiški tovarni
streliva
M£XlKO CITY, 7. — V bližini Mexiko Cityja je nastala v tovarni streliva eksplozija, ki je zahtevala življenje petih oseb, 12 pa je bilo ranjenih. Eksplozija je bila tako močna, da je razrušila zidovje, ki je pokopalo številne osebe. Oblasti ne verjamejo, da bi bila to sabotažna akcija in pripisujejo nesrečo veliki občutljivosti svinčenega nitrata, ki ga uporabljajo pri izdelovanju sprožilcev granat.
KINO
V T K S T l'
i Rossetti. 16.30:
E. vvilliams, R. Skelto 't, ft Excelsior. 16.30: «Fanfan line« G. Lollobrigl«3-Nazionale. 16.30: tirjev«, film o italijanske«
rv6fs
lesnfcce«, R. i*ou,’,nn.
Filodrammatico. I6-	•
maščevalca«, J-	trij*
Arcobaleno. 15.30: «Bong» avanturist*.	Fra0<<s	n*
Asi ra Rojan.
dirkah«, D. 0 ^ ^jja Alabarda. 16.00:
Salomona«, S. GJ^,3'etap»’ Armonia. 15.30:	^	tvo-
Ariston. 16.00: «V S ja«, Betty Grabit- . aot-Aurora. 16.00:	„
no!«, N. O1S00* ^ me * Garibaldi. 15.00: &. .
stala Uubeze«. M boi”1 Ideale. 16.00: «TaRy H#sU»-
Impero. 15.30.
lepa«, J. P°weU- a prrfe*-Italia. 16.00: lostjo«. C.	V***
Viale. 16.00: «Bran»~
W. Beery.	6 00:	«VSl **
Kino ob morju. _jrio. ______
smejijo«, To**- Yvoon* -Moderno. 16.00. & cesina«, J.
Savana 15 30:jN	}(^
ci», J. Garianu.	w
Vittorio Veneto. 1^,, na ljubezni«. ' ,vražji V* Azzurro. 16.00:	1hern.
R. Taytor, L-	J?
Belvedere. 16	00-	Q	nar*
posiuša«, S	La“jegbva
Marconi. 16.00:« J,e J. Garfield, M-Massimo. 16.00:
W‘ H°'.en- ,«00- «3*^
Novo cine. 16,00.
T. Povver, B. ^ , objeB “ Odecn. 16.00: «30»** rošimo«. B.	^
Radio. 16.00: <&*** v tujski Zg?«*** Venezia. 16.w.
Fairbanks, E. C
RADI?
254,6 ra ali 1178 j}JJ
SREDA, *•	t.#>£
6.45 Pogovor z roči i a. 7.15
ll.CO Pisan spw*“ vri, p glasbe. U.15 Poročila. 13.45 Od ^ nes. 13.50 Domači zv lU5,,.# Triglava do	f
rodne pesmi. 191 Koncert Kom orne?3 -/■'% & sta. 21.30 GlasbO^JT^^jot. svet in čas. 22.00 pt#9 okrog. 23.10 Glas«
23.30 Zadnja P°roe
TB* *	m
306.1 m a** * jjg* 11.30 Lahki or»% f*
vsakega 1	1
13	“ va
14
WASHINGTON, 7. — Poveljstvo ameriške mornarice je sklenilo z družbo <(Glenn Martin« dogovor za zgraditev prvega ameriškega hidroplana na reakcijski pogon. Posebnosti letala bodo ostale tajne. Hidro-plan se bo imenoval «275 Sea-master« in sodeč po nekem uradnem poročilu, bo popolnoma drugače izdelan kakor dosedanji.
akega nekaj.
.0 Operna vanski motivi.	*	&
14.15 Pestra	coPl&
Plesna glasba. »■ nata za violin«	19 »* V,	&
Podeželska	?.
in fantazije. J9-	20.30
ija. 20.45	.20JZftf
alni kvartet-Simfonija & _ inista Lju<Je 23-1®
.50 Večerni Plc>'
l.
Dvorakove vzgoja. 2" ‘
Vokalni
vič: violi 22.;
t K 8 ? '*
■00 1(01 ^
ssanta (<NW gl^,^ $ Gledali^3 25 ske pesm*. ’ la»" ■
11.00 Lirai Moupassanta
13.25 Glt** Francoske
oske peSfni.
18.00 OpernJ j 0o ,[Wy
#»ni vari^^iailfcfc
Glasbeni
variete.
Samarcandi«
Poročila.
327, 12.00 stralna 13.15 dlje derika oper. Polke dnevnik klavir Natinov nikov, manadn 22.30 "
ila.	.	j	A
-1 m
Lahka glasba.
Znane	u
mojstrov. 1 lgo0 , l>-^
- Chopina. J
B 30 Rad Jsk' ^ in valč^.	^
c. 19.« B3»' 2(1.°°
,,n orkester- jD P" ftr r. Ljub«enr^ 2’-^
-adiljska	*°
koncert.
Nočni konce«1'
WWW%W^%V%n.*^WWWWWWtWJV*»'
Challeb
Ujhckmh
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač j
Sbradaskl Jinks Je vzdihnil, teakor da Je trdno prepričan, da ima zelo malo vzroka za smeh, in na povelje, naj zapiše ovadbo dame v protokol, sedel ter pisal.
«Ta Človek torej, ta Pickwick, je glava vsega tega Ce prav razumem?* je vprašal župan, ko je bil protokol napisan.
«Da,» Je odgovorila dama srednjih let.
«In oni drugi nemlrnež, kako se Imenuje, gospod Jlnks?» «Tupman, gospod.«
♦Tupman je drugi?*
«Da, gospod.*
«Druga glavna oseba, pravite, da Je Izginila, madame?* «Da,> Je rekla gospodična Witherfieldova in zakašljala »Dobro,» je rekel župan, «to sta gotovo dva taka grlorezca lz Londona, ki sta prišla sem, da bi morila podanike Njegovega Veličanstva, ker mislita, da je tako dale’ od prestolnice roka pravice preslaba. Ampak jaz jima pokažem, po tem je žmah. Gospod Jinks, napravite zaporni ukaz. Muzzle!«
«Da, milost *
«Je Grummer spodaj?*
»Da, milost.*
«PoSljtte ga sem!*
Poslušni Muzzle je šel in se kmalu vrnil s starejšim gospodom v podvihanih Gornjih; posebno se je odlikoval po rdečem nosu, hripavem glasu, površniku tobačne barve in nemirnem pogledu.
«Grummer!» je rekel župan.
»Prosim.*
«Je v mestu že mir?«
• Precej, gspud! Ta punt se je malu unesu, ker so se fantalini razbejžal h crickete.*
«Le energično nanje, Grummer, v takih časih,* je rekel odločno župan. «Ce že nič več ne velja avtoriteta kraljevskih oblasti. proglasimo preki sod. Ce ne morejo civilne oblasti več čuvati oken. bo vojaška moč čuvala civilne oblasti in okna. Tako je vendar po naši ustavi, gospod Jinks?*
<Gotovo, gospod,* je rekel Jinks.
»Izvrstno,* Je rekel župan, ko je podpisoval zaporni ukaz. »Grummer, pripeljite mi te-le osebe danes popoldne. Najdete jih pri .Vehkem belem konju’. Ali se še spominjate na primer z Dumplingom iz Middletrsexa in z Bantamom iz Suffolka, Grummer?*
Gospod Grummer je dal z glavo znamenje, da na nekaj takega nikoli ne pozabi, kar pa sicer res ni bilo tako lahko, ker ga je župan na to vsak dan spomnil.
»To je se bolj protizakonito, to je še večje motenje miru, še hujše poseganje v pravice Njegovega Veličanstva, Grummer! Dvoboj je vendar ena najbolj nedvomnih pravic Njegovega Veličanstva, kaj ne, Jinks?*
»Magna charta to izrečno poudarja, gospod,* je odgovoril gospod Jinks.
«Eden Izmed najlepših biserov v britanski kroni, ki jo Je Njegovo Veličanstvo Izvilo politični uniji baronov, kaj ne, go-
spod Jinks?* je rekel župan
«Sevcda, gospod,* se je glasil odgovor gospoda Jinksa. «Dobro,» je rekel na to župan in se ponosno vzravnal »Njegovih pravic ne sme nihče kratiti. Grummer, preskrbite si asistenco m izvršite to aretacijo čim prej. Muzzle!*
«Da, milost!*
«Odvedite to damo ven-*
Gospodična Witherfieldova Je odšla, globoko začudena nad učenostjo in bistroumnostjo županovo. Gospod Nupklns je .šel jest, gospod Jinks se je poglobil sam vase, kar mu je bilo edino zatočišče, izvzemši zofo (iz katere se je dala napraviti tudi po-stelja in ki je bila ves dan zasedena po družini njegove gospodinje) in gospod Grummer je odSel. da bi z izvršitvijo danega ukaza zmil sramoto, ki Je bila danes zjutraj storjena njemu in drugemu zastopniku Njegovega Veličanstva — biriču.
Medtem ko so se vršile te stroge in odločne priprave za vzdrževanje miru v deželi Njegovega Veličanstva, so sedeli gospod Pickwick in njegovi prijatelji mirno pri mizi. niti zdaleč ne sluteč velikih dogodkov, ki naj bi prišli, in vsi so bili zelo zgovorni ln veseli. Gospod Pickwick je ravno pripovedoval v veliko zabavo svojih prijateljev ln zlasti gospoda Tupmana o svoji nočmi pustolovščini, ko so se naglo odprla vrata in Je zoprn obraz pogledal v sobo. Oči tega zoprnega obraza so nekaj sekund zvedavo gledale gospoda Plckwicka in vse je kazalo, da so bile zadovoljne z rezultatom svojega poizvedovanja. Zakaj telo, ki mu je pripadal ta zoprni obraz, se je počasi zmuzalo v sobo in tako so Pic.kwlckovci videli celotno postavo starejše osebe v podvihanih škornjih. Da torej ne pustimo či-tatelja v mučni negotovosti, povejmo kratko, da so bile te oči gospoda Grummerja m telo istega gospoda
Vedenje gospoda Grummerja je bilo sicer primerno njegovemu poklicu, a vendar zelo čudno. Prvo, kar je storil, je bilo,
0 ^ ^
da je od znotraj zaklenil vrata; potem si	je	V°	,
teni obraz in celo z bombažastim robcem, ™ lednjifi J® buk na najbližji stol ter vrgel vanj robec’ ^tveno kratko palico s kronico lz medi ter jo dostoja tegnil proti gospodu Pickwicku.	n to Zv°\n V*
Gospod Snoagras je bil prvi, ki je pr erja, v°l Strmel je nekoliko minut v gospoda Grumm Je rekel s poudarkom:	soba!>
Dl'
»Tukaj je zasebna soba, gospod, zas® Tefcel:	'ji
Gospod Grummer je zmajal z glavo ln ^neg®'	M
«Pred Njegovim Veličanstvom nej n_ Kcer pra'
tijo.
«rrea Njegovim Veličanstvom in-M ** gcer tru se prag prestuopi. Taka je postava, fcn hiša Angleža njegov grad. Ampk tu je	drug£ga"^
Pickwickovci so začudeno gledali	sDod
»Kdu je gspud Tupman?* je vPraža .f^nostjo s poda Pickwicka je namreč s svojo ostrogi tuP111 '»r. »Moje ime Je Tupman,* Je rekel S°gospod	'
i?!
ctvBgJl
«Muj6 ime je Zakon,* je odgovoril S1 «Kako?» je vprašal gospod Tupman- ^Zalc0n _ »Zakon!* je ponovil gospod Grunim- •	rnlijž 1	r*
vršilna oblast, tu so moja imena. In tu	.	e	rj
tukej ukaz na ime Tupmana in tuke|. VellL3 ^.di-muotnje miru zuor našga vladarja, Ns	,n uSe u	J
in bianco u tem izjemnem prmire izstav	^	'Z	t
ran vaj, Plckwick in Tupman!*	vDra>al	tj?
»Kaj hočete s to nesramnostjo?* J* Vn1 zaP115 pfl
«Kaj hočete s to nesramnostjo?* J« . j0 za planil kvišku. »Zapustite to sobo.	pote«1
»Hej!* Je zaklical gospod Gru^mJL’bbley!> k vratom in Jih za dva palca odprl- «	i^,
<Tukaj!» se je nekdo oglasil na ^ Grl »Pejte sm, Dubbley!> Je zaklical e	^aijeVa™
Glavni urednik BHANKO BABIC — OtJg. oredtilk STANISLAV KfcNKO. — UKE1JNIKTVO. ULICA MONTECCH1 St 6, 111 nad. - lelefon Stev.
In 94-638 — Pottnl predal 502. — UPRAVA: IUJCA SV FRANČIŠKA St 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8 30	12 In od 15 . 18 _ t«.
73-38 —'cene oglasov: Za vsak mm vtSine v Urini 1 stolpca: trgovski 60, tlnantno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm Strine 1 stolpca *a vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski lavod ZTT — Podrnž.: Gorica Ul S Pelltco l-II.. Tel 11-32. — Rokopisi se ne vračalo.
NAROČNINA: Cona A: meseCna 360. PoStril tekoči ratun STO
četrtletna »00
polletna 1700. celoletna 3200 lir. red. ljud. repub. JUK1,slaVlJ^'1£l*ega ZVU: Zaloiništvo triaSkega tiska, Trst 11.5374, - za Jugoslavijo: Agencija deinokfa'^ t)jKa p-L|ubl)ana TvrSeva 3» tel 200' trkočl račnn pri Komunalni banki v Ljubljani S-l-90332-7 — Izdaja Založništvo ,rZa
ZO-2'