VSEM BRALCEM PORABJA ŽELIMO BLAŽENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 21. decembra 1998 0 Leto Vili, št. 25-26
Božič pomeni - mali Baug, ka je Baug tö biu mali. Ce rejsan so prej nistarni pri-hajali v betlehemsko šta-lico gledat, če mali Jezoš že za istino odi, kak so edni tutnivali. Če bi odo, te bi gnesden mali mlajši, gda sé narodijo, tö Včasik tackali. Tak pa je trbej čakati eno ali dvej leti. Na tau, ka sé je Baug naraudo, je tö več gezaro lejt trbelo čakati.
V	Somboteli so že na začetki decembra božično go-rokinčali in vöposvetnili Kralovo ulico (Király utco). Reklame-Galame-Salame... Mogli bi eške čakati. Mlejč-na (rimska) cesta na nebi je tö nej tak gratala, ka je žü-pan v oblakaj dau vöpos-vetniti paut, liki sé je te vö-vožgala, gda so angeli stali na Angelski cesti in čakali, ka sé Jezoš narodi. Njine düše so sé blisketale od veseloga pričakovanja.
Na enaj več stau lejt staraj špitalaj od Smileni sestré etak piše: „Naša vrata so odprejta, našo srca pa eške bole.” Što má na stežen , odprejte srce, tisti nekoga čaka. Nekoga moraš irneti rad, pravi slovenski pesnik.
V	betlehemski štalici je buma mraz biu, tak vejte, nej aukna, nej vrata. Pa tam leži betežna Devica Marija z malim Detetom, malo bi trbölo zaküriti. Zato je Sveti Jaužef üšo pastere malo vau-geldja prosit. Té so takše čemerasto pisove meli, ka so s svojim divdjim lajanjom pa škrpitanjom nikoga nej paulek cuj pistili. Gda je Sv. Jaužef prišo, so čakali z lajanjom. Tačas ka je Jezoša Oča nej odišo z vaugaldjami. Inda svejta so pri nas v Porabji na sveto nauč brojco,
Boži (bi)č?
Smo veseli od pričakovanja?
rastove vejke pa listke lüčali v künji pod Sto pa tisto vužgali. Pri tom ognji so sé segrejvale pokojne düše, štere so tisto nauč nazaj odite. Kak do sé siraute segrejvale, če je ne čakamo, če nemamo odprejte nase dveri pa naša srca?
Mejmo odprejte svoje dveri pa srce, ka je trnok dosta siraut pa siromakov na tom svejti tö. Zagnimo našoga čemerastoga (düševnoga) psa tanazaj v pénsko üto, če pridejo malo vaugaldja prosit. Rejsan nistamin pénsko dé na tom svejti. Malo po-čakajte, prva kak te jim fa-laute talali pa je s kolom od rama gnali. Leko si od vas želejo samo eno lejpo rejč. Gda je kmečno gratüvalo pa sé je Sv. Držina paščila prauti Betlehemi, je Vsakša rauža, mimo štere so šli, začnila cvesti. Bejle lelije, ri-sauske rauže, majkejklinge, spominčice... Od veseloga pri-čakovanja, ka sé v paunači narodi sam Zveličiteu...
Če mo nemerno čakali, ka sé Malo Dejte narodi na sveto nauč, če mo nemerno čakali na priliko, gda pa gde koma leko podarimo kakšo lejpo rejč, nej gvüšno, ka sé od toga zveličamo, nej gvüšno, ka do zatoga volo v tom vel-kom snegej, Zdaj ka Zvün pisov mraz tö tak škrpiče, začnile cvesti bejle lelije, ri-sauske rauže, majkejklinge, spominčice...
Gvüšno pa do začnile blis-* ketati prave božične grüš-kice-düšice... Naše, Vaše in njine.
Jezoš Marija! Pa Sv. Jaužef! Tören paunauč vökové! Morem titi, ka nekake ča-kam.
Francek Mukič
2
Koncert na Ptuju
Mi, ki živimo blizu Monoštra oz. v Monoštru, lahko večkrat uživamo ob koncertih, ki jih prirejajo učenci in profesorji Glasbene šole Monoš-
ter. Vodstvo in učitelji šole se v zadnjih letih veliko trudijo, da bi učenci, ki obiskujejo monoštrsko glasbeno šolo, postali uspešni glasbeniki. Ta namen jih je vodil, ko so leta 1986 navezali prijateljske stike z Glasbeno šolo v Jenners-dorfu, s katero še danes tesno sodelujejo. Na začetku so imeli le nekaj skupnih nastopov, pozneje so pa ugotovili, da bi lahko napredovali, če bi imeli skupni orkester.
Tako od leta 1987 deluje Združeni mladinski godalni orkester glasbenih šol Mo-
nošter in Jennersdorf. Člani le-tega so učenci in profesorji obeh šol. Monoštrska glasbena šola ima dobre stike tudi z Glasbeno šolo Karol Pahor
na Ptuju v Sloveniji. Od leta 1993 prirejajo skupne nastope, obiskujejo drug drugega, med sabo so se spoprijateljili učitelji in učenci. Tudi pri strokovnih vprašanjih si pomagajo. Na IV. evropskem mladinskem glasbenem festivalu so imeli tudi uspešno srečanje. Glasbena šola Monošter je na trilateralnem projektu PHARE CBC (Av-strija-Slovenija-Madžarska) pridobila finančno podporo, iz katere so kupili nove inštrumente. V okviru projekta so sprejeli, da bodo prirejali
koncerte v treh državah.
29. novembra 1.1998 so člani Združenega mladinskega godalnega orkestra obiskali svoje prijatelje na Ptuju. Prijazen sprejem in ogled ptujskega gradu nam bo ostal v lepem spominu. Direktor, gospod Štefan Petek in profesorica, gospa Meta Gregl-Trop sta nas sprejela in pokazala zanimivosti mesta. Zvečer ob pol šestih pa so člani godalnega orkestra monoštrske in jennersdorfske šole začeli s koncertom. Dirigent orkestra je bil Giinter Fiedler, solisti pa Rita Nagy, Dora Kocsis, Judit Vass, ki so igrale na čelo, na klavir sta igrali Barbara Huber in Viktoria Sipos, na klarinet pa Robert Rapli. Obiska seje udeležil tudi gospod Aranyi-Aschner Gyorgy, bivši profesor konzervatorija v Grazu ter skladatelj mnogih lepih skladb. Nastop je požel velik uspeh med poslušalci. Z zadovoljstvom in z lepimi spomini se bomo vsi udeleženci spominjali srečanja. Prirediteljem se zahvaljujemo za prijazen sprejem in obenem jih vabimo v Monošter v goste ter na nastop v naše lepo urejeno mestno gledališče in v naš Slovenski dom.
Erika Koleš-Kiss
Bogato gradivo za proučevanje
12. novembra 1998 je Leon Štukelj praznoval 100-letnico rojstva. O tem dogodku so poročale tako rekoč vse svetovne medijske hiše in o tem dogodku so bili izčrpno seznanjeni Slovenci doma in tujini.
Pisati na široko o tem, kdo je Leon Štukelj, verjetno ni potrebno. Kratko: Leon Štukelj je nosilec šestih olimpijskih kolajn in je najstarejši nosilec zlate olimpijske kolajne na svetu (Pariz, 1924). Poleg omenjenih kolajn je osvojil še 14 prvih, drugih in tretjih mest na svetovnih prvenstvih v gimnastiki. S svojimi sto leti je čil in zdrav in tako rekoč enkrat na leto preleti svet. Je pravi ambasador Slovenije in slovenskega športa v svetu. Za zgodovino pa bodo ostale aktivnosti, ki jih je bil Leon Štukelj deležen doma. Poglejmo najpomembnejše:
• v njegovo čast je bila organizirana na njegov rojstni dan (12. novembra) v njegovem rojstnem mestu
Novem mestu velika državna akademija;
•	istega dne je bil veličastni sprejem Štuklja v Novem mestu, kije bil repriza njegovega sprejema iz leta 1924 pod naslovom "Ave, triumphator";
•	v dopoldanskih urah, 12. novembra, so v Novem mestu odprli veliko razstavo o njegovem delu in življenju;
•	Rotary klub iz Maribora je mesec dni pred njegovim rojstnim dnevom v Mariboru priredil veliko gala pevsko predstavo;
•	Medicinska fakulteta in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani in Olimpijski komite Slovenije so tik pred njegovim življenjskim jubilejem priredili veliki mednarodni simpozij Šport-zdravje-starost. Udeležilo se ga je okrog 150 udeležencev iz 17 držav;
•	izšle so knjige Toneta Vrabla (Celje) "Mož treh stoletij", Frančeka Jauka (Maribor) "Prvih 100 let”, Iva Kuljaja (Novo mesto)
"Ave, triumphator", Antona Šatulja (Stari trg ob Kolpi) "Sokolova mladost" in monografija Slovenske olimpijske akademije (Ljubljana) "Leon Štukelj -100 let: 100 slik”;
•	izšel je koledar za leto 1999 s prvim dnem 12. november Društva Srce; izšla je publikacija "Leon Štukelj - 100 let" Zavoda za promocijo turizma Slovenije; izhajal je podlistek Evgena Berganta (Delo, Ljubljana) Zgodovinski trk v olimpijski orbiti;
•	izšle so posebne znamke v njegovo čast;
•	izšel je katalog za razstavo, zbornik abstraktov simpozija in revija Šport je namenila njemu v čast posebno prilogo.
Kdo izmed Slovencev se lahko ponaša s tako bogatim jubilejnim gradivom? Zgodovinarji bodo imeli v prihodnje še veliko dela! Zaželimo mu še veliko zdravih let!
Rajko Šugman
v
Slovenci na avstrijskem Štajerskem
Program v letu 1999 bo krojil denar
To pa je tudi najbolj zaskrbljujoče sporočilo z občnega zbora Kulturnega društva člen 7. za avstrijsko Štajersko. Prvo in edino narodnostno organizacijo štajerskih Slovencev bo še naprej vodil Branko Lenart.
Na občnem zboru so bili zadovoljni z delom v letošnjem letu, kajti slavnostno so odprli Kulturni dom - Pavlovo hišo v Potmi/Laafeldu. Hiša je bila sicer obnovljena že lani, od tedaj so organizirali v njej vrsto odmevnih in dobro sprejetih kulturnih prireditev, slovesno pa so jo odprli letos.
Toda ob vzpodbudnem dejanju, s katerim so dobili lepe prostore v svojem okolju, kjer živi največ Slovencev, je denar tisti, ki bo krojil program in delo v prihodnjem letu. Denar za obnovo Pavlove hiše sta prispevali Slovenija in Avstrija, kljub temu pa je ostalo nekaj neplačanih računov. Zato bodo morali denar, ki bi bil sicer zelo potreben pri organizaciji kulturnih, znanstvenih in drugih srečanj, nameniti za poplačilo dolgov.
Kakšen bo odnos Dunaja do štajerskih Slovencev, ali bo v duhu prijaznih besed, izrečenih ob odpiranju Kulturnega doma in na srečanju predsednika zveznega parlamenta dr. Hainza Fischerja in predsednika Slovenije Milana Kučana ali enak kakor prejšnja leta, se bo pokazalo v prvi polovici prihodnjega leta. Zdaj je očitno, da štajerski Slovenci ne bodo imeli svojega člana v manjšinskem sosvetu. Skoraj dogovorjeno je bilo, da se bodo štajerski Slovenci vključili v sosvet s koroškimi Slovenci, vendar so v uradu zveznega kanclerja, po pisanju celovškega Našega tednika, odločili drugače. Tu ne gre za formalnost, ampak je članstvo v sosvetu, povezano ob načelnem političnem priznavanju manjšine tudi z denarjem oz. finančno podporo, ki jo Dunaj namenja manjšinam.
Če bo odnos do štajerskih Slovencev vnovič mlačen tudi iz Slovenije, potem se lahko zgodi, da Kulturnemu društvu člen 7 v prihodnjem letu ne bo uspelo nadaljevati lani začetih in letos nadaljevanih aktivnosti v Kulturnem domu - Pavlovi hiši. To pa bi bilo natančno tisto, kar želijo na deželni in lokalni ravni, v okoljih, ki niso naklonjena štajerskim Slovencem. .
eR
OBIŠČITE KOMPASOVE BREZCARINSKE PRODAJALNE (DUTY FREE SHOPE)
NA MEJNIH PREHODIH V HODOŠU IN KUZMI * * *
BOGATA PONUDBA V HODOŠU TUDI PRODAJA ZA FORINTE ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 20. URE
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO BRALCEM PORABJA IN SLOVENCEM NA MADŽARSKEM
Porabje, 21. decembra 1998
3
Štenjé
Pesmi štirih: Zlobec-Pavček-Menart-Kovič
Štirge slovenski pesniki so 1953-oga leta vödali svoje pesmi v knigaj: Pesmi štiri/!. Ciril Zlobec sé je naraudo na Primorskom, Tone Pavček na Do-lenjskom, Janez Menart i Kajetan Kovič pa na Štajerskom.
Ciril Zlobec sé v svoji pesmaj spomina tisti cajtov, da je biu mali pojbiček, mladi legen.
VKladost
S smehom
svojih neukročenih let razmaknem vsako jutro sive hiše naše tesne ulice da preko nje se s pločnika na pločnik vzboči silni slavolok visokega neba.
Moj mladi smeh v veselem valu izpira umazanijo z ulice, in kamor stopim, pot je čista: blata in prahu nogš mi ne poznajo.
Kaj mi mar, če za menoj ta val uplakne, če umazanija vrne se na pot
in se te stare, sive hiše stisnejo spet skupaj in kot zlobne starke
šepetajo za menoj:
Kam? Kam? Kam?
Nikamorl
Kajti, če se le obrnem, s smehom
svojih neukročenih let razmaknem spet te stare, sive hiše in prek ulice bo s pločnika na pločnik spet se bočil sinji slavolok visokega neba.
Fiatalság
Fékezhetetlen éveim mosolyával széttolom minden reggel szűk utcánk szürke házait,
hogy e tágasságban az egyik járdától a másikig érhessen a magas égbolt roppant diadalíve.
Ifjú nevetésem vidám hulláma lemossa az utca szennyét, és akárhova lépek, tiszta az út, sarat, port lábam nem ismer.
Mit érdekel, hogy utánam belopózik újra az a hullám, szennyes lesz megint az utca,
s az öreg, szürke házak ismét összébb szorulnak, és suttogják utánam
< gonosz vénasszonyokként. Hova? Hova? Hova?
Sehova!
Mert ha visszafordulok, fékezhetetlen éveim mosolyával széttolom ismét a sok öreg, szűkre házat, s az utcán át az egyik járdától a másikig felépül megint a magas ég fénylő diadalíve.
(prevod: Dezső Tandori)
Tone Pavček je piso prausne pesmi o človeškom živlenji pa dosta pesmi za mlajše tö. Najbole radi majo mlajši njegove knige, štere majo	naslov: Čenčaríja
(Klajfe). V ednoj pesmi tö tau piše, ka lidge nücajo prausne reči: krü, lübezen, dobrauta. golaub, mravla ptt.
Preproste besede
Treba je mnogo preprostih besed,
kakor:
kruh,
ljubezen,
dobrota,
da ne bi slepi v temi vaksotčtben, na križpotjih zašli s pravega pota.
Treba je mnogo tišine, tišine
zunaj in znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi, pojemajoči glas
golobov,
mravelj,
ljudi,
src in njih bolečine
sredi krivic in vojska,
sredi vsega tega,
kar ni
kruh,
ljubezen
in ne dobrota.
Egyszerű szavak
Egyszerű szavak kellenek most,
mint
kenyér,
jóság,
szeretet,
nehogy eltévedjünk a
ha keresztúthoz érünk.
Csönd kell most, hatalmas csönd,
odakint, idebent,
hogy a hangyák,
galambok,
emberek
gyönge, veszendő
hangjait kihalljuk,
a ragaszkodó szívek neszezését
a bűnök és a háborúk zaja közül,
mindama dolog
közül, ami nem
szeretet,
jóság,
kenyér.
(prevod: Magda Székely)
Janez Menart piše o prau-sni lidaj, šteri niso zado-volni s svojim živlenjom, ka se z njimi vsikder samo lavo godi. Tau je prej bilau njim dano, osojeno, prauti torna nika ne morejo.
Sončni zahod
Dobra, črna senca križa čez gomilo pada.
Zvrnjena leži ob grobu rjasta čelada.
Skozi luknjo v njej bled žarek tiho lije vanjo, kot da kaže: tule šla je krogla skoz lobanjo.
Naplemente
A sírdombon egy fakereszt sötét, hosszú árnya ráesik a halott harcos rozsdás sisakjára.
A kis kerek résen átüt a nap rőt sugára. s mutatja: a gyilkos golyó útját merre járta.
(prevod: Zoltán Csuka)
Kajetan Kovič je v mladi lejtaj takše pesmi piso, v steraj sé je žaurdjo zavolo nesrečne lübezni, lagvi cajtov, lagvoga sveta in lüstva. Kisnej je pa dosta lejpi pesmi napiso za mlajše (napril. Moj prijatelj Pikí Jakob, Maček Müri,
Žmaj Direndaj)
Psalm
Blažena nerazumnost živali,
ločena od besed, ki so dane človeku,
da se z njimi do nesporazuma zastrupi.
Blažena skupna tema črede in samotarjev
pred podobo sveta, ki je ne meri duh,
ampak čuti, začudeni nad stvarmi.
Blažena, ker si onkraj zlega in dobrega
zajezena v nagon, ki ti vlada in sodi
in ti odmerja korak in izbira družico za noč.
Blažena, ker še tisti, ki jim je dana beseda,
tvoje blaženstvo čutijo in hrepenijo
v svojega bitja nezavestno temo.
Zsoltár
Áldott az állatok értelmetlensége,
melyet nem mérgez félreértéssel
az embernek megadatott szó.
Áldott a csordák és remeték közös sötétje,
melyben a lélek nem fejtegeti a világot,
csupán a dolgokra ámulva, megérzi.
Áldott e megérzés, mert túl a rosszon és a jón
az ösztöne vésődik, mely urad és ítélőd,
mely lépteidet kiméri és kijelöli éjszakára a párod.
Áldott, mert még akiknek a szó megadatott,
azok is érzik és sóvárogják a te üdvöd,
leikiismeret nélkül lényük sötétjében.
(prevod: István Tótfalusi)
Marija Kozar
Porabje, 21. decembra 1998
4
Zimski utrinki
V 60. in 70. letih so bile še »prave« zime. Porabske vasi so bile pokrite z debelo snežno odejo od novembra pa tja do februarja, marca. Zimske radosti niso bile omejene le na redke dneve, kot se to rado dogaja v zadnjih letih. V tistem času smo imeli vsi enake sanke, eni celo doma narejene smuči. Sankali smo se na »Djergonom brejgi«. Ta »brejg« je bil zelo strm. Vsaj kot otrok sem ga doživljala tako. Mi smo se brez strahu spuščali po tem griču in smo neštetokrat pristali v potoku, kije tekel nedaleč od vznožja griča. Domov smo šli šele takrat, ko smo bili popolnoma mokri, premraženi in nemalokrat čisto plavi od udarcev. Kljub hudemu mrazu in pomanjkljivi obleki in športni opremi smo neizmerno uživali.
•k ic -k
Zdaj pa gre zares in Ljubljana res postaja iz minute v minuto bolj bela, kajti sneži že od jutra. Ob takem sneženju me obdajajo spomini na tiste čase, ko sem še živela v Porabju. Bilo je, če se ne motim, 1. 1985 ali 1. 1986, ko je neko nedeljsko noč zapadlo približno pol metra snega. No, o tem, da bi šli v službo, sploh ni bilo govora, saj avtobusi niso vozili. Takrat se ljudje pozimi (še) niso vozili z avtomobili, ni bilo ne terenskih vozil, ne zimskih gum in verig. Avtomobili so počivali v garažah, moja Škoda pa v skednju. Z mamo sva šli v vas, opremljeni z lopatami. Odmetavanje snega (takrat so ljudje še odmetavali sneg od hiše do hiše) je bilo naporno. Cela vas je bila na nogah. Z mamo sva šli k »Djauklinim«, z Marijano sva celo telefonirali (iz edinega telefona pri vaškem kulturnem domu) v monoštrski Kulturni center, da naju ne bo v službo. Pri njih seje zbrala cela družina in smo kramljali v topli kuhinji ob vgrajenem štedilniku. Domov grede sva z mamo šli v trgovino po zaloge, kajti nihče ni vedel, koliko časa bomo odrezani od sveta, od civilizacije. Od trgovine grede sva se oglasili še pri neki družini, tam so bili ravno tako vsi zbrani v kuhinji. Skratka, bilo je čudovito. Čas se je ustavil in bili smo kot ena velika družina. Vsi smo bili navadni ljudje in nič drugega. Hoja domov je trajala dolgo, bila sem čisto premražena, toda v srcu mi je bilo toplo. Ne vem, zakaj, toda vsakič, ko močno sneži, se spominjam tega snežnega ponedeljka in sem neizmerno zadovoljna, da sem takrat doživela lepoto narave in toplino ljudi.
Kaj je to? Leta? Domotožje? Oboje?
Gledam skozi okno in opazujem otroke, ki se s plastičnimi »lopatami« hrabro spuščajo na umetnem gričku, na skupnem dvorišču.
Ne vem, zakaj, toda pred mojimi očmi se pokaže »Djergoni brejg«, zasnežena sakalovska, porabska zimska idila in me stisne pri srcu, ko se zavem, da današnji mestni otroci v kombinezonih in z lopatami nikoli ne bodo doživeli zime na način, kot sem jo jaz.
KMH
Ljubljana, 10. december 1998
Pismo iz Sobote
Svejtki in kakši dar tö
Na, že sam palik ge med vami. Če sé pitate Zakoj, te vam včasi vöovadim. Tou je pa zatou, ka je moja tašča Regina, trno čedna ženska, trno čemerna ženska gratala. Takša pa je gratala zavolo toga, ka je, kak sé ške spoumnite, bila betežna, nej vam je mogla napisali pisma in je zavolo toga ranč niške nej ža-losten biu. Bilou je cilou čistak nači. Nej, ka bi stoj žalosten biu, ništerni so ške veseli bili, ka je prej nej pa vse vküp zamotala pa namotala pa zvejzala. Prajla mi je, ka naj samo ge tadale pišem, dokejč si una kaj trno čednoga vö ne zbrodi. Naj bou! Dokejč de una brodila, mo ge tadale piso za te naše novine, pa vüpo, ka de dugo, dugo, tak najbole dugo brodila. Zdaj pa te trbej neka napisati, gelte bar.
Svejtki so pred nami, tou je tak gvüšno, kak je gvüšno, ka za kmico pride den. In tou do dugi svejtki. Pravzaprav so sé svejtki že začali, bar pri nas v Soboti. Kak vejte je sobočki pat-ron Miklauž ali sv. Niko-laj. Pa tou tö vejte gvüšno, ka je v Soboti vsikšo leto na Miklaužovo velko senje, na sterom sé vküp najde tresti pa štirideset gezero lüdi. Na, kak Zdaj že vejte, naši dugi svejtki so sé začali že tam na tom senji. Rejsan je, ka je bilou prejk trijstou štandov, na steri je človik leko küpo, ka njemi je srce poželejlo. Dapa, na vsikši tej dvajsti je prišo eden, gde sé je pijača pa gesti odavalo. Vidite, na tej mestaj so gezerke vö iz bukse letele v druge bukse. Rejsan, ka je sunce sijalo, dapa, bilou je mrzlo kak v Sibiriji. Pa ka si ne bi brodili, ka je naše lüdstvo tou kaj moutilo. Čistak nika. Ojdli so od šanka do šan-ka, kak če bi sé v največjoj
vročini ladili z mrzlo pijačo. Vej, ka vam povem po istini, ge bi tö išo na kakšo kupico küjanoga vina, dapa nejsam emo časa, zato vam tou tak ne-voščeno pripovedavao!. Dejmo tadale po tej naši dugi svejtkaj. Zdaj, gda leto prouti kraji de, sé po slüžbaj zgučavlejo, kak pa gde do sé slejdnja v tom leti tak malo doli seli pa kaj spili pa kaj pogeli, ka sé prej tou tak šika. Tak Zdaj, ojdite po Soboti, v skur vsikšoj krčmej leko vidite kakšo veselo drüžbo. Tak leko srečate ali pa te leko srečali zidare, doktore, kelnare, lidi z občine, z bi-rovije, vučitele, novinare, policaje, sabolice, prejg-nje, slejgnje in tak ta dale. Zdaj pa te če človik srečo ma, gda v takšo krčmou stoupi pa ma med temi lidmi kakšoga spoznano-ga, te ga gvüšno vcuj pozove. Zato pa, ka je Sobota ške bole mali Varaš, v sterom sé vsi poznamo, je ja-ko žmetno, ka te ne bi stoj bar inouk tak pouzvo. Nas, ka smo vküper v slüžbi pa je ške niške nej tak pouzvo, naj z njimi gejmo pa pigejmo. Pa vejte Zakoj? Vsikši v tom Varaši Vej, ka smo vse dol zavertivali in vejo tou tö, ka nemamo pejnez, ka bi si tak malo za kunec leta doj sejli. Tak si te brodijo, Zakoj bije zvali za Sto, če pa uni nedo zvali nikoga, ka ranč nika nedo meli. Vej pa nej ka bi nevoščeni biu, dapa...
Svejtki so zavolo toga tö, ka vsi že na velko kü-püvlejo darouve za božič pa za nouvo leto. Baute so pune kak že dugo nej. Tam ge najbole falo odavlejo vse eden prejk po drügom odijo. Küpüvle pa sé vse, ka sé küjpiti da. Po tom, ka Vidim, si leko brodim, ka ranč telko lüdstva nega v tom našom Varaši, ka vse
lidje küpüvlejo. Tak vö-vijdi, ka vsikši dobi bar eden dar za eden den v leti. Gvüšno sé palik spitavate, ka mi je Zdaj nous palik gora počo? Vej mi je pa rejsan! Kak mi ne bi, če pa moram prekleto pasko meti, če škem kakši krajcar tadati, ka mlajšom kaj küpim. Ranč ne vem, če mo emo ške kaj pejnez, ka küpim dar za mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Zato takšo malo vü-panje mam, ka mi una gvüšno kaj küpi. Zdaj ka je betežna bila, je za nekaj časa ta njala šoulo za auto voziti, pa BMW-ja sije ške tö nej küpila, Vej te Zdaj pejneze ške zato ma. Samo si ške moram vözbrodili, kak naj una zvej, ka bi ge škeu meti. Gvüšno je tou, nücam nouvi bot za ribiti, dale nücam ške edno dvejstou litersko bečko za mojo pivnico, te nücam ške vcejlak najbole nouvi pa moderen računalnik pa prouti kakšnim pejnezom tö nej bi nika emo. Tak mam vüpanje, ka ta moja tašča Regina, trno dobra ženska, že nika zvej, ka vse si ge želim dobiti za dar. Vej pa če ne more vse tou, te leko samo edno nouvo televizijo, dapa nej glij tisto najmenjšo.
Na, Zdaj ste te leko prešteli, ka si ge želim, ka bi doubo za te svejtke. Vam, moji dragi bratje in sestre s Porabja pa želim, ka dobile tisto tö, ka si želejte. Vej če si želejte samo tak malo kak ge, te tou gvüšno dobite, če pa nej... Ka bi pa nej, vej pa vsikši od nas kakšo Regino ma v svojoj držini. Denimo vseeno ša-lo malo na kraj. Vse ka vam želim, je, ka tou nouvo leto tak preživete, kak ste tou preminoučo. Vej je nej bilou tak lagvo, gelte?
Miki
Porabje, 21. decembra 1998
5
Kamena knige
Za eden keden je božlč po tistim pa nej dugo prejk-staupimo v 1999. leto. Tašuga reda si človek malo prejkzmisli cejlo leto, ka je dobra delo pa tisto tö, ka bi ovak naredo. Ka ga je ve-selilo pa ka ma je žmetno spadnilo. Tak mislim, ka tau je tak vredi. Človek sé iz svoji hib (napak) vči najbole. Broditi si pa mora vsikdar samo naprej, kak bau kleta, pa cilje, ka ima, kak bi leko dosegno. Tak mislim, ka je človek brezi ciljev takšen kak list na vodej. Kama vode teče, ta ide list tö.
Ka Zdaj škem s tauga vö-zdjaklati? VAndovce k Kar-binoma Nanina sam üšo, ka napišem en članek od božiča. Tak malo veselo, kak je bilau prvi, kak so praznüvali pa kak je Zdaj. Pa sam vedo, ka sé je nika nej tak posrečilo, kak bi trbelo. Od božiča smo Prišli do nauvoga leta, gda je tatica volau cejlak zdjibila. Nejsam vedo, zakaj. Kak je sejdla z rokami na Sto nas-lonjena, s prsti si je vacalejg (ruto) popravlala.
-- Kakšne lejpe ftiče mam, pravijo pa kažejo na sa-nice, stere vanej na okni cvirtje djejo.
Vedo sam, ka s tejm samo cajt vlačejo, neškejo tadala pripovejdati.
-	Kak je bilau na staro pa na nauvo leto prvin, je pitam še gnauk, kak če bi je ranč nej čüjo, ka so mi prajli.
-	Meni je eden človek gun-čo na vsisvecuvo, ta prišo k meni, k groba pa je pravo. Rutje moramo djati v vu-
dau pa moramo ostati znautra v rama. Steri de tavö üšo, vsakši da fertik. Pa tau eške andjaldje ne vejo. Tau samo gospodni Baug vej, ka de sé godilo. Prvin je z vodauv bilau konec sveta, Zdaj pa z od-jnjom.
-	Pa gda tau baude?
-	Tau bau 31. decembra 1999. v paunauči.
-	Kak vi tau vejte?
-	Iz kamene knige. Te knjige so baba prinesli iz Merike. Pisale so vse slovenski. Ka sé je do tejga mau Zgodilo so kamene knige vse dolaspisale. Tau držijo, ka te kamene knige so dola iz nebes ličili. V tej
knidjaj pišejo, ka žalejzni ftiči do sé po zraki nosili. Žene do lače nosile. Div-djačina pa vrejmen vsakše-fele pauv dolapubarejo. Pa še zvöjn tauga dosta pa dosta vse so pisale, ka je rejsan istino gratalo. Pa tau vse zato, ka je lüstvo grejšno. Na zadnje pa pišejo: Če sé ne povmete, te žardjavo vaudjaldje pis-
tim© na vas pa tak de konec sveta. Dola pride gospodni Baug pa tau povej: grejšni stanite k levo rokej, drugi pa k desno rokej. Pa te sé grobi vse gor odprejo pa tisti, steri so mrli, vse pridejo med nas. Tau pišejo kamena knige. Samo
te kamene knige so že vse taminaule. Tau držijo, kak so nam te knige z nebes dola ličili, tak so je nazaj vzeli tö. Tau je te bilau, gda so Rusi nutra Prišli. Pa rejsan tü v Andovcaj pa kaulak v drugi vasnicaj so tö bile, pa döjn so vse taminaule, pravijo Karbin Nam. Pa tak smo skončali pripovejdanje.
Z njimi sam skončo, s sebov pa nej. Gda sam še mali biu, od kamene knige sem Večkrat slišo. Samo te sam si mislo, gda še bau tau. Zdaj je pa skor tü 2000. Dam valati pa nej, ka so mi gučali, če do tejgamau, ka je bilau, je vse istino, te zakaj bi na konci nej meli istino. Človek če neške vorvati, pa itak ga nika ne nja v meri. Ka bau? Vrejdno sé mantrati, če tak konec bau sveta ?Ka bau z mlajši? Človek si premišljuje pa po-mišljuje, pa nilcan ne pride. Ranč tak, če si mislimo na galaksiš, steruga velikosti ne poznamo. Dje taši človek, steri sé za sploj važnoga (fontos) drži. Če toga človeka bi gledali samo dola z Mejseca, bi že nej biu tak važen, kak sé drži. Ali če je eden bogati človek tak ba-težen, ka gnes ali Zranje mrdje, mislim, njemi je tü nej važno, če je bogati ali siromak, važno je, naj žive. Človek vej ka gnauk mora mrejti, pa döjn veselo žive, zato ka ne vej, gda de tau. Ka si tak zmišlavlen, gnauk samo edna sanica skauči na okno. Veselo skače, malo goščice štjipne pa sé že nese tadala. Ne vej še, ka bau zranja, bau djesti ali nej, dapa važno je, ka gnes ma.
K. Holec
SREČEN BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO
FROHE WEIHNACHTEN UND E1N ERFOLGREICHES NEUES JAHR
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR
Porabje, 21. decembra 1998
6
ZAŽELIMO Sl SREČO!
Se veselite praznikov, toplih stiskov rok in prijaznih želja? Ali pa vas je strah mrzličnega tekanja po trgovinah, pospravljanja, obiskov, kuhanja, izbiranja daril in neštetih opravil pred najdaljšo nočjo? Mogoče bi letos poskusili nekoliko drugače: vzemite si čas zase, za svoje želje in pričakovanja! Prazniki so vendar dnevi veselja, ljubezni in miru, zato si privoščite to razkošje.
Konec leta je vedno nekaj posebnega. Že ves december okrašena mesta, igre svetlobe in sijočih barv, prisrčna voščila, urejene restavracije z omamnim vonjem po dobri hrani in pijači, telefonski klici starih prijateljev in še marsikaj lepega v teh dnevih spremeni naše duše. Postanemo bolj mehki, razumevajoči, sočustvujoči do sebe in do drugih. Razmišljamo, kako bi razveselili svoje najdražje, kaj bi jim rekli, če so v težavah. Tudi otroci so ves december v pričakovanju: darila bodo večja in vrednejša, če bodo mami pomagali pospraviti, če se bodo lepo obnašali, ko prideta na obisk teta in stric, če... Res škoda, da niso prazniki vse leto.
Leto je torej spet naokoli. Zdi se mi, da mi je preteklo hitreje kot prejšnje. Mogoče je to dobro, mogoče pa bi včasih želela, da se čas ustavi in kakšen lep trenutek spremeni v večnost. Toda kot nepopravljiva optimistka vem, da za lepim trenutkom pride še lepši. Treba je namreč verjeti v to. A vsako leto se konča in začne se novo, v katerega polagamo vse svoje upe. Tudi v novo 1999. Tistim, ki ste vsaj malo vraževerni, bi lahko rekla kaj o tej magični številki. Enka v numerologiji predstavlja nov začetek, novi ciklus, postavljanje stvari na novo; enka je rojstvo, devetka je uresničenje, zaključek, karma, če uporabimo to pomembno besedo iz vzhodnih religij. To bo torej leto, ki bo v marsičem prelomno. Tisti, ki ste zaljubljeni v
računalnike, boste v tem letu doživeli nemalo razočaranj; sistemi se bodo rušili, pomembni podatki izgubljali. Nekateri govorijo o katastrofi. Toda - ostalo bo mnogo krasnih stvari tudi brez delovanja računalnikov, na primer prijateljstvo, ljubezen, sreča, mir. Za te lepe reči pa potrebujemo le odkrite ljudi in iskrena srca. Tudi svoja.
Vsak december je najbolj vesel in razkošen mesec v letu. Poln želja. Se bodo uresničile? Vse in vsem prav gotovo ne. Mogoče pa so prevelike. Neuresničljive. A kljub prazničnemu razpoloženju in sijočim obrazom bo med nami mnogo takih, ki jih stisne pri srcu, ko zaprejo za sabo vrata svojega praznega doma. V prazničnih dneh namreč samota, celo osamljenost, najbolj neusmiljeno plane na dan. "A človek je sam toliko, kolikor hoče biti. Če noče biti osamljen, naj najprej prevzame odgovornost za nastali položaj, kajti šele tedaj ga lahko spremeni. Prevzem odgovornosti izniči njegovo vlogo nemočne žrtve okoliščin in ga odpre spremembi, hkrati pa odpravi vzrok za nekoristno samopomilovan-je... Tendenca nove dobe vodnarja pa je povezanost vsakega z vsemi, vsega z
vsakim, komunikacija na najgloblji ravni medsebojnega razumevanja, sočutja in brezpogojne ljubezni. Kar zalivamo, to raste...” (M. Jeršek) In pred bližnjimi prazniki je mogoče dobro razmišljati tudi o vrednotah, na katere med letom večkrat pozabljamo. Božič je tudi med Slovenci najbolj priljubljen praznik. Ni pa bil vedno takšen, kot je danes. Dolga stoletja se je praznoval le v okrašenih cerkvah, kakih 300 let pa je tega, kar "se je preselil” tudi v domove in postal družinski praznik. S koled-niškimi igrami, jaslicami, božičnimi drevesi in pesmimi je to prelep praznik. In kamorkoli gremo, povsod pojejo najlepšo božično pesem Sveta noč. Ta pesem ima zanimivo zgodovino. Nastala je za božič leta 1818 v Obemdorfu pri Salzburgu - ker so se v cerkvi pokvarile orgle. Josef Mohr, župnikov pomočnik, je napisal besedilo. Franz Gruber, učitelj, cerkovnik in organist, gaje takoj uglasbil za dva solo glasova in za kitaro, novo pesem so naštudirali z zborom in jo med polnočnico že zapeli. Vernikom je bila neizmerno všeč. Danes je prevedena v več kot 100 jezikov, seveda tudi v slovenščino.
Božič spremljajo, poleg lepih pesmi, tudi dmga zunanja znamenja: božično drevo - simbol upanja, jaslice, darila, voščilnice. Božično drevo (krispan) se navezuje na splošen kult zelenja, ki je za ta čas značilno - od posodic z mladim zelenim žitom, smrečja, bršljana, omele, zimzelena in maha, ki so ga dajali v "bogkov kot" (to je bil kot v dnevni sobi, v
katerem je viselo razpelo). Bogata simbolika teh rastlin izvira še iz_ predkrščanskih časov. Še preden je postalo drevesce sestavni del božiča, je pomenilo simbol upanja in veselja. Prva božična drevesca v 17. stoletju so bila okrašena s hostijami in jabolki, sladkarijami, papirnatimi okraski in svečami. Ti okraski so se skozi stoletja spreminjali, danes je naprodaj nešteto različnih, tudi razne lučke in še marsikaj. A moji najlepši spomini so vezani na božična drevesa, ki smo jih imei doma. Pred kakimi tridesetimi leti. Oče je vedno prinesel visoko smreko, kije morala segati do stropa. Otroci smo jo okrasili. Iz različnih papirjev smo izrezovali okraske, v svetleče papirčke od čokolad in bonbonov, ki smo jih pridno shranjevali vse leto, smo zavijali orehe in lešnike, previdno pritrdili nitke in jib obešali na smeko. Mama je spekla kekse, ki smo jih prav tako opremili z nitkami in obesili na drevo. Tudi kakšna, za tiste čase dragocena kroglica se je našla, pa angelčki in lučke. Take utripajoče. Te je oče izdelal sam. Ko je božično drevo sijalo v vsem razkošju, smo se lotili postavljanja jaslic. Imeli smo najlepše v vasi. To je bilo pravo mesto Betlehem in na robu mesta hlevček s Sveto družino, pastirji, ovcami in še z marsičim. Jaslice je izdelal s pomočjo modelčkov, ki si jih je sposodil pri župniku - kot organist je namreč imel ta privilegij -oče sam. Bile so to lepe mavčne figurice, ki sta jih z mamo skrbno pobarvala. Otroci smo zamaknjeno strmeli v to lepoto sredi velike sobe in nestrpno čakali, kaj nam bo Jezušček prinesel. Vedno smo dočakali skromna darilca - pomaranče, bonbone, kakšno čokolado - in se neizmerno veselili. Zelo dolgo smo veijeli, da nam je te dobrote res prinesel sam Jezušček zato, ker smo postavili tako lepe jaslice. Prečudoviti časi so bili to...
Danes je vse drugače. Otroci, vzgojeni v neizprosni potrošniški družbi^ več ne znajo uživati v majhnih stvareh. Pri današnjih obdarovanjih ni več skromnosti in govorice srca. Škoda.
Tudi voščilnice so obvezen del decembrskih praznovanj. Ljudje si pisno voščijo šele kakih 160 let. Danes, ko je v modi sodobna tehnika, pa klasične voščilnice izgubljajo svoj pomen, saj lahko voščimo tudi po telefonu, elektronski pošti in še kako. A izvirna voščilnica je še vedno nekaj najbolj prisrčnega. Prve voščilnice so risale in pisale redovnice. Domovina voščilnic je stara Avstrija, in ker smo bili Slovenci tedaj v Avstro-Ogrski, smo bili med prvimi narodi na svetu, ki so pošiljali voščilnice. Zelo priljubljene so dolga desetletja bile tiste z motivi slovenskega slikarja Maksima Gasparija. Danes imamo zelo veliko izbiro voščilnic, če pa smo le malo spretni, pa jih lahko izdelamo tudi sami. Te bodo naletele na najbolj pozitivne odmeve.
Silvestrovo. Tudi staro leto mu rečemo ali najdaljša, najbolj nora noč v letu. Lahko je tudi najkrajša, najtišja, najbolj mirna noč. Kakor za koga. Turistične agencije vabijo na sanjska potovanja, restavracije in hoteli na bučne zabave z nebeškimi gurmanskimi užitki in še z marsičim. Izbire je veliko, vsak se pač odloči sam, glede na želje in (finančne) zmožnosti. Silvestrovo je pač tak posvečen dan/večer, ki ga moramo preživeti posvečeno... Prelepo je lahko tudi v spokoju toplega doma, ob svečah in nežni glasbi, krasni večerji in šampanjcu, v najdražjem objemu... To je Popolnost, pisana z veliko začetnico...
Tako srečo, mir in popolnost želim v letu, ki se bo rodilo vsem Vam.
Srečno torej!
Valerija
Porabje, 21. decembra 1998
7
Palinka na prsti
Silvestrovo
Bila je takša zima, ka starejši lidje pravijo, ka ji več nega. Snejg skur do poupka, pod nogami pa je škripo, ka sé je čülo po cejloj vesi. Po takšon snejgi je ob večeraj znau k našomi rami priti Füjčkarof Janči, stari pojep z Be-žanovoga brejga. Trno rad san sejdo pod stoulon, gda je našoj držini pomago koškice lüpati, peije čejsati ali pa oči plesti košare. Tan pod stoulon san vlejko na vüje, ka sta sé možakara vküp z ženskami zgučavala. Od vsega so na rejč stanoli, dapa politike je niške nej gono. Kak pojbič san najraj na vüje vlejko, Sto v vesi za sterin zalübleno gleda. Ja, Füjčkarof Janči sé je od toga najraj zgučavo. Nejsan ške vse vküper najbole razmo, ali Oča ga je vsigdar po takšon guči spitavo, ka vraga li ške un čaka.
-	Gda pravo najden, te sé oženin, je ta sir nazaj pravo pa zaškripo po snejgi tanta gor prouti Bežani. Mlajša mate-rina sestra, stera ške gnesden pri nas živej pa je kumaj po tiston vö iz svoje sobe prišla.
Ge san si od toga ranč nej brodo, ka je Janči v njou zalübleni biu. Vej san ranč ške nej vedo, ka tou znamenüje. Čüu san pa očo, kak sé je z materjo zgučavo.
-	Kak vidin, sije Füjčkarof pravo že nagledno, dapa, kak vidin, tvoja sestra ga nešče.
-	Ka pa ge tü moren. Srce čüti ali pa ne čüti, je mati tadale küjala gulaž.
-	Moreš, moreš, pa ške kak moreš. Zato sva müva tü, ka njiva vküper spraviva pa kunec rejči. Tak bou.
In te je rejsan tak bilou, ka sta Oča pa mati vküper spravlali Füjčkarovoga Jančija in teto Katico. Dobro sé spoumnin, ka je bila Sobota in snejg je tisto nouč najbole škripo. Za stolon sta Oča pa Janči plela košare, mati in teta pa pelde pogače za nedelo. Oča je dugo nej na rejč stano, Janči pa je tö brezi rejči glejdo prouti teti Katici. Ge san biu, kak vsigdar, pod stoulon.
-	Te pa praviš Janči, ka si ške nej najšo prave? je Oča li začo.
-	Ka ge vejn?
-	Ka vejš ali ne vejš?
-	Vej pa vejn, dapa ne vejn, če me una ške, je naoupačno vugibo šibo es pa ta.
Naš Oča je nigdar nej vedo pravo rejč ob pravon časi iz sebe pistiti in tak je bilou Zdaj tö.
-	Vej pa te že gnouk pitaj, če te Katica ške ali nej!
V tiston sé je Jančijov noužic, s šterin je glij špičo šibo, spoškalo in sé globko zagrijzo v njegvi prst.
-	Jaj, jaj, jaaaaaj, sé je čülo gor do plafouna.
Oča je samo neka klumo es pa ta, mati pa je lejtala s cotov kouli Jančijovoga prsta, s šteroga je šprickala krv.
-	Ženska, vej pa palinko njemi vlej na prst pa te ga zamotaj, sé je pomali že čemeriu Oča, ka sé je vse vküper tak ponesrečilo, teta Katica pa je že tak ali ovak bila v svoji sobi pa znan od nevoule djoukala, vej je od vsega nej nika vedla.
Te gda je biu prst polijani s palinko in zavejzani, je Janči začo zalejvati z njou svoj gut tö. Gda je že trno koražen bio, te je našga očo li pito:
-	Pa si mogouče brodite, Grabarof Oča, ka bi Katica mene škela meti?
-	Janči, tou ti ge ne vejn prajti. Eno parkrat si ške gutni palinko, ka boš ške bole batriven pa te idi pa jo pitaj. Tisto nouč je cejli glaž palinke strepeto, dapa ške itak premalo, ka bi Janči tak batriven biu pa bi šou Katico pitat, če ga zeme. Ške gnesden sta oba stariva pojep pa diklina. Neje pomagala nej palinka v guti in nej palinka na prsti. Ajaa, ške tou! Gda je tisto nouč šou Janči domou, je snejg škripo, ka sé je čülo ške v sousidno ves. Tak je škripo, ka sé je čülo, kak če bi djoukau.
Miki Roš
Inda svejta so svetke zatok tü držali. Deca je strašno rada bila svetkom. Etakšoga reda sé je v piskri kakšo mesau tü küjalo, no pa Oča so na silvestrovo oprvin gor vdarili bečko, v steri je sploj fajnsko domanjo vino bilau.
Pri Kovačini je tü tak bilau. Na silvestrovo so dvauji svetek držali. Mali pojep sé je te dni naraudo pa so ga na staro leto krstila Krstitje pa staro leto so svetili. Že rano je prišla botra, štera je pomagala materi küjati. Mati so ešče malo slabi bili. Etak je pa cejla držina vküp segnila, vsakši je opravlo svojo delo. Dekličine so v künji pomagale, moški so pa vanej red delali, štalo vred vzeli, drva priprajli ženskam pa tak tadala. Po meši je bilau krstitje. Gda so z detetom Prišli, je iža puna gratala. Domanji, botra pa boter
pa njigvi mlajši, nistarni sausadje so bili pozvani. Domanji Tonček pa botrin sin, mali Pištak sta tau sploj radiva. Istina, ka Oča na njija drži oči, ka sta že nej oprvin naprajla kakšo norijo. Obed so zgotovili, vsakši je malo bole baukše vole. Oča sé je že Večkrat obrno od klejti do künje z ednim vrčom. Vino, ka je noso na Sto, je tak dišalo, ka si je človek kumaj pomago, naj brez trucanja ne vzeme v roke posanco. Gnauk eden, gnauk drugi zdigne posanco pa pige na maloga pojba, na staršino na botrino pa botrovo zdravje. Cajt je hitro odišo, je že trda kmica. Moški so sé že cejlak segreli pa začnili piti na nauvo leto. Tonček pa Pištak sta pa zatok že nej tak maliva, ka bi njima nej dišalo tau vino. Gda vidita pa čüjeta, ka lüdje na nauvo leto pi-
/1K
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE
V SLOVENIJI NAS SONCE NAJPREJ OBSIJE...
K NAM PRIHAJAJO PRIJATELJI, KI LJUBIJO SONCE IN DAROVE NARAVE. IŠČEJO MIR, POČITEK, SPROSTITEV, REKREACIJO IN ZDRAVJE. VRAČAJO SE VEDNO ZNOVA, KOT ŠTORKLJE. KAKO DA NE, SAJ SO MORAVSKE TOPLICE PRAVI KRAJ ZA VSE STAROSTI IN VSE LETNE ČASE!
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE d.c Kranjčeva 12 9225 Moravske Toplice telefon: 069/12-280 telefax: 069/48-607
Porabje, 21. decembra 1998
jejo, vsebole si zaželita edno dobra posanco vina. Cejli den sta malo koš-tavala perece, ka so botra za bütoro prinesli pa sta sé dovlekla do kakšoga mesa tü. Zdaj pa njija tü žejo mantra.
Tonček Zdaj etak šugtiva Pištak: "Pojva vklejt! Oča so Zdaj prinesli not vrč vina, oni Zdaj gvüšno nedo ojdli po klejti." Več guča je nej spadnilo med njija, tak natüma sta štjuknila v klejt. Na srečo sta tam najšla nikši piskrič. Začneta čep piščavati. Gnauk eden, gnauk drugi je vö-spijo piskrič vina. Te najprvi piskrič je Obadva malo strauso. Drugi je že gladko doj po gunti teko. Depa njiva sta za edno malo že pa žedniva bila. Tonček začne obračati čep pa sé vino gnauk samo vlaje na teltja, ka je piskrič šec pec puni grato. Zdaj Tonček čep ta pa nazaj goni, depa vino vse bole teče. Mali Pištak je že Sto leteti po nekakoga, depa Tonček ma je tau pre-povedo. Če njegvi Oča tau zvej, ka on vino pije, ga buja. Vej on že zapre te čep. Depa čep sé je nej zapro. Zdaj sta pa že zatok nej smejla pomauč zvati, ka je že klejt puno vina bila. Tačas sta maštrüvala, ka je cejla bečka vöstekla. Ka sta špila, pa vinska saga ji je redno zapojila tü. Tak ka sta Zdaj že nej tak fejst boječiva bila kak na začetki. Liki telko sta pa zatok znala, ka tau ne ovadila. Etak sta sé pa spucala iz klejti.
Gda so Oča vpamet vzeli, ka sé je Zgodilo, so je začnili iskati. Njija pa nin nej. Zazrankoma so je najšli v štali, vse vküp zman-traniva. Oča ji je na nauvo leto redno "pofriško".
Tau leto so Oča pri vodej mogli kositi pa žetvo delati.
I. Barber
8
Namesto petrulinoga posvejte krispan
Gdaje Janoš Kozar iz Sakalauvec eške mali pojbiček biu (v 1930-40. lejtaj), je tö v potoki v vodej brožo, če sé je stoj ženo. Pri njijje te takša navada bila, ka je mladi zakonski par po zdavanji mogo prejk maloga mosta blüzi kapejle, spodik v potoki pa so pojbiči in podje s kolami pa z rokami-nogami šprickali na gostüvančare, ka naj bi drüžbange pa svabice bole friški bili, mladi par pa dosta sreče zadaubo v svojom vküperšnjom žitki.
Te pa, gda séje za kakši deset lejt (1951. leta) sam tö oženo na Gorenjom Siniki, séje nej najbole srečno začnila njegvo zakonska paut. Bila je trda zima (konecjanuara) pa velki snejg, gda sta sé z nauvo ženkico po gostüvanji pelala s kočijo v Varaš na cug, ka ta sé pelala na njija nauvi dom v Budimpešto. Te pa sam gnauk na Dolenjom Siniki pred nji skaučijo sodacke pa mladoga moža odženejo v mlin na Rabi, ka je un prej slavski špijon. Tačas ka so ga tam s vsefele pitanji matrali, so Stejfarin očo (vüjec) nej zadoleli trauštiti vse vküper prestrašeno mlado ženo, DjagarskoAno z Gorenjoga Sinika. Gda séje tortura nilcak don skončala, ka je iz cejloga dela nikanej istina bila, so künji pa mladi pred slejdnjo minuto prisaupli do panaufa. Skor so cug zamidili. Tistoga ipa pa so eške narejdki vozili.
Biuje tisto zdavanski dar Rakošina sodačije ? Nej ka bi sé mladi par ger zmejšo pa mislo, kak srečno ta po gostüvanji živela?
V drugem krogu največ županskih mest za ljudsko stranko
Po podatkih občinskih volilnih komisij je v drugem krogu županskih volitev, kije potekal 6. decembra v 75 občinah, največ županov dobila Slovenska ljudska stranka, in sicer kar 21. Deset županskih mest pa bodo zasedli t.i. skupni kandidati različnih strankarskih kombinacij, neodvisni kandidati bodo zasedli 12 županskih stolčkov, kandidati Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) pa po osem. Združena Usta socialnih demokratov (ZLSD) in Slovenski krščanski demokrati (SKD) sta dobili po šest županov. Po enega župana pa Slovenska nacionalna stranka (SNS), Demokrati Slovenije (DS), Zveza za Primorsko (ZZP) in Slovenska obrtno-podjetniška stranka (SOPS).
Finski predsednik na obisku v Sloveniji
Finski predsednik Martti Ahtisaari se je mudil na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji. Sešel se je s predsednikom države Kučanom, s predsednikom vlade Janezom Drnovškom in predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, spregovoril pa je tudi poslancem državnega zbora. Srečel seje še z ljubljansko županjo Viktorijo Potočnik in se vpisal v Zlato knjigo mesta Ljubljane. Med obiskom v Sloveniji si je finski predsednik Ahtisaari ogledal tudi rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi.
Frlec in Prlič podpisala memorandum o skladu za razminiranje
Zunanji minister Boris Frlec je v Sarajevu z bosansko-herce-govskim kolegom Jadrankom Prličem podpisal memorandum o mednarodnem skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min v BiH, ki ga je ustanovila Slovenija. V skladje Slovenija ob ustanovitvi marca letos prispevala 1,2 milijona dolarjev, mesec dni kasneje pa so Združene države kot glavna donatorka odobrile 28 milijonov dolarjev donatorskih sredstev po sistemu protidonacij, po katerem bodo ZDA v sklad vplačale enako vsoto, kot jo bo ta zbral iz donacij tretjih držav. V skladu s tem sistemom je finančni potencial sklada v prihodnjih dveh letih kar 56 milijonov dolarjev.
Paunauč brezi paunaučnice
- Pri nas v Sakalauvcaj je nej bilau paunačnice. Sta-rištje so na Dolenji Sinik ali v Maudince oditi. Mi, mali mlajši pa smo šli spat pa smo kumaj čakali, ka naj zranek bau, ka mo te vidli, če nam je Jezoš prineso krispan ali nej. Naš krispan je vsigdar na pla-foni viso, na tisti klüki, gde je ovak petrulin posvejt bijo gorobešeni. Domanje figice, drauvna djaboka pa v srebrni paper oblečem oreji so bili gorzvezani. Mi smo tistomi tö tm radi bili... Krispan je na tri-kralovo bijo dojpobran, natau so farbaste panklike gorzvezali pa malo drejvo tak gor na stüdenec zve-zali, ka naj bi cejlo leto meli dobra vodau pa dosta vode. Naš stüdenec je bijo na akeu, zato smo fejst mogli skrb meti, ka naj nam kankla ne spadne doj z akla pa ne pogrozi...
Na nauvo leto smo poj-bičtje tm rano gorstanili pa smo šli pozdravlat od iže do iže. Oča so spleli korbač pa s tistim smo na fajni zosekali vsakšoga, zmejs pa smo gunčali: „Frištji bojte, zdravi bojte, v etom nouvom mladom let-//"... Če je Sto eštje spau, tistoga smo pod blazino tö malo zosejkali. Največkrat smo kakše drauvne penaze dobili za dar.
Sveta nouč iz radiona na baterije (telepes)________
- Dje, v stari cajtaj je splo vse ovak bilau kak Zdaj. Pri nas v Sakalauvci, gde sam sé dja naraudo, je samo en radio bijo, pa dja sam vsigdar táodo tisto poslüšat. Biciklinov je tö samo malo bilau, eden ali dva. Radio
pa bicikli je v naši cajtaj telko valau kak gnesden kakši auto. Tisti pa, steri so nej meli biciklina, so buma 10 pa 1S kilomejtarov pejški mogli delat oditi...
Nam je zato dobra bilau, baukše kak pri kakši pav-raj. Mi smo zemlau nej meli pa nej trbelo telko delati tö nej. Oča so delali v fabriki, mati pa so doma vse v redi meli pa nas mlajše gorranili. Nas je osam mlajšov bilau, depa samo trge smo ostali... Tistoga cajta so mali mlajši fejst merali.
Takšo smo sé dosta špilali, ka smo v zemlau lüknjo zvrtali pa smo kruglo po-taučili prauti lüknji. Tisti je gvino, steri je Večkrat v lüknjo zavado... Dej je na-ša iža bila, tam je eden velki rast bijo pa smo na najvišiši vejki naredili kaulivrat takšo leseno üto, gde smo leko spali tö.
Včasik smo eštje vnoči tö tam gor spali pa te so nas starišje iskati, dej smo. Gda smo mali bili, smo nikanej znali Vogrski, samo slovenski. V šauli smo sé navčili Vogrski. Gda sam odo radio poslüšat, te sam že v šaulo odo pa sam razmo Vogrski tö... Vse šest klasov sé je vküper včilo v eni iži. En klas sé je šteti včio, drugi pisati, tretji računati... Samo enoga školnika smo meli, un je samo Vogrski vedo...
Med bojno je tak bilau, ka je dosta naši pavrov tam
prejk na Štajerskom melo grönt. Tam med Slovensko vesjo pa D. Sini-kom, gde so sodacke telko stavlali je bijo prejk Rabe en leseni maust pa so pavri po tistom pauv, krmo domau vozili. Po bojni je grönt tisti kraj austo. Zatogavolo smo meli po-sabne pravice, pa te smo k meši tö taprejk v Maudince odili, ka je bole pauleg bilau, kak če bi v Varaš šli, v Sakalauvcaj pa je samo narejdki bila meša. Moj Oča so sé v Gradci naraudili, tak so te Prišli na Židovo. Radi so si na fude igrali, najraj pa so pili. Mali žipan so tö bili. Vsigder so bobnjarivali, gda je trbelo kaj vöskričati. Sledik smo bili takši, ka smo vnoči skrb meli na ves, zatau smo plačo dobili. Pavrom smo tö pomagali. Te smo zvonardje bili. Pošto smo tö nosili. Ka je trbelo, smo mogli delati...
Če je na rejdki-rejdki kakši auto prišo v ves, te so mlajši vsi cujleteli pa sé čüdivati, ka je tisto za Čüde!... Dja sam tö nej Včasik šofer Sto biti liki kölnar. Depa starišje so mi nej dopisti. Oča so te v Somboteli delati pa te sam dja tö tá üšo krü slüžit, gda sam zgo-tovo šaulo. Ene dvej leti sam tam na žagi delo. Te je bojna vövdarila, zato je ža-ga tö dojstanila. Po bojni je v našoj vesi bijo en eksporter, Ödön Lang po imeni, un je emo en auto pa sam sé pri njem navčijo auto voziti. Un je tö Slo-ven bijo. Dja sam pri njem vleti že te delo, gda sam eštje v šaulo odo. Djajca smo pauvati, ka so pošilati v Svaje, Angtijo ptt. Sledik sam te na Gorenji Sinik üšo, ka je tam Čerpnjakin Kati tö emo auto pa te sam pri njem delo tadale. Z autonom sam z Gorejnjoga Sinika v Pešt vozo...
Vamo plačüvati za krü pred Pežto
Tistoga časa je krü pa drugo gesti na karte bilau.
■ Porabje, 21. decembra 1998
9
Kakoli smo v Pešt vozili, za vse smo mogli vamo plačüvati. Brezi vame je krü, krumpline pa drugo kaj za gesti nej slobaudno bilau v Pešt pelati. Če smo financom kaj potisnili, te so nas zato püstiti. Če je pa kakši bole siguren prišo, pa smo menje pravili, kak smo pelati, te smo dosta štrafa mogli plačati. Pri vsakši pauti, štera je nut v Pešt pelala, so financke meti eno ižico, so Pogledniti, ka pelamo, pa smo mogli vamo plačati. Tak štirikrat na keden smo šli v Pešt. Večer smo šli s Sinika pa do zranka smo v Pešt Prišli. Nej smo meti najbaukši auto, dostakrat sé je kaj pobantalo. Vodnek smo odavati, ve-
čer pa nazaj, do drugoga zranka smo nazaj na Sinik Prišli. Dosta smo buma nej spati. Tau je po bojni bilau, venak ene dvej leti... Sledik so te več nej dopistila ka bi privatniki tadale delati, pa so Čerpnjak auto vkraj vzeti... Te sva Obadva gorprišla v Pešt, gde sva en čas mela bauto. Tistoga reda smo s Slavs-koga djajca pa grbanje voziti. Tisto smo tö v Pešti odavati. En čas je slobaudno bilau voziti, sledik pa te več nej. Te so podje od tistec na skrivma prejk nositi...
Sledik sam te brez dela ostano, naslejdnje pa sam kak autobusni šofer daubo delo. 33 lejt sam v Pešti bus vozo, tak ka sam sé
dobra vönavozo. Vsakši den sam mogo titi, ka nas je malo bilau, na mejsec smo 300 vör mogli delati.
Pükše smo meli, depa strejlali smo nej znali
56. leta, gda je bila re-volucija, sam ranč sodak bijo. Tisto je tm nevamo bilau! Name so v Budo zvali, žena pa mala dekličina pa so v Csepeti biti. Dva-tri kedne smo nej znati od en drugoga... Gda je vövdarila tista bojna, sam mogo z autonom v Pešt titi, gorpoiskali naše prejdnje, je v kasamo pripelati. Vsefele lüstvo je gorsejdalo na moj auto, koma sam prišo nazaj do kasame. Te smo več nej vöojdti. Gda so fejst strejlali, te smo sé v zamanici skrili. Kak sploj mladi sodacke smo Zaman dobiti pükše, ranč smo vala Baugi nej vedli, kak je trbej s tistim strejlati! Te smo sé raj v zamanici skrili... Oficirge so sé z nami vred skrivali! Uni so sé ranč tak bodjali kak mi. Za dva mejseca, gda je že malo bole merno bilau, te so nas domau zagnali...
Janoš Kozar so tö dosta ojdli v gauško lejs sekat z očom. Gnauk so en baur zagali pa je te baur tamta leto, gde so nej računati pa ena vejka očo po glavej vdarila. Včasik so nej šli k padari pa so te naslejdnje oslepnili... Sledik so oča Zaman v špitalaj bili, so jim več nej mogli pomagati. Zmejs so mati doma mrli. Gda so oča domau Prišli, so jim mlajši in druga žlata nej Včasik vopovedali, depa so nikak don čütili, sploj pa ka so nej čüli mater gučati. Naslejdnje so jim don mogli vöovadi... Zaman so sé probali tolažiti s tem, ka so eške slejpi tö igrali na fude. Lejpe žalostne pesmi.
Za pau leta so oča tö mrli.
Nej Zaman, ena prejkvrezana pau djapka samo tö ne stogi dugo...
Francek Mukič
Slovencem na Madžarskem
SREČNO 1999
pomurska banka
Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Moja domača banka
Prireditve ob prazničnem času
•	12. decembra je FS Gornji Senik gostovala pri Slovenskem društvu v Budimpešti. Istočasno je Irena Barber v društvu predstavila svojo knjigo z naslovom Živlenje je kratko.
•	Na novo izvoljena slovenska manjšinska samouprava v Mosonmagyaro-varu je organizirala 19. decembra slovensko mašo v tamkajšnji rimskokatoliški cerkvi. Maše, ki jo je daroval odranski župnik Lojze Kozar ml., seje udeležil tudi MePZ A. Pavel z Gornjega Senika. Prireditev je nastala v sodelovanju z Državno slovensko samoupravo.
•	20. decembra je Zveza Slovencev priredila za svoja kulturna društva zaključno prireditev v letu 1998. Prireditev je povezala s S. obletnico monoš-trskih in števanovske ljudskih pevk, ki jih vodi Marija Rituper iz Murske Sobote. Prireditve so se udeležile tudi članice pevskega zobra tovarne Mura ter oktet iz Male Nedelje.
Predsedstvo Zveze Slovencev
Na 3. občnem zboru Zveze Slovencev so delegati na tajnih volitvah izvolili vodstvo Zveze. Tako je postal za nadaljnja štiri leta predsednik Zveze Jože Himdk. Člani 19-članskega predsedstva: Štefan Gy6rvari, Vera Gašpar, Alojz Hanžek (Gornji Senik), Irena Barber, Erika Glanz, Laci Bajzek (Dolnji Senik), Laci Nemeš, Irma Filip (Sakalovci), Panni Bartakovič (Slovenska ves), Laci Domiter, Klara Fodor, Marijana Sukič (Monošter), Laci Kovač, Štefan T6th (Števanovci), Šandor Merkli (Verica-Ritkarovci), Anastazija Časar (Andovci), Irena Pavlič (Budimpešta) in Karel Gadanyi (Sombotel).
Člani nadzorne komisije so: Elizabeta Bedi-Šoš, Laci Ne-met, Andreja Labric.
Naslednja številka Porabja
Naslednja številka Porabja bo izšla 14. januarja 1999.
Porabje, 21. decembra 1998
10
Leto flajsnoga dela Leto flajsnoga dela
Spoštovani bralci, posebej pa Porabski Slovenci! Zdaj, gda je že pá na pragi staro leto, sé tak Šika, ka Vam v enom küpi sprobam taprajti nika od našoga dela. Če stoj šinfa ali (hjvali Slovensko zvezo, vsakši brodi samo na nas, steri smo delavci Zveze. Ali gda ge pravim, ka je Zveza delala kaj, ne mislim samo na nas. Slovensko zvezo vodi 19 Porabski lidi, steri so člani predsedstva (elnokség) Zveze, steri so nam delavcom na velko-velko pomauč cejlo leto. S tejm člankom vam želim potrditi tau tü, ka je porabska kultura bogata, ka sé je vrejdno zatau trüdili, ka sé mujs moramo trüdili na tejm, naj tau ške naši mlajši erbajo. Ob tej priliki sé tü želim za(h)valiti v imeni Zveze vsakšomi, steri dela v kakšnoj skupini.
Januar
4. Drüštvo Porabski penzionistov je svetilo silvestrovo prejšnjoga leta. Etak so sé bar z enim poslovili od staroga pa pozdravili nauvo leto. Če sé pa v adventi ne
šika plesati, naši starci sé pa, vala, Baugi radi flajsno vrtijo, ka sé z njimi človek vse po lufti leko nosi. Varaške ljudske pevke so ji pa z lejpimi starimi porabskimi pesmimi pozdravlale, največ lüstva je z njimi vred popejvalo. 18. Kulturno drüštvo v Odranci je bogati program melo s seničkimi skupinam!. Mešani pevski zbor Avgust Pavel je spejvo pri sveti meši, stero je slüžo g. župnik Lojze Kozar. Popodneva so pa v kulturnom daumi z veselimi pesmimi razveselili lüstvo, ranč tak s porabskimi plesi senička folklora. Tista velka dvorana v Odrancaj je bila tak nabita, ka je človek samo vö leko staupo, nut nej.
Februar
8. Slovenska zveza je Slovenski kulturni praznik z bogatim programom svetila v gledališči v Varaši. V avli je dosta lejpi kejpov čakalo lü-
stvo, stere je namalala ga. Vi-da Pfeifer-Sajko. Od gospauda Franceka Mukiča smo leko čüli, s kakšnim ciljom je pripravi knjige več lejt zatau, naj tak Porabski Slovenci kak Vaugri mamo pomauč pri tejm, ka sé leko navčimo
slovenski knjižni gezik. Zdaj pa Priznam, ka sam do gnesden fejst žalostna zatok, ka so do tejgamau samo Vaugri ali Slovenci Zvün Porabja iskali tau knjigo. Pa tau Zdaj, gda je rejsan velka pravica v tejm, ka je človek telko vrejden, kelko gezikov vej gučati. Vüpam pa, ka v kratkom časi Porabski Slovenci tü priz-namo tau.
Z veseloigrov "Gde je meja" porabske gledališke skupine Nindrik-indrik smo želeli nika bola karažnoga poniditi publiki. Igro je notnavčo Miki Roš iz Murske Sobote. 10. Gospa Marija Kozar je v muzeji Savaria v Somboteli pripravila razstavo iz tisti papimati rauž, püšlov, okras-kov, stere so porabske ženske naredle, tau so: ga. Ema Vogrinčič, njena sestra Helga Škaper z G. Senika pa ga. Ana Unti z Varaša. Med razs-tavov sta dvej seničke žene trno flajsno mogle delati, naj
najgri (radovedni) lidgé spoznajo našo vrejdnost. Med tejm je pa eške Laci Korpič tak žlakoma vlačo svoje fude pa dar-dar popejvo porabske pesmi.
21.	Kaulek 400 lüstva sé je vrtelo v avli osnovne šaule Széchenyi na slovenskom plesi. Varašanci slovenski ples držijo za najbaugšoga, mi Porabci pa eške bola.
22.	Fajn! Zazranka vö-zmantrano domau priti pa skur brezi spanja titi na borovo gostüvanje. Samo ka, če je ta lejpa šega nagnauk v dvej vesi bila pripravlena (Sa-kalovci, Andovci). Tau pa nej slobaudno vönjati. Tistim pa sploj nej, steri so sé mogli vöpokazati, kak goslarge z že-nami Lacija Korpiča, števanovske pevke pa sakalovska folklora.
Marec
V taum mejsaci sé je gle-dališka skupina Nindrik-indrik redno leko vönaš-pilala. Samo so tau vragečo mejo iskali z najbaugšo fiš-kališom v Porabji tak v Slovenski vesi, v Andovci, kak v Čepinci, v Kuzmi pa Ro-gaševci.
8. Senički mlajši, šteri špUajo v lutkovni skupini, so na Gorenjom Seniki zašpilati najnovejšo igro od Kajetana Koviča Žmaj Direndaj, stero je nutnavčo režiser iz Murske Sobote, Miki Roš.
23.	so sé pa notpokazali na občinski reviji lutkarjev v Murski Soboti.
15. Gospa Vera Gašpar je v
Somboteli leko prejkvzela za svojo 40-lejtno spejvale v mejšanom pevskom zbori spominsko plaketo Avgusta Pavla. Čestitamo ške Zdaj tü! 28. V Büdinci so te den svetili materinski den, gde je skur cejla ves z decov vred v kul-
turnom daumi bila. Tak nej čüda, če so števanovske pevke Vesele, če so leko med njimi.
April
5. Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota je trno velko prireditev pripravila v Šalovci. Na tauj reviji so gor-staupili iz Porabja folkloristi
z G. Senika pa s Sakalauvec, ansambel L. Korpiča pa ženski kvartet, števanovske pa Varaške pevke, stere vodi ga. Marija Rituper.
9. Senički lutkami so s svojim Direndajom bili na Osnovni šauli Pertoča.
19. Senički mešani pevski zbor Avgust Pavel je spejvo pri sveti meši v stolni cerkvi v Maribori. Mi, steri smo doma ostali, smo s Slovensko manjšinske samoupravo v Slovenski vesi trno fejs čakali
pevski zbor Pentakord iz Podgrada pri Ljubljani. Eške dobra, ka v kulturnom daumi v Slovenski vesi takši velki oder (színpad) majo. Petdeset lidij nagnauk poslüšati z odličnimi glasovi, tau je že užitek.
24.	Svetovalka za porabske šaule Valerija Perger je s pomočjo Zveze pripravila tekmovanje v recitiranju (szavalóverseny) za šaulske mlajše. Zglasilo sé je 40 mlajšov, bili so vsi dobri, nisterni pa ške baukši.
25.	Romska gledališka skupina s Pušče pri Murski Soboti je v kulturnom daumi
v Sakalovci naprej dala svojo igro. Špilali so v svojoj ma-temoj pa v prekmurskoj rejči.
Maj
Najlepši mejsec! Eške tista mlada trava vej šugtivati človeki v vüje kaj lejpoga, če je skrak pri njej.
9.	Gledališka skupina Nindrik-indrik je s svojimi ko-sami namesto trave na odti iskala mejo v Bodonci pa v Gornji Petrovci.
Sadjari v Otovci - steri telko djablan majo posajene - so požaleli v zelenoj travi med djablani poslüšati porabske pesmi od goslarov pa žensk Lacija Korpiča. Tej so ma pa tak davali, ka so ške tiste drejve vöocvetele, stere so sploj nej stejle.
Naši penzionisti so tü ranč te den odebrau za svojo srečanje. Od predsednice drüštva Irene Barber so leko ČÜU, kak je napisala knjigo Živlenje je kratko. Vüpam, ka ji je tau niške nej dau valati.
10.	Laci Korpič je na drügi den že pa vörutjivo s svojimi fudami pa pesmimi, depa Zdaj v MaU Nedelji. Gvüšno, ka sé je dobra počüto s števanovskimi pevkami vred na srečanji ljudski goslarov pa pevcov.
16-17. Tau sta pomembna dneva bila za Senički mešani pevski zbor Avgust Pavel. Letos so sé že štrtič leko nut-pokazaU na prireditvi "Pesem
Porabje, 21. decembra 1998
11
Leto flajsnoga dela Leto flajsnoga dela
ne pozna meja", od drügim pa v Italiji. Doberdob njim ostane v lejpom spomini. 30-31. Najvekši Svetki Porabski Slovencev, zatau je zovemo Porabske dneve. Letos smo nika nauvoga steli meti, zatau smo za kulturni program dali srečanje folklorni skupin. Etak so zvön folkloristov iz Slovenije pa iz hrvaškoga kraja na Vogrskom gorstaupili Senički pa sakalauvski plesala. Senička folklora je zaplesala porabske plese, sakalauvska pa odprvim goričke plese, stere ji je navčila glasbena peda-goginja ga. Marija Rituper iz Murske Sobote, koreografijo pa njina vodja ga. Elizabeta Kovač. Na programi smo meli eške športne igre za mlajše, kmečke igre za mladine pa slovensko sveto mešo za Sakalauvčare, pri steroj je spejvo Senički mešani pevski zbor.
Na te den smo dali odprejti granico med Verico-Čepinci.
Junij
6. Števanovska samouprava je vaški svetek držala. Blagoslovi so grb pa prapor. Gospaud Štefan Tóth je slovensko mešo slüžo vküper s seničkim pevskim zborom. Popodneva v velkoj vročini -gda smo sé mi v senco vlekli -so sé na oder postavili Senički pevci, števanovske pevke, Števanovski mlajši pa Laci Korpič.
13-14. Slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves je
goste mejla z Vojvodine (Vajdaság), steri so od varaški pevk, od Senički mlajšov glas-bene šaule pa goslarov Lacija Korpiča leko spoznali nase kulturne vrejdnosti.
19. Avtobus sé je s seničkim pevskim zborom A. Pavel na-pauto v ra-dijski studio v Maribor. Vej so meli priliko sé vönapopej-vati. Depa tr-plenje sé njim je splačalo, ka so na 60. obletnice svojoga dela dobili nauvo kaseto s cerkvenimi pesmimi.
21. Sakalauvska folklora je na Dolenjom Seniki nastau-pila, gda so blagoslov^ grb pa prapor.
28. Državna slovenska samouprava je na Gorenjom Seniki blagoslovila pa odprla svoj sedež. Kak že telkokrat, Senički mešani pevski zbor je s svojim cerkvenim programom sprvajo slovensko mešo.
Od 28. junija do 5. julija so Porabski šaularge bili v eko-íoškom (kömyezetvédő) ta-borivVačah. Zbralo sé ji je 13. Od 29. junija do 3. julija so pa mali mlajši iz Porabski vrtcov s svojimi materami pa vzgo-jiteljicami bili v vrtci "Miška" v Murski Soboti. S tejm želimo zadobiti, naj nikak volo dobi že mala deca za
slovenski gezik, steri je prej naš materni gezik.
Julij
19. Slovenska zveza je na števanovske bučo (proščenje) dala oprejti granico med An-dovci-Budinci-Dolenci.
Te den so v občini Beltinci v vesi Lipa meli dobrodelni (jótékonysági) koncert, nas-taupili so goslarge z ženami Lacija Korpiča.
26. Folklorni festival - Beltinci. Senička folklora je že več kak deset lejt furt pozvau, za tau so trno hvaležni organizatorom. Leko povejm, ka so vrejdni toga. Redno sé pripravlajo, karažni so na odli, kak gdasvejta vsi Porabski Slovenci, steri so té plese plesali v vsakdanešnjom živlenji.
Avgust
Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije je letos pa ponidilo priliko 10 Porabskim mlajšom, ka leko dejo v poletno šaulo, gde sé redno včijo slovenski gezik. Dvakrat po dva kedna so bili v Prekmurji pa na Do-lenjskom.
Od 25. julija do 8. avgusta so bili trge mlajši iz varaški šaul v Prekmurji na osnovni šauli Puconci.
Od 3. do 17. avgusta so dvej dekličine s seniške šaule, trgé pojbičke pa s števanovske šaule bili na Dolenjskom. Stariške pri vsakšom tabori telko brige majo, ka je pistijo od dauma. Ceringo tabora Slovenija, zavarovanja (biz-tosítás) pa paut Zveza plača. 14. Občina Gornji Petrovci je mejla svoj prvi občinski svetek. V ves Križevci so pozvali porabske pa goričke kulturne skupine na prija-teljsko srečanje. S Porabja so bili Senički pevci, Varaške
ženske pa sakalauvska folklora. Tau paut so nastopili z goslarami, stere njim je ga. Marija Rituper spravila iz Murske Sobote.
22. Varaški kulturni daum je že drügič organizira "Srečanje dobrih sosedov”. Skurok Vsakša porabska skupina je bila kreda zatau, naj Varašanci več vejo o njij.
Od 23. do 29. Števanovski mlajši že dugo lejt leko odijo v tabor, v likovno kolonijo, gde malajo, farbajo kejpe, delajo z ilovnicov. Letos so bili štirge (namesto 6) v Vuzenici. Zvün toga, ka leko vidijo lejpe kraje, delajo z mlajši iz drügi rosagov, sé slovensko tü leko včijo.
September
5. Števanovske ženske so v Andovci na vaškom dnevi tak veselo spejvale, ka so je v Budinci tisti tö čüli, steri so doma ostali.
12. Varaške ženske do en čas vardjate na Lendavsko trgatev, ka so kumar doma gorpistile od mraza.
20. Dobro, če Zvün Slovenije indar tü spoznajo naše plese pa pesmi. Seničko folklora so v Königsdorfi, v Avstriji trikrat nazaj zvali na oder. Bili so pa v Pešti tü.
Oktober
17. Slovensko drüštvo v Pešti je pozvalo gledališko skupino Nindrik-indrik. Etak so bar peštarski Slovenci tü leko nazaj brodili na tista lejta, gda so s kosami kosili v svojoj rojstnoj vesi pa drva kalali na péni.
Na te den je Kultumo-tu-ristično drüštvo v Moščanci pripravijo kulturni program "Od Mure do Rabe - popejvali pa plesali so jih mati
moja". Tak, kak sakalauvska folklora pa Varaške ženske. 24. Gobaiji iz Maribora so na Pindži v Gornji Petrovci vred postavili gobe kak sodake, potistim so ji pa fajn koštavali. Korpičova banda njim je pa vlejkla.
November
7. Varaški kulturni daum je letos od drügim pozvau vsakšo našo skupino na narodnostno revijo.
14. Gorenjesenički pevski zbor A. Pavel je svetiu 60. obletnico. Tau si je zaslüžo vsakši, steri je gdasvejta emo kaj do toga, najbola pa tisti, steri dugo lejt pa eške gnesden majo volo spejvati.
Depa takšoga ipa človek pozabi na vse trüde. Mislim, ka so velko poštanje dobili od vsakšoga, tak z vesi kak od organizacij pa drügi skupin. S prospekta sé vse zvej od njij, s kasete sé pa čüje njini lejpi glas.
18. Vala Baugi, smo Prišli do toga, ka smo odprli Slovenski daum v Varaši. Kaulek 300 lüstva je leko vidlo pa čülo dva predsednika, Milana Kučana pa Árpáda Göncza. Trno velko poštanje nas je doseglo, ka sta med nas prišla.
22. Porabski penzionisti so letos dvakrat leko svetili silvestrovo. Vej smo sé Zdaj pri cajta pobrigali, naj sé ne vujznemo, kak lani.
28. Na 3. občnem zbora smo znauvič izvolili predsednika pa Predsedstvo.
Na mesto decemberski programov Vam pa vašoj držini želim blajženo, mime svetke pa srečno nauvo leto.
K. Fodor
Porabje, 21. decembra 1998
12
Granice brezi drautovi grajk
Kak lejpi so bili tisti časi, gda so porabske kasame na-punjene bile z lejpimi mladimi sodaki. Zvün toga, ka so stražili, so dostakrat vöpomogli lüstvo v vesi s kakšne vekše nevolé, dekle pa po veselicaj s svojimi flajsnimi nogami. Dobro vardjem na tisto tü, kelko pomauči smo dobili od njij na gorenjesenički šauli, največ pa té, gda je g. Šandor Fodor biu prejdjen kasame. Šandor Fodor je gnesden podpolkovnik (alezredes). Brige ma zavolé. Depa, kak človek je austo tisti, steri eške gnesden dostavse verni Porabskim Slovencom prejk Slovenske zveze. Lepau je tau ške bole zatok, ka je on Vogrin pa nam dün telko tanapravi. Vöovadim, nej mi je žlata, ne pomaga pauleg ména, pauleg nas Slovencov. Zdaj sam ga tü naleki nagučala, naj mi pripovejda par zgodb, stere so sé godile v sodačiji ali na granicaj.
Črno svinja________________
Gnauk sé je v enoj vesi v Őrségi prejdjen kasame na-pauto strejlat divjačino. Gda je kmično grtüvalo, je vzeo pükšo pa na zadnji dveraj grajke hajt prejk son-žeta prauti gošči. Kak je šüj-to prejk sonžeta, je vpamet vzeo, ka sé pred gauščov nika giba. Brž je naprej zgrabo dalnjogled (távcső) pa je že zagvüšno vedo, ka ena velka divja svinja ruba. Pükšo naprej pa je zacilo.
Na drügi den je üšo v ves, ka pozove svoje padaše na fanjsko večerdjo. Med paut-jov sé je srečo s popom, steri sé ma je milo potaužo, ka ma je prejšnji večer čma prsica vujšla. Če do go prej gder sodacke vidli, naj ma dun na znanje dajo. Prejdjen sije malo mišlavo pa je
popa nej smo pozvati na večerdjo.
Dober küjar_____________
Udjibar tau je tak bilau, gda so sodacke svojo sodačijo vözaslüžo, so notarukivali nauvi. Z njimi vred nauvi küjarge. Ena porabska ka-sama je dobila tak 180 centimetrov vözraščenoga, 90 kil žmetnoga lejpoga dali-aša za küjara. Baugšo gesti je küjo kak v hoteli Hilton. Njega je ške Baug za küjara stvauro. Samo, ka nej rad küjo. Svoje prejdnje je na-puna s tejm mantrau, naj ga raj na granico dajo stražit. Sodakom je tau više prišlo. En čas so špekulirali, kak bi ga leko zdržali za küjara. Zakoj bi oni lagovejšo gesti geli?
En zranjek je eden sodak prišo z granice, zraven na zajtrik. Cejli gvant je v fa-lataj viso z njega. Vö je gledo kak strašno v béri. Küjar, steri je preveč naigri biu, ga prestrašeno začno spitavati, ka sé je Zgodilo. Of v raz-čejsanom gvanti pa poklüc-njeno trno rejsno: "Vejš, bila je velka kmica, snejg mi je dosegno do kolen, mraz je bijo tak -15-20 stopinj. Kak sam stau taum z zmrz-njenim nausom pa vüjami, mi je odzar na pleče djau svoje tace en velki medved
pa mi je v zmrznjeno vüje začno brundivati. Ge sam sé zbojo pa sam bejžo prauti kasame. Samo, ka so sé djeleni pred me postavil pa so z orami (rogovi) ške skur name razčejsali."
Küjar sé je več nikdar nej trau stražit, sodacke so sé pa na konca sodačije že skur kobacali tak dobra so vögledala
Ceremonija________________
Od tistoga časa, ka so draut na granici kraj vtrgnili, Vogrski sodacke (graničare) majo nevole. Največ brig majo pauleg Rumejnarov, steri sé radi vödajo za vogrske Vaugre. Zatau sé sodacke na granicaj z Vaugri malo morajo pogučavali. Gnauk tü, vstavo sé je s trejmi lidami en avto, emo je vogrsko registracijo. Sodak, steri gleda pautne liste, pravi šoferi: "Gnes mamo lejpo vrejmen." Šofer pa od-govardja: "Moje ime je xy, živem v Budimpešti v ulici Batthanyi 5." "Ceremonija" sé je leko začnila.
Vö iz kukarce
brezi pisauv______________
Trgé sodacke so vnoči stražili kaulek železniški postaji v Varaši. Gnauk nin v noči sé je na postaji vstavo cug. Par lidi sé je napautilo prauto Varaša, en küp pa na-kalup prauti Avstriji, nut v kukarco. Na tau tali je več klatauv kukarce bilau posajene. Sodacke so telko ugotovili, ka so tau Ru-mejnarge. Ka do Zdaj? Na srečo je med trejmi sodaki eden malo znau rumej-narsko rejč. Začnili so špe-kulirati. Kaj pa nej, če je ta njiva več küomejtrov duga pa šurka. Depa podje so prej tü nej na glavé, liki na paté spadnili na taum svejti. Etak je eden na enom kraji
njive z avtonom vozo gor-dol z vekšo svetlinov, kak če bi sunce sijalo. Drügi sé je postavo na avstrijski tau, tretji pa med njivo in reko Rabo. Gnauk sé je samo te, steri je gučo njino rejč, zdrau romejnarsko: "Dobro me poslüšajte! Tak nagnauk pridte vsi vö. Za deset minut psé pistim v kukarco."
Nej trbelo deset minutov, ka so sodacke 10 Rumejnarov sprvajali v kasamo pa tau brezi psauv.
De jkla s švandinom med nogami__________________
Zvün Rumejnarov od drügi. Malo prvin, kak je kmično gratalo, sé je na granici ustavo en takši. Vzar je sejdla tak 20-25 lejt stara preveč lejpa dekla. Tak žlakoma, z ženskimi stopaji je vöstaupila iz taksija. Sodakom so sé sline vse cedile. Gda so ji prejkpoglednili pautni list, so zvedli, ka je ta lejpa dekla iz Koíumbije. Samo, ka so ranč na tau granici pred dvöma dnevoma zgrabili enoga moškoga iz Koíumbije, steri je v že-laudci šverco mamilo (kábítószer). Zatau so tau lejpo deklo dvej sodačkinje nutsprvodile v sobo pa so go začiüle prejkvižgalivati. Med tejm je sodak bola podraubnoma začno prejkgle-dati pautni list. Skur ma je sapa stanila. Komi naj vördje? Ta lejpa dekla je v pautnom tisti moški. Za par minutov so sodačkinje tü ranč tau leko potrdile.
Nem mamilo,
stran iz Korana_________
Nistemo nauč so sodacke zgrabili enoga Albanca, biu je musliman. Gda so ga naprej postavili pa prejkpog-íednili, so ma na enoj naugi-tmo skrak pri ovom škiri -
gorzakelgen 2-3 centimetrov mali pak najšli. Ranč v takši paki sé šverca mamilo. Musliman je skur zbesno, tak sé je hrano od toga, ka bi ga gorauprli. Gda so ga sodacke gorftrgnili, so sé za-čüdili. V tau paketi je bila 48. stran iz Korana, tak na malo razrejzano pa vküp-spravlano. Sé je razmelo, Zakoj sé je Musliman tak abo, ka bi odpro paket.
Tolmač po faksi
Eške telko, Žitek sodački prejdnjov je tü nej ležejši. Naslejdnjo zgodbo mi je gospaud podpolkovnik Šandor Fodor sam od sebe pr-povejdo.
"1994. leta na sveto nauč, gda sé je držina pa cejla ves pripravlate na paunauč-nico, so Prišli pome. Mogo sam namesto meše v slüžo. Sodacke so naprej postavili tri vietnamske mlade pojbe. Samo, ka sam ge nej vedo po njinoj rejči oni pa na-aupek. Zvün méne pa ške v cejloj Železnoj županiji niške. Etak sam iz Pešte mogo prositi prejdnje, naj spravijo tolmača. Ja, samo ka je on tam, mi pa tü v Varaši. Stvar smo rejšili tak, ka je on dojspiso nase pitanje, tau smo po faksi dobili. Odgovor naši Vietnam-cov so pa nazaj posteli. Na sveti den zazranka do šeste smo vse zvedli."
Vüpam, ka od letošnji velki svetkov niške nede emo takšne spomine. Vej pa tau je tak velka kaštiga, ka te, gda zvekšoma cejli svejt sveti, oni morajo biti na granicaj.
Želim tak sodakom, kak njigvim prejdnjim, njigvim držinam blajženo, mime božične svetke.
Klara Fodor
Pomurske mlekarne iz Murske Sobote Vam nudijo kvalitetne izdelke:
-	trajno melko in smetana	- instant kava
-	maslo 15, 20, 125 in 250 g	- Gibko (napitek za športnike
-	mleko v prahu 500 g (hrana za dojenčke) - SADKO - sadje s smetano
-	instant posneto mleko 400 g	- cappuccino
-	evaporirano in kondenzirano mleko	- ledena kava
-	ledeni čaj	- pudingi
-	instant domači čaj
Sodobna proizvodnja, tradicija in izkušenost kolektiva so jamstvo kvalitete izdelkov.
Porabje, 21. decembra 1998
13
Stara-nauva skupina
Tibor v Varaš v šaulo prišo pome, naj ma gnauk nika pokažem, zatok ka bi radi več znali. Tistoga reda sam v šauli mejla skupine, on je od toga vedo. Pa te sam üšla tavö gnauk v Sakalauvec pomagat Tibori. Te sé je pa tak Zgodilo, ka sam več kak 12 lejt ojdla k skupini."
Kakša je bila tista stara skupina?
"Edno je gvüšno. Vesela, us-pešna, odlična skupina je bila. Dosta lejpi lejt sam mejla z njimi, kakoli ka je dosti dela tü spadnilo. Nastopov je vsigdar več bilau. Če samo
dje ki so blüzi eden k dragomi, majo iste, dostakrat skurok gnake pesmi, plese, če rejsan nej stopaj do stopaja ali glas do glasa. Gda sam čüla pa vidla nistarne porabske pesmi in plese, so mi cejlak spoznano zvenile. Gda sam mala bila, sam blüzi takše pesmi doma tü čüla. Kak sam že povedla, največ smo ojdli v Beltince. Tam sam dosta vidla, pa sam Sama probala nika nauvoga vözmislili. Istina, ka so tau nej originalni plesi, tau so koreografije, liki íepau kažejo. Znamo pa ori-ginalne porabske, prekmurs-
Želimo vam vesel Božič in uspešno, zadovoljno, zdravo leto 1999.
Zavarovalnica Triglav, d.d. OE Murska Sobota
Smo več kot zavarovalnica, smo vaša izbira danes, jutri, VEDNO!
V sedemdeseti lejtaj, gda so nase porabske kulturne skupine priliko dobile, ka so leko malo po svejta šle, smo dosta vse kaj nauvoga spoznala Ka smo najoprvin vpamet vzeli, je bilau, ka so v Sloveniji člani kulturni skupin različne starosti. Kak v folklori tak pri pevski zboraj smo vidli stare matere pa dedeke med mladimi lüdami. V takši skupinaj vküper plešajo ali spevajo stare mamice, matere pa njigve čerke tak kak dedecke, sinovje, vnuki. Tau nam je sploj simpatično bilau. Približno sé je nika etakšo Zgodilo 1. 1997, gda so marciuša v Sakalauvci po 12-lejt-ni pauzi znauva vküp sprajti edno folklorne skupino. Od toga sva si malo pripovedale z vodjo skupine Elizabeto Kovač.
Obadvej dobro mave, da je gnešnjo sakalovska folklorna skupina iz stare skupine gratala. V Sakalovci je od 1971. do 1985. leta delala edna Uspešno skupina.
"Ge tak Znam, ka so v Sakalauvci 1971. leta vküp sprajli edno mladinsko folklorne skupino. Vodo jo jeTiborNé-met, ki je tam včijo. Najoprvin so je leta 1972 zvali v Beltince v Slovenijo. Gda so sé na drügo leto pripravlali, je
mislimo na beltinski folklorni festival ali na Ljubljane ali na Nemčijo. Vse tau svedoči, ka so zvünredna bila ta lejta." Vsakši zna, da si nej Slovenka, depa nej daleč od naše pokrajine, na Ivanci si sé narodila. Zakoj si sé želo za slovenske plese?
"Morem povedati, ka mi je slovenska glasba, plesi nej tak daleč, kak bi stoj mislo. Kak že tau šega pa istina, bi-
ke plese tü, ka so nam pomagali slovenski strokovnjaki sé navčiti. Zakoj sam sé trüdila? Tak mislim za navdüšene mlade plesalce. Pa za lüdi tü. Vidla sam pa Vidim, da lüdje sploj radi gledajo kak mladi plešejo indašnje plese."
Kak pravijo, vsakoj stvari je gnauk konec. Stara skupina je 1985. leta raznok spadnila. Velka Škoda je bila tau. Gda sam sé srečala s plesalci, vsigdar sam nika takšoga čütila, liki bi mi tak prajli: de bi pa fajn bilau eške gnauk plesati. "Ge sam gvüšna, da so tau tisti pravi plesalci vözgonili, šteri so rejsan nej steli pozabiti tista lejta, skupino pa vse, ka skupina znamenüje ednomi človeki. Žüpan pa vodja kultumoga doma sta
me poiskala pa zaprosila, če bi znauvič vodila skupino. Gda sam prišla v Sakalauvec, sam najšla tam tiste stare plesalce, s šterimi sam tak rada delala. Nega človeka, steri bi takšo prošnjo leko zavmo. S pomočjo Slovenske zveze smo začnili znauvič."
Kak ti cenišgnes tau skupino?
"Skupina je tak kak edna držina, pa tau leko rejč do rejči razmejmo. Dvajsti nas je, med tejmi pet zakonski parov mamo. Mamo sploj mlade pa takše tü, ki so pred tejm že tü plesali. Pa med mladimi so takši tü, steri so deca prešnji plesalcov. Geste takša držina v skupini, od stere več lüdi pleše v nauvoj skupini."
Kakše plese pa Zdaj plešate?
"Iz Slovenije smo dobili pomoč, etak plešemo originalne prekmurske (goričke) plese, depa porabske tü. Že sam znauvič naprajla edno koreo-grafijo, stero plešemo na porabske slovenske pesmi, s plesom pokažemo šege."
Tak Znam, da tüj v Varaši tü maš več skupin. Zakoj si sé itak vzela pa Odiš v Sakalauvec tü?
"1992. leta, gda sam v penzijo üšla, smo ustanoviti tüj v Varaša mažoretke. Gnes že tri skupine mam. Male, ki v vrtec odijo, osnovnošolce, pa srednjošolce. Tak ka delo mam, mažoretke so sploj uspešne, iščejo je, mamo nastope zadovol.
Zakoj sam pa Sakalauvec nazaj zela? Dosta lepi spo-minov sam si sprajla tam. Dvej čeli mam, obedvej so dugo lejt plesale v skupini. Takši so plesati dugo lejt v skupini kak Jože Hirnök, Marijana Sukič, Katarina Hirnök. Sto bi tau mogo pozabiti? Ta gnešnja skupina me spomina na tisto Prejšnjo. Ka je lepše, iz srca plešejo. Tau je pa znano, ki v kakšoj skupini dela, sé dosta kaj navči, človeško sé orientera na dobra. Zvün toga pa sam sebi pa dosta dosta lüdam spravi Vesele minute, nosi kulturo, ka je nej zadnjo delo. Pa če v Porabji ge k tomi leko kaj vcuj dejam, sam rada."
Te pa dobro voljo naprej tauj skupini, leko povejmo, velkoj držini.
I. Barber
Dobre stvari nimajo preteklosti, imajo le prihodnost!
Porabje, 21. decembra 1998
14
Narava pozimi
rS snegom so pokriti hribi, griči, gore, doline, polja, vrtovi, travniki in sadovnjaki. Počivajo pod snežno odejo. Veje dreves se upogibajo. Ptice iščejo hrano. V snegu vidimo sledi divjih živali.
Zima
Zima je najlepša zaradi svojih praznikov. 6. decembra prihaja Miklavž. To je že stara navada, da otroci pripravijo v okno svoje čiste škornje ali čevlje in čakajo darila. Dobijo darila ali šibo. Upam, da mene čaka velik paket daril, saj sem že očistil vse čevlje. 24. je najlepši cerkveni in družinski praznik, božič. Okrasimo božično jelko, obdarimo drug dragega in gremo k polnočnici. Medtem so v šoli zimske počitnice.
* * *
Nam, otrokom, pomeni zima mnogo veselja. Dobro se je sankati na bregu, se smučati, kepati ali drsati na ledu. Z bratom večkrat narediva snežaka. Škoda, da se čez nekaj dni vedno raztopi. Pred hišo sem postavila ptičjo hišico in skozi okno gledam, kako priletijo ptičice po hrano.
Prišel je Miklavž
Nestrpno sem čakala Miklavža. Slišala sem ropot. Mislila sem si, to mora biti Miklavž. Tako je bilo. Prišel je Miklavž in dva parklja. Malo sem se bala. Parklja sta imela vrečo in dolgo verigo. Tudi Miklavž je imel poln koš daril. Recitirala sem eno slovensko pesem o Miklavžu in sem dobila zavitek. V paketu so bili bonbončki, čokolada, banane, pomaranče itd.
Bila sem vesela. Lepo sem se zahvalila.
Obiskal nas je Miklavž
5,; decembra je prišel k nam Miklavž. Spremljala sta ga Dva parklja. Pri Miklavžu je bila ena velika vreča, v njej so ropotali paketi, zavitki. Morala sem recitirati pesmice. Me-linda in jaz sva dobili po en paket, babica pa en bonbonček. Očeta sta parklja malo stepla, potem so pa vsi odšli s hitrimi koraki. Hiteli so. Po vasi so hodili trije Miklavži in šest parkljev, obiskali so vsako hišo, kjer živijo otroci do 14 let. Najlepša hvala za skrb v imenu otrok.
O božiču
Bliža se najlepši družinski praznik, božič. To je že čas pričakovanja in pripravljanja. Vsak človek razmišlja o tem, kako bi lahko obdaril svoje najbližje. V zvezi s prazniki in darili smo se pogovaijali o tem, zakaj se obdarujemo in tudi o tem, kakšna naj bodo darila. Ugotovili smo, daje obdarovanje že stara
navada. Obdarujemo drag dragega, da bi si olepšali dneve pa tudi praznike, ali bi koga razveselili. Obdarimo tiste, ki so nam blizu, ki jih imamo radi. Darilo naj bo osebno, skromno, takšno, ki smo si ga že dolgo želeli. Lahko tudi sami kaj pripravimo. Za obdarovanje in veselje je božič najbolj primerna in najlepša priložnost. S temi mislimi želiva vsem bralcem časopisa, našim sošolcem ter učiteljem in staršem vesele božične praznike in uspešno, zdravo in srečno novo leto.
Priprave na božič
Kmalu bo božič. Mama bo spekla kekse. Oče bo prinesel smreko. Mi, otroci bomo na drevo obesili bonbone, kroglice, zvončke in zvezdice. Pod jelko bomo postavili jaslice in dali darila. Skupaj zapojemo pesem Sveta noč. Zaželimo si vesel božič.
* * *
Bližajo se prazniki, božič in novo leto. O, kako se ju veselim. V šoli se že pripravljamo na praznovanje. Naredili smo lepe okraske za božično jelko, učimo pa se tudi igrico.
Ob praznikih pošiljamo voščilnice prijateljem, sorodnikom in znancem! Na njih bomo na kratko napisali, kar želimo vsem najbližnjim: blajžene božične praznike in srečno novo leto!
Prispevke o zimi in praznikih so nam poslali učenci OŠ Gornji Senik: Livija Lazar, Edina Bajzek, Tomaž Mižer, Bernadett Gyeček, Adrienn Lazar, Katalin Čato, Beata Bajzek, Melinda Čato in Balaž Bajzek.
Srečanje futbalistov ob tromeji
28. novembra je Športno drüštvo Slovenska ves organizirale prijateljsko srečanje futbalistov iz sosedni rosagov. Lepau, ka so si tau vözmislili. Vala vsakšomi, Sto njim je biu na pomauč pri tejm, (med njimi svetovalec vlade R Slovenije g. Geza Bačič, župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber) ka so si leko najšli partnere za tau. Iz štiri krajov - iz Križevec, Heiligenkreutza (Svetoga križa), Rábafuzesa, Slovenske vesi - so Prišli podje naganjat tisto kraublo labdo, stera si je tau sploj nej zaslüžila.
Pauleg zimskoga cajta so sé špilali v športni dvorani osnovne šaule "Széchenyi István" v Monoštri. Gledalcom drakerov je bilau zavole, med njimi več gostov, kak župan občine G. Petrovci pa zenim predsednik športnoga drüštva Križevci g. Franc Šlihthuber, predsednik Državne slovenske samouprave, g. Martin Ropoš, predsednik Slovenske zveze, g. Jože Hirnök pa več predstavnikov monoštrske samouprave, med njimi ga. Erika Köleš-Kiss.
Tau je že drügo, Sto, kak je biu zadovolen s futbalisti, za štere volo je biu tam. Ge sam bila Vesela, ka so Slovenci iz Križevec bili najbaukši, eške bola bi sé pa radüvala, če
bi tau od Slovenčarov leko pravla. Depa oni so prej tak pošteni, ka so njali, naj drügi baugši baujo od njij. Ge pa pravim, podje, če bi sé vam po štiraj trbelo ko-bacati pa bi sé nej smeli njati! Zakoj? Zatau: 1. mesto Križevci, 2. mesto Rába-fiizes, 3. mesto Slovenska ves, 4. mesto Heiligenkreutz. Najbaugšo sé je špilo (najbaukši igralec) Ülen Zlatko iz Križevec, največkrat je zavado z labdov tisto leseno lüknjo (najbaukši strelec) Zoltán Hets iz Slovenske vesi, največkrat go je pa stiskavo k sebi (najbaukši vratar) Norberí Sömenek iz Rábafuzesa.
Kak športno srečanje, kak drage prireditve dosta koštajo. Glavni snonzorii srečanja so bili: Državna slovenska samouprava (50.000 forintov), Slovenska manjšinska samouprava Slovenska ves-Mo-nošíer (50.000 forintov), Nemška manjšinska samouprava Rábafüzes (70.000 forintov). Glaven organizator srečanja je biu Karel Dončec, steri sé v imeni drüštva trno lepau za(h)vali samoupravam za finančno pomauč. Vsevküper, bilau je lepau, bilau je vrejdno aldüvati telko trüdov pa pejnaz za te den.
K. F.
Porabje, 21. decembra 1998
15
Lübezen
Naš Franci pa Karči sta sé etognauk srečala, pa sta si nika od ženskaj gučala. Franci etak pravi: "Moja Micka me eške itak ranč tak rada ma kak pred dvajsetimi lejtami, gda sva sé oženila. Gda večer domau pridem, prvo je tau, ka me küšna."
Karči pa Zdaj etak pravi: "Ja, moja Lujza ovak tü ne more zvedeti, če sam pijo ali nej, tü me napona küšüje, gda domau pridem."
Čisto takša
Naša Jolanka sije na silvestrovo nauvo lasuljo (paróka) küpila. Tam v bauta si go je že na glavau obejsila pa dé prauto možej, steri iz fabrike dé domau. Gda moža zagledna, ma hamiško v oči pogledne pa ma etak pravi: "Kak sé ti Vidim?"
Lujzek pa: "Ne morem povedati, ka sé mi fejst vidiš, sploj tak vögledaš kak moja žena,"
______________Uspavanka_________________
''vfc-íV'
Pred volitvami (választások) so vsi žüpani po vasnicaj račun davali od štirilejtnoga dela, pa so lepau gučali, naj bi je znauvič izvolili. Naš žüpan je pa ešče kulturni program tü vcuj djau k svojomi guči pa je tak mislo, ka de sé tau ja vsakšomi vidlo. Gda so not prajli, ka de Zdaj pa nakak spejvo edno uspavanko (altatódal), te je nakak od publike etak kričo: "Komi nam es uspavanko, vej pa ne vidite, ka že vsi spimo?"
Pismo
Rudi pa Joži sta po božiči v Varaši bila pa hajde not v restavracije Lipa. Kak etak požirata špri-care, Rudi etak pravi Jožini: "Tak sam čemeren kak vrag. Vejš, te naš padaš, Ivan, mi je dužan 100 gezero forintov. Pa vejš, ranč edno rejč ne povej od toga, ka bi mi nazaj dau. Ge somar pa nikši papir nejmam od toga, ka sam ma dau. Zavüpo sam sé ma."
Joži si Zdaj glavau škraba pa etakše tanače da Rudini: "Vejš, pojep, ge Znam, ka boš ti emo od te 100 gezero papir. Tak, ka ma piši edno pismo pa ma na znanje daj, naj ti 200 gezero .forintov, ka ti je dužen, tak nagnauk nazaj da.
Vido boš, ka tak nagnauk dobiš odgovor, tam de on piso, ka ti je nej 200 liki samo 100 gezero dužan. No, te ga pa že leko taužiš."
Dobri tanači
Ilonka pa Peter sta v penzijo prišla. Eške sta sé dobro držala, zatok je pa Peter etak pravo: "Ilonka, ge sam tak mislo, ka va začnila ko-
kauši držati, kokauši do nesle, ti boš pa v Varaš ojdla djajce odavat, etak nika vcuj prislüživa k penziji." Naša Ilonka je privolila pa rejsan sta not postavila dosta kokauši. Samo ka je nika nej vreda bilau. Kokauši so za cejli svejt nej stejle nesti. Pa kak sé je kokaut (petelin) obna-šo, tau je zravan nesramnost bila. Samo sé je šeto med kokaušami pa je ranč edno kokauš nej... vpamet vzeo. Peter je Zdaj k sausadi üšo pa sé ma je taužo, ka naj naredi. Sausad pa: "Vej pa geste pomauč! Zgrabite toga kokauta, pa ma črvau z edno trdov kefov dobro poke-fajte. Vidli te, ka on včasin dober kokaut grata." Tak je bilau. Za edno malo je kokaut tak naganjo kokauši po dvauri, ka so samo tak raščale. Ilonka je pa nej zandolejo djajce nositi na odajo v Varaš. Peter Zdaj lepau zavali sausadi te dobre tanače, depa zatok etak pravi: "Če mi drgauč tanače date, tak naprajte, naj moja
žena tau ne čüje. Glete, kak mojo črvau vögleda."
_______________Spauvad__________________
Prauto božiča je v našoj vesi eden sploj fejst človek delo v cirkvi, glavni oltar je čisto, vred djemau. Vö ma je bilau dano, ka mora do božiča dokončati.
Pred božičom so ženske pa mlade dekle k spauvadi ojdle, pa so nared sé vöspovedavala, kak so prauto naprajte tistoj šestoj božjoj za-povedi. Pop so pa tak mislili, ka tej ženskam za pokauro tau gor dajo, naj vsakši pejnaze da na cirkev. Med tejn je te mladi samo gledo ženske, pa sé je pod nausom smejau.
No, na Sveti den po meši so pop prijeli ofer pa ka najdejo? 50 gezero forintov je not. Pop so sploj radi bili, tak trbej cirkev popravlati. S tejm vred pa vöplačajo toga človeka tü, steri je delo z oltarom. Gda so ga vöplačati, of samo stoji tam, pa nikan nede. Zdaj pop pitajo: "Na, ka ešče čakate?"
Of pa: "Ka čakam, ka čakam? Moj tau od ofera. Zaslüžo sam si ga."
I. Barber
Porabje, 21. decembra 1998
OVEN (21. marec - 20. april)
Čiglij vašo boukša polovica pravi, ka sé Vaše delo bole po guči pozna, kak po po stvaritve, sé ne sekerojte. Že v začetki leta te njoj dokazoli, ka ste puni moči pa energije. To de sé poznala tak pri dnevnon kak pri nočnon deli. Prvi meseci novoga leta so za vas idealni, ka sé začate ukvarjoti s podjetništvom. Najboukše bou, ka na tržnici odprete malo butiko, pa začate odavati klobasi, zraven pa kaj za spiti, ali kak bi pravli po domači ka odprete nekšne fele mecdonalds. S ten te rešili tudi problem kujanja za druge člane Vaše fomilije, steri de nastopo na pomlad. Takte meli tudi več časa za bavljenje s športon. Moremo vas opomniti, ka sé na rekreacijo po bližanjoj šumi ali travniki ne odpravlajte, dokeč je zemla še vlažna. Lejko sé zgodi, ka fasivate bolečine v križi pa v ledvicaj, v najboukšon primeri pa samo prehlod. Na jesen, da de začo vreti most, sé izogibajte vaših najboukših kolegov. Tou pa zato, ka ne bi meli doma kakšni!) vekših problemov. Nišče nema rad, ka ga namesto boukše polovice kušiva lagev pun žveplonogo vina. Tou vala tak za moške, kak za ženske. Ne glede, ka de sé dogajalo preminoče mesece, de sé bodoče leto končala Uspešno. Edino na tou gledajte, ka tak kak lani, ne pozabite poslali božične kortic vašoj staroj teti. Ta sé še skouz odloča, komi de pistila erbijo.
BIK (21 .april - 20.maj)
Za vas vala, ka ste trmasti, kak cukrna repo, stera je eške Zdaj piknjeno v zemlo, pa nešče vö, zatou, ka je prej, da je notri porinjeno boukše, kak pa da je vö zejto. Na žalost pa sé na ton svejti najde eške nikak, Sto ma bole trdo glavo, kak vi. Dreva, v stero te sé zaleteli, da te s smučami na nogaj, leteli doj po bregi, de vas koštala spotrejte noge. Za dobre stvari v življenji, trbej malo potrpeti. Da do začale trampitolivati prve trobentice po zvoniti prvi zvonček, te tudi vij začali nesti kak rozica. To de pomenila, ka ste Preživeti čas v bolnici dobro izkoristili, čiglij sé najprlej nete mogli odločiti, če mate rajši zdravstvene osebe v belon ali v zelenon gvanti. Še sreča, ka de vas Amor trufo že v bolnici, tak ka nede še idnouk trbelo po napotnico v svoj zdravstveni dom. Kelko je bilo pomlad boukša za vas, telko de leto slabše. Čiglij ste bile, te lecali kak severni medvid na sredi afriške puščave. Da do drugi meli fraj zavolo letnoga dopusta, te vij mogli najbole delati. Sto pa van je kriv, ka ste sé odločili, ka te odavali sladoled. Že v začetki Septembra te lejko začali šteti pejneze, stere ste trdo zaslüžili. Sreča de telko vekša, da de poleg vas, začala šteti pejneze tudi davkarija. Leto te končali na pozitivnoj nuli, je pa december odličen čas za premišlavanje o ženitvi ali pa od načrto-vanja novih družinskih članov. Vseeno pa čiglij ste biki, naj vas opomnimo, ka sé pri tej stvarej tudi nej trbej zaletavati kak tele v novo vrata.
DVOJČKA (21. maj-21.junij)
Zvezde pravijo, ka de v začetki leta stala poleg vas sreča. Pravijo tudi, ka obstaja možnost, ka te dobili dobitek na lotoji ali na tomobli. V sakšnon primeri morete najprlej küpiti Srečko. Ge te jo küpili, je vašo odločitev. Samo pazte, ka novo bautošico, stera ma na obrazi več farbe, kak pa fosada na državnon parlamenti, ne potisne v vas eške cejloga kompleta spomnili napovedi pa ekspres loterije. Tou bi bilo za vaš proračun preveč, čiglij bi te sledi doubili prvo nagrado. Da de sé zočo topiti prvi sneg, te začajte paziti na Vaše zdravje. Na tou, ka bi Včasik leteli v naravo v kratkij rokavaj pa lačaj, sé niti ne probajte zmisliti. Opravičljivi razlog je edino, če vas što zaprej vö v spodnjoj opravi. Somo tudi tü te si malo sami krivi, zatou, ka van je nišče nej pravo, ka lejčite po spalnica j, štere so nej Vaše. Glede na tou, ka ste spadnoli pod znak dvojčka, mate znankar radi stvari, ka so dvojne. Zo julij pa za
ovgust do tak dobrodošle dvodelne kopalke. Najfalejše so bikinke, če de van pa tudi za tej Škoda pejnez, sé pokrije s popejvali iz časopisa Porabje. Meseci pred začetkon zime so kak nalašč za potovanje. Dokeč do še bar malo topli dnevi, dente vašo rit na biciklin pa sé odpelajte do Vaše rodbine, štera sé ukvorja s kmetijstvon. Vašoga obiska do tak veseli, ka do van mogoče za zimo namenili pou pujceka. Čiglij so ga krmili s s kukurco, pa ga saksi den tirali na vaje z aerobike, de malo masen. Ali šenkanomi pujceki, sé pač ne gleda v solo.
RAK (22. junij - 22 julij)
V zadnje leto toga tisočletja te spodnoli v menšo krizo, za stero de kriv vaš Šef. Ta sé nede telko poznala na pejnezoj, kak na vašij odnosaj z više postavlenimi.. Rejsan, ka ste bilij dozdaj glavni v slüžbi, pa ka so vas vsi nosili po rokaj, ali novo tajnica vašoga šefa je pač novo tajnica. Nemrete pomagati, če ma Šef rajši 'ovtomot za rože zalevati pa kavo küjati, kak pa vas. Svetuvlemo, ka stisnete zobe pa malo potrpite. Pravijo, ka sé stvari obrnejo na boukše, da človik najmenje čaka. Mesec ma j de za vas fejst velkoga značaja. Ce de šlo sé po sreči, te sé včinili v eno od aktivnih drüštev iz Vaše okolice. Če ste malo mlajši priporočamo gasilce, če pa ste mladi samo po srci pa društvo upokojencev. Vsi, ka ste Vmejs, sé pridružite rokoborskomi klubi, recitatorskomi krožki ali folklorni skupini. Tiste, ka mate takšen glas kak Placido Domingo ali Morja Callas, do žmetno čakali pri pevskon zbori ol pa v skupini Lacija Korpiča. Vaše poletno popevanje, de prišlo Prav na gesen, prav pred začetkon bratve. Škorci pa vrabli so sé že navadili na klopotce, strašno, ka bi popevalo tok mimo kakvi, pa so še nikdar nej vidli. Zadnje dni leta 1999 malo pazte po kakšnih boutaj odite, pa ka kupuvlete. Zočajte misliti na tou, ka je vaš tošlin nej nacionalno bonko, pa ka nej trbej doma meti šega, ka si oči želejo. Tudi tistih Sto kil hrone za pse van ne bi trbelo küpiti samo zatou, ka je bila znižana.
LEV (23. julij - 23. avgust)
Enjajte cviliti kak kašno mačka, stero sosidov moli vloči za rep. Konec koncov ste Prišli na svejt v znamenji leva, tak ka sé šika, ka da van ide kaj naopak ali pa de sé morete postaviti za sebej, začate rjoveti kak krali Živali. Isto vala, da te sé tou zimo spravili na vašoga roraša, steri nede dobro spuco vašoga rora. Srmake je mrzlo oditi po strejaj, pa de sé malo popaščo, pa meklo notri porino nad naopačni ror. Po drugon kraji pa roraši nosijo srečo, tok ka pazte, ka gučite. Spomladi, da do pod vašo strejo začale popevati prve lastovice, de Poštaš prineso pismo iz Amerike. Mrzlo sestrično v tretjon koleni de van pisala, ka bi rada prišlo v vročij mesecaj domov na obisk. Štrki prej vsako leto pridejo, Zakoj te ne bi prišla še ona. Dolarov tudi letos nede prnesla, zatou pa de obečala, ka van pošle amerikanske cote za oblečti pa sliko kipo Svobode. Sliko te lejko obesili nad šparat, cote do po dobre za odganjanje molov pa miši v vašoj staroj omari. Prvi snejg de vas zasipo z Ijubezenskimi odno-sami. Da do cestari pucali ceste, de sé van na robi ceste, cejla blatna od zomozanoga snjega pa posipana z drobnin peskon, prikazala lublena oseba vašoga živlenja. Nej, ne bojte sé. Ta nede šla z vami samo zatou, ka oni nemajo doma kopalnice. Da do obema okoli glave začali letati debeli cngeli s krilomi pa s puščicami pa z lokami, te znajte, ka je čas, ka napravite še eno stvar v vašon življeni. O njej sé najprej pogučte z vašin župnikon.
DEVICA
(24. avgust - 22. september)
Čiglij vaš znak kaže na nedužnost, vseeno nejste tak nedužni kak vö vidite. Če ne vrvlete pijatjte vašo sosido, stera zna od vas, več kak Znate
sami. To te najbole občutili prve tri mejsece, da te še skouz malo vdarjeni od slavl jenja novoga leta, on pa nede mejla drugoga dela, kak ka de gledala skouz domače okno, pa štelo kelkokrat sé van je poškalilo na domačon dvorišče Pomlad de prinesla nove delavne prostor. Staro pisarno te malo pogrešali, zatou, ka ste sé navadili na vse pavuke pa ščurke, steri so odili mimo vas, da ste najbole spali za pisalno mizo. Slabe misli o novoj pisarni do stirale edino misli, stere do pravle, ka je blujzik novoga delovnoga mesta gostilno. V leti ite na kračiši dopust v tujino. Tan te spoznali nove lidi pa nove navade, oboje pa de prišlo prav pri posli, steroga te začali na gesen. Preveč dela si za začetek na koplite na glavo, za pomoč prosite Vaše najboukše kolege. Tej so še skouz najfalejša delovno sila. Ce do zadovoljni samo s špriceron telko boukše. Od časa do časa njin dajte tudi kakšno gesti, ka ne spocrkajo kak Vaše ribice v akvariji, stere ste lani pustili doma brez gestija. Sploj Znate, ka bi pravla vašo sosida, če bi znala, ka ste jih vrgli v njeno stronišče, da ste zodnjič ton bili. Če nej prlej, de tou zvedlo pred koncon leta.
TEHTNICA
(23. september - 22. oktober)
Ge bi sakši vago v življenji, tak kak vij vagate pa premišlavate, bi še skouz živeli v pradavnini, geli bi korenjé, živeli pa v votlinaj. Prvo Vaše delo po novon leti, de kupuvanje novih punčokov. Stare mate še šest lejt, pa so sé do Zdaj že dobro znücali. Problem de tej, ka sé nete mogli odločiti, kakšne naj kupite. Boutoši do vas meli pun kufer, še ekstra, da te si probali že 26 par, pa še skouz nete znali, če je boukše, ka si kupite malo vekše, pa si odspodi malo bole debele šturmfle obujete ali pa takšne, ka do van glij dobre, pa štrunfle sploj nositi nede trbelo. Fala bogi, ka do pomladi več nede daleč, pa zimskih punčokov pomali več nete niti nücali. Pred začetkon leta si preštite kakšno Zanimivo knjigo. Osmrtnice, stere štete sakši den v vaših novinaj nejso zadosta za odperanje duhovnih obzorij. Mogoče te v knjigaj najšli tudi kakšen nasvet za gesenska doživetja. Eno od takšni, stero de sé vleklo skouz cejlo zimo, je obisk pri zobori. Priznajte, ka vas že Zdaj od časa do časa zobje bolijo, ka bole nemrejo. Dokeč jih lejko vračite s palinko je vredi. Ka pa da tou več nede mogli? Zemite si k srci, ka so van dnevi puni smeja šteti, če sé nete spakivali k prvomi dentisti, po njemi pustili, ka van malo povrta po vaši sklenini. Kak pa bi tou vö vidli, ce bi bilij vaši zobje kak raznok postavlene domine, med sterimi sakša druga fali
ŠKORPIJON
(23. oktober - 22.november)
Dobro bi bilou, ka bi enjali pikati okoli sebej. Tou vala ekstra za moške Čiglij de najprlej okoli vas mraz zavolo zimskih temperatur, de vas razgan-jalo od vročine, štero de povzročilo novo ljubezen. Škoda edino, ka de sé do pomladi rashlodila. Dosta bole optimistično dogajanje sé napovedüvle na poslovnon področji. Investerajte v delnice prebambenoga podjetja, stero sé ukvar-ja s pridelavo krumpičov pa kukurce. Oboje de prej melo nizke cene no trgi ali lidge do tou prej še vseeno bole küpüvali kak pa drago mešo. Vegetarijanec ne grajtajte, ka rože polevajo samo z vodou, vij pa od časa do časa radi spijete tudi kakšen šor, vino ali sok. Do de začalo kapati z drevja prvo listje, je za vas dober znak, ka sé posvetite športi. Glede na tou, ka de tou že predzadnji letni čas, po de gračuvalo mrzlo, priporočamo dvoransko razgibavanje. Če za tou nete meli časa, te doma po televiziji gledajte košarko, rokomet pa odbojko, za odmor pa še smučanje pa umetnostno drsanje. Tudi če mate radi zimske športe, van tou zadnje odsve-tuvlemo. Osel ide smo idnouk na lejd, Zakoj bi vij te šli dvakrat. Gleženj od lanske zime sé je še nej zacelo, pa tudi zavarovalnici ste dužni, ka je
mogla izplačati nadomestilo vsen tistin, stere ste na drsolišči povozili, poodili pa ta zmlatili. Tudi tou, ka so mogli zvali gasilce, ka ste napravili v led lüknjo po je skoron vse voda zavolo, rajši ne gučte dosta okoli.
STRELEC
(23. november- 21. december)
Zimo te preživeli v pričakovanji prvih topli dnij, kak medvedi, šteri sé že v gesen potegnejo notri pa te spijo, dokeč jih ne prebidi prvo pomladna toplota. Prebujonje narove de pomenila prebu-jan je tudi v vašoj glavej. Ugotovili te, ka nejso vsi tak dobri z vami, kak tou kažejo. S takšnimi nemejte več poslo, čiglij ste si lani pri njih sposodili kosilnico, pa je še Zdaj nejste dali nozoj. Zvezde, stere sé morejo brigati za Vaše Ijube-zenske zadeve, do najbole svetile julija pa avgusta. V noči bole kak podnevi. Ka de utrjevanje odnosov na srčnon tereni naroudilo zrele sadove, si te, da de najbole vroče, kupite deozodorant ali parfum. Tudi mujvlite sé sakšo gojdno pa večer. Tou naj vala tak za gesen kak za zimo. V geseni sé končno spravte k deli, pa poberte tiste džabuke, ka so že od lani gor pa tiste, ka so zrasle letos. Če za drugoga nej, do za dobro domačo džobučnico dobre. Če te jo pili, pazte, ka sé nete po tiston vozili z biciklinom Lejko vas što ta vdari, pa tudi če bi vas stavili polica ji, je nej glij najlepše, ka te mogli priznati, ka sé pijani okoli vozite. Dobro, ka de prišlo zima, pa de menje dela voni, tak ka te sé meli čas doma sekerati za vse, ka ste ščeli včiniti pa sé van je tou nej posrečilo.
KOZOROG
(22. december - 20. januar)
Leto 1999 de za vas idealno, če te skoron cejli čas namejnili kmetijstvi. Že v zimi sé pogodite z vašo zadrugo o pridelavi povrtnin. Ka sé ne bi mantrali sami, notri vprežite tudi vašo rodbino, tudi najbližanje družinske člane. Ženi tou najprlej nede pasalo, samo naj vas je nej nika straj. Glavo de jo bolela samo dokeč nede na njivi zrasla prva mrkevca, stero de šla odavat na tržnico. Če do sé neskladnja pojavljola še naprej, zemle v roke drugo taktiko, pa njoj pokažte, što je pri kuči glaven. V mesecaj, de je fejst vroče, ne gejte pa ne pijte preveč. Nede glij najboukše, ce de vas trnok mantralo črevo, da de vas vašo drago oseba najbole kušivala pa obimala. Stvari, stere so nej v zvezi z delon ali z domačimi zadevami, te mogli na gesen ta pistiti. Časa de premalo, trbelo de pakivati v šolo Vaše najmlajše pa njin reševati domače naloge. Tou, ka de mali doubo prvi cvek, ka ste njemi nej dobro rešili matematiko, naj vas ne prizadene preveč. Tudi računovodja v vašon podjetji, sé je zadnjič zmejšo, pa van je pri plači izplačo eno nulo preveč, pa zavolo toga nejste delali cirkusa. Ali od tistoga momenta naprej naj mali rajši dela naloge san. Velko presenečenje pred božičon de v zvezi z božičnin drevon. Nej zatou, ka bi bila jelko ali smreka tak lepo, liki zatou, ka do vas zgrabili, da te tou drevo kradnoli v šumi.
VODNAR
(21. januar -19. februar)
Že v začetki leta si ne sposujuvlite pejnezov, ka te te mogli tou pošojilo plačüvati doj do konca leta. Čiglij ste sé namenili hitro kujpiti novi avto, tö potezo priporčamo komaj v drugi polovici leta. Prvih šest mesecov de za vas dober tudi avtobus. Na progi med Gornjin Senikon po Monoštron te spoznali ljubezen svojoga življenja. Z njo te sé na spomlad (Opravili na potovanje, stero de von prinesla dosta novih izkušenj. Naj van povemo, ka pri pridobivanji novoga znanja, ne dobile še kakšnoga betega .Preobremenitev je namreč nej dobra stvar, še telko bole, da sé ide za preobremenitev vašoga tejla pa možganov. Leto nede izrazito, minila de kak sakšno drugo, malo
te doma, malo te pomagali svojoj staroj materi, malo te sé čemerili po malo veselili. Zatou de jesen telko bole novdušujoča pa puna novih doseškov. Ugotovili te, ka je nej vredno, ka sé mantrate zavolo direktoro v slüžbi, pa ka si nesmite zeti k srci, če vas doma čemerijo, pa tudi tou, ka za sakšno plojo pride sunce. Problem de edino tej, ka da te tou gor Prišli, dežja že zdavnaj nede. Šou de samo snejg. Poleg toga de vas razočaralo tudi dejstvo, ka te gor Prišli, ka je Božiček, ka vas sakšno leto pride gledat, sploj nej pravi, liki ka je tou notri oblečeni Poštaš. Tou de vas prpelalo tudi do spoznanja, Zakoj je zadnjič njegov biciklin vleko jelen z rdečin noson pa Zakoj so za njin, da je penzijo noso, bejžali moli škrati.
RIBI (20. februar - 20. marec)
Eni pravijo, ka majo rajši ribe na dvej nogaj, kak pa ribe v vodej. Predvidevamo, ka vij spadnete pod tiste prve (ribe namreč). Kračiša čustvena pustolovščina sé napoveduje na prehodi zime v pomlad. Romantični trenutki poleg svejč naj sé van zapišejo v Vaše možganske celice. Prav do Prišli, do te sé z lubleno osebo začali pogučavali o malih neskladjih na področju kukurčnoga življenja. Svojo ambicioznost poleg na Ijube-zenskon področji izkoristite tudi no poslovnon področji. Izkoristite sakšno priliko, štera sé van ponuja. Tudi, če de zatou trbelo malo trpeti pa od časa do časa iti s šefon na kavo. Začajte tudi šparati. Račun na banki de začo rasti, tak ka de sé prlej ali sledi nabralo neka pejnez, s sterimi te si Ijeko küpili stvari, o sterij zdáj samo senjajte. Ali ne rozsipavlite preveč, zatou, ka do sé na jesen pojavili novi stroški. Vašo boukša polovica de si zaželela novi kaput, deci de trbelo küpiti stvari za šolo, zavarovati de trbelo avto pa mesečno karto za avtobus de gratala drakša. Zima de puna presenečenj. Pivo de tou, ka do van sporočili, ka so von v čistilnici zgübili lače, drugo presenečnje de vekše. Malo te si sami krivi, zatou, ka ste sé nej pazili, da je bil zatou čas. Čestitali do van ciloú po radiji, v novinaj pa de od vašoga dosežka objavljeno posebno reportažo. Dokeč je nej na predzadnjoj strani sé ne skerajte.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17, p.p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.