Urtdniáki In upravnilkl proalort: mi & Lawndslt Avo. ta prtaúkot. Offioo of Publication i MS? South L*wn< pa še Okrajni devak sa 80% utotkov večji kot laal, ksr ja v milwauSkem okraja veeka 6. družina na okrcal ixnlporfc Po-vrh vaega tega ja šf krisa tako močno pritlaajl* da sa le 8 od 4. wr.ull.Akih bank začele po-*lovetl na podlagi moratorija. V teh bankah ee sedaj nahaja tmopo mestnega denarja» ka ne morejo zdaj dvigniti da bi z njim poslovalL S tem ec tudl ovirana meetna dela. Vsega tega pa je kriv današnji kri vlčni družabni red. Ako. bi bili vsi o njem dobro poučeni, bi ga tudi pravilno sodili, kar bi bilo v vašo in splošno korist. Obdolžiti nedolžnega človeka pa je veem nam le v škodo. Mnogi oe tudi spodtikajo ob plačo miflwauškega župana Hoa ne. Mielljo, ako bi on brezplačno delal, da bi bilo konec krize In da ne bi bilo davkov. Na-meeto, da bi vai kot eden pove-deli glasno, da za pošteno delo nej bo tudi poštena plača. Slednji izmed naa Ima priliko sliša ti, kako so razni javni uradi, republikanski in demokratski, po velikih mestih «korumpirani do mosge. Škandal za škandalom prihaja na dan, toda le malo kdo to vidi. Ako bi ee kateri izmed javnih uradnikov odpovedal vai plači, na drugi strani pa bi jemel visoke podkupnine, to ki nevedni mssi še najbolj ugajalo, ker vidimo, da te vr«te ljudje nimajo nobene kritike zoper plače uradnikov javnona-pravnih družb, (kot jo ima predsednik T. M. E. R. L. Co., katerega plača znaša 880,000 letno. Njegov prednik, ki je umri prod petimi leti, je zapustil 86 milijonov dolarjev vrednosti. To bi bila tudi čedna veota, katero bi meeto lahko laetovalo. Se večje veote gredo od tukaj na WaN «treet, ker glevnl delničarji so pri American Telegraph ln Telephono Co., ti pa posojujejo evropskim državam, da se obo-rožujejo za prihodnje klanje. Pomislite, da v smislu socialističnega programa bi vsa ta vsota ostala v mestni blagajni. To bi bila la#t vseh, ne bi bilo treba skoraj nič davkov, ali pa zelo malo. Pridite vel na omenjeni shod ln pripeljite svoj« prijatelje in znance s seboj. Ne bo vam šal. Imeli boste priliko slišati in ee natančno informirati in pouši« ti, kako se godi v mestu, deželi in po vsem svetu. Govorniki bodo pokazali situacijo takšno kot je in razložili kdo je vee to zakrivil ter pokazali pota, po katerih se pride iz te miserije, katera je objela ves evet. Na svidenje dne 26. febr, ob 2. pop. na W. Madlson in 60. St. t Za izobraževalni odeek kluba 180, Frank Caadek. Na 1. februarja nem o Jožeta Snoja v bolnici v| tins Ferryju. Vesel je bil ko je zagledal, pa tudi jaz »emt, vesel, ko sem videl, da se njegovo stanje obrača na boljše. Brf si je prižgal pipico tobaka in ve-Iselo vlekel iz nje. Istočasno je bila na obisku pri svoji hčeri Clevelandu in okolij da v imenu civilizacije strašijo okužena mesta. Mogoče bf^kvarantina potrebna, da se "štrafeuga" kolikor mogoče omeji. Mogoče bi pomagalo Škropenje s kako zanesljivo dezinfekcijo. Posebno po javnih prostorih in v "strit kar rah" bi se moralo "špricati." Vjse n%j 00. stori, d# nesoeča ne pride v na$e bpgaboječe naselbine, (Rad bi vedel, kaj storiti, ako sa kdaj pri nas kaj takega pojavi.) Insophiaticated. Tedenekl pomenki Plney Fork, O. — V zadnjem mojem dopieu eem poročal, da ee dela v eni izmed dveh tukajšnjih jam vsak dan noč in dan. Sedaj pa naj poročam, da so v dotlčnem.rovu reducirali delo na polovico; dela ae le po dva in tri dni v tednu. Tudi "tringelt" 00 skrčili na polovico. Vaeeno je pa treba stvar temeljito preiskati Je to kal*a kot na primer "gila r" v Arizoni? Neke vrste ki nadleguje ljudi na pa-cifični obali ali posebno "žleht' bolha? Morda kake vrste arbe- goče kaka nova epidemija, ki Mary, soproga Johna Rebolja, grozi uničiti sedanjo civilizacijo? Tudi njena hči je bila operirana Prosim naše prijazne rojake > v na slepiču, kot je bil Snoj. Rebo-Ijevka ve, kaj je treba bolnikom, zato pa je povedala par veselih, kar je zelo dobro vplivalo nanje. Precej v strahu sem bil za 00-druga Snoja, da ga ne zgubimo za SNPJ in za socializem ter izboljšanje delavskega položaja sploh. Kajti on je vodno na delu; sa napredek. Njegova soproga mi je pravila, da je že popolnoma obupala nad njim, ker je bil zelo slab. Prehladil se je, napadla Sa je pljučnica, potem pa še vnetje slepiča. Nahajal se je v opasnem stanju. Zdravniki niso niti njegove soproge pustili k njemu. K sreči je po operaciji Mo na bolje in bolnik je krizo srečno preetal. Zdravnik mu je rilcM, da oe bo po okrevanju počutil kot nov človek, kajti njegova bolezen je bila zastarana, fckhko rečem, da' mu zavedno delavstvo želi skorajšnjega o-kroVanja. ' * . Ker sem se prepričal, da kratek* dopis prej zagleda beli dan, zato-naj za ta teden končam. Nace Zlemberger. O Um ln onem . Ratte, Moat — Drugega ne vem kakor kar vidim v Proevetl Vidim, kako traktorji kidajo oneg v solnčni Kaliforniji, kako naši evropski sosedje grozijo A-meriki, ne le da ne bodo plačali vojnih dolgov, ampak tudi no bodo več na posodo jemali od A,-merike, ker je tako oderuška. V Nemčiji sedaj vpijejo "Hoch Hitler!" Hitler too gotovo u-spel ker Nemci še vedno na 1J-hem kajzerja molijo, in ker jim ga druge države ne privoščijo, «o veseli, da dobijo "the next beet thing." "Beer bill so dali na polico," se glasijo naslovne vrste vesti Prej so tam imeli navadno kaj močnejšega, pivo pa eo držal na ledu pod baro. Štiri ure na dan, dva dni v te-dnu, dvajset M8oč na leto, pravijo tehnokratje. Plačali bodo v kilovatih. — Prizor v mesnici: Gospodinja: "Za dva kilovata bolonjsklh klobas. Nimam, dro-bttai morete menjati empir?" Mesar: "Da, ako vzamete v vol- Hr. ." Dopis iz Clevelanda se glasi: D. nadleguje tukajšnje rojake." No, kaj pa je zopet to Tega, kar že je, ml v Montan ne poznamo. Lani smo imeli "army worms," ki so opustošill polja ¿ji livade ter vrte našim pridnimi vrtnarjem. Imamo tudi Rocjcy Mountain« vročico, ki jo povzroča neki klošč, ako oe pod kožo zarlne. Imamo "flu" in en slu4aj "parrot fever," a o A. D.J hyalabogu, dozdaj še nismo ali-žal4 Mogoče je naše podnebje. da ae bodo okušali d 1 znebiti. Ostati bilo nemogoče, «Hü, Ogleeby, lil — Ker ja dnevnik Prosveta tudi v naši hiši selo priljubljen in ker dan za dnem čitamo razprave in euges-tije, je tudl mene dovedlo do pi-sanja. Želim, da ostane Proeveta dnevnik in prebuja narod iz zaspanosti do fcfeznega mišljenj Ako izgubfssa dnevijik^ nam bo odvzeta Tsa izobrazba dfeha, k;i nam je posebno potrebna v kritičnem čaeu. SIcer u$em, da do toga no pride, ker vee zavedno Članstvo in nsročniki se zavzemajo za «tvar. Vsak je pripravljen žrtvovati «e po svoji moči Tudi mi smo storili svojo dolžnost in obnovili nšročninp P"t-vočesno kljub brezposelpoeti. Tudi glede romanov ni no* trebno spremembe, kot jo pred čaeom nekdo svetovsl, ps« pa je j bi nastopil odkrito in treba še več takih kot je na pri- svojo b^rvo. On so ne mer J. Londonov Mor Al vrag, ' jMkM železna peta itd. Jontozovo po-veeti čitam rada in želeti je, da b| bilo več Jontezev in BarM-'čev.mod Slovenci, da bi znali tako krepko o4bijati napade na jednotiM društva in na KX?iali-zem. Ne razuma ismu toliko grmenja na sooialliAe? Saj to smo vendar mi d^aval Sporni delavec bi bfti socialist Le s združitvijo pridemo, do za-željene zmage proti moderni eiilnoeti - do izboljšanja sls-tema. Na žalost tega ni. Ljud-atvo dopušča, da, drugi sanj in nrerado oosluša plačane agente. Kot rszvi^no, jih je etrah pred. socializmom. Trudimo se ljudstvo prepričati, k»j jo aocjalizera, Neki govornik Ameriško legije ae je baje izrazil, da socializem in komunizem sta isto. Hlastno sa nekateri prijeli za to. Mi vemo, da je realika, pa četudi ne bi bila; obe stranki stremita po osvobojeni u delavstva. Zakaj ne podpirati napredka? Rešitev ne pride aema "od zgoraj" — izvojevatl si jo mora delavetvo samo. Mnogi se ukvarjajo s socializmom, ki se nieo pred volitvami. Stranka je preeej^ razgiešena prvikrat tej naselbini. Nehote mi pri-de na misel izrek A. Aškerca: "Mi vstajamo in vas js stmh/" Pri nas so cementarno spet po par tednih obrata pometale] toliko ponosa bi morali imetij naše može. na ceeto». ne oziraje [«ti, ki se prištevajo k r$m* «o, smo II preskrbljeni zs živ- zavednemu delavstvu, d« M Ijenje ali ne. Dobro dela gospo-da. Pe mi, dolavslcs para? ]|t smo vendar solidni. — (Joe Snoja poznam osebno, fe^H V isti , ker bi U eno ven ^plkakorjl tisoče. Zaenkrat pa spodletelo. Tako je tJ di v Pennsylvaniji Wi Pa naj še kdpolnoma otrinjam. Vprašanje je, kdo je snižanje mezde potrdil. Konvencija se je isrelde; da pod nobenim pogojem ne bodo majnarjl prietall na znižanja Plače. V slučaju, da se obe stranki ne moreta zediniti, kakor jo bilo glede znižanje, se pa mora dotlčna stvar dati člsnstvu v odobritšv, «nstvo je glasovalo dvakrat o zadevnem vprašanju In obakrat je s veliko večino odglaao-valo proti. Kaj potem? Walker «L2*i ^ bI ■torll, pa Je po-klfcal J. L. Lewlaa Ta j e bU bolj prefrigan in je rekel >Bo-mo že videli, če bodo vzeli znf-žanje sli ne! bej mi pero In črnilo, de podpišem, glasovnice pa naj gredo k vragu r Pri tem ee Je Lewie vresal. Illlnoiski majnarjl eo akHcall Nt«! zakaj aam ne napiše stvari I tere bi pomenile razširjenj? obrambe in razredne zavesti s delavstvom, ali zakaj, če je S naklonjen delavstvu, ne eta na stran tistih, ki se v renl borijo za pravice tega " k> okno zapeto." J "Tako, ia kdo ti bile snoči najbolj mrzla s* FEBRUARJA PROSYETA L, oi^iodU Hj^egs f«w»CMr^ tsš&m fftteatat ^ ['Za ifliK •tero je povabil tova- t^ede ubit. Atentat je strpne posledica: sedyn ^/kih fantov J| —30 let ječe, šest p* p* aapčni stražniki so se> ua«jd-dne siedi svojega izleta u-.¡li v KopriviŠču v gostiji Močniku, kjer je bilo zb*a-okrog 20 ljudi. Ko so zapu-ffostilno in nadaljevali syo-ot po serpentinasti cesti na-, proti Kalu, jih je skupi-. neznancev napadla m Pri je bil ubit Cezar ^as^li» naslednji noči sp se prične je karabinjerskib oddelkov oriške politične policije. Ne-im hiinim preiskava^ so ■aretacije. Sele po ipesecu je bila večina ljudi izpu& e-»porpv, ostali pa so v (^o- jca pričevati, ta-je >otel ie premislil in Pootoj-i več veliko Izrav-kot ao i- Ua, ki iovalf, aj ao krčiti svoje gozdove in zorati ledino v rebri, da vsa} nekaj pridelajo za kruh in živino. Trtaiki trgofcei in obrtniki v I. škripcih ' Poročali smo že o finančnih težavah, v katere je za£?l tržaški Čredi to Popolare. Pri tem so bili zelo prizadeti zlasti manjši trgovci in obrtniki. Banka je izvrševala Vse njihove finančne transakcije in je ob sobotah ali pa poslednjega dne v vsakem mesecu izplačevala tudi plače njihovim nameščencem. Vest, d* je bila banka prisiljena ustaviti vsa avojs izplačila, je izzvala med njenknf vlagatelji ip interesenti velike vznemirjenje. Pokrajinska organizacija obrtnikov je takoj sklicala zborovanje, ker je nastala nevarnost, da njihovi nameščenci qe bodo mogli čar is Koprivišča, Štefan ,in prit in Močnik, Rudolf Pre-j in Josip Jug, Anton Lipi-Marko Močnik, Leopold igo, Andrej Brezavšek, L^o-i Suligoj in Josip Savli ske okolice. Iz goriškega pfe* jvalnega zapora so jih Ji v Rim, kjer jih je po fašistično sodišče 27. fe^u-g 1932 obsodilo na sku i let ječe. led finančnimi stražniki, ,ki koncem novembra 1, 1930 emljali Cezarja Rastellija, je tudi Ivan Calareso. Že ta-t je bilo ljudem v kanalski lici znano, da sta se R*stqlti Calareso sprla zaradi nekega leta. Po rimski sodbi je bil aresco premeščen v CerkfQy rorica o sporu zaradi lj nja med njim in "fašist vijo" je že davno p te je nenadoma okrog boiijČa nesla vest, da je finalni ažnik izvršil samomor. Obe-n žnjo pa se je razširila nse Kobarida na sever in do ve-nna pod Banjško planoto dika govorica, da je Celaie-30. novembra 1980 sam u-elil svojega tovariša Rastel-i, ki mu je prevzel dek)e. ulje si pripovedujejo še več, je namreč Celareso še tik id smrtjo dal pozvati duhovit in se mu spovedal. Spoved-i ga je pregovoril, da je svojo oved potrdil pred tremi pri-ni. Tako dokazuje ljudski da je bilo 18 slovenskih »tov po nedolžnem obsojenih, k pred letom dni, ko ae je v mu vršil proces, je bilo iz ras-»ve pred fašističnimi sodniki b nejasno dokazovana kriv obtožencev. Celo obtožnica ** je ugotavljala, da obto*. niso glavni krivci, niarveč »krivci nekega Kamenščk* njegovega tovariša Hvale, W i baje pobegnila Pk tudi okorna, da ne je morala preiak* »vleči celih 16 mesecev, d* domnevati, da so bili obto-nci prav posebno preparirani Priznanje svoje "krivde" W Posebnim sodiščem Vprašanje je, ali je ljudska perica resnična: če je, bo prej noat V zadnjem času pa so tudi njihove vrste precej skršile, ker so po vseh svojih zmotah nazadnje pričeli sjpoznavati, mu služijo fašizmu in se izpostavljajo sovraštvu ljudstva. Skladišče pri Poljubinu, ki je bilo lani dograjeno, pa ni osamljeno. Na Poljancah pod Bučeni-co, ob ceeti med Modrejcami in Kozarščami je še 6 takih stftvb. Zgrajene so ie docela, Te dni so jih hoteli še pokriti, zaradi snega pa ao mpiali prekiniti delo. Na Polju ncah. raste *ela vas. Zgrajeni so ie temelji 7 novih aHMitf. pa m w stranice. Stavbe ao, oddaljene med sabo 99 1000 do 2M m. Služile bodo za shrambo živil in streliva. Nekatere izmed njih imajo tudi aijo oroije (Hilda Clark) Ko je bilo leta 1019 ustanovljeno Društvo narodov, je obstojal namen preprečiti neugoden polotaj, ki je obetojal zaradi zasebne fabrikacije orožja, ali preteklo je že trinajst let in doseženega ni še nič. Ker ee novi izumi povtroČUi, da je vojno orožje vedno bolj drago in s tem dobičkanosnejše, rastejo dobički izdelovalcev orožja vedno bolj in bolj in v splošni ave-tovnl gospodarski krizi bretdvo-ma poskušajo tovarnarji bolj kakor kdaJVoll prej, da povl- vejike kletne prostore Dejp v q 55® * Ni še dolgo od tega. kar je neka angleška tvrdkg delala po Valentin Donat in Leopold sprejeti o pravem času svojih ~ plač. Zborovanje je bilo zelo bur- no in ao1 na jem ob koncu sprejeli ostro resolucijo, v kateri ugotavljajo, da položaj banke ne more biti tako težak, da bi vaaj za enkrat še ne mogla izplačati zneskov, ki ao obrtnikom in trgovcem nujno potrebi *a nadaljevanje dela v njihovih pod j et jih in za plače njihovih name Ičencev. de vedno bežijo Ko je fašistični" režim proglasil amnestijo tudi *a. ljudi, ki ao brez, pptnih Ustov zbežali v inozemstvo, je računal, da bp pre-nehalo tsjno izseljevanje, ki js v, sadnjih letih silno narastlo ter do neke mere škodilo ^tefl^-čni sili italijanskega prebivalstva. Fašiatični listi sp s zmagoslavjem objavljali sporadične vesti, da, se je ta ali oni po amnestiji spet vn$ domov. Toda ddtok ljudi in begi čez mejo ni-49. »renčali, Pw ta dni so ka-rabinjerji v Gorici pojavili ao-dišču spet celo vrsto novih beguncev. Med drugimi so bili prijavljeni 261etni Lojze Bizaj is Cerovega v BrdJb, 2?litni Anton Simšič iz Smartnega pri Koj-skem, 231etni Lojze Jakim ter njegova 211etna sestra Msrjeta Iz Huma pri Kojskem. Rednkfije v idrijskem rudniku Idrijska rudniška uprava Js te dpi spet odslovila z dela 12 slovenskih rudarjev. V rudniku je sedaj sapoalenih morda le še okrog «00 do 600 ljudi, de pred leti je služilo v idrijskih rovih svoj kruh preko 2600 rudsrjev. Upravo rudnika je tedaj vodil inž. Ricci, ki Je dobro potnal slovenskega delavca, ki j« bil Z* prospeh podjetja nenadomestljiva moč. Fašiatffcna oblaatj ao vedno znova Zahtevale, d* se i v loči is dsivrMga podjetja slovenski elenjent in v da se nadomesti s laškim. Rkci Je dolgo časa okleval. Ko ao pa namestili pri vodstvu rudnika nekdanjega učitelja in skvadriats Muta Plini j a, so se razmere v rudniku n% nadoipa silno spremenile. Pričele so se redukcije slovenskega delavstva ln sredi leta 1981 so odr slovi» is rudnika okrog W na- Kozarišč, Modrejp i», d^ug^h o-koliškik vasi sploh ne smejo z*a ven. Zaposleni so le Italija»! 1* Furlanije in še oddaljenejših italijanskih pokrajin. Stavbe ao strogo zastražene. Fašistični sodnijnki uradniki pred aodttčem ' v Pred tržaškim eodftčem se je vršil te dni proces proti sofijskemu ursdjiiku ln fašisft^ 37 letnemu. Egidiju Cassuttiju, ki je bi1 pred leti i* srednje Italije premeščen k tržaškemu sodišču, nadalje proti 25 letnemu Lucciju Sellatu, 27 letni Santi Sellatovi in 28 letni Amaliji Vi-lintlnovi. Uradnik je bil obto-žen, da je proti odkupnini i*-, puščal razne ksunence iS SSPO-rov, med drugimi tudi ženo nekega Josipa Marcheseja Alojzijo za 3000 lir, jih zasliševal kot preiskovalni sodnik in Jim proti sodnijfekim odredbam dovoljeval govoriti s svojci. Cas-sutti je bU obsojen na 4 lets ln 6 mesecev ječe ter na 3900 lir denarne kasni, Lucij Sellat na, 3 leta 2 meseca in 2 dni joče ter na 7883 lir denarne kazpi, Santa Senatov* na 1 *to In 1 mesec ječe ter *W Hr denarne kasni, . Visintknova Amalija pa e bila oproščena. Spremembe v fašistični stranki V istrski in reški pokrajini so se izvršile v zadnjem času sl^o-raj v vseh krajevnih tajništvih fašistične stranke velike spre-membe. Tako ao biH imenova at zh nove krajevne Ujnike prof. Bianchi v Opatiji, S*la-moni v Lovrani. Rausa v Mo*#e-nlcah, Tiribilli y Mstuljah, Plni v Klani, Vigliante v Ilirski Bi-L Prela«! v ?odgradu, de ■ r v Materiji, MedisSa de Petris v Kopru, Ratissa v Griinjanu, V poslednjih treh krajih so bili imenovani tudi novi kgajsvni direik-torji mam i Siovaiski Karodna Podporni Jsdsots^ r• m ¿ lliUMil^ i mk V T " ^ T+Ufitr k [t*j tudi za^Tz^na^V » UÜ * * ift^M »Cerovegs v jnpzemrtvo. Karabi- •AxuM^vlt ** primeru p* j« nov do-£ da noAka dolina še davno ni *en* >n da celo "železni" ni m<>KPl preobraziti slo- Ijudstvs. kmetu jemljejo t, Lortf «Hi si je povelj. Mnaninlh strsžnikov v pj-Petru na Kraau za veliko straž-L ^tnikom ^^ An-rrTr^ kl i« «nona zs So l1 F " Pi>godlli, ds mu 1*U 90 n* «rn- UNnnHad,,l vHiko -Molso "Je kj * naatanjeni v rit T* večkrat potoval v ' ^ •?«u izpisan 4tAlno * jih bodp močmi, to-svnega d% nadomestili s laškimi d* Lshi so zars4i teta la kmalu omagali in so odselili v svojo deželo, ker se Jim Je stožilo po tisočletni tradiciji: doke far nlente. Muto Plinlo Je uvedel tudi prakso, ki je povzročile našim rudarjem žs veliko slo. Ko je režim v poslednjih letih emitiral celo vrsto no-tranjih posojil, so se pri upravi rudnika enostavno domenili, koliko bodo odtegnili slehernemu delavcu sa ta poeojila. Deloma v celoti, deloma v obrokih J« moral sleherni IdrUski rudsr ob vsaki priliki prevzeti po 200, 800 in todi vsČ lir obveznic. Muto Plfolo jo zbcal okrog sebe is-med Slovencev ie one, kl so oportunisma že takoj od začetke vstopili v vrste fašističnih skvs-dristov ter zavrgli svojo narod- V zadnjem času ie ne mine teden, da ne bi bilo treba zabeležiti novih zadolžitev slovenskih kmečkih občin v Julijski krsjlhi. Značilno pa Je pri tem to, da se v občinskih blstfljnah vselej najde denar sa vsa mogoče podpore neštetim fašističnim ln drugim organizacijam ter rasnim ustanpvsm, kl ns donsšajo nika-kih neposrednih niti posrednih koristi davkoplafievslcem, zlasti pa ne slcosnsbsmu ljudstvu. Tudi v prsteldem tednu so v nekaterih istrskih občinsh najeli'nova posojila, tako v Marezlgah 16,000 lir sa nOko manjše javhp delo, v Sanvinčentiju večjo vsoto za ureditev nekega tamkajšnjega gradu, v Kopru pa m tisoč lir v korist neke jsvns ustanove. nemških listih reklame za svoje najnovejše orožje, in ker ae je nahajala med aliluuni v reklami tudi slika nekega tanka, katerega posest je po mirovni pogodbi Nemčiji prepovedana, je bila podana zaradi toga v angleški spodnji zbornici interpelacija. Državni tajnik tir John ^mon je odgovoril, ds vlada katerekoli tvrdke ne more sabranltL da bi delala reklamo, daai ji lahko zabrani in ji tudi bo sabranilS, da bi take tanke tudi dejansko pošiljala v Nemčijo. Oposorll je D* to, da čitajo nemške časopiae precej tudi na ameriškem osem-Hp. Danes stojita še vedno dve državi v Južni Ameriki (Bolivi-Ja in Paraguay) wi®cdnik... 26B7 S. Uwndsls Ave., OMoa«o. HU FRED A. VIDgR, «j. Ujnik...!.....SS67 8. Uwndsls Ave., Ohkago, 111. BLAS NOVAK, tajnik bol. oddelka.... 2667 S. LawadaÜa Ave.. Chicago, III JOHN VOGRiCH. Oi. blasajnli......W»7 S. Uwndalo Ave., Čhkoago. IH. P1U1' CiODINA* upravitelj «lasils... .2657 S. Uwndala Avo„ Ghieogo, HI. JOHN MOLEK, urednik glasila......2657 S. Lawndale Ave., Chicago. 111. •OWMUM1K1: ANDIUÍW VlDRICHf prvi podpredsednik, 669 RussoU Ave., Johnstown, Pa. DONALO J. LOTRÍCU. drugi podprsds., 1M7 S. TrumkuU Ave., Chioaeo, I». JOHN J. ZAVKRTNIK, g4. sdravnlk.........3TI4 W. Mth 8L, Ohloago, 111. UOSPODAIOKI ODSKK: FRANK A LESU, predsednik..........2124 8. Crawford Ave., Chicago, IU. JOHN OUP...................14» 8. Prospoet Ave., Clhrsedon Uüls, ttl. J08EPH SISKOVICH..............16118 Hunimsro Avo., Cleveland, Ohio POROTNI ODSKK: JOHN GORfiEK, prodosdnHi..............414 W. Hay 8L, Sprlngflold. Hl. ANTON SULAR,... ..............................Boa ÍT, Kans. JOHN TRCftU...................................Boa «57, BUebaao, Ps. FRANK PODBOJ.................................Bo» SI, Parlrtilll, Pp. FRANCES ZAKOV&EK.................1016 Adams 94v, Chloago, IU. OKROŽNI ZASTOPNIKI GEOROE SMREKAR, prvo okroljo......127 Main Avs., W. Alloulpps, Pa. JOHN LÓKAR JR„ drugo okrožje......UW B. 8t., Olovoksnd, Oblo. FRANK KLUN, tretjo okrožja..................Bos 658, Ckiphol«, Mina. JOSEPH BRATKOVICH, «otrto okrožje..........R. B. š. PIHsburg, Ksns, FRANK KLOPČIČ, peto okrožje......SUr Rt. 4, Bos 31, Clo Elum, Waah. NADZORNI ODSKK: FRANK ZA1TZ, predsednik...................... W. 8t^ Chicago, I1U H RAM T AUíKBT.^'......../IV............P«»x 86Ll4as Vo|»s4 Novsdj. FRED MALOAI .vK.......................CeMiel Parl(, Poru, UL IMI pf^šfdlliAlVS ■séem. tam M« m bUa. »s«osm. m| se »OlUsJs «o M, IsJsUl»«. gm Milili tOAO Mj HÍHW. M 1+* OsHks, mmo. mj m »mu NOTSi CntipuiuH w»a SssrMM Orno +—U U >fll atoaM U tMrmmA u Um —ftorr't Wfi-. ÍÍ^^JÍmr^iir'W.rt^^^' uJ^irSÜS! 5S2*3»eld ke «lik U«. CMsolstola »wm»wIws ti» wsn-donovega rorttana. katere znani-telje In predhodnike ao videli in vidijo nekateri v raznih fašističnih četašklh In drugih formacijah v službi ' kapitalizma. In ki naj bi potem zasužnjila pro-leUriJat Hodil sem one dni po Dunaju Is premišljeval o takih vprašanjih. Kako Visoko cenijo ka- vila nemotena naša lastna, kakor pajkova mreža. Valed tega sem bila v zvezi z zunanjim svetom, in ravno tako vsak naš v zaporu se nahajajoči voditelj. Pogumni sodrugi so se o-grniii v livrejo "Železne pete," ds so lahko prišli v zvezo z nami. Čeravno bil Ernest tri-tisoč milj daleč ob pacifičnem obrežju v ječi, sem bila z njim kljub temu v neprestani zvezi in naša pisma so hodila redno tja ln sem. Voditelji v ječah in izven ječ so bili v položaju, da so lahko vodili boj in ga presojali V nekaj mesecih bi lahko bil mogoč beg nekaterih, ker pa zapor ni bila nobena ovira za naše delovanje, ae je sklenilo, izogibati se vsake pre-naglenosti. Dvainpetdeset kongresnikov je ležalo v ječah in poleg tega še tristo naših voditeljev. Delal se je načrt, da se osvobode vsi hkrati. Ako bi zbežsl samo del, bi čujefoost oligarhije lahko postala tako ostra, da bi beg drugih bil preprečen. Poleg tega smo pa bili mnenja, da bo splošna osvoboditev zaprtih naredila po celi državi na proletariat nenavaden psihološki vtis. Naša moč bi se pokazala na ta način v vidni obliki in bi vzbujala zaupanje. Dogovorjeno je bilo, da moram, ko me izpuste, izginiti in poiskati za Ernesta varno zavetišče. Izginiti pa ni bila tako priproSt* reč. Preje ee me ni izpustilo, dokler niso bili špijo-ni "Železne pete" priprsvljeni, da mi skrivaj povsod slede. Bilo je potrebno zmešsti jim sled in tako priti v Kalifornijo. Smešno je, kako se je to zgodilo. Sistem potnih listov, posnet po ruski metodi, je bil že v razvoju. Nisem si upsla prepotovati kontinenta v svoji lsstni osebi. Morala sem izginiti popolnoma, ako hočem Ernesta kdaj videti. Ker, ako bi me po njegovem begu izsledili, bi bil Ernest zopet ujet. Tudi se nisem smela preobleči kot proletarka in tako potovati. Ostalo mi je samo še, da vzamem krinko člana oligarhije. Pravih oligarhov je bila le peščica. Ali bilo je nešteto manjših, recimo, kakor gospod \Vickson-—ljudje, neksj milijonov težki—ki so bili privesek oligarhiji. Z en in hčerk teb mož je bilo zelo veliko. In tako je bilo sklenjeno, ds se kot ena teh pojavim. Nekaj let pozneje bi bilo to nemogoče, zakaj sistem potnih listov je bil tako izpopolnjen, da je bil registriran vssk mož, vsska žena in vsak otrok cele države. Ko je dozorel čas, je špijonom zmešala sled. Eno uro pozneje ni bilo več Avis Ever-hardove. Pač pa je vstopila v salonski pulma-nov vos neka Felice van Verdighan z dvema komornicama in s psičkom ter njegovo strežnico. In neksj minut na to se je že peljala proti zapadu. Tri dekleta, ki so me spremljale, so bile re-voluclonarke. Dve sta bili članici bojevnih čet in tretja, Grace Holbrook, je vstopila drugo leto v takšno skupino, a je bila že po šestih mesecih umorjena od "2elezne pete." To je bila strežnica mojega psička. Od ostalih dveh je izginila Berta Stole dvanajst let pozneje, med tem ko še Ana Roylston živi in igrs vedno vsčjo vlogo v revoluciji. Prevozile smo brez vsakih dogodkov Združene države tja do Kalifornije. Ko se je ustavil vlak na šestnajsti ulici v Oaklandu, smo izstopile ln Felice van Verdighan je izginila z obema svojima komornicama, s psičkom in njegovo strežnico za vedno. Dekleta so spremili zaupljivi sodrugi drugam. Zopet drugi sodrugi pa ao prevzeli mene v varstvo. Pol ure potem, ko eem zapustila vlak, sem že bila na majhni ribiški barki ter plula po zatoku San Frančiška. (Dalje prihodnjič.) pitalistl, meščanski sloj, vsi pod-1 Tako svs prišls z ženo do repnikl in podporniki kapitaliz- nekdanjega cessrskegs gradu ma in meščanstva vzgojo mladi- Schoenbrunna, ki ga ima zdaj ne in kako gledajo na vzgojo tega svojega naraščaja, ki naj bi bil neke vrste njih čuvsj in pr-voborltelj. Kako tvori menda Mussollnijevo avantgardo mladina, ona, ki je sicer rastla v voj-Aem času, ali ki vsega trpljenja te vojne dobe nI niti razumela, še manj pa prekvaalla v svojih možganih in dušah. To je omla-dlna. ki so ji rasni šarlatani natvezlll bajke ln fraze o uničeni, premagani ln ponižani Nemčiji, dalje mladina, ki po dokončanih 14. letih aH pa po dokončanem študiju ne dobi ne take ne drugačne zapoalltve, tako, da že takoj pri vstopu v pravo življenje vstopi v brezposelnost In je zdaj avantgarda nekega Hitlerja in njegovih "haken-krcuzlerjev" kar sem nekaj dni |H>7.neje videl v Munchnu. kjer m proslula rjava hiša — Hitlerjev glavni stan. In kako po-\»<>d tvori današnja mladina ne kakor nekdaj, avantgarde re-volucionemoetl (kar je še po bint \u mladine razumljivo) in napredka. nego avantgardo reakcije. avsntgsrdo nereda In a-Vantgardo militarizma In vojnega duha. In spomnil sem eT pri tem. kako nekje delavsko gibanje povsem poseblja na mladino In sa njo veliko premalo ekrbi. nekje mu je pa taka delo za mladino po\ sem onemogočeno. najemu Socialistična mladinska organizseljs "Kinderfreunde (Prijatelji otrok—Detoljubi), ki je ena od največjih ln najbolj sistematično vodenih mladinskih organisacij delovnega ljud stva na vsem eyetu. (O njej mords drugič.) Ali tam ne enih vratih v levem traktu glavnega poslopja (v deenem so še cesar- *ke dvorane, ki jih razkazujejo tujcem) sva našla napis: Socialistična vzgojna Internadona-la. Takoj sem stopil noter in želel poiskati sod ruge od njenega vodstva. Našel nisem tam nikogar, ker so bili na Mednarodnem socialističnem kongresu (kjer smo posneje rasgovsrjali), no. sod rutica v pisarni organiza-cije mi je nudila vse, kar sem potrebovsl za informacijo o delu te zelo važne Internacional v sestavu delavskih zdruienj svetovnega oa. mednarodnega značaja, na kratko v sest s \ u delavskih Internacional. Po koncu s^gtovno vojne, leta 1922. ao ee v Salzburgu se-atali zastopniki sedmih narodov: Angleži. Nemci. Hotandri. Italijani. Avstrijci, ftvfcarji in Ce-hoslovaki In ao ss Um razgovo-rill o skupnem ln vzajemnem delu svojih organisacij. ki skrbijo ss delavskega otroka do 14. fe. U starosti (potem pridejo na vrsto Socialistična mladinka Intemacionala. Soc. športna !n- ternacionala, Soc. delavska In-ternacionala in Mednarodna strokovna zveza). UsUnovils se je "Mednarodna delovna zajed-nica socialističnih vzgojnih organizacij" s sedežem na Dunaju. Posle so vodili že omenjeni "Prijatelji otrok", in predsednik je bil znani avstrijski sodrug Max Winter. Kmalu so pristopili k zajednici še Madžari. Prvo dek) zajednice je bilo izvršeno z ujedinjenjem nemških delavskih omladinskih vzgojnih organizacij v veliko vzajemno enotno državno zvezo. Ko je pristopila k delovni zajednici že Mednarodna zveza socialističnih učiteljev je bila preoenovana U delovna zajed niča v Socialistično vzgojno Internacionalo. Istega leU se Je vršila v Oxford u na Angleškem mednarodna delavska vzgojna konferenca, ki ji je prisostvovalo 26 držav. LeU 1905 Je prisostvovalo slični konferenci v Marseillu 22 držav. Velika konferenca se je vršila 1. 1928 v Bruslju, kjer so prvič sodelovale vse tri socialietične mladinske Internacionale: vzgojna, mladinska in športna. (Glej tudi moj članek Mednarodni socialistični kongres v Bruslju) iPod lipo, 1828", str. 150, 170, 188). Prisotnih je bilo 181 delegatov iz 22 držav. Tu je bilo usposUvljeno sodelovanje med vsemi tremi Internacionalami, ki je bilo potem utrjeno in oja-čeno še v Pragi in Kopenhagnu. Prišlo je do določitve treh nalog, ki so vsem tem trem Interaaci-onalam vzajemne: 1. UstanpviteV vzajemne vzgojne in omladinske korespondence in dopisnega urada; 2. prirejanje skupnih tečajev o pedagoških vprašanjih; 8. določen je skupnih dogovorov o mednarodnih počitniških potovanjih in kolonijah. LeU 1909 je bilo določeno u-sUnoviti tudi mednarodno knjižnico za deco. Preveč bi bilo govoriti na tem mestu o vseh ciljih delavske o-mladinske organizacije, ker bi bil potreben za to poseben članek. Danes poglejmo samo še malo na organizaci je, ki so združene v Socialistični vzgojni In-ternacionali. V Danski obstoji od 1. 1906 društvo "De Unges Idrsst" v Kopenhagnu, Imelo je 1629-80 6,000 Članov in je obsegalo 10,-000 šolskih otrok v 72. skupni-nah. List za voditelje tega gibanja "Lederblad" izhaja v 800 izvodih. V Nemčiji so v Berlinu združeni "Prijatelji otrok" v vsedr-žavni zvezi. Vodja tega gibanja je dr. Kurt Loewenstein. Ta zveza ima 566 skupin, 100,000 članov In 6,600 stalnih sodelavcev. LeU 1929 je priredila 82 tečajev ob koncu tedna (Wo-cheendekurse oz. Weekencfkur-se). LeU 19180 je imela v velikih počitnicah 5 otroških republik, ki so imele 8000 udeležencev. (Glej v "Prirodi" l 1931, str. 222 članek Weinberger: O-troške republike v L 1&80.) in enega za odrasle. V Avstriji obstojajo od leU 1008 Prijatelji otrok ("Kinder-freunde") pod vodstvom aodru gov Maksa Wlntra, A. 'Jalkotzi ja in drugih. Imajo do 100,000 članov, vplivajo na 80,000 trok In imajo 887 skupin. O njih morda kdaj še poseben članek. Ns Poljskem obstoji v Varša vi Deiavsks zajednica prijateljev otrok. Clano*- Je imela 1929. le U 840, skupin 21, otrok 7647, zsvetišč 81, domov zs majhne otroke 11, klubov 14 itd. Pri o-trokih je uvedeno načelo samouprave. Njihovo glasilo izhaja dvakrat mesečno. Na Rumunskem imajo v Cer-nautiju (Cernovicah) v nekda nji avstrijski Bukovini društvo PriJaUljev otrok. Ima 110 članov in obsega 80 otrok. V Švici so se združile posame-■ie skupine Prijateljev otrok I. v Deželno rvezo socislisti-čnih organizacij Prijateljev o-trok v Švici . sedežem v Zueri-chu Ta zveza ima 400 članov in v 14 skupinah 1.400 otrok. Zve-ta deluje sporazumno s socialističnimi vzgojnimi In izobraževanimi centrslsmi. s socialisti- "Prijatelji prirvle in s delavskimi športnimi in tefesnovzgojnimi organizacijami. Njih glasilo J» Isto kakor avstrijsko Prir*. Jajo ¥ obliki otroških republik tudi počitniške kolonije V Češkoslovaški obstoji v Brnu Zveza Prijateljev otrok. UsUnovlJene Je bils 1922. leU Pomožna posUja progresivne radarske unije v IlZJ sUja je v Peoriji. IF- * in deluje zlaati v nemških pokrajinah Češkoslovaške, republike. Imela je 1. 1929 124 skupin v devetih okrožjih, 6000 Članov ter je obsegala 10,000 otrok. 1500 rdečih postolk (Rote Fslken) je tvorilo še 65 posebnih skupin. Dalje ima ta zveza oz. pridružene ji. skupine 5 lastnih domov, 50 otroških knjižnic, 10 lastnih igrišč itd. Ima tudi dve glasili Finančno podpirajo to gibanje zlasti strokovne organizacije in pa bolniške blagajne delavstva v CSR. Ng Madžarski obstoji od l 1917 Ogrska zvčza prijateljev o-trok v Budimpešti. Ima zdaj 2,-800 Članov v 22 skupinah in obsega 6000 otrok 124 vzgojiteljev, svoje knjižnice, «prirejajo se tečaji itd. Zveza' ima tudi svoje glasilo v 8000 izvodih. Te zgoraj naštete organizacije so Internacionali izrecno pridružene.'Obstoji pa še precej delavskih vzgojnih in omladinskih organizacij, ki se Internacionali še niso pridružile in je Intemacionala z njimi samo prijateljskih zvezah: Poročilo omenja tole: v Združenih državah Sev. Amerike sedežem v New Yorku, v Argen-tiniji V Buenos Airesu, v Belgiji v Luttichu, v Angliji v Lon donu, na Estonskem v Talinnu, v Jugoslaviji v Mariboru ("De-toljub"), na Poljskem v Varšavi (židovska in rdeči skavtje), Rumuniji v Rešiti, Bukarešti, Španskem v Madridu in na Sved-skem v Malmoeju. Kakor torej vidimo je to giba-, nje precej razširjeno. Zlasti v n katerih državah imajo socialistični delavski vzgojitelji na o-troke oz. mladino že odločen vpliv, ki zelo podpira in lajša delo organizacij, ki prihajajo v sesUvu organizacij v modernem delavskem gibanju na vrsto za njimi: to je mladinskih, sport-n h in telesnovzgojnih, strokovnih, političnih kulturnih, žen-skih, zadružnih in drugih. Mla- dino je treba vzgajati ia „ ti, da dobi delavsko gibanj pričane in zavedne boreefl bornike naših idej. ^ Ce hočemo imeti velik® rastlo drevo ravno, ga a začeti ravnati že žaram,, dih nog. In kadar si bom, jili zaveden in nepokv2 raščaj, prost vseh tujih i in osvobojen vseh razo ki mu jih v starejših is di nesmiselna in bajeslovg dinska vzgoja, potem delo tako težko kakor je sedaj, pa morajo delavske org je uvajati v socialistična gijo že zrelega človeka, i vseh mogočih predsodkor jih tendencioznih vplive prakse vemo, koliko sicer nega in ustvarjalnega 4 treba porabiti samo za p je predsodkov prejšnje p in tendencionzne vzgoje, ko veliko težje je potem« že veliko in odrsetlo dre« deniča ali moža, katere» nje so že usmerili njegovi ši neprijatelji in dajati k mu drevesu-delavcu nov« Tudi pri nas bi potrebovj kake socialistične mladis otroške organizacije, vi kvirju današnje zakc nostl Delajmo tem! Vrednosten n Ako w hitro utrudite, ako v»kho manjiim tlvotnlm ■t« tako moéni in polni Nuga-Tor atavKiikf pradpfe. U j* porrafl mo« ttooferim. T* éudoviu Ü MdaJ Ukko kupi v'rail Maral. mm adravlla m m dolar •uafenioo takoj—j« jamiaao. Pazite se pred FW Ollatit« nil érara. ajatajk "tiunerjevo grenko! M____ Dr: Speed akutne in kronične bolečin* la i^^-ii04!' mtkuT> C", šdadse, notri,]. spl«aaa «sl.Mo.t sdravlio po m^Ui »etodsh s . «•P«fco« Bolezni na M, nosa, grla, mrzlico zdravi poooimi specialist. POSVETOVANJE BttZPLAČNO Popolna preiskava samo $2Jt 77 Park Avo. (rofsl SStS St.) Nsir H _ 16 letna prskis tabj k Evropi.—PreiMemo bi vodo. Nemške I ' Vsak dan od 104. deljah od 104. slovensko. TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA I V tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, brvi slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku is VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl S. N. P. Jn DA TISKOVINE NAROČA . V SVOJI TISKARNI Vsa pojaamla Seje vod.tro tiskarne Cene zmerne, umj.ko delo prve vrsto PiMte po informacije ns naslov: ■ S.N.P.J. PRINTER? Cl 2S57-S9 So. Lawadale Avease Telefon Rockwell 4SS4 Chicace. m Ta« ss dobe aa željo tudi vsa astwens pojsswls