POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Sl JI Osrednja knjižnica Ce'je Muzeje^' trg 3000 Celje ŠTEVILKA 15 LETO XLII 16. APRIL 2010 CENA 1.48 EUR ma eseca: REHA KAPA BENCINSKI SERVIS LETUŠ tel. 03 891 56 11 C' - *tv Ut EiM m stran 15 Slovenija je nas dom. Očistimo jo! Naša dežela je naš dom, zato smo 2a veđnovečje število divjih odlagališč v naravi odgovornji vsi. 17. aprila 2010 bomo zato izvedli največjo okoljevarstveno akcijo v zgodovini Slovenije. V enem dnevu bomo svoji domovini povrnili nasmeh ter se ob tem družno zabavali. Računamo tudi nate in na tvoje prijatelje, otroke in 17. april 2010 starše. Pridružite se nam, vaših prijav se veselimo na www.ocistimo.si! Očistimo Slovenijo e GDAD KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Freier G06TIN6TV0, Mitja Felicijan s.p (Savinjska cesta 4, 3331 Nazaiie Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Po predhodnem dogovoru možno tudi ob nedeljah, OBRAČALNIK SIP SPIDER 350 H hidravlični dvig delovna širina: 3,40 m teža: 226 kg 2.750,00 f 799,00 € VRTNA KOSILNICA MX54SH - ohišje INOX - motor: honda GCV 190 - clcktro vžig - plavajoči nož PREKOPALNIK HOBY TK-501 349,00 NOVO! NOVO V KT ŠMARTNO OB PAKI! ČEBELARSKA OPREMA VELIKA NAGRADNA IGRA!!! www.kz-saleskadolina.si POSODA ZA MED, 35 kg 48,90 € ČEBELARSKI KLOBUK SATNICA AŽ-385 X 225 100% ČEBEIJI Vosek KADILNIK FI10 cm 18,90 € Kmetijska zadruga šaleška dolina se v sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom in Mladinskim centrom Velenje pridružuje akciji OČISTIMO SLOVENIJO V F.NEM DNEVU Pridružite se ji tudi vi! gg»«"*» M „i«#»»**' BBiiimnin slcPar 2,40 e KORITO CVETLIČNO campana 50 cm NATIKAČI CROX 6.90 € FOLIJA TENOSPIN 750 mm Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDf Kftì Jžp.f* ; CCUi Tretja stran RASR - pot do bolj usklajenega razvoja Statistična Savinjska regija dobiva novo razvojno agencijo, ki se bo imenovala RASR in bo organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Ustanovitev nove agencijeje povezana z odvzemom pooblastil Regionalni razvojni agenciji (RRA) Celje, kije bila ustanovljena leta 1996. Do tako radikalne odločitve seveda ni prišlo čez noč, ampak je posledica dije časa trajajočega nezadovoljstva, zaradi katerega se je Občina Bistrica ob Sotli celo izločila iz regije. Za lažje razumevanje velja spomniti, daje svet Savinjske regije leta 2007 sklenil, da se v okviru RRA ustanovi oddelek za delo z občinami, ki prevzame izvajanje nalog spodbujanja razvoja na regionalni ravni. V drugi polovici leta 2009 so se začele pojavljati kršitve obveznosti, ki jih je imela RRA do oddelka za delo z občinami, zato je svet regije 1. oktobra naložil direktorju RRA, da v 14 dneh poravna vse neplačane obveznosti do izvajalcev na projektih in do zaposlenih v oddelku za delo z občinami. Kljub prvotnim obljubam obveznosti niso bile poravnane, vodstvo RRA Celje pa je celo sprejelo odločitev o reorganizaciji, s katero so oddelek za delo z občinami ukinili. Vodstvo RRA je nato brez usklajevanja s svetom regije prevzelo aktivnosti za dopolnjevanje izvedbenega razvojnega načrta regije za obdo- bje 20102012 in januarja letos objavilo nov javni poziv za nabor projektov, kljub temu da je svet regije listo prioritetnih projektov potrdil že avgusta, izvedbeni načrt pa oktobra lani. V taki situaciji svetu regije ni preostalo drugega, kot da RRA Celje odvzame vsa pooblastila za izvajanje nalog v javnem interesu. Ker prvotna namera, da občine dokapitalizirajo že ustanovljeno Savinjsko razvojno agencijo (SARA), ni bila izvedljiva, je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi nove regionalne razvojne agencije. Verjamem, da bo ta poteza pripeljala do izboljšanja sodelovanja med osrednjima nosilcema regionalnega razvoja, Celjem in Velenjem, in da se bo izboljšalo tudi črpanje evropskih sredstev. Tako občine kot gospodarslvo namreč že dlje časa opozarjajo službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), da je črpanje sredstev iz evropskih skladov birokratsko zelo zahtevno in da gre pravzaprav za zelo drag denar, če se upoštevajo visoki stroški za pripravo dokumentacije, ki je potrebna tako za odobritev projektov kot za poročanje o porabi. SVLR najavlja poenostavitve, bomo videli, kaj se bo izcimilo. IZ VSEBINE: Tema tedna: Župani ustanavljajo novo agencijo....4 Občina Mozirje: Sanacija ceste predvidena po končanju gradbenih del na Golteh............5 Občina Rečica ob Savinji: Gradnja mostu vendarle z mrtve točke.5 ZKZ Mozirje: Razpršena dejavnost v kriznem obdobju prednost...........6 Gornji Grad: Uporabniki daljinskega ogrevanja menijo, da cena ogrevanja ni ugodna........7 Občina Solčava: Rinka tudi pozimi ni počivala......9 Kviz Mladi in kmetijstvo: Šmihelčani letos osmi.............11 15 Kmečka lastovka: Ptica leta ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 15,16. april 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: h1tp://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. © SVET SAVINJSKE STATISTIČNE REGIJE Župani ustanavljajo novo razvojno agencijo Na nedavni seji županov vseh 31 občin, ki sestavljajo Svet Savinjske statistične regije, so se predvsem posvetili ustanovitvi nove razvojne agencije. V začetku letošnjega leta ob objavi tako imenovanega petega razpisa za evropska sredstva, so odvzeli pristojnost Regijski razvojni agenciji Celje (RRA), ki po njihovem ni ustrezno zastopala interesov občin. V KRATKEM RASR AGENCIJA Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je izdala uredbo, v kateri je definirala nekatere pogoje glede prijave projektov za sofinanciranje iz evropskih sredstev. Direktor RRA Boris Klančnik je takrat me- nil, da komunalni projekti občin, kot so gradnja pločnikov in kanalizacij, ne ustrezajo, saj ne prinašajo novih delovnih mest. Slišali so se tudi očitki o tem, da se županom tako zelo mudi s prijavami na razpis zaradi letošnjih lokalnih volitev. Občine so očitke zavračale in stvar je pripeljala tako daleč, da so RRA-ju odvzele status pooblaščene agencije. Za nadaljnje izvajanje nalog v javnem interesu so župani tedaj pooblastili Razvojno agencijo Sotla. Menili so, da bo kasneje to opravljala SARA - Savinjs- 0 ka razvojna agencija, kar pa iz različnih razlogov ni bilo možno. Tako so na zadnji seji sklenili ustanoviti povsem novo Razvojno agencijo savinjske regije ali krajše RASR, je povedal Branko Kidrič, predsednik Sveta Savinjske statistične regije. Občine bodo prispevale ustanoviteljske deleže v enaki višini - vsaka po 500 evrov, ni pa še znano, kako bodo nazaj dobile deleže, kijih imajo v solastništvu RRA. Da bo možno novo agencijo v miru zagnati, so za šest mesecev podaljšali pooblastilo agenciji Sotla. TRI ZGORNJESAVINJSKE OBČINE NA PRVI RAZPIS Občine celjske statistične regije so dobile potrditev pristojnega ministrstva o ustreznosti vseh 39 projektov, kolikor sojih nameravale sofinancirati iz petega javnega razpisa, le nekaj občin je mor- alo pripraviti še dopolnitve. Potem ko se zaradi različnih administrativnih ovir na SVLR ni bilo mogoče odzvati na prvi rok, so se občine, ki so imele projekte pripravljene do te mere, da jih takoj lahko začnejo izvajati, prijavile na rok 26. marca. Ostale se bodo prijavljale na naslednje roke v skladu s predvideno dinamiko realizacije. Med tistimi, ki so pohitele, so tudi tri zgornjesav-injske občine, in sicer Gornji Grad, Nazarje ter Solčava. Gornjegrajska občina je prijavila projekt Kanalizacija Bočna v vrednosti nekaj več kot 1.364.000 evrov, pri tem predvidevajo nekaj več kot 955.000 evrov sredstev sofinanciranja. Na občini pričakujejo, da bo letos država pričela z rekonstrukcijo ceste skozi Bočno in zaradi rušenja ter prekopavanja terena nameravajo oba projekta izvajati istočasno. Občina Nazarje bo izvajala drugo fazo Industrijsko obrtne cone Prihova, to je ureditev še enega vodotoka in izvedba asfaltiranja. Občina Solčava pa seje prijavila s projektom Harmonija treh dolin. Marija Lebar / \ ( Ha_ KRATKO Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Jutri, v soboto, 17 aprila, bo po vsej Sloveniji potekala okoljevarstvena akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Akcija bo v vsakem vremenu, zato se je potrebno ustrezno obleči in obuti. Organizatorji, drušlvo Ekologi brez meja, so v preteklih dneh usklajevali še zadnje podrobnosti v logistiki, v naši državi je namreč registrirano več kot 1.100 divjih odlagališč, na katere se bodo prostovoljci podali z različnih zbirnih mest v svoji občini. V soboto bo tako na naših cestah povečano število vozil za odvoz odpadkov, slednji se bodo odvažali ločeno po frakcijah. Tovrstno akcijo so izvedli preteklo soboto že v Solčavi in Lučah, kjer je sodelovalo skoraj 20 odstotkov vsega prebivalstva. MŠ Izjemno zanimanje za izobraževanja pri sadjarjih Za člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje je izredno razgibano pomladansko obdobje. Za svoje člane in ostale zainteresirane so pripravili več prikazov različnih sadjarskih opravil. Tako so izvajali spomladansko rez drevja v šolskem sadovnjaku, obrezovanje trte v brajdah in pomladansko rez v visokodebelnih travniških sadovnjakih. ML Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije: »Projekti, deset jih je, s katerimi občine SAŠA kandidirajo na Javni poziv SVLR, ki je bil objavljen 26. januarja 2010, po prejšnji terminologiji bi bil to peti javni razpis, so sestavni del Izvedbenega načrta Regijskega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje 2010-2012. Občine se bodo prijavljale postopoma - glede na pripravljeno dokumentacijo in pridobljena gradbena dovoljenja. Odprtih je več prijavnih rokov - 26. marec, 26. april, potem konec maja in spet vjeseni - za projekte, ki se začnejo izvajati v letu 2011. Saša regija dobi v sklopu razpoložljivih sredstev za celotno Savinjsko regijo od skupno 26 milijonov evrov dobrih 19 odstotkov, kar je 5 milijonov evrov. Sredstva se delijo glede na razvitost občine, kjer se upošteva 12 kazalnikov, in glede na število prebivalcev. Vsa razpoložljiva sredsh/a bodo občine porabile. Na marčevski rok so bili oddani projekti občin Gornji Grad, Nazarje in Solčava, na aprilski ali majski rok bodo predvidoma oddani projekti občin Mozirje, Luče, Rečica ob Savinji.« CESTA VID-PLANINSKA RAVNA Sanacija predvidena po končanju gradbenih del na Golteh Dosedanjim poškodbam na vozišču se je pridružil še plaz, ki je odnesel cesto z ovinka nad domačijo Polh (foto: Benjamin Kanjir) Že po kakšnem mesecu uporabe modernizirane ceste v Šmihel seje na cestišču pokazala vrsta poškodb. Sanacija slednjih naj bi se pričela že v tem tednu, sedaj pa so se odgovorni odločili, da se izvede šele jeseni. Strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana, ki so opravili preglede vgrajenega materiala s cestišča, so ugotovili preveliko koncentracijo glinenih primesi na mestih vidnih deformacij. Ob neugodnih vremenskih razmerah, večino časa je namreč deževalo, in močno znižanih temperaturah, so se na cestišču pojavile deformacije. Skozi oči laične javnosti lahko rečemo, da se je asfaltna prevleka polagala na blato, ki seje ob zmrzali razširilo in nad sabo dvignilo asfalt. Predlog sanacije na določenih mestih opredeljuje nanos dodatnega sloja asfaltne prevleke, ki bo poravnal cestišče, na huje deformiranih mestih pa izkop vgrajenega in nasutje novega materiala. Cestišče oziroma podlaga seje v teh pomladnih dnevih dokaj osuši- lo in s tem zmanjšalo poškodbe, grbine so se polegle. Že pa se pojavljajo tudi problemi drugačne vrste. Nad ovinkom za domačijo Polhovih seje namreč sprožil plaz, ki je odnesel večino ceste. Sedaj je potrebno vsakih nekaj dni na tem mestu nasuti material in ga utrditi, drugače bi bili Šmihelčani v veliki meri odrezani od Mozirja. Na Občini Mozirje so se glede na ugotovljeno stanje in priporočila odločili, da s sanacijo počakajo do jeseni. Cesta se bo v času gradnje novega objekta na Golteh še uničevala, kar je dodaten razlog za takšno odločitev. Delavci izvajalskega podjetja Emil Grobelnik s.p. bodo zato v teh dnevih dokončali bankine, cestišče pa zaenkrat ostaja takšno, kot je. Benjamin Kanjir OBČINSKI ODBOR SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE MOZIRJE Ustanovljen odbor mladine V mozirskem občinskem odboru SDS so na letni konferenci predstavili delo v preteklem obdobju ter izvolili novo vodstvo. Za novega predsednika je bil imenovan dosedanji-Jožef Jelen. Ustanoviliso tudi občinski odbor Slovenske demokratske mladine, katerega predsed-nikje postal Nejc Klančnik. Jožef Jelen ostaja na mestu predsednika mozirskega odbora SDS (foto: Marija Šukalo) Predsednik Jožef Jelen je v poročilu o delu odbora poudaril, da so naloge izvrševali po planu. Lani aprila in maja so bile vse njihove aktivnosti usmerjene v kongres stranke. Konec maja so v mozirski galeriji pripravili predstavitev knjige Zofije Mazej Kukovič Voz na strmini. Na poletnih športnih igrah v Kranju so v malem nogometu uspeli osvojiti četrto mesto in na zimskih na Kaninu odnesli štiri medalje. Junija so potekale volitve v Evropski parlament, kjer je SDS s svojimi kandidati v mozirskem okraju dosegla zelo dober rezultat. V letošnjem letu so sredi marca gostili poslance SDS, ki jih je sprejel mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Slednjega so se v SDS Mozirje odločili podpreti tudi na jesenskih volitvah za župane. Tudi v prihodnje bodo delali po začrtanih smernicah. Med naloge, kijih bodo uresničili, so si zadali še sodelovanje v okoljevarstveni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Marija Šukalo OBČINA REČICA OB SAVINJI Gradnja mostu vendarle z mrtve točke Nedavno je bil na rečiški občini sestanek, na katerem so predstavniki občine in pristojnih institucij govorili o že dalj časa načrtovani izgradnji trnovčkega mostu. Na občini računajo, da bodo letos lahko pridobili gradbeno dovoljenje in na javnem razpisu izbrali izvajalca del. Na sestanku so se predstavniki občine srečali z izdelovalci občinskega prostorskega načrta, predstavniki Agencije RS za okolje, projektantov in naravovarstvenikov. Ravno na naravovarstvenem področju so se pri umeščanju mostu srečali s precejšnjimi omejitvami zaradi varovanja okolja in življenjskega prostora ogroženih in redkih vrst ptic in rib, saj leži območje, kjer je predvidena gradnja mostu, v varovanem režimu Natura 2000. »Lahko rečem, da smo prišli stega sestanka nekoliko boljše volje. Sedaj imamo občutek, da se bo zadeva okoli gradnje mostu, ki se ves čas zatika, vendarle premaknila, saj smo v razgovorih našli ust- rezne rešitve,« je povedal župan Vinko Jeraj. Da bi dobili dovoljenje za izvedbo, je treba izvesti še kartiranje živalskih vrst. Na občini računajo, da bodo do konca letošnjega leta pridobili gradbeno dovoljenje in izvedli javni razpis za izvajalca. »Dejstvo je, da imamo odobrena sofinancerska sredstva še iz tretjega razpisa Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), in sicer v višini 230.000 evrov. Lani smo podpisali aneks k pogodbi s SVLR in določili za datum končanja projekta 30. 6. 2011,« še dodaja župan Jeraj. Istočasno z izgradnjo mostu bo treba ustrezno izvesti tudi oba priključka ceste tako na levem bregu kot na trnovčki strani. Za pridobitev teh projektov so na Rečici v občinskem proračunu predvideli 30.000 evrov. Most bo dodobra razbremenil sedanjo cesto Spodnja Rečica-Trnovec-Pobrežje in omogočil ustrezno prometno ureditev. Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Razpršena dejavnost v kriznem obdobju prednost Rezultat poslovanja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v letu 2009 po besedah direktorja Andreja Presečnika kaže, da so realizacijo vrednostno zmanjšali za devet odstotkov, a podrobnejši vpogled kaže, da so količine vzdrževali najmanj na enakem nivoju kot v predhodnem letu in da so v nekaterih dejavnostih povečevali tržne deleže. Zadovoljivo je tudi, da so povečali dodano vrednost na zaposlenega in kljub zmanjšani realizaciji uspeli povečati maso plač, s tem tudi plače na zaposlenega za več, kot so rasli življenjski stroški. Z obvladovanjem stroškov so ohranili dobiček na enaki ravni. Z NOVIMI INVESTICIJAMI PRAVOČASNI ODZIVNA ZAOSTRENE RAZMERE V zadrugi niso pozabili na razvoj in investicije. Z nakupom trgovine na Rečici ob Savinji se ponovno močneje vključujejo v trgovinsko dejavnost v »spodnjem« delu doline, vlagajo v posodobitev hmeljskih nasadov in se pripravljajo za izgradnjo objektov in nabavo opreme za rejo kokoši ter posodobitev železnine v Lučah. Tako so s pravočasnim in pravilnim odzivom na zaostrene razmere na trgu, ki različno vplivajo na njihove dejavnosti, uspeli zadržati pozitivno poslovanje. Slednje zajema množico dejavnosti, kar je sicer slabost, ker na nobenem področju ne delujejo poglobljeno, a seje v lanskem kriznem obdobju izkazalo kot prednost. ODKUP MLEKA, KLAVNE ŽIVINE, VZREJA JARKIC Pri odkupu in prodaji mleka so kljub temu, da seje odkupna cena znižala, prodajalci mleka uspeli Ljubljanskim mlekarnam zadržati najvišjo ceno v Sloveniji. Odkup klavne živine so pri zadrugi lani Direktor Andrej Presečnik (levo) in predsednik Stanko Zagožen sta na občnem zboru predstavila poslovanje zadruge v minulem enoletnem obdobju (foto: Marija Šukalo) količinsko povečali za nekaj več kot sedem odstotkov, vrednostno pa je ostal odkup na enaki ravni. Vzrokza razkorak med količinskim in vrednostnim indeksom Presečnik vidi v povprečno nižjih cenah za klavno živino in v drugačni strukturi prodaje glede na kategorije živali. Število proizvedenih jajc seje povečalo za skoraj dva odstotka zaradi krajših sanitarnih pavz, število vzrejenih jarkic pa zmanjšalo za 20 LET OD PRVIH DEMOKRATIČNIH VOLITEV Zmaga Demosa, trije zgornjesavinjski delegati v republiški skupščini Prvih demokratičnih volitev 8. aprila 1990 se je v Zgornji Savinjski dolini udeležilo 83,9 odstotka volilnih upravičencev, kar je bil eden najvišjih rezultatov v Sloveniji. Za delegata v zbor občin republiške skupščine je bil izvoljen Anton Žun-ter (DEMOS) iz Luč, na volitvah v družbenopolitični zbor pa so v 13. volilni enoti, ki so jo tvorile občine Velenje, Žalec in Mozirje, največ glasov prejele: Slovenska kmečka zveza 17,4%, ZSMS - Liberalna stranka 16,4% in ZKS - Stranka demokratične prenove 16%. Po proporcionalnem sistemu sta bila v nov slovenski parlament iz naše doline izvoljena Franc Zagožen (Slovenska kmečka zveza) iz Šmartnega ob Dreti in Ivan Kreti (Slovenska obrtniška stranka) iz Nazarij. PREDSTAVNIKI GOSPODARSTVA 12. aprila 1990 smo volili delegate v zbor združenega dela tako republiške kot občinske skupščine. V občinski ZZD so bili izvoljeni: Jože ~\ Punčuh (Kemija Mozirje), Vera Slokan (Savinja Mozirje), Franc Miklavc ml. (M-ZKZ Mozirje), Leopold Supin (Komunala Mozirje), Zvone Poličnik (Gorenje Glin Nazarje), Dominik Miklavc (MGA Nazarje), Jože Poznič (GG Nazarje), Janez Kolar (Elkroj Mozirje), Jože Kramer (Kovinarstvo Ljubno), Franci Rat (Vegrad PE Lesna Ljubno), Franc Podbrežnik (Iskra Feriti Ljubno), Danilo Firšt (Smreka Gornji Grad), Robert Klemenak (Izletnik Mozirje + Turist Nazarje), Venčeslav Žagar (PTT Mozirje), Vida Cajner (OŠ Gornji Grad), Ana Pečovnik (OŠ Ljubno + OŠ Luče), Ivica Rakun (OŠ Mozirje), Franc Širko (Splošno zdravstvo Mozirje), Milena Purnat (SO Mozirje), Franc Benda (Obrtno združenje Mozirje), Janko Žuntar (GG TOK). PREDSTAVNIK110 KRAJEVNIH SKUPNOSTI 22. aprila smo na volitvah v zbor krajevnih skupnosti (ZKS) in družbenopolitični zbor (DPZ) občinske skupščine izvolili naslednje delegate. ZKS: KS Mozirje: Peter Širko, Jakob Presečnik, Cveta Goličnik in Ivan Atelšek, KS Nazarje: Anton Bitenc, Marijan Dobrovc in Vera Pečnik, KS Rečica ob Savinji: Jožef Veninšek, Matija Petrin in Slavka Žunter, KS Ljubno ob Savinji: Stanko Zagožen, Vido Prušnik in Rajko Pintar, KS Luče: Jernej Plankl in Anton Breznik, KS Solčava: Avgust Lenar, KS Šmartno ob Dreti: Peter Cajner, KS Bočna: Marko Ročnik, KS Gornji Grad: Edi Mavrič in Franc Bezovšek, KS Nova Štifta: Rafko Krznar. 57-ODSTOTNA VEČINA DEMOSA DPZ: DEMOS: Andrej Presečnik, Herman Remic, Franjo Steiner, Franc Basti, Stane Zagožen, Anton Žunter, Marko Suhadolnik, Tomaž Marolt, Drago Zagožen, Ivan Glušič, Danica Vezočnik in Franc K. Bider, ZSMS - LS: Rade Rakun, Zdravka Hriberšek-Ladinek, Ivan Purnat in Andreja Pečnik, ZKS - SDP: Marko Purnat, Anton Venek in Franc Mik- lavc, Socialistična zveza: Jože Mermal in Jože Kumer. Člani novega občinskega parlamenta so se na prvi seji sestali 16. maja 1990. Za predsednico DPZ je bila izvoljena Danica Vezočnik, za predsednika ZZD je izvoljen Dominik Miklavc, predsednika ZKS pa je postal Matija Petrin. Na volitvah za predsednika občinske skupščine je Andrej Presečnik premagal Franca Miklavca, na volitvah za predsednika izvršnega sveta SO Mozirje pa je Alfred Božič premagal Jožeta Kumra in tako postal mandatar za sestavo nove občinske vlade. V spomin na prve demokratične volitve je bila včeraj v Domu kulture Nazarje priložnostna slovesnost, na kateri so o pomenu obletnice spregovorili predsednik takratne občinske skupščine Andrej Presečnik, župan občine Nazarje Ivan Purnat in predsednik prve demokratične republiške skupščine dr. France Bučar. O tem pa več prihodnjič. Franci Kotnik štirideset odstotkov. Zmanjšanje naj bi bilo po direktorjevem mnenju posledica zamikov v vselitvah in začetka prilagajanja novemu pravilniku o reji kokoši. Zato bodo zaradi dotrajanosti investirali v novo opremo in tudi v nov objekt. OBNOVA HMELJIŠČ, PRODAJA GOZDNIH SORTIMENTOV Lani so na enajst hektarih hmeljišč pridelali skoraj 7.000 kilogramov hmelja, na trinajstih hektarih njivskih površin pa 550ton koruze za silažo, ki sojo prodali kmetom v dolini. Na šestih hektarih so vzgajali hmeljske sadike za ponovno zasaditev hmelja. Na razpisu za obnovo hmeljišč so uspeli pridobiti sredstva, ki jih bodo koristili v letošnjem letu. Odkupili so nekaj več kot 29 tisoč kubičnih metrov lesa različnih sorti-mentov, največ hlodovine, zmanjšal pa seje odkup žaganega lesa. V TRGOVINI UPAD PROMETA, V GOSTINSTVU ŠE POVEČANJE Trgovina v zadrugi predstavlja več kot petdeset odstotkov realizacije, skupen neto promet v tej dejavnosti je bil skoraj 13 milijonov evrov. Prodaja v trgovini je sicer upadla za 6,5 odstotka, kar je lahko, glede na splošne trende v lanskem letu, po oceni direktorja Presečnika pričakovano in še sprejemljivo. Največje padce cen so zaznali pri kmetijskem reprodukcijskem materialu. Delno zmanjšanje prodaje je posledica zmanjševanja kupne moči. Zato pa se lahko pohvalijo z gostinsko de- javnostjo, ki seje v lanskem letu povečala za nekaj več kot dva odstotka. Na občnem zboru Zgornjesavin-jske kmetijske zadruge Mozirje v Novi Štifti niso predstavili le poslovanja. Predsednik zadruge Stanko Zagožen je spregovoril tudi o stanju zadružnišlva in kmetijski problem-atiki. Dotaknili so se še nakupa deležev Ljubljanske mlekarne, a konkretnih odločitev, ki bi bile vezane na nakup, niso sprejeli. Marija Sukalo EKO TOPLOTA ENERGETIKA V GORNJEM GRADU Uporabniki menijo, da cena ogrevanja ni ugodna Podjetje Eko Toplota Energetika iz Ljubljane je v lanskem letu kupilo podjetje Engo in od takrat skrbi za daljinsko ogrevanje v Gornjem Gradu. Za njimi je prva kurilna sezona in z namenom, da bi dejavnost predstavili uporabnikom, ki na toplotno omrežje še niso priklopljeni, ter odgovorili na vprašanja uporabnikov, so pripravili predstavitev podjetja in dejavnosti v dvorani gornjegrajskega kulturnega doma. Predstavitev je vodil Thomas Ro-gatschnig s pomočjo sodelavke Marjete Pretnar Čop, kije predstavitev prevajala. Podjetje v Gornjem Gradu z energijo oskrbuje 151 individualnih hiš, nekaj javnih objektov in podjetje Smreka. V kraju je tudi preko 50 hiš, ki imajo priključek do hiše ali stanovanja, ne koristijo pa te možnosti ogrevanja. UPAJO NA DOBER ODZIV KRAJANOV Rogatschnig je poudaril, da bi radi tistim, ki še niso priključeni na daljinsko ogrevanje, to možnost predstavili, kajti sistem daljinskega ogrevanja je za uporabnike udoben in zaradi uporabe biomase kot energenta se cene ne spreminjajo kot pri uporabi drugih goriv. Uporaba biomase je cenovno ugodna, okolju prijazna in zanesljiva, uporabniki daljinskega ogrevanja ne potrebuje kurilnice, dimnika, kotla za kurjavo in še bi se našle prednosti. V prihodnje nameravajo napeljati nove vode omrežja v kraju in se še bolj približati uporabnikom. V podjetju upajo na dober odziv krajanov in hkrati obljubljajo, da bodo vse želje in težave reševali individualnosstranka-mi. Kot svojo prednost navajajo tudi 24-urno svetovanje in nespremen-jenost cen iz prejšnje kurilne sezone. CENA OGREVANJA V ZLATI SREDINI Med obiskovalci in predstavniki Thomas Rogatschnig poudarja, da je sistem daljinskega ogrevanja varčen in učinkovit (foto: Štefka Sem) podjetja seje po predstavitvi vnela burna debata. Predvsem je uporabnike motila po njihovem mnenju previsoka cena kurjave, predvsem fiksnih stroškov, kijih plačujejo skozi vse leto. Nezadovoljnost so pokazali tudi zaradi tega, ker v večstanovanjskih objektih ne morejo pri kurjavi privarčevati, saj se poraba ne odčitava po stanovanjih, ampak se skupna poraba porazdeli na stanovanja glede na površino, ne glede nato, koliko kdo porabi. Glede očitkov na ceno kurjave za povprečno stanovanjsko hišo so predstavniki podjetja predstavili ceno ogrevanja v več krajih po Sloveniji in na osnovi teh podatkov Gornji Grad spada med kraje, kjer ogrevanje ni niti najdražje, niti najceneje, ampak nekje vzlati sredini. Poudarili so tudi, da se cena ogrevanja ni spremenila, kot so se spreminjale cene ostalih goriv vzadnjem letu, saj ni vezana na ceno nafte. Štefka Sem ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA IN OBČINA LJUBNO Knjižno darilo za vzorne paciente V šolski zobni ambulanti Ljubno, ki je svoja vrata odprla v letu 1999, so z veseljem sprejeli pobudo županje Anke Rakun, da s knjižnim darilom nagradijo najbolj pridne predšolske obiskovalce ambulante. Teh je mnogo, saj ambulanto obiskujejo malčki in šolarji iz vseh krajev doline. Zobozdravnica Mojca Grušovnik in asistentka Gizela Krznar sta povedali, da je otrok, ki lepo skrbijo za svoje zobe, kar veliko, zato bosta lahko razdelili veliko knjig, želita pa si, da bi za svoje zobe vzorno skrbeli vsi otroci. Otroško zobno ambulanto je obiskala tudi županja in se sama prepričala, kako prijeten je lahko obisk zobozdravnika, če so otroški zobje zdravi. Šestletni Urh iz Otoka pri Bočnije bil prvi, kije prejel knjižno darilo s posvetilom županje, kajti njegovi zobje so zdravi, za kar pridno skrbi. Darila seje razveselil in obljubil, da bo še naprej tako lepo skrbel za zdravje svojih zob in bo tako dober vzor mlajšemu bratu. Štefka Sem Šestletni Urh je za skrb za zdrave zobe od županje Anke Rakun prejel knjigo (foto: Štefka Sem) DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Za predsednico ponovno izvolile Jožico Strojanšek Članice zgornjesavinjskega društva kmetic so na družabnem srečanju izvedle še občni zbor in pripravile volitve. Za prijeten uvod sta z lepim petjem poskrbela družina Zavo-lovšek iz Otoka pri Bočni in družinski kvartet Štiglic iz Tera. V uradnem delu so članice prisluhnile poročilom o delu in o financah društva. Predsednica Strojanšk-ova je povedala, da v društvu največji poudarek dajejo izobraževanju članic na različnih področjih, kijih predlagajo same kmetice preko krajevnih aktivov. Nekatere se udeležijo tudi certifikatnih izobraževanj za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Da ta izobraževanja dajejo tudi rezultate, pričajo številna priznanja, ki jih članice dobijo na vseslovenskem ocenjevanju dobrot na Ptuju. V letu 2009 so tam osvojile osem zlatih, sedem srebrnih in tri bronasta priznanja za različne izdelke. Izobraževalno naravnana je tudi vsakoletna ekskurzija, kjer spo- Jožica Strojanšek je povedala, da v društvu največji poudarek dajejo izobraževanju članic (foto: Marija Lebar) OBVESTILO Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Velenje, obvešča, da z dne 19. april 2010 prične poslovati na novi lokaciji, Kopališka cesta 2a, 3320 Velenje (poslovni prostori v sklopu Avtobusne postaje Velenje). Uradne ure za stranke bodo v: -PONEDELJEK IN TOREK od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure, -SREDO od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 18.00 ure in -PETEK od 8.00 do 13.00 ure Nova telefonska številka centrale Davčnega urada Velenje je: 01 - 369 - 38 - 00 in številka faxa: 01-369 - 38 - 55. Poštni predal 204 in elektronski naslov gp.durs-ve@gov.si ostajata nespremenjena. znavajo dobre prakse na kmetijah v drugih regijah. Lani so sodelovale pri pripravi dveh dobrodelnih prireditev, za kar so se jim prejemniki sredstev na občnem zboru tudi zahvalili. S pevkami skupine Pušeljc, ki so prazno-vale desetletnico delovanja, so kmetice sodelovale na dobrodelnem koncertu Z roko v roki. Tako zbrana sredstva so bila namenjena društvu Sožitje. Na prireditvi Ljudje odprtih src pa so prispevale svoje izdelke za srečelov. Sredstva dobijo zgornjesavinjske osnovne šole za zagotavljanje obšolskih dejavnosti za socialno šibkejše učence. Ker je predsednici Jožici Sfro-janšek potekel mandat, so se članice z aplavzom zahvalile za izjemno delo, ki ga opravlja v društvu, in ji zaupale še naslednje mandatno obdobje. Sledila je gledališka predstava Podnajemnik v izvedbi skupine Kulturnega društva Gornji Grad in nato družabno srečanje. Marija Lebar DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Dobrodelni koncert zn večjo prepoznavnost društva Dosedanji predsednik zgornjesavinjskega društva Sožitje Iztok Benetekje udeležencem občnega zbora podal poročilo o delu društva v preteklem letu. Za naslednji štiriletni mandat so izvolili nove organe društva in predsednico Nevenko Presečnik ter sprejeli program dela za leto 2010. Poleg osnovnega programa, ki temelji na vseživljenjskem učenju oseb z motnjo v duševnem razvoju, izvajanju posebnih socialnih aktivnosti in raznih oblik pomoči družinam s prizadeto osebo, bi radi v letošnjem letu povečali prepoznavnost društva. Na dobrodelnem koncertu, ki bo v Mozirju 7. maja, bodo zato predstavili različne osebe z drugačnimi potrebami in sposobnostmi. Poleg tega bo predsednica društva odslej vsako sredo v pisarni društva prostovoljno opravljala razna opravila in sprejemala člane društva in družine. V društvu želijo, da bi se v njihovo organizacijo vključile vse družine, ki imajo v svoji sredi osebo z motnjami v duševnem razvoju, in še več prostovoljcev, ki želijo tem ljudem pomagati. V drugem polletju načrtujejo enkrat tedensko popoldansko varstvo za te osebe. Tako bi si starši v tem času lahko uredili različne osebne zadeve. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik Nova predsednica društva Sožitje Nevenka Presečnik si zelo prizadeva za izgradnjo prepotrebnih prostorov za varstveno delovni center v Mozirju (foto: Fanika Strašek) je izrazil veliko hvaležnost in priznanje za nesebično delo, ki ga člani društva Sožitje namenjajo skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju v svojih družinah in okolju. Obljubil je, da bo v letu 2010 v Mozirju končno zgrajen varstveno delovni center z bivalnimi enotami. Veliko truda za realizacijo tega projekta pa vlaga tudi nova predsednica Presečnikova. Članom društva Sožitjeje pevska skupina Pušelc na občnem zboru podarila kratek kulturni program. Fanika Strašek OBČINA SOLČAVA Rinka tudi pozimi ni počivala in denar dobili že lani. Izvajanje pro- nost je 150.000 evrov, gre za tako jekta sicer teče po načrtih in brez imenovani »mehki« projekt, saj ni in-kakšnih večjih zapletov. S projektom vesticijski. Nova Rinka bo zaživela s številnimi vsebinami (foto: Marija Lebar) Nova Rinka, večnamenska stavba, ki jo gradijo v Solčavi, ni samevala niti preko zime. Delavci izbranega izvajalca so med drugim vzidali okna in izvajali napeljavo instalacij. Občina gradi objekt s pomočjo norveškega finančnega mehanizma, temeljni kamen so postavili lani spomladi. Realizacija poteka fazno, letos do jeseni bodo vgradili vse stavbno pohištvo in projekt pripeljali tako daleč, da bo potrebno poskrbeti le še za opremo. IZVAJANJE PROJEKTA TEČE PO NAČRTIH Po besedah župana Alojza Lipnika bo Nova Rinka predvidoma končana aprila naslednjega leta. Vsako spremembo, ki so pri izvajanju gradnje pač realnost, je treba sproti javljati na prisojno Službo Vlade RS za razvoj in evropske zadeve, ki gradnjo tudi kontrolira. Prvi zahtevek za sredstva iz sofinanciranja so poslali Harmonija treh dolin, ki bo številne zamisli o vsebini dogajanj v Novi Rinki povezal v celoto, so se prijavili tudi na razpis službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko v marčevskem roku. Projektna vred- OPREDEUENI ZA MEHKI TURIZEM Objekt ne bo spremenil le zunanje podobe Solčave, temveč bo v tamkajšnji vsakdan z različnimi vsebinami prinesel kar nekaj novosti. Spodnja etaža bo namenjena informiranju gostov in obiskovalcev. Tukaj bo prostor našel turistično informativni center in razstava o Solčavskem. »Vse to naj bi bilo kot nekakšna solčavska oglasna deska,« pravi župan Lipnik. »Z ustreznimi informacijami bomo gostom predstavili lepote in mikavnosti naše občine. Hkrati bomo na ta način obiskovalce usmerjali tja, kjer sijih želimo. Pri nas smo se že pred časom opredelili za tako imenovani mehki turizem, saj lahko Solčavsko v duhu trajnostnega razvoja prenese le določeno število gostov,« še dodaja Lipnik. Seveda Nova Rinka ne bo namenjena samo turistični dejavnosti. V njej bodo prostor našle tudi številne dopolnilne dejavnosti in ponudba domačih izdelkov in pridelkov. Vse to bo s seboj prineslo tudi nekaj novih delovnih mest. Marija Lebar KULTURNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI Nataši Bele še en mandat predsedovanja Člani šmarškega kulturnega društva so za svojo predsednico ponovno izvolili Natašo Bele, ki društvo uspešno vodi vse od ponovne oživitve pred štirimi leti. O razgibani dejavnosti v minulem letu in o načrtih za naprej so spregovorili na nedavnem volilnem občnem zboru. Pretežna dejavnost kulturnega društva se vrti okoli delovanja sestava ljudske pevke Lipa. Te so lani zabeležile več kot 30 nastopov, večina od teh so bila gostovanja. V domačem kraju so v sodelovanju s krajevno skupnostjo in ostalimi društvi pripravile več odmevnih prireditev, med drugim Podoknico Nedeljskega. Pred časom je v Šmartnem že delovalo kulturno društvo, vendar je njegova dejavnost zamrla. Z uradno registracijo sedanjega drušlva Lipa in zagnanim vodslvom Nataši Bele: »Po daljšem zatišju krajani še niso navajeni na tako živahen kulturni utrip v Šmartnem.« (foto: Marija Lebar) jim je uspelo pridobiti kar 134 članov. Večina od tega so podporni člani; tudi občnega zbora se niso udeležili vsi. »Po daljšem zatišju krajani še niso navajeni na tako živahen kulturni utrip všmartnem, kose zelo pogosto kaj dogaja,« je dejala Beletova in izpostavila kot nalogo še pridobivanje mladih za dejavnosti v društvu. V izvršnem odboru so se pogovorili in ugotovili, da je tolikšno število nastopov preveč tako za pevke kot za društvo samo, zato bodo letos število nastopov nekoliko omejili, tudi zato, ker so večino stroškov prevozov pevke pokrivale iz lastnega žepa. »Kdor dela v takem društvu, mora imeti za to veselje, saj se računica, ki upošteva stroške in porabljeni čas, tukaj ne izide,« je dejala Nataša Bele. Ob rob stroškom je predsednica omenila še Sazas, ki so mu morali lani plačevati, čeprav ni jasno, kaj naj bi imel pri ljudskem petju in izvajanju starih pesmi lokalnih avtorjev. Po uradnem delu je sledilo še druženje, ki so ga s petjem popestrile pevke Lipa, ki so se jim pridružili vsi prisotni. Šmarčan Ivč Bitenc, ki je tudi član KD Slap, je pripravil presenečenje in prebral dve svoji novi pesmi. Lepo presenečenje so bila tudi darilca, ki jih je pevkam podarila Marjana Remic, naredila pa Jakopinova mama s Pobrežij. Marija Lebar LJUBNO OB SAVINJI Kmetiji Kumprej in Frgel na nacionalni televiziji Novinarka in voditeljica znane turistične oddaje Na lepše Marjana Grčman je s snemalno ekipo odšla »na lepše« in obiskala kmetije Frgel in Kumprej v Primožu pri Ljubnem ob Savinji. Za oddajo nacionalne televizije Na naši zemlji, kije na sporedu ob nedeljskih popoldnevih, so posneli utrip življenja na omenjenih kmetijah. Oddajo, v kateri so običajno prikazane različne zgodbe preprostih ljudi iz slovenskega podeželja, bodo torej z utrinki iz naših logov po informaciji Ivice Orešnik z Zavoda Savinja na prvem programu nacionalne televizije prikazali v nedeljo, 18. aprila, popoldne ob 15. uri. Franjo Atelšek ---------------------------------------------------------------- - — -..— — — N Organizacije TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Prireditve ali aktivnosti v vsakem mesecu v letu Za člane enega najstarejših mozirskih društev je bilo preteklo leto izredno dejavno. Poleg sodelovanja na prireditvah v domačem kraju so bili prisotni na turističnem sejmu v Ljubljani, kjer so imeli svojo stojnico. Letos ocenjevanja urejenosti, ki so ga izvajali nekaj let, ne bo. Skupaj z občino bodo namreč sodelovali v mednarodnem projektu Entente Florale, mednarodna komisija pride na ocenjevanje v Mozirje junija. Sicer so, kot je povedal predsednik Andrej Klemenak na občnem zboru društva, tudi lani izvedli vse dejavnosti, ki so sijih zadali v načrt. Tako so člane, teh je 93, oskrbeli s članskimi izkaznicami, s katerimi imajo popuste pri ogledu različnih zanimivosti širom Slovenije. Nadaljevali so s projektom Mozirjani potujemo in se podali preko meja na Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo. Krajšo turistično predstavitev Zgornje Savinjske doline so naredili v Nitri na Slovaškem, kjer so vrnili obisk tamkajšnji etno-glasbeni skupini Tradicia. »Ob praznovanju 117-letnice in ob svetovnem dnevu turizma smo v goste povabili Folklorno skupino iz Čajetine. Oktobra nas je obiskala komisija Turistične zveze Slovenije in Mozirje uvrstila na drugo mesto med najlepše urejenimi izletniškimi Andrej Klemenak: »Oktobra nas je obiskala komisija Turistične zveze Slovenije in Mozirje uvrstila na drugo mesto med najlepše urejenimi izletniškimi kraji v državi.« (foto: Marija Lebar) kraji v državi,« je med drugim poročal predsednik Klemenak. Načrt dela za letos prinaša za vsak mesec v letu prireditve ali aktivnosti, med drugim »Obisk sosednjega turističnega društva«, spomladanski izlet v Prekmurje, organizacijo tradicionalnega pohoda ob občinskem prazniku, udeležbo na očiščevalni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Ob tej točki seje razvila debata o smiselnosti takšne akcije, saj bi po mnenju nekaterih članov društva bilo potrebno najprej poskrbeti, da bi bilo odpadke, recimo ob prenovi kopalnice, mogoče cenovno sprejemljivo in ustrezno odlagati, sicer se bodo spet kopičili v naravi. Seveda pa bodo v akciji sodelovali. Anton Venekje predstavil projekt LJUBNO OB SAVINJI Na Ljubnem ob Savinji so na pobudo iniciativnega odbora za oživitev turističnega društva organizirali občni zbor, kjer so prisotnim predstavili potrebe za ponovno aktiviranje društva, ki bi v občini skrbelo za turizem. Zbora se je udeležilo približno 30 posameznikov, izmed njihjih je vdruštvo pristopilo 24. Predsednik zbora Radenko Teša-novičje prisotnim predstavil nov društven statut, ki so ga člani soglasno sprejeli. Izvolili so nov enoletni upravni in nadzorni odbor ter imenovali člane v disciplinsko razsodišče. Priložnost društva vidi novi predsednik Stanko Rihter v organ- Entente Florale. Gre za sodelovanje v mednarodnem tekmovanju v urejenosti, v katerega seje vključilo Mozirje zaradi večkratnih visokih uvrstitev na državnem nivoju. Mednarodno komisijo sestavlja dvanajst članov, ki bodo Mozirje obiskali in ocenjevali sredi letošnjega junija. Marija Lebar izaciji in izvedbi letošnjega 50. Flosarskega bala, kot je bila dolgoletna uspešna praksa na Ljubnem že v preteklosti. V kolikor bo društvo v prihodnje imelo podporo članstva, bodo zastavili širše cilje in naloge. Poudaril je, da se mora drušlvo aktivneje vključevati v razvoj Ljubnega in tesneje sodelovati z že obstoječimi lokalnimi društvi. Zboru, na katerem je bilo malo nosilcev turističnih dejavnosti, sta prisostvovala županja občine Ljubno Anka Rakun in častni občan Ljubnega Beno Hvala. Slednji je izrazil zanimanje za delovanje društva in ponudil pomoč. ArtPuk Novo Turistično društvo Naš kraj DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Skrb za načrtovanje izletov prevzel odbor Društvo upokojencev Rečica ob Savinji je pod vodstvom predsednika Hermana Pokleke v preteklem letu opravilo vse zastavljene naloge. S skromnim darilom in obiskom so se spomnili svojih članic društva, ki so lani praznovale več kot devet desetletij življenja. Kopalni in razvedrilni izleti so njihova stalnica ter so vedno dobro pripravljeni. A da bodo še skrbneje načrtovani, bo od letošnjega leta skrbel poseben odbor za njihovo organizacijo. Pod okriljem društva že nekaj let ustvarjajo vezilje. Svoje izdelke so članice postavile na ogled na razstavi ob rečiškem občinskem prazniku. Ustvarjalke so se podale tudi na podobne razstave v Gornji Grad in Črno na Koroškem. Avgusta so se upokojenci družili in sproščali na tradicionalnem pikniku v Varpoljah ter se septembra udeležili stanovskega srečanja v Novem Celju. Slednjega je pripravila Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje. Na vsakoletno trgatev so se podali v Radgonsko-kapel-ski vinorodni okoliš. Izletv Ljubljano in ogled parlamenta je bil doživetje v oktobru, martinovanje pa novembra. Pri vseh svojih aktivnostih niso pozabili na svoje bolne in onemo- gle člane. Te so obiskali tako na njihovih domovih kotv domovih starejših krajanov v Gornjem Gradu, Polzeli, Laškem in Šentjurju pri Celju. Tudi letos se deio društva ne bo razlikovalo od dela v preteklosti, je bilo slišati na občnem zboru. Srečanje, ki se ga je udeležila skoraj polovica od 393 članov, so s kulturnim programom popestrili osnovnošolci s pesmimi in plesom. Marija Sukalo Predsednik Herman Pokleka zadovoljno ugotavlja, da so lani v društvu realizirali vse zadane naloge (foto: Marija Šukalo) DRŽAVNI KVIZ MLADI IN KMETIJSTVO V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM Šmihelcani letos osmi Otroci Podružnične osnovne šole Šmihel so izvedli kulturni program za udeležence okrogle mize in kviza (foto: Marija Sukalo) V Šmihelu nad Mozirjem so drugo soboto v aprilu pripravili državni kviz Mladi in kmetijstvo. Izvedba je bila v rokah Društva podeželske mladine Šmihel pod vodstvom predsednika Boštjana Goličnika in mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Celje z Marijo Mikek. V prvem delu srečanja slovenske podeželske mladine je bila okrogla miza, kjer so strokovnjaki z biotehnične fakultete, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kmetijskega ministrstva in predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine spregovorili o problematiki mladih na visokogorskih kmetijah. Pri tem so se vsi strinjali, daje država tista, ki bi morala spre- meniti odnos do problemov v tem sektorju. Dogodek je spremljala tudi razstava nagrajenih del likovnega natečaja osnovnih šol Rad pomagam na kmetiji. V drugem delu so svoje znanje predstavili »mladi kmetje« v dvanajstih ekipah. Pomerili so se v poznavanju zelenjadarstva, slovenskih avtohtonih pasem v živinoreji, pred- pisov o varni hrani od polja do mize in delovanju podeželske mladine v evropskem prostoru. V štirih krogih tekmovanja so se tekmovalci pomerili po sistemu izpadanja. Tako je šmihelska ekipa uspela priti do drugega kroga, kjer seje morala posloviti in priznati, da letos ne bo imela tolikšne sreče kot lani, ko so se zavihteli na najvišje mesto. Ob zaključku tekmovanja so tako Mateja Visočnik, Rok Atelšek in Minka Kramerzasedli osmo mesto. Letos je zmaga odšla v Dolenjsko regijo, in sicer DPM Dobrova. Na drugem mestu so pristali DPM Metlika iz Belokranjske regije, na tretjem pa DPM Vrsnik Ledine iz severno Primorske regije. Marija Sukalo KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Elizabeta Jakop ponovao predsednica ljubenskih kulturnikov Člani Kulturnega društva Ljubno ob Savinji so se v letošnjih prvih pomladnih dneh zbrali na rednem, povrh pa še volilnem občnem zboru. Dramska skupina, pevci, ljudski godci, vsi skrbijo, da je na Ljubnem skozi vse leto prisotna kulturna dejavnost. Le-ta se odraža v uspešnih nastopih ljubenskih gledališčnikov, ki vzadnjih letih na oder že kar po pravilu postavijo kakšno uspešnico, aktivni so pevci mešanega pevskega zbora, otroškega pevskega zbora in ljudski godci. Dobrodelni koncerti, kulturna obogatitev občinskih proslav, aktivnosti ob Flosarskih balih, so samo nekatere prireditve, pri katerih je doprinos članov kulturnega društva neprecenljiv. Vse aktivnosti, ki se dogajajo v društvu, je v zadnjem štiriletnem mandatu uspešno povezovala predsednica Elizabeta Jakop, zatoji je bil po pričakovanjih na volitvah zaupan še en mandat. Izpel- Eiizabeti Jakop je bil po pričakovanjih zaupan še en mandat predsedovanja (foto: Franjo Atelšek) jane so bile še volitve članov v ostale organe društva. Tudi v načrtih za naprej je nova stara predsednica vključila dosedanje aktivnosti z željo, da bi z »novo ekipo« v kulturno dejavnost pritegnili več mladih, kar bi delo društva še obogatilo. Podobno kot so dogajanje na občnem zboru obogatili pevci domačega mešanega pevskega zbora, ki so na koncu uradnega dela na »svojem« odru s pesmijo zaključili zborovanje ljubenskih kulturnih delavcev. Franjo Atelšek KRALJ MATJAŽ, DRUŠTVO ZA OŽIVITEV PODEŽELJA IN TRGA MOZIRJE Poleg golužijude letos še roštiljudu Člani društva Kralj Matjaž, kije bilo ustanovljeno v lanskem letu, so se 26. marca srečali na prvem občnem zboru. Dotaknili so se delovanja v lanskem in letošnjem letu. Ustanovitelj društva Vinko Matjaž je s somišljeniki v program delovanja ob ustanovitvi med poglavitne naloge zapisal skrb za oživljanje trškega jedra Mozirja in povezovanje med društvi iz celotne Zgornje Savinjske doline. Na občnem zboru so Vinka udeleženci zbora soglasno izvolili za predsednika društva. Poleg predsednika so izvolili še člane ostalih odborov, ki so potrebni za nemoteno delovanje društva. V lanskem letu se je pobuda po ustanovitvi društva pojavila ob organizaciji golažijade, ki je tisto majsko soboto privabila v Mozirje kuharje in obiskovalce iz Savinjske in Šaleške doline. Ob Vinku Matjažu seje zbrala kopica somišljenikov, ki so se odloči- li, da v trg pripeljejo še več tovrstnih prireditev. Da vse skupaj ni ostalo zgolj na besedah, so novembra že poskrbeli za organizacijo martinovanja, kije bilo uspešno ravno zavoljo sodelovanja večih društev. S takšno prakso nameravajo nadaljevati oziroma jo še razširiti. Na zboru so namreč predstavili več možnosti povezovanja društev na ravni celotne doline. Pogovorili so se tudi o organizaciji letošnjih pr- ireditev. Prva bo golažijada, ki bo 29. maja. Sredi julija bodo organizirali roštiljado, v začetku novembra pa še martinovanje. Na župana in mozirske občinske svetnike so naslovili pismo s pobudami za oživitev trškega jedra. Z željo, da se jim prisluhne in da mnoge besede, izrečene o tej problematiki, dobijo konkretnejši pomen in čimprejšnjo uresničitev. MLADINSKI PEVSKI ZBOR OŠ NAZARJE ZLAT Z ODLIKO Nazorski zbor najboljši zbor revije Zagorje ob Savi Osnovna šola Nazarje je lahko v teh dneh več kot ponosna, saj seje šolski mladinski pevski zbor, ki deluje pod učno taktirko zborovodkinje Katje Gruber, na 22. pevski reviji v Zagorju ob Savi resnično izkazal. Na državnem tekmovanju slovenskih otroških in mladinskih pevskih zborov jim je strokovna žirija podelila največje število točk med vsemi zbori, za kar so prejeli zlato plaketo z odliko in bili razglašeni za najboljši zbor revije. Koliko to priznanje pomeni, najbolje pove podatek, daje bila zlata plaketa z odliko mladinskemu zboru nazadnje podeljena pred desetimi leti. V torek, 30. marca, pa so mladi nazorski pevci žirijo očitno tako navdušili, da jim je z veseljem podelila najvišje število točk, obogateno z odliko. Katja Gruberje bila priznanja nadvse vesela, saj v zadnjih letih sodelovanje osnovnošolskih zborov na pomembnejših revijah usiha: »Na revijah so namreč v prednosti zbori glasbenih šol in drugih glasbenih društev, kjer so skupaj zbrani otroci z najboljšimi glasovi, pa tudi same vaje lahko potekajo v drugačnih pogojih, otroci pridejo tja spočiti od šole.« Nazorski osnovnošolci so zato bili zlatega priznanja še toliko bolj veseli, saj, kot pravi Gruberjeva, se mladi pevci med tednom zaradi pevskih vaj marsičemu odrekajo: »Poleg rednega pouka moji pevci vajam namenijo še štiri dodatne ure svojega časa, pred nastopi imamo še več vaj, pogosto tudi med vikendom, sledijo nastopi, ki učencem vzamejo še dodaten čas. Skratka, ogromno časa in truda vložijo v petje, zato smo vsi takšnega priznanja še toliko bolj veseli.« Težko je uskladiti vse šolske in izvenšolske obveznosti z vajami, ki so potrebne pred takšnim tekmovanjem. Znaten del zasluge za zlato priznanje se po mnenju Gruberjeve zato lahko pripiše celotnemu šolskemu kolektivu z ravnateljem Kavtičnikom na čelu in seveda staršem, ki svoje otroke spodbujajo k zborovskem petju. Da je vodstvo šole zboru res naklonjeno, dokazuje tudi dovoljenje za dodatno uro na teden, ki jo Gruberjeva izkoristi za individualno delo s svojimi pevci. Ob tako visokem priznanju so si mladi pevci zaslužili še posebno nagrado. Ravnatelj Jože Kavtičnikjim je omogočil ogled mjuzikla Čarovnik iz Oza v velenjskem kulturnem domu. Prihodnjič bomo predstavili nagrajeni otroški pevski zbor OŠ Ljubno ob Savinji. Tatiana Golob Mladi pevci in pevke šolskega zbora s ponosnimi učitelji (foto: Tatiana Golob) VELIKONOČNI KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V GORNJEM GRADU Navdušili s cerkvenimi in posvetnimi skladbami »Prazniki razbremenjujejo in razmejujejo vsakdanje življenje ter nam dajejo priložnost, da osmislimo življenje v družinskem ali prijateljskem krogu, obenem pa si odpočijemo ali zabavamo,« so prepričani člani Turističnega društva Gornji Grad. Zato so v goste povabili glasbenike, združene v Godbi Zgornje Savinjske doline, ki so v katedrali svetega Mohorja in Fortunata na velikonočni ponedeljek pripravili številnim obiskovalcem svojevrstno glasbeno zabavo. Pod taktirko Tomaža Podlesnika so godbeniki iz krajev naše doline zaigrali cerkvene in posvetne skladbe iz različnih obdobij. Pod nekatere priredbe se je tokrat podpisal dirigent Tomaž Podlesnik. Navduševali so tudi solisti: flavtistka Patricija Fajdiga je s svojim nastopom pričarala prav posebno vzdušje, mezzosopranistka Alja Koren je v mladinski pesmi namenila molitev za bodočnost sveta, baritonist Andrej Mikek poje pokazal, kako na slovenskih tleh zveni irska narodna pesem. Navdušenje obiskovalcev nad izvedenimi deli, ki so v gornjegrajski katedrali dobili poseben čar, je bilo ob zaključku koncerta tako veliko, da so mladi godbeniki zaigrati še dva podaljška. Teden dni pozneje so zgornjesavinjski godbeniki zaigrali na Gorenjskem. V Predosljah, v župnijski cerkvi svetega Siksta, so pripravili dobrodelni koncert. Izkupiček so namenili za nakup novega zvona v župniji. Po besedah predstavnika godbe Mateja Kranjca je bilo za Gorenjce prvič, da je tak sestav, kot je godba, zaigral v njihovi cerkvi. Še bolj pa jih je presenečal in navduševal program, ki so ga pripravili. Marija Šukalo Pod taktirko Tomaža Podlesnika so godbeniki iz krajev naše doline zaigrali cerkvene in posvetne skladbe iz različnih obdobij (foto: Marija Šukalo) furmani ob Savinji in Dreti (5) Piše: Aleksander Videčnik NAPORNO DELO S KONJI Seveda je bila glavna skrb vsakega furmana nega konja, saj so od živali zahtevali velike telesne napore. Ti konji niso žrli "kislo krmo", pač so furmani poskrbeli za krepko krmo vseh zvrst, kot so detelje, lucerne, koruzno zrnje, oves in ječmen. Veljalo je pravilo, da je moral konj zvečer dobiti toliko detelje, daje ostala in so zjutraj konja z njo, preden so ga vpregli, krepko otrli. V resnici so otirali s slamo. Po drugi svetovno vojni, koje vsega primanjkovalo, je bilo takšno hranjenje težje izvedljivo, zato so si pri krmljenju pomagali s sirkovim zrnjem. Delovni dan furmana seje ponavadi pričel okoli tretje ure zjutraj. Takrat so konje krmili, čistili in napojili. Tako so bili največkrat že ob peti uri na poti. Vmesno "futranje" in napajanje so opravili pri kateri od furmanskih gostiln. Po opravljenem delu so konje zvečer ohladili in po dveh urah tudi napojili. Pred drugo svetovno vojno so največ vozili za "graščino" (Marijingrad), po drugi vojni se je seveda marsikaj spremenilo, toda furmani so še vedno prevažali les po dolini. Seveda so vozili tudi v zimskem času, ko je bilo zelo mrzlo. Žene so pripravile tople zidne opeke, te so potem dajali na vozu pod noge, da so se vsaj malo pogreli. Od doma so krenili že zvečer okoli osme ure. Če so vozili iz okolice Solčave in Logarske doline, so, denimo s Prihove, krenili okoli devete ure zvečer. Okoli pete zjutraj so bili že v Logarski dolini, kjer so naložili les in zavili proti Nazarjam, kamor so prispeli okoli štirih popoldne. Po drugi vojni so veliko sekali v Matkovem kotu. Zvečer so krenili od doma in prišli do Strug, kjer so počili in krmili. Zakurili so ogenj, da so se malo ogreli. V Matkovem kotu so nalagali tovor - les breze, ta je bil zelo težak, vozili so ga za rudnik Velenje. Preko gorenjskega klanca so vozili z dopolnilno vleko (so "vorajtali"). Domov so se vračali šele zvečer in tako so bili 24 ur na poti! V Celje so zvozili veliko lesa za podjetje "Savinja". Tam so prenočevali pri Braniboru in krenili rano zjutraj proti domu. TOVORI DO TRSTA Franc Matjaž, kmet iz Spodnje Rečice, se spomni pripovedi svojega očeta, kako so zgornjesav-injski furmani prevažali različne tovore celo do Trsta. Nazaj so vozili razno kolonialno blago za trgovce. Seveda gre za obdobje stare Avstrije. Poznali so način sprotnega trgovanja, v Trstu so nakupovali blago, ki so ga ob vračanju nazaj do- mov sproti prodajali. Seveda so nakupovali blago tudi za domače naročnike. Tako so bili na poti več tednov. Doma so radi pripovedovali o težavah na dolgi poti proti morju. Posebej so govorili o strmi cesti čez Ravbarkomando. Tam so vozili v večjih skupinah, saj so se bali cestnih roparjev. Seveda so bila to pripovedovanja, ki sojih ljudje ob zimskih večerih zzaniman-jem poslušali. Niso pozabili zelo nazorno opisati, kako so "tabemali". Na dolgi poti je bilo ob cestah veliko gostiln "tabern". Te gostilne so bile nekoč poštne postaje, tam so se seveda zbirali zelo zanimivi ljudje, potniki iz bližnjih in daljnih krajev. LES ZA GRADNJO MOSTOV Po drugi svetovni vojni so v podržavljenih gozdovih v Homu sekali posebno dolg les za gradnjo mostov. Po vojni je bilo veliko mostov podrtih in obnova je bila v polnem teku. Ta les so furmani vozili na železniško postajo v Šmartno ob Paki. Te dolge hlode so vlačili iz gozda s posebno vprego do tri pare konj. Zaradi dolžine lesa so morali vozove razdreti, da sojih lahko prevažali. V OKOLICI LUČ V tamkajšnjih gozdovih so trgovci z lesom pred vojno kupovali veliko lesa na panju. Skupine gozdnih delavcev so prevzele spravilo do ceste, kjer so tovor prevzeli furmani. Les so pogosto vozili do Lučnice,tam so ga "vmetavali" vvodo in ga plavili. Včasih seje, kot je pripovedoval Bogomir Supin, v gozdovih nabralo tudi do 500 kubičnih metrov hlodovine. To so potem prevažali z vozovi in pozimi pogosto s "poki" (gibljive sani). Les je prihajal s Kašnega vrha, Volovljeka, Seliške pianine, Mlinarske planine in Planice. Tam so bili tiste čase mogočni gozdovi, tako so bili trgovci zelo izbirčni - veljalje le les zgornjega premera 15 cm. Zgornji del pla-tanice so imenovali "vršnica". Po pripovedovanju tedanjih olcerjev so nekatera drevesa dala kar po šest platanic (dolžine 4 m). V MOZIRJU Pred vojno so vozili posekan les na "Prode", kjer so bile flosarske "vezi" (ob Savinji in na ločki strani). Mozirski furmani so tudi imeli polne roke dela. Prevažali so tudi razno blago, tako na železnico všmartno ob Paki kottudi v daljne kraje. Znano je bilo, da so trgovci veliko kupovali domače maslo in ga prodajali na trgu v Gradcu. Pravijo, da celo na Dunaju. Poleg tega so trgovali z "mozirskim suknom", ki je slovelo daleč v avstrijske dežele. Po drugi svetovni vojni so veliko sekali v Zaloki, Kramariči in drugih gozdovih v okolici Mozirja. Posebno težavno je bilo prevažanje lesa iz Zaloke, ker je bila cesta slab kolovoz in bilo je treba marsikje voziti po strmih in slabih poteh. Najtežje je bilo na ojsterškem klancu, ki so se ga vsi furmani bali. Brez medsebojne pomoči teh zahtevnih prevozov ne bi zmogli. Zime so povzročale snežne plazove tudi na omenjenem delu poti proti Mozirju. Nekoč so morali gozdni delavci tam premagati snežni plaz. Zaradi velike količine trdega snega so v to gmoto prekopali predor in po njem spravljali les v dolino. Opisovali so tudi nesrečo s smrtnim izidom. Čokanovega hlapca je na ojsterškem klancu potegnilo pod voz inje takoj preminul. Tudi Brod-ner (Part) je nekoč z vozom vred zdrknil v Ljubijo. Na tem mestu je bilo kar nekaj zapletov in nesreč, zato so se furmani skrbno pripravili na vožnjo po tem klancu. In še to, mozirski furmani so potrebovali za vožnjo v Zaloko po pet ur na eno stran. Iz Mozirja v Šmartno ob Paki pa so vozili dve in pol ure. Če so hoteli opraviti predpisano normo, so morali v Zaloko narediti v mesecu dvanajst "tur". Sicer pa niso poznali letnega časa - delali so vse leto. NA REČICI Po drugi svetovni vojni so bili za rečiške furmane značilni prevozi gramoza. Seveda poleg gozdnih opravil, ki sojih opravljali s konji. Svoje vozove so polnili s "frugami" - gramoz iz Savinje za betonarno gradbenega podjetja. Sami so gramoz presejali, ga razvrstili po debelini in ga ročno naložili v trüge, za praznjenje pa so uporabljali "vinte" (dvigala), ki sojih vozili na vozovih. Tako so rekli, da so "trugo kipnili". Bomo nadaljevali. Prevoz gramoza po drugi svetovni vojni Na podtagi sprejetega proračuna Občine Mozirje za leto 2010 (Ur. I. RS 113/2009) in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje delovnih mest in pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Mozirje (Ur. I. 51 /2009) Občina Mozirje objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST IN POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MOZIRJE V LETU 2010 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodeljevanje pomoči za področje malega gospodarstva iz sredstev proračuna Občine Mozirje za leto 2010. Obseg razpisanih sredstev je 15.000 EUR. II. SPLOŠNE DOLOČBE IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE Pomoči iz tega razpisa se dodeljujejo kot finančna pomoč. Višina pomoči, dodeljene posameznemu upravičencu, lahko znaša do 50 % upravičenih stroškov za posamezni namen. Upravičenci: Do pomoči po tem razpisu so upravičene gospodarske družbe, ki se po zakonu o gospodarskih družbah štejejo za mikro ali malo podjetje in samostojni podjetniki posamezniki. Upravičenci morajo imeti sedež in dejavnost v Občini Mozirje. Upravičeni nameni: - spodbujanje odpiranja novih delovnih mest, - prednostno spodbujanje samozaposlovanja, - spodbujanje aktivnosti, ki so povezane s pridobitvijo nepovratnih sredstev iz EU skladov - promocija izdelkov in storitev mikro in malih podjetij in samostojnih podjetnikov posameznikov - pospeševanje poklicnega izobraževanja Upravičeni stroški, nastali od objave javnega razpisa naprej: - stroški, ki so povezani z na novo zaposlenim delavcem (prilagoditev delovnega mesta), - stroški povezani s kandidaturo za pridobitev nepovratnih sredstev iz EU skladov, - strošek najetja sejemskega prostora in stroški ostalih promocijskih aktivnosti, - stroški, povezani s sprejemom vajenca, dijaka, študenta, na praktično usposabljanje. Ostali pogoji: - izpolnjen prijavni obrazec "VLOGA 2010", - imajo poravnane obveznosti do Občine Mozirje, - niso v stečaju ali likvidaciji, - niso v obdobju 2006-2009 že pridobili pomoči iz Občinskega proračuna. III. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Mozirje: http://www.mozirje.si ali pa v sprejemni pisarni Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje, vsak delovni dan med 8. in 12. uro do izteka prijave na razpis. IV. IV. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Mozirje, Odbor za malo gospodarstvo in turizem, Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje ali osebno v sprejemni pisarni Občine do vključno 1.5. 2010 (velja datum poštnega žiga). Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vsaka posamezna vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST«. V. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vloge, prispele na javni razpis, odpira in obravnava Odbor za malo gospodarstvo in turizem Občine Mozirje. Če Odbor ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog Odbora pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali vtem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže. Odbor pripravi predlog razdelitve ter dokončno razdelitev sredstev predlaga v potrditev občinski upravi. Odbor v primeru, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva, lahko določi najvišji znesek sredstev na vlagatelja. Sklep o dodelitvi sredstev bo Občina Mozirje izdala v roku 30 dni po preteku roka za vložitev vlog. S prejemniki pomoči se sklene pogodba, s katero se določijo nameni in pogoji koriščenja sredstev. VI. OSTALE DOLOČBE Vlagatelj lahko dodeljena sredstva uporabi le za namene, ki so določeni v razpisu. Vlagatelj, pri katerem se ugotovi, da je sredstva porabil ne namensko, mora takoj vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in dve leti ne more kandidirati na nova proračunska sredstva. Najkasneje pa v roku enega leta od dodelitve sredstev mora prejemnik sredstev podati poročilo o učinkih porabe sredstev Odboru za malo gospodarstvo in turizem, kateri poročilo pregleda in o upravičenosti porabe dodeljenih sredstev poroča občinskemu svetu VII. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM Vse dodatne informacije: Ivo Glušič, tel.: 03/839 33 00 ali na elektronskem naslovu: ivo.glusic@mozirje.si. ŽUPAN OBČINE MOZIRJE IvanSUHOVERŠNIK TOČKOVANJE VLOGE: Odbor za maio gospodarstvo in turizem Občine Mozirje bo prispele vloge ocenil na osnovi sledečih meril: Št. Kriterij Možno št. točk 1 Odpiranje novega delovnega mesta Ali projekt vzpodbuja odpiranje novega delovnega mesta? število točk 40 2 Samozaposlitev Ali projekt vzpodbuja samozaposlitev? število točk 30 3 Pridobivanje sredstev EU Ali projekt predvideva črpanje EU sredstev? število točk 20 4 Promocija Alije projekt usmerjen v promocijo? število točk 10 5 Poklicno izobraževanje Ali projekt spodbuja poklicno izobraževanje' 40 % od minimalne plače 10 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE Društvo, ki združuje vse generacije Prejemniki plaket, ki so v desetih letih s svojim delom pripomogli k razvoju društva (foto: Tatiana Golob) Konec lanskega leta je Planinsko društvo Nazarje zabeležilo deset let svojega delovanja v petek, 9. aprila, pa so svojjubilej tudi uradno proslavili z zanimivo prireditvijo, na kateri so sodelovale vse generacije planincev. Namen srečanjaje bil obuditi spomin na ustanovitevdrušt-va, ki se danes uvršča med najhitreje rastoča in najbolj aktivna društva v njihovi občini. V Domu kulture Nazarje so se zato zbrali številni aktivni planinci in podporni člani društva, kije zanje pripravilo lep večer, poln glasbe, pesmi, igre in obujanja lepih spominov. Poln slednjih je bil tudi pozdravni nagovor predsednika društva Sandija Grudnika, ki seje z zbranimi spominjal začetkov organiziranega druženja planincev. Grudnik je izpostavil tri ljubitelje planin, prijatelje, ki so idejo o domačem društvu prvi oživili. Martin Dušič, Srečo Uzar in Matej Pečovnik so postavili temelje društvu, kije bilo leta 2000 sprejeto v Planinsko zvezo Slovenije (PZS) inje istega leta s pomočjo občine pridobilo društvene prostore. Po ustanovitvi so izšolali potreben strokovni kader in začeli organizirati priljubljene planinske izlete. Leta 2005 so od Gozdnega gospodarstva Nazarje odkupili kočo na Farbanci, leta 2008 je bila ta sprejeta v register planinskih koč PZS. Na govorniškem odru je Grudniku sledil prvi predsednik nazorskih planincev, Martin Dušič, ki je poudaril velik pomen drušlva za promocijo kraja in za same ljudi, ki se želijo kvalitetno rekreirati. Z njim seje strinjal tudi župan Ivan Purnat, saj meni, da vodstvo planincev veliko naredi za vse generacije krajanov, predvsem so uspešni pri delu z mladimi. S čestitko in vzpodbudo za nadaljnje delo se je govornikom pridružila predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora Manja Rajh. Jubilej je bil tudi priložnost za podelitev priznanj vsem, ki so vteh letih s svojim delom pripomogli k razvoju društva. V spremljevalnem programu so se predstavili številni nastopajoči, ki so s svojim nastopom navdušili, ganili ali nasmejali publiko do solz. Tatiana Golob KULTURA V ZAVETJU NARAVE OB VELIKI NOČI V LOGARSKI DOLINI Društvo Planet Zemlja misli resno Kljub takšnemu naslovu so bile teme srečanj glasbenikov, publicis-tovin kulturnikovvhotelu Plesnik ob velikonočnih prazničnih dneh nadvse sproščujoče in povezane z naravo, z Logarsko dolino ter novo poslovno filozofijo podjetništva v tem kraju. Pri društvu Planet Zemlja, ki seje pred nedavnim že preizkusilo s podobnim eksperimentom in združilo različne umetnike, ust- varjalnost ter prepletanje idej z ambientom, so z optimizmom pripravili drugo srečanje, kije v vsebinskem smislu v celoti uspelo. V času od 25. do 28. marca so se pri Plesnikovih mudili pevci Damjana Golavšek, Janez Bončina Benč, Pero Lovšin ter Karel Čarli Novak. Svoje književne mojstrovine in nekaj praktičnih kulinaričnih znanj za zdravo življenje je posredovala Pero in Darja Lovšin ob predstavitvi legendarnih pesmi in novih spoznanj zdravega prehranjevanja diabetikov (foto: Jože Miklavc) publicistka Darja Lovšin, strokovnjakinja dietetične prehrane in avtorica knjige Veliki kuharski vodnik za diabetike. Gosteje v spontanem dialogu povezoval v kulturniško celoto Franci Podbrežnik. Ob izvajanju programa so uživale mlade družine in tradicionalni gostje. »Kultura v zavetju narave« je ob spoznavanju krajevnih lepot in posebnosti tudi tokrat našla svoje mesto. V tem času, ko se Logarska dolina šele prebuja iz snežnega objema, je ob sončnem vremenu doživetje, ki ga pričarajo visoki planinski vrhovi, zares popolno. In tako je bilo tudi tokrat, zato so bili gostje še posebej vzneseni nad gostoljubnostjo in lepoto narave. Ob barvanju velikonočnih pirhov, pokušini solčavskih jedi v penzionu Na razpotju, avanturističnem iskanju pisanic, blagoslovu jedi v kapeli Kristusa Kralja, sprehodih po domačijah in spoznavanju zapovedi starih običajev v teh krajih je bilo zares imenitno. Jože Miklavc Hotel Plesnik * * * * Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do io. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 Streha je kapa hiše Pripravila: Tatiana Golob Nevsakdanji vremenski pojavi, kot je orkanski veter, katerega silno moč smo občutili tudi v naši dolini, nas opozarjajo na gradnjo varnih hiš s primernim ostrešjem. Streha namreč ščiti celo hišo, hkrati pa je tudi najbolj izpostavljena različnim vplivom, zato je strokovnost pri njeni izdelavi nadvse pomembna. Stanovalcem nudi toplotno in zvočno udobje, nenazadnje pa vpliva tudi na videz hiše in celotno arhitekturo določenega okolja. Pri tem imajo svojo vlogo tako oblika strehe ter vrsta kritine, kot njena velikost, barva in način pokrivanja. OBLIKA STREHE Streha ima svojo pojavno obliko, ki bistveno vpliva na končni izgled hiše. Seveda pri njeni izbiri všečnost oblike ni najbolj bistvena. Najprej je potrebno upoštevati naravne danosti okolja, kjer bomo postavili naš dom, predvsem vremenske razmere. Kljub modnim muham, katerim sledi tudi oblika hiš, je velikega pomena, da upoštevamo geografske značilnosti, ki so skozi stoletja izoblikovale obliko strehe in jo prilagodile varnostnim razmeram ob vremenskih neprilikah. Zato so v hribovitih krajih, kjer je veliko padavin, strehe bolj strme, da voda čim prej odteče, na področjih, kjer je precej vetrovno in manj padavin, so bolj položne, zaradi vetra pa je kritina težja. Uroš Repenšek s.p. Lenart 9 3342 Gornji Grad Tel.: 03 584 31 06 GSM: 041 966 006 e-mail: uros.repensek@gmail.com Obnova enodružinske in večdružinske hiše. 1. mesto - Bramacova krovska olimpijada (2009) 3. mesto - mednarodna krovska olimpijada (Romunija 2010) OBNOVA POKRIVANJE STREH IZVAJANJE KLEPARSKIH DEL PREPROSTO BRAMAC ^ „ : i / PISH 1 MT ■ y j It “ ' YT T r 1 T-/ /m »,,\J ■ MÈÈÈmÈà Tema meseca Glede na nagib ločimo tri vrste streh, in sicer: - ravne strehe - z naklonom do 5°; - položne oziroma blago naklonjene strehe - z naklonom med 5° in 30°; - strme strehe - z naklonom nad 30°. Za celinski del Slovenije, kjer se nahaja tudi naša dolina, so značilne hiše s položnimi ali strmimi strehami, torej z naklonom nad 5° oziroma pogosto tudi nad 30°. Glede na število strešin ločimo: - ravne strehe - strehe brez strešin, brez ali z minimalnim naklonom, ki navadno služijo kotterase ali balkoni; - enokapne strehe - strehe z eno strešino; - dvokapne strehe - strehe z dvema strešinama; - štirikapne strehe - strehe, ki pokrivajo zgradbo pravokotne oblike in imajo štiri strešine, slemena pa potekajo vzporedno z daljšo steno zgradbe; - šotoraste strehe - strehe, ki pokrivajo zgradbo kvadratne oblike in imajo štiri strešine, vsi štirje grebeni se stikajo v skupni točki, zato strehe nimajo slemena; - mansardne strehe - strehe z lomljenima strešinama, z različnima naklonoma; - križne strehe - strehe, ki pokrivajo zgradbo s kvadratnim tlorisom in imajo dve pravokotni slemeni. RAZLIČNE VRSTE STREŠNIH KONSTRUKCIJ Za izdelavo strešnih konstrukcij se lahko uporabljajo različni materiali. Pri nas se navadno uporabi les, kovina ali beton. Lesena konstrukcija je največkrat v uporabi, predvsem zaradi številnih prednosti, ki jih ta gradbeni material ponuja. Lešje elastičen, ni elektrostatičen, omogoča dihanje strešne konstrukcije, hkrati pa ima zmožnost regulacije vlage v prostoru, je izredno dober dušilec zvoka, zaradi naravnega izvora pa ne vsebuje strupenih snovi, ki škodujejo zdravju. TRADICLJA. KVALITETA. TRAJNOST. POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si SUPER AKCIJA do razprodaje zalog 1 Strešniki POLAK E (ekstra) izdelani z najsodobnejšo švedsko tehnologijo in 57-letnimi lastnimi izkušnjami AKCIJA POMLAD: SUPER UGODNI GOTOVINSKI POPUST NA STREŠNIKE POLAK E(ekstra)! Prvih pet streh prevoz GRATIS! 0^—0’ Ugodne cene betonskih in opažnih zidakov. NOVO! Betonske cevi + cevi polovičke od fi 30 do fi 150. /H, KROVSTVO, SPLOŠNO KLEPARSTVO IN WI IZOLACIJE ZBIČAJNIK d.o.o. ŽAROVA 20, VELENJE, TEL.: 03 897 58 50, FAKS: 03 897 58 51, GSM 041 624 874, E-mail: zbicajnik@siol.net NUDIMO - SVETOVANJE - IZOLIRANJE PODSTREŠIJ Z VPIHANO CELULOZO - HIDROIZOLIRANJE RAVNIH STREH Z EPDM GUMO - POKRIVANJE Z VSEMI VRSTAMI STREŠNIH KRITIN - IZDELAVA IN MONTAŽA VSEH KLEPARSKIH IZDELKOV - IZDELAVA IN MONTAŽA VSEH OBROB - PRODAJA IN MONTAŽA STREŠNIH OKEN - SERVISNO VZDRŽEVANJE STREHE - MANJŠA POPRAVILA STREH -DELO NA VIŠINI NAŠE PREDNOSTI LICENČNI KROVEC ZA: - OPRAVLJEN IZPIT IN PRIDOBLJEN NAZIV MOJSTER KROVEC - KLEPAR trimo roser iso|3> tondach, - PRIDOBLJEN ZNAK KAKOVOSTI SQ - SLOVENSKA KAKOVOST bramai, esal, gerard, tegola, ruukki - DOVOLJENJE ZA ODSTRANJEVANJE KRITIN, KI VSEBUJEJO AZBESTNA VLAKNA - OPRAVLJEN IZPIT IN PRIDOBLJEN NAZIV SODNI IZVEDENEC IN SODNI CENILEC NA PODROČJU KROVSTVA IN KLEPARSTVA TOPLOTNA IZOLACIJA STREHE Dobra toplotna izolacija strehe je velikega pomena, saj v zimskih mesecih prepreči odvajanje toplote, v poletnih mesecih pa pretirano segrevanje stavbe. Še posebej pomembna je kakovostna strešna toplotna izolacija takrat, kadar je podstrešni prostor namenjen bivanju. Za toplotno izolacijo strehe se pod kritino namesti zračni kanal, sledi sekundarna ali rezervna kritina, kije paropropustna in vodoodbojna. Sledi izolacija, ki je navadno nameščena med špirovce, lahko pa tudi nad ali pod njimi. Pod izolacijo se namesti parna zapora, ki preprečuje kondenzacijo pare in deluje kot zračna zapora, Preko parne zapore sledi namestitev zaključne obloge. PRAVILNA IZBIRA STREŠNE KRITINE Pomembni so trije dejavniki, in sicer arhitektura objekta, podnebne razmere (sila vetra, obtežitev s snegom) in ekonomičnost. Najpogosteje uporabljena kritina pri družinskih hišah je opečna kritina. Izdelana je iz gline, karji zagotavlja njeno kakovost, obstojnost in jo uvršča med ekološka gradiva. Danes so v uporabi predvsem tri vrste opečnih kritin, bobrovci, opečni zarezniki in korci. PTP DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, NAZARJE 03/58 33 626, info@ptpdiana.si ^ ŽLEBOVI, D DIMNIŠKE KAPE, BALKONSKE OGRAJE,... STREŠNA OKNA DAJEJO SVETLOBO Pri ureditvi bivalnega podstrešja ali mansarde so strešna okna bistvenega pomena, saj sicer temačen prostor s prepuščanjem sončne svetlobe spremenijo v prijetno bivalno okolje. Pri njihovi vgradnji moramo poskrbeti za dobro izolacijo, da preprečimo preveliko izgubo toplote. Danes je na trgu velika izbira kakovostnih strešnih oken z majhno toplotno prepustnostjo in prehodnostjo. Pred nakupom ustreznih oken moramo prodajalca seznaniti z naklonom in površino naše strehe, pomembna je tudi velikost prostora. ■ PREKRIVANJE STREH z različnimi kritinami CREATON NARAVNO "VODILNO' M »FLETEN DOPOUDNI« V SOLČAVI Obudili gostilniške igre iz preteklosti Na velikonočni ponedeljek je svoja vrata v Solčavi odprla še ena »oštarija«. Tokrat so v prostore Pod Turnco (beri oder dvorane domačega »zadružnika«) na »Fleten dopoudni« vabili člani Kulturnega društva Franc Herle, ki so s svojim zabavnim programom in različnimi gosti nasmejali številno občinstvo, za bogato obložene mize z velikonočnimi dobrotami pa so poskrbele solčavske gospodinje. Kot vrsto let do sedaj so se tudi letos srečali Turnoc z gospodinjo, Šlukec z družico in solčavs- Člani Kulturnega društva Franc Herle so z zabavnim programom in različnimi gosti nasmejali številno občinstvo (foto: Marija Šukalo) ka mladina. A letos sta Šlukec in njegova draga zamenjala vlogi. Medtem ko je Šlukica poiskala svoj prostor ob litru rujnega, pa je Šlukec zdravniku obljubil, da »alkohola ne bo niti pogledal«. Pot do Solčave je našel tudi delavec iz Bosne, kije kupil hišo na zadrečki strani doline. Da bi bilo dogajanje ob šanku bolj pestro, seje letos gostilničar odločil, da si bodo čas ob pijači krajšali z igrami, s katerimi so v preteklosti možje in fantje v vaških gostilnah preizkušali svoje spretnosti in srečo. Tako so predstavili »žabo dret« in »anzencvajer«. Preizkušali so še plesne sposobnosti ob pomoči stolov, »bili rihterja« ali sive celice urili s pomočjo ugank. Družabne igre, ki so v preteklosti izpolnjevale prosti čas ljudi, so z glasbenimi vložki dopolnili hišni ansambel, ansambla Čar in Črna mačka s Karlijem Gradišnikom ter solčavske ljudske pevke. Tako so ustvarili prav »fletn dopoudni«, ki so ga obiskovalci po programu nadaljevali z druženjem. Marija Šukalo Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041 /2J6-21\ V • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno košaro FRANJO PODRIŽNIK, PREDSEDNIK ČEBELARSKEGA DRUŠTVA KOKARJE »Čebelarjenje te zgrabi in ne izpusti več« Slovenski med je eden izmed največjih naravnih darov, ki jih domače okolje nudi svojim ljudem, vseeno pa imamo ljudje ta zdravi čebelji pridelek za nekaj samoumevnega. Da temu ne sme biti tako, opozarjajo prizadevni čebelarji, kot je Franjo Podrižnik iz Kokarij. V pridobivanje kvalitetnega medu je potrebno vložiti kar nekaj dodatnega truda, znanja, izkušenj in prostega časa. Rezultattega je lahko zlato priznanje na mednarodnem ocenjevanju medov. Franjo Podrižnik je na mednarodnem ocenjevanju za svoj med prejel zlato priznanje (foto: Tatiana Golob) OD IZOBRAŽEVANJA... Tako je bilo tudi v primeru Franja Podrižnika, ki z letošnjim letom prevzema vodenje Čebelarskega društva (ČD) Kokarje. Kot pravi sam, želi v razvoj društva vložiti vse svoje znanje in voljo, seveda pa pri tem računa na sodelovanje izkušenih čebelarjev. Podrižnik je pod mentorstvom soseda Jožeta Praznika v čebelarske vrste vstopil leta 2001, dve leti kasneje je postal član ČD Kokarje, želja po znanju pa ga je peljala še naprej. Leta 2005 je pridobil certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za čebelarja, leto kasnejeje bil izvoljen v nadzorni odbor ČD Kokarje, še dve leti kasnejeje postal društveni tajnik. V letu 2008 je na Biotehnični fakulteti v Ljubljani opravil usposabljanje za senzorično ocenjevanje medu in pri Čebelarski zvezi Slov- enije (ČZS) pridobil licenco za opravljanje nalog pooblaščenega preskuševalca medu. Lani je po uspešnem usposabljanju pridobil še certifikat o usposobljenosti za čebelarskega preglednika - teren- skega svetovalca. Podrižnik pravi, da je samo izkoristil možnost izobraževanj, ki jih ČZS svojim članom nudi brezplačno. Veliko zaslug za to ima tudi Čebelarska zveza SAŠA, ki nekatere vsebine organizira na našem območju ter tako čebelarjem izobraževanje zelo olajša. ... DO PRIZNANJA Lansko leto bo Podrižniku ostalo v lepem spominu tudi zaradi prejema zlatega priznanja na mednarodnem ocenjevanju medov »Najboljši medovi 2009 - Sežana«, ki je bilo konec oktobra v Povirju pri Sežani. V izboru je bilo 175 vzorcev domačih in tujih čebelarjev iz šestih držav. Predsedniku kokarskih čebelarjev visoko priznanje pomeni vzpodbudo za nadaljnje pridobivanje kvalitetnega medu, ki ga že sedaj prideluje pod zaščitno znamko »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo«. Njegova želja je, da bi se v prihodnosti čim več čebelarjev vključilo v zgoraj omenjeno blagovno znamko, katere moto je zaupanje in kakovost na podlagi izvajanja dobre proizvodne in čebelarske prakse ob nenehnem izboljševanju. Proizvodnja medu z omenjeno zaščitno znamko poteka pod eksternim nadzorom evropske institucije Bureau Veritas in internim nadzorom javne svetovalne službe pri ČZS. Hkrati Franjo Podrižnik upa, da se bo tudi ocenjevanj medov udeležilo še več njegovih kolegov čebelarjev, saj je prepričan, da je med njimi veliko takšnih, ki že sedaj pridelujejo visoko kakovosten med. Tatiana Golob DVAJSET LET KVARTOPIRSKEGA MARATONA Jubilejno križanje hudičevih podobic Štirje prijatelji, Gvido Tajnik, Rudi Dvornik, Jože Šemenc in Branko Trbovšek so 26. marca popoldan pričeli z izvedbo dvajsetega jubilejnega maratona v kartanju. Mesec, ko praznujejo žene in matere, so si izbrali za maratonsko kvartopirsh/o, ki je letos trajalo 19 ur. Prvi dve leti so igrali v Nazarjah, že 18 let pa se vsako leto marca zberejo v Jeslanah na Dobrovljah. Za možakarje, udeležence turnirja, bi težko rekli, da so zasvojeni s hudičevimi podobicami. Preprosto zato, ker kvartopirijo samo na ta dan v letu, drugače pa kart še pogledajo ne. Doslej je največ končnih zmag, z osvojenimi najmanj bulami, priigral Branko Trbovšek. Slednji je letos slabo začel, saj je izgubil prvi dve partiji. A kakor pravi pregovor, da slab začetek pomeni dober konec, je bilo tudi tokrat temu tako. Po 19 urah, ko so si vsi skupaj že dodobra zaželeli toplih postelj in spanja, je računica zopet pokazala Trbovškovo zmago in še en zmagovalni pokal, ki ga je odnesel domov. Tajnik in Trbovšek sta letos kartala dvajsetič zapored, prva dva turnirja pa sta izpustila Dvornik in Šemenc. Podobno kot skrbna gospodinja Jelka Šuligoj, ki skozi ves čas maratona skrbi, da imajo fantje ob sebi dobro hrano in pijačo. Na vsaki dve urici igranja sledi par minut počitka, da se pretegnejo noge in zbistrijo misli. Vidno utrujeni so druženje ob kartah zaključili 27. marca opoldan. Z vso slastjo so pokosili še pripravljen obed, gorenjsko svatbo. Torej juho, krompir, pečeno meso in solato, ki sojim dali moči za pot domov. Takole štirje prijatelji kartajo le enkrat na leto, tokrat že dvajseto zapored (foto: Benjamin Kanjir) Benjamin Kanjir fl9) Občinska uprava na osnovi sklepa št. 4.2., 9. redne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v skladu z Odlokom o priznanjih v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 55/2008), objavlja RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE REČICA OB SAVINJI V LETU 2010 1. VRSTE PRIZNANJ: Na podlagi citiranega odloka v občini Rečica ob Savinji razpisujemo naslednja priznanja: 1. Naziv častnega občana Občine Rečica ob Savinji; 2. Grb Občine Rečica ob Savinji. 2. KRITERIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ: 2.1. Naziv častnega občana Naziv »častni občan Občine Rečica ob Savinji« se podeli občanom Občine Rečica ob Savinji, drugim državljanom Republike Slovenije in državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge za napredek gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja ter za druge izjemne dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Rečica ob Savinji. Naziv se podeli s posebno listino, ki vsebuje besedilo sklepa, s katerim je dodeljeno priznanje. 2.2. Grb Občine Rečica ob Savinji Grb Občine Rečica ob Savinji je najvišje priznanje Občine Rečica ob Savinji. Podeljuje se: 1. posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena, 2. skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled Občine Rečica ob Savinji na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Podeljuje se zlati, srebrni in bronasti grb. Letno se podeli največ en zlati grb ter načeloma največ trije srebrni oziroma bronasti grbi. Priznanje se podeli skupaj z listino, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi priznanja. 3. ZAHTEVANI PODATKI V PREDLOGU ZA PODELITEV PRIZNANJA: Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: podatke o predlagatelju; vrsto predlaganega priznanja; podatke o predlaganem prejemniku priznanja; obrazložitev k predlogu; dokumente, ki potrjujejo predlog (če obstajajo). 4. ROK ZA ODDAJO PREDLOGA Pisni predlogi za podelitev priznanj Občine Rečica ob Savinji se v zaprti kuverti z oznako »Razpis - občinska priznanja« pošljejo najkasneje do 30. aprila 2010 na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji. Ustrezne obrazce lahko dobite na spretnem naslovu http:// www.obcina-recica.si/ ali v Tajništvu občine Rečica ob Savinji, na naslovu Rečica ob Savinji 55. Uporaba teh obrazcev ni obvezna. Upoštevani bodo le predlogi, ki bodo na naslov posredovani do vključno 30. aprila 2010. Predlogov, ki bodo prispeli po roku, se v postopku za podelitev priznanj ne bo upoštevalo. V primeru nepopolnega predloga bo predlagatelj pozvan na dopolnitev v roku 8 dni. Vlog, ki do roka ne bodo ustrezno dopolnjene, se v postopku za podelitev priznanj ne bo upoštevalo. 5. OBRAVNAVANJE PREDLOGOV Obravnave predlogov vodi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki lahko: - od predlagatelja zahteva dopolnitev predloga; - predlog zavrne, če ni dovolj utemeljen; - zaprosi za dodatno mnenje ustrezne institucije, občinske organe ali druge ustrezne organizacije in posameznike; - razvrsti predlaganega kandidata v tisto vrsto priznanja, kije glede na podan predlog ustreznejša. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, oblikuje sklep o podelitvi priznanj in ga skupaj z utemeljitvijo posreduje v obravnavo občinskemu svetu. 0 podelitvi priznanj in nagrad Občine Rečica ob Savinji odloča občinski svet na predlog komisije. Občina Rečica ob Savinji BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiano.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EEN-apr-01 : Madžarsko podjetje, kije specializirano na področju električnega izvajanja in proizvaja visoko centralno napetost, ponuja podizvajalska dela in išče podjetja, ki delujejo v gradbeni industriji in na področju nepremičnin. EEN-apr-02: Madžarsko podjetje je s pomočjo raziskovalnega vrtanja prišlo do vira zelo kakovostne min- eralne vode na globini 350 m. Kakovost vode in dovoljenje za njeno izkoriščanje sta bila že odobrena s strani madžarskih oblasti. Iščejo partnerje za skupne naložbe v pakiranje in prodajo vode. Želijo partnerja z široko distribucijsko mrežo. EEN-apr-03: Madžarsko podjetje, ki izdeluje lesene palete, proizvaja les obdelavo in les namenjen kurjavi, nudi proste proizvodne zmogljivosti, potencialnim partnerjem, kijih zanima outsourcing proizvodnje. EEN-apr-04: Novoustanovljeno grško podjetje, ki se ukvarja strgovino na debelo (mobilnimi telefoni in pripomočki za mobilne telefone in prenosne računalnike). Podjetje išče partnerja, ki se ukvarja s trgovino na debelo in katerega bi zanimalo, da bi te proizvode, ki so izdelani v visoko cenjenih podjetjih, distribuiral v prodajalne na grškem trgu. EEN-apr-05: Madžarsko podjetje specializirano v distribuciji malih obnovljivih energetskih sistemov, išče partnerje za trgovske posrednike in monterje. EEN-apr-06: Turško podjetje, ki proizvaja aluminijeve kalupe, aluminij De Oxidant itd., išče partnerja za posredniške storitve in podizva-janje. EEN-apr-07: Turško podjetje, dejavno na področju civilnih, topografskih inženirskih storitev in na področju gradbenih storitev, ponuja svoje storitve kot podizvajalec, išče partnerje za skupna vlaganja in za nakup celotnega podjetja ali njegovega dela. EEN-apr-09: Rusko podjetje, specializirano v proizvodnji tiskanih proizvodov in obrtnih spominkov iz različnih materialov, išče trgovske posredniške storitve. V SPOMIN Viktor Es (1929 - 2010) Pred osemdesetimi leti se je v glasbeno nadarjeno družino uglednega Mozirjana, kapelnika Frana Esa, rodil Viktor Es. Z glasbo je rasel od malih nog, bila pa je tudi v njegovem srcu, zato se ji je kot godbenik, član Godbe Zgornje Savinjske doline, z veseljem predajal kar 46 let. Rojen na Rožniku pri Mozirju je odraščal s štirimi brati in sestro, oče ga je že pri njegovihtrinajstih letih kot bobnarja vključil v mozirsko godbo na pihala. A oče je družino kmalu in mnogo prezgodaj za vedno zapustil, kar je za Viktorja pomenilo veliko odgovornosti v skrbi za družino in žal tudi odpoved sanjam o izučitvi za željen poklic. Viktor si je namreč želel na šolanje v industrijsko poklicno šolo na Češko, kar pa po očetovi smrti ni bilo več mogoče. Čakalo ga je težaško delo pri okoliških kmetih, leta 1946pasejezaposlilvtovarniv Ljubiji in tako bolni materi še naprej pomagal skrbeti za mlajše brate in sestre. Kasneje seje zaposlil v podjetju Glin Nazarje in tam ostal vse do svoje upokojitve. Sodelavci so ga spoštovali, saj je bil marljiv delavec in zelo sposoben za delo pri strojih. Glasba pa ni bila edina ljubezen nadarjenega moža. Kot njegov oče je tudi Viktor imel zelo spretne roke in veselje za delo z lesom. S svojimi izdelki je pogosto razveselil svoje številne prijatelje in sorodnike, ki so njegova darila nadvse cenili. Kljub redni zaposlitvi, ročni spretnosti in skrbi za urejen dom, pa je Viktor Es vedno bil glasbenik s srcem in dušo. Kot pomemben člen zgornjesavinj-ske godbe je celih 46 let igral na bariton in le bolezen mu je onemogočila nadaljnje sodelovanje na glasbenem področju. Kljub težki izgubi življenjskega poslanstva, ki gaje izpolnjeval kotglas-benik, se po slovesu od godbe ni vdal malodušju. Z ženo Tončko je skrbno urejal svoj dom in se prepuščal malim, a pomembnim radostim življenja vse do dne, ko mu je težka bolezen izpila moči in ga prepustila zasluženemu počitku. TG PTICA LETA 2010 Število kmečkih lastovk v zadnjem desetletju upada Tudi vse številnejše naravne neprilike $0 verjetno vzrok za upad števila lastovk (foto: IS) »Lastovke so prave znanilke pomladi, kot trobentice in zvončki,« pove Valentin Mavrič z Petkove domačije v Florjanu pri Gornjem Gradu. »Pojavijo se konec marca in kmečke si naredijo gnezda v hlevu, mestne pa si naredijo gnezdo na fasadah zgradb.« Ločijo se po obliki repa in obliki gnezda. Z gradnjo gnezda pričnejo šele, ko si najdejo partnerja. Zelo živahno postane, ko so mladički, saj starša nenehno prinašata hrano v gnezdo. Lastovke poskrbijo, daje v hlevu manj muh, zato so zelo koristne. »Ko nekaj časa dežuje, je v hlevu kot v mesnici, kajti takrat so lastovke najbolj dejavne in polovijo vse žuželke,« doda Mavrič in prizna, da ga gnezda in iztrebki ptičev ne motijo. »Lastovke so bile od nekdaj na kmetiji in tako je tudi prav. Ko priletijo, veš, daje po dolgi zimi končno prišla pomlad.« ZVESTE GNEZDIŠČU Kmečka lastovka, kije bila letos izbrana za ptico leta, je le ena izmed 80 vrst lastovk. Pri nas jih domuje pet vrst: kmečka, mestna in skalna lastovka, breguljka in najredkejša rdeča lastovka. Lastovke so majhne in urne ptice, ki so zelo prilagojene na življenje v zraku. Skozi stoletja je svoje življenje vse bolj prepletala s človekovim. Danes je njen življenjski prostor kmetijska kulturna krajina, torej območja, kijih vzdržujejo ljudje s svojo kmetijsko dejavnostjo. Prebiva zlasti v bližini krajev z veliko domačih živali, kjer zase najde dovolj hrane. Lokacijo gnezda običajno izbere samček, ki se prvi vrne iz selitve in začne z gradnjo gnezda. Pregovorna zvestoba gnezdišču je resnična, saj se velika večina odraslih lastovk, ki preživi naporno in nevarno selitev, vrne v svoja stara gnezda. Za gradbeni material kmečke lastovke uporabljajo blato, iztrebke, travnate bilke in slamo. Vse to oblikujejo v gnezdo skodeličaste oblike. Kmečke las- tovke večinoma gnezdijo v notranjosti kmečkih poslopij (hlevi, skednji, kozolci ipd.), kjer gnezdo pritrdijo tik pod stropom. Posebno rade se zadržujejo v hlevih z živino, saj imajo tako kljub morebitnemu deževju in mrazu vedno na voljo dovolj žuželk. STROKOVNJAKI OPOZARJAJO Samička konec aprila izleže štiri do pet jajčk, katere večinoma vali sama. Pri hranjenju mladičev sodelujeta oba spola. Običajno ima par lastovk dva zaroda letno, z gnezdenjem pa zaključi v septembru. Kmečke lastovke se kot večina ostalih žužkojedih vrst ptic vsako leto v velikihjatah selijo nojug. Prezimujejo v Afriki, južno od ekvatorja, veliko ptic pa poti iz mnogih razlogov ne konča. Tanja Šumrada iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je o razlogih za razglasitev kmečke lastovke za ptico leta dejala: »Strokovnjaki v mnogih evropskih državah, tudi v Sloveniji, so opozorili na upad števila kmečkih lastovk v zadnjem desetletju. Zato smo se na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije odločili, da bomo to priljubljeno, a vse redkejšo ptico razglasili za ptico leta 2010.« Štefka Sem Dopolnjeni informaciji V12. številki Savinjskih novic smo pisali o monokomediji Čefurji raus!, v prejšnji pa o monokomediji Zmago Batina, mesar za vse večne čase. Prva je bila na Ljubnem ob Savinji v organizaciji Kluba zgornjesavinjskih študentov, druga pa v Nazarjah v organizaciji Kulturnega društva Nazarje. Uredništvo KD Skladi prvi. Alta Skladi drugi mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d. Zmanjšanje prometa na borzi in zmanjšanje prilivov v vzajemne sklade je nekatere upravljavce vzajemnih skladov prisililo v združevanje. Borzno posredniške družbe in družbe za upravljanje, Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum, so tako združile moči pod blagovno znamko Alta. Z združitvijo je v Sloveniji nastal drugi največji »nebančni« DZU, ki upravlja preko 150 milijonov evrov premoženja in ima preko 30.000 aktivnih vlagateljev. Prvi največji »nebančni« DZU ostajajo KD Skladi, ki upravljajo več kot 350 milijonov evrov premoženja. Trenutno lahko pri Alta Skladih izbiramo med 22 investicijskimi skladi, ki bodo v prihodnosti združeni pod enoten krovni sklad. Med skladi bodo tudi v prihodnosti za vlagatelje zanimivi večkrat nagrajeni mešani vzajemni sklad Publikum Primus, ki je dobil novo ime Alta Primus. Prav tako nagrajeni ob-vezniški sklad Publikum Bond pa se po novem imenuje Alta Bond. Oba sta prejemnika nagrade Zlati V za obdobje petih let. Še naprej je mogoče v Alta sklade vlagati brez vstopne provizije. Družba KD Skladije kot Zlati pokrovitelj podprla akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Pri omenjeni družbi so čistilno akcijo izkoristili tudi za promocijo edinega slovenskega vzajemnega sklada, kije specializiran za vlaganje v »zeleno energijo« KD Nova energija. Poudarjajo, da so naložbe v alternativne vire energije kljub krizi upadle le za dobrih šest odstotkov ter da tudi v prihodnosti pričakujejo nadpovprečno rast te panoge. Celotne investicije v sektor alternativnih virov so tako v letu 2007 znašale 148 milijard dolarjev, v letu 2008 so porasle na 155 milijard dolarjev, v letu 2009 pa so znašale 145 milijard dolarjev. Če pogledamo donose KD Skladov in Alta Skladov, lahko opazimo, da sta tako v enoletnem kot triletnem obdobju dosegla pozitivne donose obvezniška sklada Alta Bond in KD Bond ter denarni sklad KD MM. Pri mešanih skladih lahko opazimo, kako so globlji padci v enem obdobju povezani z višjimi skoki v drugem obdobju. Pri delniški skladih lahko opazimo, da so najvišje donose imeli skladi, ki vlagajo v hitro rastoče trge z izjemo Balkana. Med zmagovalci tako enoletnega kot triletnega obdobja tako najdemo Alta India ter KD Vitalnost. Poraženci zadnjih treh let so zagotovo balkanski skladi, ki zasedajo zadnja tri mesta s padci od 62 do 73 odstotkov. Kljub rasti v zadnjem letu so tako še vedno globoko v rdečih številkah v obdobju zadnjih treh let. Donosi na dan 8.4.2010 1- leto I 3-leta Prvih S - delniški Alta Turkey 100% Alta India 19% Alta India 86% KD Novi trpi 19% KD Vzhodna Evropa 77% KD Tehnologija 10% KD Novi trpi 77% Alta Gold 10% KD Vitalnost 70% KD Vitalnost 8% Zadnjih S - delniški KD Nova enerqija 28% Alta Plus -44% Alta Water 27% Alta Nova Evropa -46% Alta Healthcare 17% Alta Balkan -62% Alta Balkan 12% KD Balkan -65% Alta Balkan Select 12% Alta Balkan Select -73% Mešani in fleksibilni KD Galileo 37% KD Galileo -38% Alta Primus 14% Alta Primus -17% Obvezniški Alta Bond 9% Alta Bond 14% KD Bond 9% KD Bond 5% Denarni KD MM 2%|kd MM 9% Vir: www.denarnisuoermarket.com PREDSTAVLJAMO VAM BMW SERIJE 5 Prepustite se udobju in uživajte v dizajnu Končno je prišel en »pravi« BMW! Nič več oglatih in ekstravagantnih linij. Mehko in nežno zaobljena prednji in zadnji konec. Linija, ki je kakor izklesana in navdušuje ljubitelje blagovne znamke BMW. Serija 5 je bila v prejšnji izvedbi predstavljena leta 2003, leta 2007 pa je bil izveden le njen »facelift«. Na trg je prihajal v limuzinski in touring izvedbi, v letu 2009 pa tudi pod oznako GT, kar je pomenilo »Grand Turismo«. Oblikovno je stara »petica« razvnemala mnenja, ali je bila všečna ali pa preveč moderna. Kakorkoli, novi model je oblikovan ljudskim množicam blizu in na 4.899 mm dolžine zadovoljuje tudi poslovne potrebe, kjer se bije bitka z audijem A6 in mercedesom serije E. V prtljažnem prostoru, pri limuzinski izvedbi, je na voljo 520 litrov, za kaj več bo potrebna izvedenka touring. Če nas zunanjost ne pusti hladne, nas notranjost še dodatno razvaja z vsem udobjem, ki smo ga navajeni pri znamki BMW: vse na svojem mestu z bogatim okusom odlične izbire materialov in z dolgim sez- namom dodatne opreme, ki nam dviga utrip srca in manjša vsoto na bančnem računu. Si želite diaprojekcijo na vetrobransko steklo, ki vas obvešča o vseh pomembnih podatkih, ali naj vas lučka v zunanjem ogledalu ob- vesti, da imate vozilo v mrtvem kotu, in naj vaš BMW sledi spredaj vozečemu vozilu s pomočjo tem-pomata in radarja, ki ohranja razdaljo? Ni problema, vse to je sedanjost in za vaš iPhone imate poseben nosilec in priklop, ki vas v trenutku poveže z vašim ljubljenčkom. Pravi konjički pa se skrivajo pod motornim pokrovom, kjer je na razpolago pet bencinskih motorjev, ki ponujajo od 204 KM in kar do 407 KM ter trije dizelski agregati, kjer je na razpolago od 184 KM do 245 KM. Seveda kot bistveno pri BMW serije 5 ostaja podvozje in vodljivost. Po prvih testih nova serija 5 zopet postavlja nova merila, ki jih konkurenca spremlja zžalostnim pogledom. In zaključim lahko kot že dolgo ne: udobje in vodljivost. Igor Pečnik DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE Za predsednico izvolili Martino Kladnik Vlučkem društvu upokojencev so bili z nekaj manj kot tristo člani dejavni skozi vse lansko leto. Na občnem zboru so povzeli plane in realizacijo dela. Na volitvah so za novo predsednico izvolili Martino Kladnik, kije bila v zadnjem letu zelo aktivna članica in bo nadaljevala dobro in uspešno delo upokojencev v kraju. Po dolgem času je bilo lani v Lučah pustovanje, ki so ga organizirali upokojenci in ga poimenovali Pustno rajanje. Začetni dvomi o uspehu prireditve so hitro izginili, saj je bila zelo dobro obiskana. Člani društva so odšli na več izletov, njihove des-tinacije so bile Ljubljana, Brdo pri Kranju, kjer so obiskali vladni protokolarni objekt, jeseni so obiskali Zasavsko Sveto goro. Ogledali so si OSNOVNA ŠOLA NAZARJE V soboto, 10. aprila, so nazorski osnovnošolci staršem in ostalim obiskovalcem pokazali svoje znanje plesa. Druženje seje začelo ob 8. uri dopoldne, ko so učenci od 1. do 9. razreda izvedli še zadnje vaje pod vodstvom svojih plesnih učiteljev. Ob 11. uri so se odprla vrata športne dvorane in po uvodnem nagovoru g. ravnatelja Jožeta Kavtičnika so ob zvokih koračnice prišli na sceno devetošolci, za njimi pa še osmo- in sedmošolci. Odplesali so nekaj standardnih in latinsko- Steklarno Hrastnik in ob povratku Celjski grad. Tudi druženje članov na Menini je bil dogodek, ki se ga vsi radi spominjajo. Poleti so prvič organizirali piknik na vrtu gasilskega doma. Upokojencem je bilo druženje tako všeč, da bodo odslej to srečanje pripravili vsako leto. Lučki dan je prireditev, na kateri upokojenci radi in v veliki meri sodelujejo, saj se spominjajo starih običajev, ki jih z veseljem predstavijo mlajšim generacijam in hkrati obujajo spomine na pretekle čase. Člani društva so se lani prvič prijavili na Festival za tretje življenjsko obdobje, ki vsako leto septembra poteka v Ljubljani in traja tri dni. Pevci so pridno vadili za nastop in se odlično odrezali, največ pozornos- Po desetih letih predsedovanja društvu se Kristijan Germelj poslavlja (foto: Štefka Sem) ti je bil kot najstarejši udeleženec festivala deležen Cvekov oče iz Luč. Ob zaključku leta so vsi člani starejši od 80 let prejeli skromno darilo, še več pozornosti pa sta bila deležna najstarejša članica, ki je dopolnila 90 let, najstarejši član pa 95 let. Tako je na kratko delovanje društva v preteklem letu povzel predsednik Kristijan Germelj ter se zahvalil občini za finančno podporo in vsem članom, ki so sodelovali pri uspešnem delovanju društva. Po desetih letih predsedovanja društvu seje v njem zvrstilo veliko ljudi, ki so s svojo pozitivno energijo pomagali pri ustvarjanju nepozabnih dogodkov v društvu in kraju in tem seje želel Germelj še posebej zahvaliti. Štefka Sem ameriških plesov, v katere jih je uvedel g. Peter Uplaznik iz plesne šole Devžej. Učenci 4., 5. in 6. razreda so že s svojim videzom povedali, da predstavljajo najbolj popularen stil najstnikov; oblečeni v črne majice, z uporniško držo in načinom gibanja so bili pravi hip-hoperji. Ob roparski glas-bijihje naučila plesati ga. Vesna Veit. Učenci višjih razredov so odplesali nekaj standardnih in latinskoameriških plesov (foto: Ksenija Fänrich) Najmlajša triada je s kolegi iz POŠ Šmartno ob Dreti odplesala narodne plese. Ljubke plesalke in plesalce, ki so bili oblečeni v folklorna oblačila, je s potrpežljivostjo in dobro voljo učila ga. Vanja Hof-bauer, s harmoniko pa jih je spremljal Robi Weiss - grajski godec Zlate harmonike Ljubečne 2009 in prvak Zgornje Savinjske doline. S plesom smo zaključili opoldne, tisti prijetni občutki sproščenosti in povezanosti pa so najbrž ostali z vsemi, ki smo sodelovali, gotovo tudi kot spodbuda, da s podobnimi projekti nadaljujemo. Ksenija Fänrich Druženje, zabava in ples KNJIGA MESECA i V KNJIŽNICI MOZIRJE £ Patrick Woodhead: Čarodejka oblakov Luca Matthews živi za tvegano osvajanje visokih gorskih vrhov. V neizprosnem lovu na svoje cilje je pripravljen žrtvovati vse - tudi življenje drugega plezalca. Njegovi prijatelji in družina se tega zavedajo in bojijo. Ko vHimalaji naleti na deviški vrh, ki ni zarisan na nobenem zemljevidu, ni nihče presenečen, da gaje obsedla želja, da bi se nanj povzpel prvi. Skupaj s soplezalcem Billom Taylorjem se odpravita na območje Tibeta, ki ga strogo nadzira Kitajska. Presenetljivi slučaj pahne enega od njiju v smrtno nevarnost, zato ju mora tibetanska domačinka odpeljati v Geltang, samostan, ki je bil skrit pred zunanjim svetom, odkar so Kitajci v Kulturni revoluciji večino samostanov izropali in zažgali. VARPOLJE Letos v načrtu slačilnice ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA Športno društvo Gmajna Varpolje je v preteklem letu delovalo zelo dobro. Na to po besedah predsednika društva Jožeta Štorglja kažejo dobri rezultati tako na športnem kot na delovnem področju. Spodbudno je namreč dejstvo, da interes tako za delo in nadaljnjo izgradnjo športnega parka kot športne aktivnosti ne upada. Kot vrsto let do sedaj je bilo tudi v preteklem letu vodilo društva nuditi rekreacijo vsem generacijam. Pri tem so bili zelo uspešni, saj v njihovem športnem parku postane živo že zgodaj spomladi, število uporabnikov objektov pa se veča vse do pozne jeseni Varpoljski športniki so lani pripravili akcijo Veter v laseh -s športom proti drogi, osrednjo prireditev, turnir v malem nogometu za Colnarič Žunterjev memorial. Organizirali so letno ligo v odbojki na mivki, pomagali pri izvedbi turnirja v odbojki za Hervisov pokal, v sodelovanju z Drogo Kolinsko so pripravili turnir v odbojki za naključno izžrebane trojke. Aktivni so tudi člani sekcije balinarjev. Poleg športnih aktivnosti so veliko prostovoljnega dela vložili v vzdrževanje zelenic, postavili so dodatno razsvetljavo in omogočili uporabo vseh igrišč tudi v večernih urah. Na pobudo članov so postavili badminton igrišče, ki je upravičilo svoj namen. Tudi v letošnjem letu bodo delali po začrtanih smernicah, ki so si jih postavili na občnem zboru na Rečici ob Savinji. Ob tem bodo skušali postaviti tudi slačilnice in urediti igrala za najmanjše otroke, a investicije, kijih želijo izvesti, so odvisne od sredstev, ki jih bodo imeli na razpolago. Marija Šukalo Po besedah Jožeta Štorglja se kažejo dobri rezultati društva tako na športnem kot na delovnem področju (foto: Marija Sukalo) OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Dan odprtih vrat namenili zdravju Svetovni dan zdravja, 7. april, so v nazorski osnovni šoli obeležili na poseben način. Drugošolci so v sodelovanju z zdravstvenimi delavci pripravili dan odprtih vrat, ki so ga obogatili z delavnicami in predstavili projekt zdravega življenja. Zadolžitve v projektni nalogi Skrbimo za zdravje so otroci po besedah učiteljice Branke Nareks izpolnjevali skozi vse šolsko leto. Naloge so temeljile predvsem na ugotovitvah ob uživanju sadja in zelenjave. Tako sadje kot zelenjavo so vključili tudi v praznovanje rojstnih dni, pri tem so se otroci ob različnih nalogah osveščali, kako zdrava sta tovrstna hrana ter gibanje na zraku. To potrju- Drugošolci so v sodelovanju z zdravstvenimi delavci dan obogatili z delavnicami in predstavili projekt zdravega življenja (foto: Marija Šukalo) jejo sedaj z minutkami za zdravje, v katerih se med poukom razgibajo in pripravijo na osvajanje nove snovi. Delavnice so bile tokrat namenjene staršem. V njih so strokovni zdravstveni delavci merili krvni tlak in sladkor v krvi, predstavili samo-pregledovanje dojk in oživljanje. Dan odprtih vrat so zaključili z ugotavljanjem zmogljivosti posameznika. Slednjega so ugotavljali stestom hoje na dva kilometra, ki gaje opravilo večje število staršev. Drugošolci in njihovi starši se zavedajo, daje zdravje naše največje bogastvo, ki gaje potrebno ohranjati tako s telesnimi aktivnostmi kot z zdravo prehrano. Marija Šukalo Nagrada za najboljšo skladbo festivala Slovenska polka in valček 2010, ki seje odvijal 9. aprila, je po mnenju občinstva šla v roke ansamblu Novi spomini. Za skladbo so prejeli 2.981 telefonskih glasov in s 77 glasovi premagali drugouvrščeno skupino Iskrice. Tretje mesto je zasedel Domen Kumer s prijatelji. Zmagovalec je bil znan po dvakratnem telefonskem glasovanju, posebne nagrade pa je podelila tudi petčlanska strokovna komisija. Nagrado za najboljše besedilo je podelila Majdi Rebernik za besedilo Vem, da nisem sama v izvedbi ansambla Donačka, kije prejel tudi nagrado za najboljši kvintet. Najboljši trio po mnenju strokovne komisije je postal zmagovalni ansambel Novi spomini. Zapeljivke so se z valčkom Le noč bo prespala ob meni uvrstile na 5. mesto, skupina Zaka' pa ne z valčkom Pridi nazaj na 8. mesto in Tapravi faloti s polko Muzikanti, Muzikanti na 9. mesto. ID PLANINSKI KROŽEK OŠ NAZARJE IN POŠ ŠMARTNO OB DRETI Mladi planin« na Farban« Leto je naokoli in mladi planinci PD Nazarje smo se zbrali na planinskem vikendu na Farbanci. Naše bivanje je bilo letos krajše, saj je dom na Farbanci med vikendom odprt za vse ljubitelje naše priljubljene planinske postojanke. Na Farbanci smo se zbrali 27. marca popoldan. Namestili smo se v sobe, raziskali okolico doma, malicali in že smo se odpravili na nočni pohod proti Golim vrtačam. Potje bila za naše male noge dolga in naporna, a smo jo pogumno premagali. Med potjo smo se veliko pogovarjali, prepevali, prepoznavali kraje v dolini, ki so se bleščali v soju luči. Pot smo si osvetljevali z baterijami in ko smo jih vsi ugasnili, smo ugotovili, daje noč zelo temna. Opazovali smo tudi zvezde, saj seje med našo potjo nebo za kratek čas razjasnilo. Po prihodu v dom smo z baterijami raziskali okolico doma, kjer so nam gozdni škratje pripravili sladko presenečenje, ki smo ga s težavo našli, a z velikim užitkom pojedli. V poznih večernih urah nas je čakal še planinski krst. Pri krstu smo vsi uspešno odgovarjali na vprašanja in si izbrali zanimiva planinska imena. Po vseh aktivnostih se nam je počitek zelo prilegel in ob poslušanju zgodbic, ki sta jih brali mentorici Vanja in Martina, smo sladko zaspali. V soboto smo se prebudili v megleno jutro. Dan nam je minil ob planinskih vodnicah Luciji in Veri- Evgen nas je zabaval z veselimi vižami ci, ki sta nas seznanili z osnovami orientacije, planinsko opremo, pravili varne hoje... Verica in mentorici so nas popeljale na pohod na Čreto. Ni bil dolg, saj smo prosili, da se čim prej vrnemo, saj nas je čakal še nedokončan bunker. Potrebno gaje bilo dokončati, saj so v soboto po kosilu že prišli starši in smo se vrnili domov. A pred odhodom smo na mizo dobili slastno pizzo, brez katere naš planinski vikend ne sme miniti. Pizza je bila letos tudi krščena. Dobila je ime »Pizza Farbanca«. Letošnji planinski vikend je minil, čakamo in veselimo se planinskega vikenda leta 2010. Martina Zakrajšek OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI S pesmicami po mavrični poti do srca Otroci so pesmice, recitacije, skeče in plese posvetili staršem (foto: Marija Šukalo) Učenci in učiteljice od prvega do petega razreda rečiške osnovne šole so medse povabili starše in vse, ki jih imajo radi. S prireditvijo, ki sojo pripravili v avli šole, so želeli pokazati, kaj vse so se letos naučili. Uvodni pozdrav je pripadel ravnatelju šole Petru Podgoršku, kije prepričan, da prvi pomladni sončni žarki ogrejejo srce in v nas spodbudijo ljubezen. »Učenci nam bodo pokazali, da nas imajo radi, vse skupaj in vsakega posebej. Pripravili so nam namreč posebno darilo - program, ki bo v nas spodbudil spoznanje o ljubezni, ki jo gojijo do nas.« Njegove besede je podkrepil nastop vseh rečiških osnovnošolcev nižje stopnje, saj so s pesmicami, tudi ne zaradi dežja. Mavrica je ste-recitacijami, skeči in plesi prepleta- žica, po kateri se v srce pripelje li pisano mavrico domišljije. S tem nekaj lepega«, ki sojih v svojem va-pa tudi dokazali, da verzi Ferija Lain- bilu uporabili, še kako držijo, ščka »Mavrica ni zaradi sonca, pa Marija Šukalo Zahvala! Ker bo v Lučah to soboto sv. birma, smo zato izjemoma že teden prej izvedli očiščevalno akcijo, kije lepo uspela. Okrog 100 prostovoljcev iz različnih društev in 160 šolarjev je v petih urah zbralo približno 150 m3 odpadkov, večinoma na težko dostopnih terenih, kjer so se brezbrižno odlagali v minulih desetletjih. Kraj z okolico je tako dobil še lepšo podobo. V celoti so se očistila tri večja črna odlagališča, prav tako pa še veliko manjših. Vsem, ki ste v akciji sodelovali, se za požrtvovalno delo iskreno zahvaljujemo. Vaš trud ni bil zaman. S tem smo sebi in tudi drugim dokazali, da nam ni vseeno za okolje, v katerem živimo, ter da so tisti, ki onesnažujejo naravo, v prepričljivi manjšini. Občina Luče DODATNE KVALIFIKACIJE ZA J. SLOVENSKO FUTSAL LIGO Nov poraz »graščakov« Je kriv padec forme varovancev trenerja Peziča ali so nasprotniki s prvoligaško kilometrino le toliko boljši, se poraja vprašanje po drugem porazu ekipe KMN Nazarje Glin v dodatnih kvalifikacijah oziroma v ligi za obstanek. Odgovor bodo v nadaljevanju zagotovo dali rezultati preostalih štirih tekem »graščakov«, nesporno dejstvo pa je, da so prvoligaška moštva korak pred drugoligaškimi. Visok poraz Nazarčanov proti Tomi Press Bronxu pa le ni realen odraz moči na igrišču, saj so bili domačini v igri za točke še vse do zadnje četrtine tekme. Do takrat so si pripravili kar nekaj priložnosti, tudi za vodstvo, vendar žoga ni in ni hotela v mrežo. Za razliko od njih so bili v tem obdobju veliko uspešnejši gosti, ki so po vodstvu z dvema goloma razlike izkoristili še razpad sistema v domačem taboru in tako le še dodatno napolnili mrežo solidnega Supina. Na koncu zaslužena zmaga Primorcev, ki se tako ob Ptuju z velikimi koraki bližajo vrnitvi v elitno druščino, Nazarje in Sevnico pa na tej poti čaka še veliko dela. Se bo uspelo »graščakom« maščevati Sevnici za poraz v letošnjem pokalu in tako še ohraniti upanje za preboj v prvo ligo, bomo izvedeli že danes zvečer v športni dvorani ob Savi. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : Tomi Press Bronx 3:8 (2:3) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 150. Sodniki: Borut Šivic, Bojan Lumpert, Venco Zašev. Delegat: Jože Bernjak. Strelci: 0:1 Brozina (4), 0:2 Šmon (11), 1:2 Kolar (12), 1:3 Brus (12), 2:3 Metulj (19), 3:3 Funtek (23), 3:4 Mihelič (28), 3:5 Šmon (33), 3:6 Mihelič (34), 3:7 Suhopoljac (37), 3:8 Brus (39). KMN Nazarje Glin: Supin, Vreš, Cigljar, Kolar, Letojne, Oblak, Funtek, K. Šemenc, Ipavec, Metulj, Hren, Mekiš. Rumeni karton: Vreš, K. Šemenc (Nazarje), Kranjec, Brus (Tomi Press Bronx). Rezultati 2. kroga kvalifikacij: Nazarje Glin : Tomi Press Bronx 3:8, Krona Bar Ptuj: Sevnica 6:1. Lestvica po 2. krogih: 1. Krona Bar Ptuj 6,2. Tomi Press Bronx 4,3. Sevnica 1,4. Nazarje GlinO. Razpored tekem 3. kroga kvalifikacij: Sevnica : Nazarje Glin, Tomi Press Bronx : Krona Bar Ptuj. ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR SKALE Pričakovana zmaga Škalčank Škalčanke so z gostovanja pri ekipi iz Velesova prinesle tri točke in tako osvojile četrto zaporedno zmago v spomladanskem delu 1. slovenske ženske nogometne lige. Na tekmi so Škalčanke, sploh v prvem polčasu, prikazale dobro igro. Po zadetih petih golih s strani nogometašic Rudarja je na začetku drugega polčasa tempo obeh ekip malo padel. Trener Dušan Uršnikje tudi zaradi visokega rezultata opravil kar nekaj menjav in tako ponudil možnost igranja vsem igralkam. Do konca tekme so si Škalčanke ustvarile veliko priložnosti, ki niso našle poti v gol. Igralke iz Velesova so v 1. minuti podaljška dale Napetih akcij ni manjkalo (foto: Tina Marolt) gol in znižale končni rezultat 1:6 za novih točk. Škalčanke. Te se lahko veselijo dobre V nedeljo selekcijo U14 doma igre, četrte zaporedne zmage in treh čaka drugi turnir v spomladan- skemu delu lige. Odigran bo na igrišču z umetno travo. Članice prav tako v Velenju čaka tekma z drugouvrščeno ekipo ŽNK Pomur-je-Beltinci. Ana Kos ŽNK Velesovo-Kamen Jerič : ŽNK Rudar Skale 1:6 (0:5) Strelke: 0:1 Anja Antolič, 0:2 Maruša Sevšek, 0:3 Maruša Sevšek, 0:4 Monika Robnik, 0:5 Moira Murič, 0:6 Moira Murič, 1:6 Alexandra Saša Logar. 17. VELIKONOČNI POHOD NA RAJHOVKO Kjer se srečajo vse generacije Na velikonočno nedeljo popoldan so se številni pohodniki odpravili na Rajhovko, hrib nad Ljubnim, ki je skozi vse leto priljubljena pohodniška točka. Le leto še manjka do polnoletnosti tega priljubljenega druženja ljudi dobre volje in če je prvo leto na pohod odšla manjša zaključena družba, se število pohodnikov veča vsako leto. Letos naj bijih bilo preko dvesto, ki so prišli peš iz vseh smeri, ljubenske, Pohodnikom dobre volje ne manjka gornjegrajske in radmirske. Veliko jih s sabo prinese »žegen«, ki prav zadiši po napornem vzponu, za dobro voljo pa je vedno poskrbljeno, kajti ni malo takšnih, ki s sabo prinesejo instrumente in zabava tako traja dolgo v noč. Pobudnik prvega pohoda je bil Franc Ermenc, ki vse od začetka, včasih s pomočjo še drugih sponzorjev poskrbi, da pohodniki dobijo spominsko darilo. Štefka Sem Zahvala Sem star, osamljen, onemogel in bolehen. Vendar se sedaj počutim bolje, saj je zame poskrbel Center za socialno delo v Mozirju. Zato se iskreno zahvaljujem direktorici ge. Marjani Veršnik Fale. Prav posebno pa se zahvaljujem negovalki na domu ge. Mariji Remic, saj mije lansko leto rešila življenje. Občudujem njeno sposobnost v ravnanju s težkim bolnikom, hva- ležen sem ji za njeno potrpežljivost z menoj, za vso postrežbo, nego in tudi za bodrilne besede in nasvete. Hvala tudi negovalki ge. Miri, kije ob odsotnosti ge. Marije prevzela skrb za lajšanje mojih zdravstvenih težav. Še enkrat vsem Iskrena hvala! Pavel Goltnik Šmihel 31 3330 Mozirje ČRNA KRONIKA • TATVINA DENARJA Nazarje: 5. aprila v popoldanskem času je podjetnik iz Nazarij obvestil dežurnega policista na mozirski policijski postaji, da muje neznani storilec iz trezorja ukradel preko tisoč evrov. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. • VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL Mozirje: V noči na 8. april je neznani storilec na Praprotnikovi ulici v Mozirju vlomil v tam parkirani osebni avtomobil. Iz njega je ukradel avtoradio znamke LG. • VLOM V PODJETJE ELKROJ Nazarje: 10. aprila v dopoldanskem času je bilo vlomljeno v podjetje Elkroj Nazarje. Neznani storilec je iz prostorov podjetja odnesel razno električno orodje, pometalnik, motorno žago in glasbeni stolp. • VINJENI RAZGRAJALI Gornji Grad: 11. aprila v dopoldanskem času je šest vinjenih oseb v stanovanju oškodovanke v Gornjem Gradu, kršilo javni red in mir. V stanovanje so prišli nenapovedani in že vinjeni. Policisti so vse kršitelje oglobili. • TATVINA LESENIH KLOPI Kokarje: 11. aprila so bili mozirski policisti obveščeni, da je neznani storilec iz odklenjene brunarice na prireditvenem prostoru na Lazah ukradel več lesenih klopi. Bile so last tabornikov. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica I04c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA Tel-- SR Megla pada na ravnine, nam pa trga se srce, megla iz ravnice zgine, žalost iz srca negre. S. Gregorčič ZAHVALA Nadvse boleče nas je prizadela smrt našega dragega Viktorja ESA (27.8.1929 - 2.4.2010) iz Nazarij Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter mu ob njegovi dolgi in težki bolezni stali ob strani, posebno še zelo požrtvovalni nečakinji Darji. Hvaležni smo zdravnikom Zdravstvenega doma Nazarje, Bolnišnice Celje ter osebju Doma upokojencev Polzela. Hvala Godbi Zgornje Savinjske doline, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti, in vsem, ki so se z darovanim cvetjem, svečami in plačili za svete maše poslovili od njega. Hvala gospodu župniku za opravljen obred ter gospe Marinki Napotnik za poslovilni govor. Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in izrekli sožalje. Žalujoči: žena Tončka ter ostalo sorodstvo Kruto je bilo in nepričakovano -kot rezilo noža je zarezalo v srce, ker čez noč od dragih si odšel v neznano! V srcih je le bolečina inv očeh solze. ZAHVALA Ob slovesu našega dragega brata, strica, svaka in bratranca Danijela PISTOTNIKA (I6.9.I959 - 5.4.2010) iz Nove Štifte Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sošolcem in bivšim sodelavcem za izrečene sočutne besede, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala g. župniku Alojzu Ternarju za lepo opravljen obred, gasilcem, praporščakom, pevskemu zboru, rogistu, govorniku za besede slovesa in pogrebni službi Anubis. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoči njegovi najdražji Za razvedrilo Ko bo izvedena pokojninska reforma ZAdREČkE NOVICE HvaIežnost pa taIca Nas Slovencev je premalo. Vse manj ljudi dela za pokojninsko blagajno, zato pokojninska reforma. Da bi nas bilo več, je treba vse samske ženske in moške spodbuditi k združevanju. Če ne drugače, pa s kaznovanjem. Desna struja politikov predlaga, da jih je treba vse čim prej poročiti. Pokojninska reforma ni nič drugega kot kraja članov stranki DeSUS. Resìte nidi IMAŠ! Zaračunajte mostnino, če bo šel evropski denar za obubožano Grčijo skozi našo deželo. Ustrezno naroòe Če boste vstali zelo dovolj zgodaj, ne boste na poti v službo povzročili prometne nesreče zaradi hitenja, pač pa zaradi zaspanosti. Aktivistom čistilne akcije lastnik hiše, blizu katere so našli več odpadkov, ponudi sok. Tega kaj kmalu zmanjka. “Če bi vedela, da boste prišli, bi kupila več soka,” reče njegova žena. “Ce bi jaz vedel, da bodo prišli,” reče mož ženi, “bi znosil še ostale smeti tja, kamor sem odvrgel te, ki so jih pobrali.” NAROd ÌE prìpravIìen domagatì Čim prej je potrebno pokrpati luknjo v zdravstveni blagajni. Z operacijami na možganih nekaterih politikov res ne gre Sparati. Kdo ÌE V RESNÌCÌ IcRIV? Le kako je uspelo tem pokvarjenim bolnikom, ki čakajo in čakajo na specialiste, sprazniti zdravstveno blagajno? ResìInì pas za V STARTU pRiPRAvtjENi Slava ne pokvari vseh ljudi. Nekateri so bili že prej taki. ItRiboVsko MORNARiCO Zdravstvena blagajna je prazna in nekdo ima ta denar doma in ni bolan, hm. NESOJENI KANDIDATKI ZA LOKALNE VOLITVE Ana Napotnik (desno) in Polona Rihter (na sredini) amaterski igralki z Ljubnega ob Savinji sta na Rajhovko popeljali malo Zojo. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da na prihodnjih županskih volitvah ne bosta kandidirali, med strankami pa bosta z veseljem podprli Društvo ljubiteljev lanskega mošta, če se bo preoblikovalo v stranko. ŠEFICA ŠEFU Anka Rakun, ljubenska županja: »Joško, čestitam k ponovni izvolitvi za predsednika našega društva upokojencev.« Jože Vodušek, predsednik Društva upokojencev Ljubno ob Savinji: »Hvala, gospa županja, v veliko čast mi bo, da bom lahko tudi tvoj predsednik.« POJOČIM SE NE GLEDA NA ZOBE Katja Gruber, zborovodkinja mladinskega pevskega zbora OŠ Nazarje: »Pojte, pojte! Odpirajte usta. Prej bi mislili, na krtačenje zob, zdaj jih ne skrivajte. Pojte tudi tisti, ki imate zadah, bomo po nastopu oživljali onesveščene.« REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Trioda, Roblek, aplika, Joe, Al, Petra, črka, Kar, menčestrstvo, insert, Neuss, sou, Karimata, LČ, lenec, RR, lliev, Tam, ab, Velasco, Rila, Oni, varilnik, sipa, ritanje, Tkač, Akad, ar MINI SLOVARČEK: PROKNA- žena traškega kralja Tereja OTOKAR- češki kralj- drugi Premysl MIKOJAN- sovjetski politik- Anastas Ivanovič ALLIO- francoski režiser- Rene AVO- drobiž v koloniji Makao C ^ Matična kronika za KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16. številki SN mese< marec 2010 ime in priimek NAROČ. St. naslov fl 1 1 1 ROJSTVA: Rodilo seje petnajst dečkov in pet deklic. SMRTI: Ivan Zidarn iz Gornjega Grada, Alojz Kladnik iz Planine, Zlatko Felicijan iz Bočne, Ivana Poznič iz Gornjega Grada, Uršula Giojek iz Spodnjih Kraš, Rudolf Irmančnik iz Spodnjih Kraš, Frančišek Poličnik iz Okonine. V ___ / Napovednik dogodkov • Petek (16. april), ob 16.00. OŠ Blaža Arniča Luče Cicido-51. območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline______________________________ • Petek (16. april), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Zaljubljeni miški__________________ • Petek (16. april), ob 17.00. Malonogometno igrišče Mozirje Začetek regijske inline hokejske lige________________________ • Petek (16. april), ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Bernarda Nežmaha Intervjuji: ekosofi • Sobota (17. april), ob 9.00. Dvorana OŠ Trbovlje Košarkarski turnir- Rudar, Domžale, Nazarje Input (pionirji u-io) • Ponedeljek (19. april), ob 18.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Aleksander Videčnik: Mozirski magistrat in sodniki___________ • Torek (20. april), ob 17.00. Knjižnica Solčava Pravljična ura za otroke: Nisem srčkan!______________________ • Sreda (21. april), ob 18.00. Galerija Mozirje Zaključek 5. bralne značke za odrasle s podelitvijo priznanj • Četrtek (22. april), ob 19.00. OŠ Šmihel Predstavitev knjige Antona Acmana: Utrinki iz najinega življenja ŽIVALI - PRODAM Prodam nekaj čebeljih družin, 5,7, 9 satov; gsm 051/343-478. Prodam vietnamske prašičke; gsm 041/585-813. Prodam telico sivo-rjavo, brejo 8 mesecev; tel. 583-23-70. Prodam sivo-rjavo telico, visoko brejo, informacije 041/783-569. Prodam telico simentalko, staro 4 mesece in telico ciko, staro 2 meseca ter električnega pastirja; tel. 051/806-053. ; ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam domače salame; gsm 031/759-822. Prodam vgradno ploščo - 3 plin, 1 elektrika -nova; gsm 051/248-302. Jedilni krompir, silažne bale in seno v rifuzi - prodam; gsm 041/239-017. Prodam jedilni, krmni in semenski krompir ter pajek sip 350; gsm 041/238-345. Ugodno prodam profesionalni mešalec za testo, kapaciteta 80 kg; gsm 031/699-233. Prodam novo smrekovo vrtno gar- nituro, deb. 40 mm; gsm 041/711-988. Prodam cisterne za kurilno olje \900 I in Ì400 I, cena po dogovoru; gsm 031/214-997. IZGUBLJENO-NAJDENO Na prireditvi Pokaži, kaj znaš v Bočni (28.3.2010), smo našli rpoško, ročno uro; info: 031 /287-430. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam kolo z motorjem (tomos alpina) 3. registracija do 31.12.2010; tel. 031/451-722 ali 583-38-39. Prodam otroško gorsko kolo, 20 col, dobro ohranjeno, 12 prestav, cena 70 eur; gsm 041/378-557. Prodam lepo ohranjeno fantovsko gorsko kolo, modre barve, 20 col; gsm 041/783-528. Prodam VW golf 1.9, TDI, modre barve, letnik 2000, 200.000 km, cena 4.200 eur; gsm 031/623-284. Prodam VW polo 1.4, letnik 2001, rumene barve; gsm 031/717-869. Prodam ford fiesto, letnik 1998, 70.000 km, možna menjava za drva; gsm 041/783-602. Nissan navara, 2.5 dizel, dvojna kabina, črna barva, letnik 2006, ugodno prodam; gsm 041/382-944. MORDA STE ISKALI PRAV TO ALI Sl ŽELITE PREMAGATI ALERGIJO na cvetni prah? Lahko jo skupaj. Vaš SOLNI TEMPELJ. 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/ 305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks; 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. GENERALNO ČIŠČENJE stanovanjskih in poslovnih prostorov in objektov, zimskih vrtov, steklenih površin, oblazinjenega pohištva, tepihov, poliranje marmorja, granita, čiščenje in zaščita fasad, čiščenje in zaščita vseh vrst naravnih in umetnih kamnov... 031 887 587. Clean way, profesionalno čiščenje. Cesta IX 17,3320 Velenje. SKUTERJI - 50 do 500 com3 Keeway, Peda, Peugeot, Malaguti ; gsm 041/578-070.www.asu.si. ASU Suzana Urbanc Renko s.p, Ljubija 95, Mozirje. VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso ... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta; jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p. Bočna 58a, Gornji Grad. POTREBUJETE IZKOP Z MINI BAGROM, nov avtomobilski nadstrešek, na novo tlakovano in ograjeno dvorišče, nov ribnik, novo zelenico ... Pokličite! 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p, Ljubija 122,3330 Mozirje. NUDIMO ŠIVANJE NA DOMU Vse informacije na tel. 838-80-45 ali 041/680-832. Weiss Andrej s.p, Rečica 97, 3332 Rečica ob Savinji. Kupim starejšo hišo ali zazidljivo parcelo na območju občine Reči-3-sobno stanovanje v bloku v Mozir- ca' 9SITI 041/851-147. ju; gsm 051 /303-165. Mozirje - lokal v centru, odlična Oddamsobevnajemzadelavce(obči- lokacija - oddam; gsm 041/650-na Mozirje); gsm 041/280005. 151 ■ NEPREMIČNINE Prodam renovirano in opremljeno www.fotoknjiga.net Mfitö MA jo§* www.melave. Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! Izdelava originalnih predračunov Dežurni telefon: m 041 227 133 ! www.avtosola-reiax.si i(^Špeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad trei.>os asa 11 ss rraactos asa 1134 GSM: 041 46S 744 E-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com 1É vm Izvajamo ist pleskarska dela: - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENUI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno vedno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža MARINI s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si Nas trud za lepoto vašega doma - ze 18 let! 528 EUR ■14% POPUSTA Ponujamo vam preko 30 vrst vrtnih kosilnic, motornih kos, motornih žag... Vrtne kosilnice že od 169 EUR O 9 f 9 / /V /n MS170 198 EUR Na zalogi BCS kosilnice po izredno ugodnih cenah! Odlična vrtna kosilnica s hondinim motorjem 5.5 KM, 2x ležajana kolesa, stranski izmet, mulčer, koš, širina reza 52 cm, pogon, Na zalogi traktor Deutz Fahr, 85 KM 28.900 EUR + DDV + darilo DODATNA VER GA Motorne kose že od 199 EUR + darila Na zalogi preko 30 modelov motornih zag r močna in 2 x zaščitena pločevina Razlogi za nakup: - odlične cene - ogromna izbira - zagotovljeni rezervni deli - servis Velika izbira ? vrtnih traktorjev že od 950 EUR Vabljeni na dneve odprtih vrat 26. in 27. aprila - preizkus rezanja z motorno žago, pivo in vino brezplačno! Do izpita Z RELAX-oyim KREDITOM TEČAJ CPP (Ä » PE Mozirje: ’'*■*’( 21.4.2010 ob 17.00 RELAX* AVTOSOLA ---1 Celje - skladišče D-Per 7/2010 5000025719,15 Užitek v vožnji www.bmw-selmar.si UŽITEK ZAPELJUJE S ŠTEVILKAMI. Užitek je preprosta enačba, njen rezultat pa edinstvena izkušnja vožnje. Pri 115 konjskih močeh, tako nizki porabi goriva, kot je 4,51/100 km’, in ceni 25.990C" za omejeno količino vozil, seje limuzini BMW 316d težko upreti. Ob nakupu katerega koli novega vozila BMW pa vas bo Užitek očaral tudi z brezplačnim vzdrževanjem vašega avtomobila z BMW Service Inclusive, in to za obdobje 5 let oz. do 100.000 prevoženih kilometrov. Z Užitkom je to tako preprosto. Zgodba o Užitku se nadaljuje na www.bmw.si. UŽITEK JE BMW 316d ZA 25.990 € Z BOGATO OPREMO SAMO PRI SELMAR BMW EfficientDynamics Manj emisij. Več užitka v vožnji. Selmar Maribor" Ptujska cesta 83 2000 Maribor Tel.: 051 390 390 info@selmar.si Selmar Celje Mariborska 119 3000 Celje Tel.: 034244 024 info@selmar.si Poraba goriva vozila BMW 316d: v mestu 5.41/100 km, izven mesta 4.01/100 km, mešano 4.51/100 km. Emisije C02:118 g/km. * Velja za vozilo BMW 316d v kovinski ali beli barvi. Vključuje alu platišča, športni multifunkcijski volan, luči za meglo in comfort paket. ‘‘ Otvoritev kmalu