Ob preteku treh mesecev življenja novega prometnega režima v Ljubljani odpiramo razpravo o njem
Promet v Ljubljani -paradiž ali pekel
Pred skoraj tremi meseci so v Ljubljani vpeljali nov prometnd režim, ki naj bi rešil mesto velike nadloge modemega časa — naraščajočega avtomobiliz-ma. Osnovni namen načrtovalcev novega prometnega režima je bil, da bi promet potekal hitreje, po drugi strani pa naj bi razbremenili preobremenjeno tnestno središče.
Kdor je bil takrat v Ljubljani je dobil občutek, kot da se vse mesto pripravlja na kak vesoljski polet, saj je večina šoferjev in del časopisja odštevalo dneve — »Tri«, ... »Dva« ... »Ena« ... in naposled je nastopil dan NIč, dan, ko je začel veljati nov prometni režim.
Akcija — ki je biia poveza-na s številnimi težavami, saj ljudi le s težavo kar čez noč prepridaš, da ne smejo več vo s ziti po tisti cesti, po katerih so se vozili še do včeraj in pred tem že vrsto let, da se postavl nove prometne znake, da se na novo označi cestišča ie ne navsezadnje, da je o no-vem prometnem režimu obve-ščen sleherni občan — je čez noč spremenila mesto.
Tistega dne so bile ulice prazne. Le najbolj drzni šofer-ji in pa tisti, fci jim je to po-klic, so tistega dne sedli za volan in se tipajoče, s pogledi uprtimi v nove prometne zna-ke In na&rte, kjer so bile zari-sane enosmerne uMce, odpelja-li novemu proinetnemu reži-tnu nasproti.
Tisti dan in še nekaj nasled-njih dni je bil promet osred nja tema pogovorov Ljubljan-čanov. Skupno so poskušali re-ševati probleme, kako in po katerih cestah se moraš pelja-ti, da prideš, recimo izpred Drame na Miklošičevo cesto, smejali so se anekdotam kot tisti, da je nekdo prišel do-mov šele po dveh dnevih, po-tem pa se je izgomrjal na nov prometni režim. Najbolj često pa so novi režim občani bodi-si hvalili, še češče pa prekli-njali na vse mogoče načine.
Od onih dni se je mnogo spremenilo. Ljubljanske ulice niso več prazme, temveč je na njih polno avtomobilistov, ki nestrpno čakajo, da se bodo kolone premaknile in tudi ljudje se mnt^o manj pogo-varjajo o prometnem režimu, že zato, ker pač ni več nov.
še največ pogovorov je sedaj med prometnimi miličniki in občani, ki se običajno konča-jo na Skodo slednjih.
Nov prometni režim je za-čea veljati v Ljubljani v 6asu, ko so se pričeli letni dopusti, ki izpraznijo Ljubljano, poleg tega pa je bilo to obdotoje le-pih, toplih dnl im se je zato marsikdo odrekel avtomobilu in odšel raje peš po opravkih. Sedaj je mesto zaživelo v svo-jem vsakodnevnem ritmu, do pustniki so se vmili s počit-nic, sama prometna ureditev pa tudi ni več novost, vsaj za Ljubljiančane ne. Minili so pr-vi nesporaziuni, ki so izvirali iz nepoznavanja novega pro-metnega režima in življenje jo steklo po svojih ustaljenih smemicah; zato smo poskuša-li, potem ko je poteklo »poi-skusno obdobje« zbrati neka-tera mnenja o tem, kakšen je pravzaprav naš novi prometni režim, katere predmosti je pri-nesel in kakšne so njegove sla-bosti...
Najprej o SIS za ceste
Tov. Marko Rainer nas je sprejel v majhni pisarni, ki je bila založena s številnimi na-črti in shemami prometnega režima v Ljubljani, nad nje-govo pisalno mizo pa so bdll obešeni grafikomi prikaza pre-toka prometa na posameznih vpadnicah v Ljubdjani-
Pogovor je začel kar sam —
»če  govorimo   o   prometu,   bd
_-se morali pri tem zavedati, da
mora   zajeti   ves   promet,   od
cesfcnega, ki vključuje kolesar-
Nadaljevanje na 2, strani
Nadaljevanje s 1. strani
je, mopedisfce, avtomobile, av-tobuse in tovornjake, do želez-niškega transporta. Le na tak način tai lahka v Ljubljani us-pešneje reševali celoten sklop prometne problematike. Do se-daj pa smo oblikovali le sa-moupravno interesno skupnost za realizacijo 10-letnega progra-ma prometa v Ljubljani, ven-dar sedaj poteka obravnava o zakonu samoupravne interes-ne skupnosti za ceste, kar bi cdprlo možnosti za oblikova-nje sarnoupravnih interesnih območnih skupnosti, katerih naloga bi bila vzdrževanje vseh regionalnih cest, in reševanje celotne prometne problematike seveda pa bi o razvoju magi-stralnih cest razpravljali in usklajevali svoja mnenja v re-publiškem merilu.«
Razreševanje prometmega vprašanja je za sedaj predvi-deno v okviru komunalnih skupnosti, kar je sicer morda primerno za nekatera področ-ja v Sloveniji, na področju Ljubljane pa je verjetno treba vključiti vprašanje razrševa-nja prometnega vozla v celot-no prometno sfero in tako za-snovati tudi samoupravno in-teresno skupnost. Menim, da bodo nadaljnje razprave osvet-lile nadalnjo problematiko in omogočile oblikovanje take skupnosti, ki bo aktivno in seveda tudi uspešno razreše-vala problematiko prometa v Ljubljani. To toliko bolj, ker je anketa, ki smo jo pred ne-davnim izvedli pokazala, da občani Ljubljane postavljajo kot največji problem, prav raz-rešitev prometnega vprašanja.«
Tov. Rainer je poudaril, da so glavni uporabniki vseh eest in drugih prometnih površin občani, seveda pa tudi avtobu-si in pa tovornjaki. Ob tem smo se zaustavffii ob vpraša-nju ali uporabniki cest — predvsem avtobusi in tovor-njaki dejansko prispevajo v skJade za izgradnjo in vzdrže-vanje cest vsaj v sorazm&rju s poškodobami oziroma z ob-rabo cestišča, ki ga povzroči-jo. Svoje čase so bile dajat-ve za avtobusne in prevoz tež-kega blaga po cestah, mnogo bolj obdavčene kakor danes. Na ta način je bila zaščitena tudi železnica, ki mora sama graditi in vzdrževati proge, to-rej infrastrukturo. V nasprot-ju s tera pa danes težki tovor-njaki in avtobusi, ki po neka-terih podatkih poškodujejo ce-stišče skoraj tisočkrat bolj kot osebni avtomobil, prispevajo izredno malo v sklad za vzdr-ževanje ceste torej za svojo infrastrukturo tn je ta promet zato tudi po tej, ekonomski plati v mnogo ugodnejšem po-ložaju kot železnica.
Razbremenilne ceste so še na papirju
Od uveljavitve novega pro-metnega režiraa v Ljubljani je minilo že skorajda tri mese-ce. V tem času so se pokaza-le nekatere prednosti ali pa tudi napake novega prometne-ga režima. Zanimalo nas je, kaj meni o tem.
»Na tako vprašanje je izred-no težko odgovoriti,« je odgo-voril tov. Rainer, »saj zajema celotno problematiko prometa. Pudaril bi, da novega promet-nega režima v Ljubljani nismo mogli v celoti uveljaviti, saj nismo iztočasno z vpeljavo no-vega prometnega režima uspeli usposobiti obvoznic, ki bi raz-bremenile pritisk prometa na Center. Prav to pa je bil os-novni cilj novega režima.
Predvidevadi smo, da bi uspo-sobili Nemško cesto, ki bi po-vezovala Črnuče s šentvidom, vendar tega načrta nismo mo-gli   uresničiti    deloma   zaradi
sredstev. predvsem zaradi te-ga, ker niso urejeni urbanistič-ni načrti. S to obvcranieo bi razbremenili promet v mestu na okoli 4.000 vozil dnevno.
Druga povezava, ki naj bi razsbremeila ljubljanski pro-met, je bila predvidena med Stožicami kt Šiško, ki jo ni-smo mogli realizirati zaradi imovinsko-pravnih problemov, in sedaj iščemo nove urbani-stične  rešitve za to povezavo.
Kot tretja pot, ki naj \>i raz-bremenila promet v Ljubljani, pa je bila predvidena vsaj del-na modernizacija Večne poti, ki naj bi omogočila delen pre-tok vozii iz šiške na Vič; že danes gre po tej poti približ-no 4.000 vozil dnevno. Na ža-lost te rešitve nismo mogli re-alizirati zaradi nasprotovanja krajevnih skupnosti.«
Ni predvidenih semaforjev
Tov. Marko Rainer je opo-zoril tudi na ostale probleme, ki vplivajo na to, da nov pro metni režim v Ljubljani ni mc^el zaživeti v celoti. Pred-vsern niso bili pravočasno po-stavljeni vsi semaforji, ki so jih predvideli; posebno po-memben je semafor predviden na prehodu za pešce na Tito-vi cesti pri Bavarskem dvoru. Neurejenost tega prehoda pov-zroča neenakomeren pretok vozil in onemogoča večjo pro-pustnost te vpadnice, podoben problem pa se pojavlja tudi s prehodom za pešce na Stritar-jevi ulici poleg' Kresi je, zaradi česar križišče med Miklošiče-vo in Wolfovo ulico ne deluje tako, kot je bilo predvideno, ampak prihaja do zastojev.
»Seveda so to le delni vzro-ki za zastoje v prometu,« je dejal tov. Rainer. »Ce govorim o semaforizaciji, moram doda-ti, da ni bila pravočasno izvr-šena semaforizacija na Njego-ševi, Masarykovi cesti in Hrvat-skem trgu, še prav posebno pomembno pa je, da smo za-mudili z usklajevanjem sema-forizacije- Prometni tokovi pa so se danes, tri mesece od uveljavitve novega prometnega režima že močno spremenili, z zamudo pri usklajevanju se-maforizacije pa smo še vzpod-bujali posameznike, da so iska-li nove poti po mestu
Seveda so take pomanjklji-vosti povzročale vročo kri, vendar pa to niso še vsi pro-blemi, ki se pojavljajo v pro-metu.«
Ceprav so mnenja glede ure-jenosti prometa s kolesi delje-na — eni trdijo, da je promet dobro urejen, drugi pa ga gra-jajo, tudi ta problem ni v ce-loti rešen. Obstaja tudi pro-blem pešcev, ki še vedno ne-kontrolirano prečkajo posa-mezne prometne vpadnice. Do sedaj nismo podvzeli dovolj ukrepov, da bi vse udeležence in uporabnike ceste primemo prometno vzgojili, samo pro-metna milica pa sama, v ce-loti tudi ne more opravljati vseh nalog, ker so enostavno preobširne.
Mestni promet je hitrejši
. »Kljub vsem napakam pa se je izkazalo, da obstajajo mož-nosti in da smo izboljšali me-stni promet. Vsekakor je to razveseljivo, posebno še ker je tako uresničeno eno izmed izhodišč Mestne skupščine, ko je sprejemala zasnovo novega prometnega režima. Po drugi strani moramo ugotoviti, da lahko še izboljšamo javni pro-met, pri čemer pa moramo po-udariti pomeri rumenih pasov in te še podaljšati na posamez-nih progah.« Mestni promet bi tako lahko opravil svojo funk-oijo, seveda pa bi zato potre-bovali še dodatna vozila in po-
trebni bi biii še nekateri drugi iikrepi.
Od 530 do 8.00 zjutraj je v mestnem prometu velika gne-ča; Lakiat se vsi vozijo bodisi v sliižbo, šolo ali pa po svo jih opravkih, kljub temu pa je ta proinetna konica lažja od tiste, ki se pojavi popoldne od 14.00 do 15.00 ure, ko vsi zapuščajo delovna mesta in hi-te domov. Morda bi bilo pri-merno, da uvedemo, sporazum-no z delovnimi organizacijami v Ljubljand postopni delovni čas, tako da bi posamezne de-lovne organizacije pričele in končale z delom ob različnib urah. Nekateri podatki govore, da se dnevno prepelje s sred-stvi javnega mestnega prome-ta okoli 250.000 ljudi, od če-sar kar 150.000 ljudd uporablja sredstva javnega prometa v takoimenovanih konicah, to je od 6.00 do 800 ure zjutraj ozi-roma od 14.00 do 15.00 popol-dne.
Eden izraed predlogov, za katerega menim, da je zelo za-nimiv je sprememba statusa primestnega prcsneta; v mestu naj bi avtobusi, ko vozijo de-lavce na delovno mesto iz oko-lice, dobili status mestnega prometa. Tako bi omogočili potnikom, da bi vstopali ali izstopali   na   postajali,   ki   so
najbližje njihovini delovnim mestom. S tem bi razbremeni-li sam mestni promet, saj je potnikov, ki se pripeljejo z primestnim prometom 30.000 dnevno, in jim tako ne bi bi-lo treba uporabljati mestnega prometa po drugi strani pa bi te avtobuse lahko uporabljali tudi prebivalci mesta Ljublja-ne in tako bi še dodatno raz-bremenili mestni promet. Za-sedenost avtobusne postaje v Ljubljani, ki je preobremenje-na. bi se s tem zmanjšala za okoli 1.000 vcaal dmevno.
Tak nadrt sicer ni utopija, je stvar realne analize — izdelavo te smo poverili delovnim or-ganizacijam Viator in SAP v Ljubljani. Upamo lahko, da bo analiza gotova že spomla-di prihodnje leto in bomo ta-krat lahko že oblikovali spre-jemljive predloge, ki bi prispe-vali k izboljšanju mestnega prometa.«
Osebni promet zavestno omejujemo
Ker se veliko občanov vozi na delo iz takih ali drugačnih razlgov tudi z osebnimi vozili smo povprašali, kako bodo re-ševali problematiko prometa z osebnimi avtomobili v Ljublja-ni. V odgovoru je tov. Rainer poudaril,  da   moramo   spošto-
vati izhodišča, ki jih je spre-jela Skupščina mesta Ljublja-ne in ki so služila tudi za iz-hodišče načrtovanju novega promebnega režima. Center je treba razbremeniti poplave av-tomobilov, prostor je treba da-ti pešcem in kolesarjem, in tre-ba je v čimvedji meri izko-ristiti možnost javnega mest-nega prometa.
»To pa pomeni,« je dejal to-vafiš Rainer, »da smo zavest-no šli v omejevanje prometa z osebnimi avtomobili. Pri tem se srečujemo z velikimi priti-ski in odpori, vendar je to borba, v kateri moramo vstra-jati; zahtevatd moramo ostre ukrepe in dokaz, da to dela-mo je, da naš »pajek«, vozilo za odvoz nepravilno parkira-nih avtomobilov, dela s polno paro. Seveda pa ne moremo rešiti ljubljanskega prometnega vozla zgolj z ureditvijo prome-ta v mestu oziroma samo v Centru, temveč le s širšo ure-ditvijo prometa na Ljubljan-sksm območju. Tak predlog smo poslali tudi skupščini me-sta Ljubljana.«
»Pri uveljavitvi novega pro-metmega režima ste se verjet-no zavedali, na novih obvoznic še ne bo pravočasno dograje-nih in da bo ostalo še kup ne-rešenih problemov. Kako to, da
ste se kljub temu odločili zaj ta korak?«
»Pričakovali smo hitrejšo re-alizacijo celotno zastavljenega načrta,« je dejal tov. Rainer, »kar pa je bila morda ideali-stična predpostavka. Kljub te-mu pa nam bodo izfeušnje ko-ristile in bomo sedanji promet-ni režim izboljšall«
Ob proučevaniu novega režima se porajajo dodatne rešitve
Hitro naraščanje prometa je postavilo pred našo družbo no-ve probleme, ki jih nismo dol-go časa reševali tn nesmisetoo je pričakovati, da bi katerako-li komisija ali kakršnakoli re-šitev bila za Ljubljano idealna, posebno zato ker je Ljubljana, vsaj center urbano zazidano središče, pa tudi zaradi finanč-nih sredstev. Prav tako pa ni mogoče ostati pri starem, ker lahko to pomeni samo še več-je težave o prometu ali v naj-boljšem primeru stagnacijo. Edina možnost je torej, da iz-grajujemo nov sistem, ki bo čimbližje danim možnostim in potrebam. Zavedati pa se mora-mo, da bodo po&amezni upo-rabniki prometa pri tem ver-jetno prizadeti in da so sedaj možne re&itve zgolj kompromi-sd, torej najboljše rešitve ta hip.
Naj omenim samo primer se-čišča prometnih poti mestnega prometa Bavarski dvor. Na tem majhnem prostoru se zberejov v vsakem trenutku vsi avtobu-si mestnega prometa in je tak prometni vozel zelo težko reše-vati. Tem težje rešujemo te za-deve, ker urbanisti, na že tako močno zazidanem področju, gradijo in predvidevajo nove stavbe — na Bavarskem dvoru gradimo poslovno stavbo, ki naj bi imela okoli 40.000 m2 poslovnih prostorov, pri tem pa lahko v najboljšem prime-ru zagotovimo v okolici le 300 parkimih prostorov-
»In kako ocenjujete nov pro-metni režim vi sami, kot ob-čan?«
»Tudi sam ga preklinjam, vendar je to moj osebni pro-blem, sam sem si kriv, če no-čem uporabljati mestnega pro-meta. V tem širokem spektru potreb in zahtev vsakega posa-meznika in občana lahko vsako omahovanje pripelje do stran poti, oziroma do nerazreševa-nja prometnega problema v Ljubljani. Marsikdaj se mora posameznik podrediti družbi, naloga družbe pa je, da posa-mezne rešitve čimbolj odgo-varjajo vsakemu občanu.«
Pogovor smo zaključili z vpra-šanjem   o  uporabi  viška   zbra-
nih sredstev za gradnjo cest iz samoprispevka. Predvideno je, da bi se izdelal Osnutek do-govora, na podlagi kateregabi se posamezne občine sporazu-mele o uporabd viška in vpla-čanih sredstev, pri čemer bi se uporabljal osnovni kriterij 10-letnega programaizboljšanja prometnega režima v Ljiiblja-ni, ki je povezan z moderniza-cijo cest v republiškem okviru, obenem pa naj bi rešitve pri-spevale tudi k razbremenitvi prometne gneče v Ljubljani.
»ZmanjšaH sroo parkime pro store za 1/3 in resnioa je tu-di, da je promet v samem cen-tru zelo težaven za osebna mo-toma vozila. Toda če pogleda-mo sklepe, nam ostane le še vprašanje časa, kdo bo prej odnehal? Ali avtomobilisti, ki se želijo v sltižbo pripeljati v avtomobilihalisplošna   korist«
Nov prometni režitn nd ideal-na rešitev, je pa edina mož-nost izhoda iz prometne zaga-te, v kateri se je znašla Ljub-ljana. Vse rešitve, ki so bile dane, morda niso najboljše. Tov. Rainer je zaprosil, naj bi vsi občani prispevali svoja mnenja k boljši ureditvi pro-meta v Ljubljani, pri čemer pa bodo seveda lahko upoštevali le tista, ki so reatoo izvedljiva in taka, ki dejansko koristijo vsej naši skupnosti.
Bogo Pogačnik