f > IZ v v GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO XI Redna izdaja JULIJ 1985 311311 Nissan v Jugoslaviji Japonskemu avtomobilskemu programu, ki bo Avtotehni zapolnil praznino, ki je ostala z izgubo zastopstva GM, bo na voljo široko razvejana trgovinska in predstavniška mreža in kvaliteten servis. Odločitev Avtotehne za pridobitev zastopstva enega japonskih proizvajalcev avtomobilov izvira iz razvojnega programa, kjer smo med strateškimi odločitvami zapisali, da ne le zadržimo avtomobilski program ampak ga naredimo tudi ekonomsko neodvisnega in privlačnega. To pa je bilo samo z omejeno prodajo vozil iz Kikinde nemogoče pričakovati, saj je plačilo za opravljanje prodaje vozil in rezervnih delov iz Kikinde nezadovoljivo in nam tudi dolgoročno gledano ne zagotavlja normalnega ekonomskega razvoja te dejavnosti. Začetni razgovori so potekali od lanske jeseni, ko smo pripravili več pismenih informacij o problematiki avtomobilskega tržišča v Jugoslaviji, o jugoslovanskih predpisih in o vsem ostalem, kar so želeli izvedeti japonski predstavniki. Na razgovorih na Japonskem smo izmed treh možnih proizvajalcev Nissana, Honde in Mazde izbrali prvega. Ugotovili smo namreč, da je za naše razmere najprimernejši, pa tudi sama firma Nissan je pokazala največ interesa za nastopanje na jugoslovanskem tržišču. Na Japonskem smo sklenili predpogodbo, v kateri sta z njihove strani pogodbena partnerja Nissan in Marubenni, ki je ena največjih izvozno uvoznih japonskih firm in ima več kot 160 predstavništev širom po svetu. Delitev vlog pa je naslednja: — Nissan nastopa kot proizvajalec. — Marubenni je zadolžen za zagotavljanje jugoslovanskega izvoza na Japonsko, ker je po naših predpisih treba za celot- no vrednost uvoženih avtomobilov, ki jih bomo prodajali preko konsignacije, izvoziti jugoslovansko blago, ki je s posebno listino vnaprej določeno. — Avtotehna je zastopnik, ki bo preko konsignacije prodajala avtomobile in rezervne dele zanje ter zagotovila ustrezen servis. Po nadaljnjih usklajevanjih, ki so pri takih poslih nujna, smo 24. maja podpisali pogodbo o zastopanju Nissana v Jugoslaviji in pogodbo o konsignacijski prodaji avtomobilov in rezervnih delov v Jugoslaviji. Podpisa pogodbe, oziroma majhne slovesnosti ob tej priliki se je udeležil tudi tovariš Jože Smole, ki se je v času, ko je bil ambasador naše države na Japonskem prizadeval, da bi v Jugoslaviji organizirali proizvodnjo, oziroma v prvi fazi le sestavljanje teh avtomobilov za celotno Evropo. Žal v svojih prizadevanjih zaradi razlogov na jugoslovanski strani ni uspel. Pogodbo bomo začeli izvajati, ko jo bodo odobrili pristojni zvezni organi, prvih 250 modelov Sunny in Mycro pa pričakujemo proti koncu leta. Znane so tudi že cene: za Sun-ny 12880 DM in za Mycro 11700 DM, plačljivo v japonskih jenih. Po razgovoru z Borisom Perkom Jurij Černič Imamo dober servis Blagovna enota Elektro in pnevmatska orodja lahko uspešno posluje le v tesnem sodelovanju s servisom na Celovški 175. Tega se vodja te enote dobro zaveda in prav zato po lastnih besedah posveti kar polovico delovnega časa in naporov prav problemom servisa. Tu je poglavitni problem naročanje in dobava rezervnih delov na servisno skladišče. Zdaj se je tudi to tako dobro uredilo, da tudi vedno kritični Garin ni skoparil s pohvalami. Tone Garin, vodja Blagovne enote električna in pnevmatska orodja: Deset letno spremljanje dela na servisu je dokazalo, da so fantje, ki tvorijo to ekipo, mojster Ivan Pečnik ter pomočniki Jani Manfreda, Miro Ker-njak in'Tomaž Šetina, resnični strokovnjaki na svojem področju in čudoviti fantje. In za njihovo kvalitetno delo sem jim lahko samo hvaležen. Imel pa sem vedno hude pripombe na nepravilen vrstni red popravil in prepočasno delo. Po splošno znanih normah pri popravilu orodja je bilo v enem mesecu premalo popravljenih strojev na mehanika. Delno so tega krivi stalni problemi pri rednem oskrbovanju z rezervnimi deli, zato lahko pričakujemo določene časovne zamike tudi vnaprej, marsikaj pa se da rešiti tudi z bolj angažiranim pristopom k delu. Prvo opozorilo in dokaz, da je na servisu ne glede na slabe dobave rezervnih delov mogoče kaj več napraviti, smo dobili pred tremi leti, ko so bili serviserji nekaj časa nagrajevani po opravljenem delu. Zal pa je bil po spremembah poslovne strukture pravilnik o nagrajevanju zopet spremenjen in se je stanje ponovno poslabšalo. Poseben problem je nastal lani decembra, ko nas je obiskal šef Boscha, zadolžen za Jugoslavijo in Vzhodni blok. Izposloval je neposreden stik s strankami in od njih izvedel zelo bremenilne in težko opravičljive podatke. Na primer: rok popravil za določene stroje je daljši od enega leta. Od mene je zahteval takojšnje ukrepanje z vmesnimi poročili o storjenem in s pogojem, da zadevo uredimo v treh mesecih. Z vodjem servisa Jožetom Cimpermanom in z mehaniki smo sklicali sestanek in z vseh strani prediskutirali problematiko in se odločili za rešitve. Ugotovili smo, da počasnega dela niso krive le objektivne težave, to je slaba preskrba z rezervnimi deli, ampak v veli- ki meri tudi dejstvo, da so delavci premalo in napačno stimulirani, saj se njihov osebni dohodek ni gibal v skladu z opravljenim delom. Na srečo smo v Zastopstvih ravno še v pravem času uvedli nov način nagrajevanja po delu. ki je v borih treh mesecih dokazal, da se na servisu vsem težavam navkljub da napraviti veliko več. Ažurno spremljanje opravljenih del pa smo povezali tudi z obračunom na servisu, kjer so nam Dragica, Darinka in Marija vedno pripravljene takoj dati vse zahtevane podatke. Opažam nov polet na servisu in pričakujem predvsem od vodje Jožeta Cimpermana, da bo to situacijo zadržal ali celo izboljšal. Izboljšala pa se je še ena pomembna zadeva, ki delavcem na servisu in nam močno olajšuje delo. Naša blagovna enota se je namreč vsa leta nazaj počutila močno zapostavljeno pri redni preskrbi potrebnih deviznih sredstev za rezervne dele. Čeprav deviz v Avtotehni ni manjkalo, so bile pretežno namenjene bolj privlačnim poslom. Zato je bila preskrba z rezervnimi deli tako slaba. Letos pa so vodja sektorja in poslovodna struktura tozda zavzeli povsem drugačno stališče in nam zagotovili potrebne devize, tako, da lahko že zdaj zagotovim, da bo v prvi polovici leta preskrba z rezervnimi deli 100 odstotna. Tako kritika preteklega, kot pohvala tekočega poslovanja seveda zahtevata komentar izvajalcev. Jože Cimperman, vodja servisa elektronike: Servis je bil v celoti neurejen in urejevanja smo se lotili postopoma, po enotah. Tako enkrat gospodinjskih aparatov, enkrat zabavne elektronike in nazadnje elektroorodij. K temu je verjetno odločilno vplival obisk Boschovega šefa Plum-buma, ki je kritično ugotovil, da imamo sicer lepo zložene stroje, a prepolne police. Poli- ce dobrega in hitrega servisa so vedno prazne. Pri nas smo delali odločno prepočasi. Kritika je zalegla. Takoj smo ugotovili napake in se lotili odpravljanja. Ugotovili smo, da imamo za tak obseg dela premalo delavcev. Odločili smo se namreč predvsem izboljšati servisiranje privatnemu sektorju, ki je bil do sedaj najbolj zapostavljen. Nekateri stroji so stali tudi po leto dni. A to so vse manjši stroji, ki bi jih lahko popravljali sproti, tako, da stranka kar počaka. Zato smo zaposlili še enega delavca. S tem smo rešili problem delovne sile, ne pa tudi problema rezervnih delov. Devizna sredstva smo namreč namenili le za rezervne dele, ki jih potrebuje družbeni sektor. Stroji zasebnikov pa so čakali, če je kdaj slučajno ostal kakšen del, ki ga je bilo potrebno vgraditi. To smo zdaj rešili takole. Ko stranka prinese stroj, ga takoj pregledamo in ugotovimo, kaj je narobe. Če poškodovani del imamo, ga takoj vgradimo, če ne pa ga stranka dobi na kon-signaciji. Tako zdaj popravljamo stroje zasebnikov brez zastojev. Še bolje pa bi bilo, ko bi bila servis in konsignacijsko skladišče nameščena na enem koncu in ne bi bilo treba strankam hoditi k nam, pa spet na Titovo, pa spet nazaj. Servis in zastopstvo Boscha torej res dobro sodelujeta? Dobro sodelujeta. Lahko pa bi še bolje. Želimo si predvsem boljšo, hitrejšo in kom-pletnejšo dobavo naročenih delov. To je ozko grlo, ki nas trenutno najbolj ovira. A v zadnjem času opažamo, da se razmere tudi tu izboljšujejo in tako postajamo v vsakem pogledu dober servis. Kakšno vlogo je tu odigral nov način nagrajevanja? Nagrajevanje po delu je pri delavcih servisa povzročilo drugačen pristop k delu. Bolj se trudijo in zato so tudi rezultati boljši. V bodoče bo treba ta sistem še dograditi do nagrajevanja posameznikov. To je ena najpoglavitnejših pripomb serviserjev elektro-orodja. Želijo si biti nagrajevani posamično oziroma vsaj po enotah. Trenutno pa so vsi delavci servisa nagrajeni po skupnem poprečnem učinku. Kaj preprečuje uvedbo nagrajevanja posameznikov, ali vsaj enot? Trenutno je problem v tem, ker naš servis združuje tri različne panoge servisiranja. Tako servisiramo gospodinjske apa- rate, zabavno elektroniko in elektroorodja. In le servis elek-troorodij servisira 80 odstotkov družbenemu sektorju, kjer je servisiranje mnogo rentabil-nejše. Družbeni sektor je namreč zanesljiv plačnik. Padec življenjskega standarda tega področja servisiranja ni prizadel. Pri delu za zasebnike pa se dogaja, da stranka naroči servis, po opravljenem delu pa ugotovi, da ima premalo denarja za plačilo, ker ni računala s tako drago uslugo. Mi smo tudi na področju gospodinjskih strojev in zabavne elektronike dober in uslužen servis; na poziv stranke pridemo takoj naslednji dan in delo naglo in strokovno opravimo. Stranke ,so po tej plati zadovoljne z nami. Vgrajujemo pa rezervne dele, ki jih naročamo preko konsignacije in so zaradi padca dinarja vsak dan dražji. Tako ta del servisa, ki dela predvsem za zasebnike, mnogo težje ustvarja dohodek, čeprav ni nič manj kvaliteten kot servis elektroorodij, ki dela predvsem za podjetja. Zato trenutno sprememba nagrajevanja ni mogoča, saj bi nepravično prizadel in destimuliral dobre delavce. Pripravili pa bomo rešitev, ki bo upoštevala specifično situacijo našega servisa in bo vzpodbudna in pravična za vse. Jurij Černič Kako so delavci Visa sprejeli nagrajevanje po delu Uvedba nagrajevanja po delu je eden pomembnejših dosežkov v Avtotehni. Potrebo po njem je bilo čutiti že več let, obenem pa se ga je marsikdo bal, zato kar nismo in nismo mogli preiti od besed k dejanjem. Zdaj smo po delu nagrajeni že delavci vseh tozdov, čeprav ne v vseh tozdih po enakem sistemu. Pripravljamo podoben zapis o tem, kako so nov način nagrajevanja sprejeli delavci zastopstev. Za današnjo številko pa smo se o tej temi pogovarjali v tozdu Vis. Zanimalo nas je, kako je nov način nagrajevanja vplival na delovni učinek, na plače, na razpoloženje delavcev. Kaj je prinesel dobrega in kaj slabega in kaj bo treba čim prej spremeniti. Ker gre za občutljivo temo smo se najprej previdno napotili k direktorju tozda, Tomažu Stojkoviču. Tomaž Stojkovič, direktor tozda Vis Nagrajevanje po delu smo uvedli šele letos in ker je razprava v tozdu v resnici stekla šele po sprejetju pravilnika in potem, ko so delavci prejeli prve plače, ta sistem nagrajevanja še ni v vseh detajlih dodelan in dokončen in bo moral doživeti ustrezne spremembe. Večino slabosti smo namreč že ugotovili in jih bomo popravili na nivoju celotne delovne or- ganizacije. Predvsem bo treba povečati razpon med najvišjim in najnižjim odstotkom osebnega dohodka, ki ga lahko prejme posameznik, tako da bomo lahko najboljše delavce še bolje nagradili in jih s tem vzpodbudili k še boljšemu delu, najslabše pa še bolj kaznovali in jih s tem vzpodbudili, če ne k drugačnemu odnosu do dela, pa k odhodu. Nadalje bo treba bolje nagrajevati neposredne proizvajalce, to je serviserje in komercialiste. Slednjih nekateri serviserji sicer ne priznavajo za neposredne proizvajalce, a tu gre za napačno razumevanje stvari. Komerciala je le druga vrsta neposrednega pridobivanja dohodka, ne pa režija. In kar je trenutno najpomembnejše, pa tudi glavni kamen spotike in nezadovoljstva, ki tudi negativno vpliva na učinke nagrajevanja po delu: maso namenjeno osebnim dohodkom moramo sproti prilagajati ustvarjenemu planu. Zdaj je namreč masa za osebne dohodke konstantna ne glede na dosežen plan. Učinek pa je ta, da če naprimer celoten tozd preseže plan za 30 odstotkov dobimo vsi le 100 odstotno plačo. Do 130 odstotne plače pa je mogoče priti le takrat, ko je celoten tozd slab, nekaj posameznikom pa uspe preseči plan. Tako delavci s plačo sicer so kaznovani za slabo delo, niso pa nagrajeni za dobro, kar deluje destimulativno. Teh slabih posledic se sicer zavedamo, a jih v prvi polovici leta nismo mogli odpraviti, ker smo ogromna sredstva vezali v posle, ki nam bodo šele v drugem polletju začeli prinašati dohodek. Takrat se bo tudi sprostila masa sredstev ža osebne dohodke in bo sistem nagrajevanja v resnici zaživel. Ampak delavci so že nestrpni, oni delajo več že zdaj in hočejo tudi zaslužiti več že zdaj, posebej zato, ker se bojijo, da jim bo ves pričakovan dohodek požrla inflacija. In končno jih moti to, da sistem ni uveljavljen v vsej Avtotehni, da delavci v skupnih službah dobivajo 100 odstotne plače ne glede na vloženo delo. Posebno jih to seveda moti zdaj, ko nagrajevanje po delu ni nikakršna prednost, ampak zaenkrat kar kazen. Vsi navedeni problemi so zaustavili začetni zagon delavcev, ki ga je sprožilo nagrajevanje po delu, čeprav je res, da se kljub vsemu zdaj več dela in je disciplina večja kot prej in da so delavci po večini vendarle spoznali, ali pa vsaj sprejeli razlago, da je trenutna omejitev sredstev za osebne dohodke, ki je pravzaprav vzrok vsem problemom, zaradi poslovnih interesov Avtotehne nujna in le prehodna. Sicer pa bo najbolje povprašati delavce. Angela Rokovnik in Andreja Cerar finančni referentki v obračunu: Plače so zdaj manjše, ker je izhodiščna točka manjša, čeprav naredimo več. Pozitivnih strani takega nagrajevanja ne vidimo, pozitivni učinki pa so: več delamo. A več ko delamo, manj zaslužimo in to je narobe. Naš predlog je, da se naši dohodki sproti izplačujejo, ne pa šele v drugem polletju za nazaj. Razumemo pa, da denarja ni, ker so posli odprti. In če nam bodo navsezadnje res izplačali, kar nam gre, potem bo to vendarle kar v redu. Dušan Gojič, vodja dinarske prodaje: Trudimo se vsi, delamo v upanju, da bi dobili čim večje plače. A več delamo, manj dobimo. Zato se sprašujemo, ali se nam sploh splača več delati in kam ta denar gre. Počutimo se ogljufane. Mislimo, da bodo plače dobre, pa dobimo slabe. Moj predlog je, naj bodo plani realni, ne pa v oblakih, plačani pa bi morali biti po tem, kar naredimo. Štefan Hajdinjak, vodja prodaje rezervnih delov: Delavci so nov sistem nagrajevanja lepo sprejeli, a ko je zaživel so bili razočarani, ker je bilo rečeno, da bodo tisti, ki bodo več delali tudi več dobili, v resnici pa je ravno obratno, ker je masa denarja za osebne dohodke trenutno omejena. To (Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) nagrajevanje bi sicer prineslo mnogo dobrega. Prvi mesec smo plan presegli za 40 do 50 odstotkov. Po tisti plači, ko bi morali najboljši dobiti 130 odstotkov, dobili pa so samo 100 odstotkov, pa je prodaja ponovno padla na prejšnji nivo. Napaka vsega sistema je ta, da ob večjem ustvarjenem delu izhodiščna točka pade, ker se masa denarja za osebne dohodke ne prilagaja ustvarjenemu dohodku. Sicer pa je zamisel idealna in bo tudi odlično učinkovala, čim bo ta problem rešen. Milan Levstik, vodja skladišča: Nov sistem nagrajevanja je povečal delovno disciplino, a njegova slabost je omenjena masa denarja za osebne dohodke, ne glede na ustvarjen dohodek. Za to se točka avtomatsko zmanjša, če vsi oddelki dobro delajo in se točka dobrim zviša lahko le takrat, če nekateri oddelki delajo slabo. Ko bo to urejeno in ko bo nagrajevanje po sektorjih še malo bolj dodelano, bo zadeva kar v redu. Ivan Kalčič, pomočnik vodje servisnega sektorja: Treba je pravilno planirati maso za osebne dohodke, da presežki ustvarjenega dela ne zmanjšujejo vrednosti točke. Tiste, ki kvalitetno opravljajo večje količine dela kot določa plan in pri tem še skrbno gospodarijo tako, da povzročijo čim manj stroškov, je treba še posebej nagraditi. To bi povečalo delovno disciplino, vnemo in varčnost. Sicer pa je zastavljena pot pravilna, nezadovoljstvo in manjšo angažiranost pri delu pa je povzročil nepričakovan padec dohodkov, ki ga je povzročila omejitev mase. A če bi bili pravočasno obveščeni, da je denar naložen v posle, ki nam bodo že v kratkem povrnili vložena sredstva in nam tudi omogočili dvig osebnih dohodkov in nove naložbe, bi bili vsi delavci pripravljeni prispevati tudi do ene mesečne plače. A o tem smo bili pozno in slabo obveščeni, pa tudi sami smo se premalo zanimali. Takale anketa zahteva na koncu sklep in ta je preprost: Imamo dobre delavce, ki pa zahtevajo dobro nagrajevanje. To pa je v trenutni situaciji rešljiv problem in bo tudi v kratkem rešen. Večina delavcev v tozdu Vis je to spoznala in zaupa prihodnosti in vodstvu tozda. Zaupanje ima seveda rok trajanja. A ta le ni tako kratek, da bi bilo treba biti plat zvona, ali z drugimi besedami, povečati plače na račun obetavnih poslov. Res bo sicer tudi na dopustu treba malce zategniti pas in tudi doma ni tako enostavno razložiti, zakaj kljub boljšemu delu lahko prispevaš v družinski proračun manj, kot si si obetal. A res je tudi, da se le v stiskah loči zrnje od pleve. In delavci Visa so preživeli že več takih stisk in dokazali, da jim vodstvo tozda lahko zaupa. In ko je že beseda o nagrajevanju in ko vemo, da bo po vsej verjetnosti denarja tudi za dobro nagrajevanje dovolj — tudi to se nagrajuje. Jurij Černič Namreč, pri prvem pregledu narejenih načrtov, ki so bili v zaključni fazi, je bilo ugotovljeno, da projektant v rešitvah ni bil dosleden in gospodaren. Njegove rešitve, n. pr. svetlobne kupole, predelne stene, obdelava notranjih sten, izhod iz zaklonišča ipd., niso bile — po moji oceni — dovolj preštudirane in projektantsko rešene tako, da bi bila čim bolj racionalna poraba tako materialov kot stroškov. Racionalnost projektiranja je sicer bolj redka lastnost naših projektantov, ki jo v našem primeru močno pogrešamo, da ne omenjam kako je in bi tudi morala biti v današnjem času prisotna. Pregled projektne tehnične dokumentacije je pokazal, da bi pridobili samo ca. 900 m2 novih površin ob že obstoječih površinah 1500 m2 in seveda adaptaciji celotnega objekta. Za tako malo pridobitev pa je projektantska vrednost 19 milijard starih dinarjev neutemeljena in predvsem negospodarna. Slednje predvsem tudi zato, ker bi bile ponudbe izvajalcev višje in upoštevajoč neracionalne rešitve detajlov tudi dolga gradnja, prek 12 mesecev, kar bi investicijo povečalo še za nadaljnjih 30 %. Vse to je vplivalo na predlog in odločitev poslovnega sveta naše delovne organizacije, da je bolje opustiti slab projekt kot zavo- Investicijsko vlaganje in posodabljanje proizvodnje PREDVSEM GOSPODARNOST IN RACIONALNOST Investicijskega posega na objektu na Celovški 175 ne bo, kljub pravočasnemu načrtovanju in pripravi ter kljub pogodbeno zagotovljenemu koordiniranju med investitorjem in odgovornim projektantom. žiti celotna investicijska sredstva. Investicijska služba je predlagala sestav gradbenega odbora, ki bo skrbel za vključitev vseh potreb, tehnološke razrešitve in druge problematike in pripravila predlog za novo gradnjo z montažnimi, industrijsko narejenimi elementi na komunalno opremljenem zemljišču ob Industrijski cesti (ob že sedaj stoječih objektih proizvodnih, mehaničnih in servisnih delavnic na Celovški 228). Prve raziskave kažejo, da bi lahko pridobili objekt s površino 3254 m2, kjer je vrednost zemeljskih del, temeljenja in vseh elementov nosilne konstrukcije, fasade in kritine 88.000.000 din. Pri tem moramo upoštevati še dela elektro in strojnih inštalacij, zunanje ureditve, notranje razporeditve sten in tlaka (odvisno od dejavnosti v posameznem prostoru). Vse slednje pa je odvisno od tehnologije in zahtev proizvodnega ali servisnega procesa, vendar lahko, z minimalnim rizi-kom, ocenimo vse za 60.000.000 din. Obe vrednosti pa predstavljata veliko nižjo ceno za kvadratni meter delovne površine, kot je to predvideval omenjeni projekt. Dušan Lajovic Naši investicijski načrti Plan investicij, nabave osnovnih sredstev in tekočega vzdrževanja je letos bogat in dokaj pester. Danes želim sodelavce informirati o načrtih novih investicij, ki so za porast proizvodnje in servisne dejavnosti nujno potrebne. Potreba je lahko zaradi dopolnitve odnosno modernizacije ali povečane proizvodnje in servisne dejavnosti, vse v cilju realizacije razvojnega načrta naše delovne organizacije. Hala na Celovški končno dokončana Hala na Celovški cesti 228 je končana. Zgrajena je bila ali bolje rečeno dokončana v rekordnem času. »Če je bilo v Avtotehni zgrajeno kaj hitro, potem je to hala,« so komentirali delavci MIS-a na dan otvoritve tretjega junija. Pridobili so 1260 m2 novih površin pokritega prostora, kjer se že opravlja montaža šasij TAM in MAN. S tem, ko je premeščena montaža v novo halo, se v servisnem delu sedaj opravlja servisiranje ter vgradnja motorjev in ostalih pogonskih sklopov v nove avtobuse, prispele iz proizvodnih hal Avtomontaže. V pogodbi z Avtomontažo je zapisano tudi lakiranje šasij. Zaradi neustreznega prostora sedaj to storitev za nas opravljajo v Integralu. Odhaja nam del dohodka, zato si želimo, da bi do ustrezne lakirnice čim-preje prišli. »Sicer pa v imenu delavcev MIS-a hvala vsem, ki so bili kakorkoli soudeleženi pri tako hitri izgradnji tega za nas tako pomembnega objekta,« je v kratkih besedah v razgovoru dejal tov. Cveto Kalan — vodja sektorja MIS. Tudi mi želimo delavcem MIS-a veliko uspehov v novi hali ter, da bi iz nje prihajale šasije ali nekega dne kompletna vozila hitreje, kot je potekala gradnja tega objekta na začetku pred mnogimi leti. F. PETKOVŠEK Namenu bo najprej predana delavnica s površino 1260 m2 za proizvodnjo podvozij za avtobuse v sodelovanju z Avtomontažo in TAM. Delavnica je opremljena s tlakom, ki ima zelo veliko odpornost na udarce in kisline. Celoten prostor je opremljen z novim sistemom instalacij toplozračnega ogrevanja, dalje so tu še inštalacije komprimiranega zraka in prezračevanja. Obnovljena je bila tudi elektroinstalacija, strelovod in ozvočenje, posebnost pa predstavlja barva vseh notranjih površin, ki povečuje vidljivost in izboljšuje počutje proizvodnih delavcev. Negativnost v delavnici je transportna pot za potrebe skladiščne službe, ki prostor skoraj razpolovi, vendar se v tej fazi temu ni dalo ogniti. V pripravi so načrti za prenovo objekta in spremembo njegove namembnosti t.j. nova kombinirana lakirno sušilna komora za podvozja avtobusov in drugih proizvodnih delov do dolžine 12 m. Ta objekt bo predan namenu do konca septembra letos. Naslednji objekt v sklopu proizvodnih in servisnih delavnic na Celovški 228 je novo skladišče za nafto, olja, kisline, tectyl ipd. Razdrobljena in trenutno na večih lokacijah mala skladišča bodo združena v objekt, ki bo odgovarjal predpisom varstva pri delu in varstva okolja. Za ta objekt moramo pridobiti lokacijsko dokumentacijo in odločbo ter gradbeno dovoljenje, zato bo začetek gradnje predvidoma šele v mesecu septembru, zaključek pa v sredini novembra letos. Poseg v obstoječo razporeditev bo tudi na objektu Titova 36, kjer bo v prvem nadstropju zgrajena temnica za potrebe tozda NOVA. Poleg tega bo tudi prerazporeditev prostorov v vseh etažah po novem predlogu potreb služb in tozdov, ki trenutno zasedajo prostore od mezzanina do vključno petega nadstropja. Tudi na objektu na Celovški 175 bodo izvršena določena gradbena dela v cilju izboljšanja delovnih razmer in pogojev strokovnjakov za servisiranje. Poskušali bomo urediti skupne prostore, kot so sprejemnica, blagajna, prostor kjer bo čistilnica, pralnica in izpi-hovalnica, skupna skladišča ipd. Predvsem pa bomo poskušali urediti primerne prostore za servis fotokopirnih aparatov, za popravila kalkulatorjev, blagajn, električnih pisalnih strojev, za popravila profesionalne elektronike in za servisno dejavnost in demonstracije medicinske in radijske opreme. Objekt ni primeren in je tudi premajhen za vso našteto dejavnost, zato je potrebno razmišljati o selekciji servisne dejavnosti, ki se bo razvijala na tem področju, za vse ostalo pa urediti prostore na lokaciji med Celovško in Industrijsko cesto. Prihodnjič, dragi sodelavci, pa o nabavi osnovnih sredstev in tekočem vzdrževanju predvsem v predstavništvih. Dušan Lajovic Plansko analitska služba, oddelek za investicije se zahvaljuje in izreka priznanje za opravljena dela delavcem GP Bežigrad, slikarsko pleskarskemu mojstru Janezu Jenčiču in nadzornemu organu tovarišu Dežmanu — Energoinvest Inženiring. Dušan Lajovic Seminar s področja polprevodniških komponent 250 UDELEŽENCEV ZADOVOLJNI VSI: PREDAVATELJI IN UDELEŽENCI Tradicija je ze, da skupaj s firmo RCA organiziramo seminarje s področja polprevodniških komponent. Letos smo organizirali seminarje v Ljubljani, Banja Luki in Beogradu, in sicer od 21. do 23. maja. Pozornost na seminarju je bila letos na novih linijah, zlasti s področja integriranih vezij QMOS, nadalje s področja MOS FET in COMFET tranzistorjev ter LSI mikroprocesorskih komponent s poudarkom na mikroprocesorski seriji 6805. Za slednjo je RCA dru- gi dobavitelj, znano pa je, Motorola. K velikemu uspehu seminarja so nedvomno prispevali trije odlični predavatelji: Rene Boon, Luc Marechal in Rolf Gottig, ki nam jih je RCA poslal iz Bruslja in Miinchna. Zato so bila predavanja izjemno poučna in na primernem strokovnem nivoju. V Ljubljani smo imeli seminar v Cankarjevem domu, v Beogradu v hotelu Jugoslavija, medtem ko smo bili v Banja Luki gostje delovne organizacije »Rudi Ca-javec«, ki je tudi naša najmočnejša stranka. Zanimanje za tovrstno izobraževanje je bilo s strani naše elektronske industrije in z njo povezanimi inštituti ter drugimi raziskovalnimi organizacijami zelo veliko. Seminarja se je v teh treh krajih udeležilo blizu 250 strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Tudi kotizacija ni bila ovira, da ne bi napolnili predavalnic, kjer so bila predavanja. Po drugi strani pa je to nesporen dokaz, kako smo da je osnovni proizvajalec v Jugoslaviji deficitarni z informacijami, ki nam jih lahko nudijo vodilne firme s področja polprevodniške tehnologije. Ob tem naj zapišem, da je organizacija podobnih seminarjev povezana s precejšnjimi stroški, ne samo za nas, marveč tudi za našega principala. Ni nam vedno namreč lahko prepričati firme RCA, da pristane na takšne seminarje in da nam omogoči kvalitetne predavatelje ter potrebne tehnične materiale za vsakega udeleženca. Zato so zaradi varčevanja urniki seminarjev zelo na tesnem, saj smo praktično v treh dneh organizirali tri seminarje, zraven pa še premagovali razdalje med Ljubljano—Banja Luko—Beogradom—Ljubljano. Ob zaključku tega zapisa naj navedem še mnenje gospoda Goettiga, enega od predavateljev na seminarju (mimogrede ■—■ njegova je največja zasluga, da je vodstvo RCA pristalo na omenjene tri seminarje). Gos- pod Goettig je povedal, da je na primer v ZRN ali v Avstriji, kjer firma RCA dobesedno prosi svoje stranke, naj se udeležijo podobnih seminarjev, zanimanje zanje le zelo skromno, z največ do 25 udeleženci. V Jugoslaviji pa je bila slika kot že rečeno prav nasprotna. Vsi udeleženci na seminarju so aktivno sodelovali s pozornim spremljanjem predavanj. Pri tem pa moramo vedeti, da ju- goslovansko tržišče za firmo RCA v primerjavi z razvito Zahodno Evropo komaj kaj pomeni. Še enkrat, ne glede na precejšnje napore pri organizaciji lahko ugotovimo, da smo bili na koncu nad uspehom seminarja enako zadovoljni udeleženci, predavatelji in organizatorji. Breda Turnšek-Živkovič Osemdeset avtobusov za Saudovo Arabijo Delavci sektorja »montaža in servis« so tudi letos sodelovali pri proizvodnji TAMOVIH vozil za kupca iz Saudove Arabije. Od stotih avtobusov, kolikor je bilo delno zmontirano v tem sektorju, jih je osemdeset namenjenih Arabiji, dvajset pa za potrebe domačega trga. Na TAMOVE šasije so v MIS-u namontirali menjalnike, sklopke, polosi, zavorne bobne in druge dele, ki so jih dobili od TAMA. Delo so opravili v dokaj kratkem času —■ v mesecu dni. Servisni del tega sektorja je s tem istočasno zapolnil proste kapacitete pri prodaji uslug. Zaradi tega dodatnega dela tudi ni trpela montaža šasij za Avtomontažo. Ze takoj v začetku junija so morali v MIS-u nadaljevati s trdim delom. Planske obveznosti do Avtomontaže so velike in rokovno napete. Do konca junija so morali zmontirati 49 TAM-ovih šasij. Do sredine septembra jih čaka 59 in do 15. novembra 60. Vzporedno bo potekala montaža tudi na MAN šasijah tipa SG 220. Do 15. 8. jih bodo izročili Avtomontaži dvajset, do 10. 10. deset, za rok dobave zadnjih dvajset se bodo še dogovorili. Tovariš Kalan Cveto, vodja sektorja MIS je malce zaskrbljen: »Premalo nas je in količine niso male, roki pa kratki. Plansko in dogovorjeno obveznost bomo morali izpolniti. Roki so usklajeni z Avtomontažo in zaradi našega zamujanja bi zamujala s proizvodnjo tudi Avtomontaža. Tega pa si v tem času ne moremo niti ne smemo privoščiti. Preko razpisa bomo poskušali zaposliti petnajst delavcev. Do takrat pa si bomo pomagali z nadurnim delom in kakšno soboto.« Z odgovornostjo so se na sestanku dogovorili o koriščenju svojih letnih dopustov tako, da bo delo nemoteno teklo naprej. Vsekakor gre pohvaliti delavce v MIS-u, ker se zavedajo, da delo ne pozna zastojev. FRANCI PETKOVŠEK PLANINCI Izlet v Vače in na Sveto goro Na lepo nedeljo smo se ponovno zbrali in odpeljali smo se najprej v Vače. Naša vodička je bila Ani, ki nam je obrazložila vse zgodovinske zanimivosti tega hribovskega kraja. Tu smo videli na največji hiši kar dve spominski ploSči našega pisatelja Matevža Ravnikarja in glasbenika Antona Lajovica. Vače pa so bile naseljene že pred 3000 leti — v železni dobi. Tu so bila arheološka izkopavanja in med drugim so izkopali leta 1883 lepo obdelano železno vedro z ročem za nošenje vode. Ta vrč so spravili v muzej, a tu v vasi stoji povečan ponaredek, ki je okrašen kot original na velikem kamnitem podstavku. Lep dokaz, da so tudi tu živeli ljudje, ki so znali umetno obdelovati železo. Zraven pa je spominska plošča, kjer je vklesan napis: France Stare, slovenski arheolog, ki je prazgodovini Vač in Evrope posvetil svoje življenjsko delo. (Živel je v tem stoletju). Počasi smo se vzpenjali po suhi gozdni poti in pogovarjali smo se, kako preživeti v primeru katastrofe. Tudi mladi vršički praproti so užitni, treba jih je pripraviti kot špinačo. Videli smo tudi druge rastline, ki bi bile uporabne. Prispeli smo v vas Vovče. Šli smo dalje in se vzpeli na Zasavsko sveto goro. Na višini 849 m stoji obzidana cerkev še iz turških časov, ki pa je bila že večkrat obnovljena. Zato so jo imenovali tudi Taborna gora, kjer so se bližnji prebivalci skrili in branili pred Turki. Tudi tu visoko so se v obeh vojnah bile bitke in postavljen je lep spomenik padlim junakom, ki so dali življenje za domovino. No, v cerkvi pa je bilo zelo čisto in toliko prelepih dragih rož, ki so jih verjetno prinesli romarji. Saj je cerkev posvečena Mariji tako kot na Ptujski gori, kjer so se tudi izza obzidja branili Turkov. Tu je tudi pokopališče z lepimi spomeniki, kot da tu žive bogataši in ne preprosti kmetje. Takoj spodaj ob cerkvi je Zasavski dom, večje gostišče in mi smo posedli zunaj po klopeh, se okrepčali in občudovali okolico. Sonce je bilo že kar vroče in imeli smo dovolj časa za počitek. Zasavski hribi in doline so bili kar globoko pod nami in imela sem občutek, da sem tu nekako varna, če bi prihrumel sovražnik. Morda je to bil občutek naših pradedov, ki so se tu skrili in se branili sovražnih Turkov. Ob povratku, ko smo bili že daleč spodaj v dolini, smo se ozirali nazaj na to obzidano cerkev, ki stoji na vrhu Zasavske svete gore kot mogočen spomenik preteklosti. Pot navzdol je bila lepa, a včasih malce strma, a to nič ne de, treba je trenirati, da si ohranimo kondicijo. Vsi smo bili dobre volje. Šli smo po bližnjici do vasi Leše in potem na železniško postajo Sava in se z vlakom odpeljali domov. V spominu pa nam bo ostal lep izlet, ki ni bil prenaporen in hoje je bilo ravno prav, da smo se razgibali. Še se bomo srečali, kajne? Vaša Milka Pavšelj Aktiv upokojencev Izlet v Gorico 2e v mesecu marcu na zboru aktiva upokojencev smo se domenili, da bomo v maju šli skupaj na izlet. Imeli smo svoj avtobus. Bilo je še nekaj prostora in z nami so šli lahko tudi zaposleni pri AT. Vreme je bilo lepo in pot do Gorice ni tako dolga in tudi naš šofer je previdno vozil po ovinkih pod Nanosom. Peljali smo se po Rožni dolini proti meji, kjer so nas malo pregledali in tako nam je ostalo ravno prav časa za manjše nakupe v Gorici. Ogledovala sem si izložbe in vse je bilo ob slabi menjavi dinarja zelo drago, zato smo vsi kupili le kavo, riž, kaj manjšega za posladkati in že smo se vrnili v naš avtobus, ki nas je čakal v senci. Potem smo se peljali po Gorici in prestopili smo mejo v Vrtojbi. Prijazen carinik nam je rekel, da naj odpremo naše borše in malo si je ogledoval vsebino. Ker je vedel, da smo upokojenci, ni dosti pregledoval, kaj pa naj si naš upokojenec kupi. Vseeno smo bili malce nervozni, saj je vsak prinesel celo kilo kave in v avtobusu je tako dišalo. Vsi smo se oddahnili in hitro smo se odpeljali naprej do vasi Vitovlje. Tu se razprostira Trnovski gozd. Pri Malovšču se bavijo s kmečkim turizmom in tu nas je čakalo dobro kosilo in pijača. Saj smo ga bili potrebni in tu- Ob sedmih smo se pohodniki zbrali pred Avtotehno na Titovi 36, da se udeležimo že tradicionalnega pohoda Po poteh partizanske Ljubljane, ki je bil letos združen s proslavo 40-letnice osvoboditve in otvoritvijo enega najlepših spomenikov, Poti spominov in tovarištva. Kakšno zanimanje je bilo za pohod v naši delovni organizaciji nam pove udeležba 11 članov, od tega en upokojenec in dva otroka. A to je vendarle bolje kot lani, ko nas je bilo vsega skupaj 5. Odločili smo se za progo dolgo 12 km s startom na Fužinah. Pot smo prehodili v dveh urah in pol v zelo prijetnem razpoloženju, združenim s klepetom med sodelavci, s katerimi se ne srečujemo vsak dan. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bil po daljšem deževnem obdobju krasen AT - di žejni ob tej kar veliki vročini. Potem smo posedli pred hišo pod orehe in veter je prijetno pihal. Vsi smo bili dobre volje in imeli smo si veliko za povedati. Potem je prišel še muzikant in željni plesalci so se zavrteli. Bilo je tako prijetno in mi bi še kar sedeli v tem toplem popoldanskem soncu. Naenkrat je bila ura že pet in treba je bilo misliti na pot proti domu. Na poti smo zagledali grad Zemono s prelepimi arkadami in okrasnim drevjem. Ogledali smo si to letovišče nekdanjih vipavskih grofov. Sedaj je to razstava pohištva podjetja LIPA. Nekateri izdelki so bili pa že tako lično in okusno izdelani, da menda nihče ne bi našel kake pomanjkljivosti v izdelavi. Tu je tudi lepa dvorana iz prejšnjih časov in poročna dvorana. Seveda samo za tiste z debelimi denarnicami. Na poti domov nas je zabaval naš humorist Stane, tako smo se vsi smejali in čas je hitro tekel .Naenkrat smo bili že v Ljubljani pred Halo Tivoli, kjer smo se razšli. Bilo je prijetno in rekli smo drug drugemu, da se bomo še zbrali in še šli kam skupaj, da bodo naši dnevi malo polepšani in bomo tako malo pozabili na enolično vsakdanjost. Pa drugič spet nasvidenje! Milka Pavšelj sončen dan. Na cilju na Trgu revolucije smo prejeli spominske značke in takoj pohiteli na kavico in osvežilno pijačo, da smo lahko malo posedeli, saj se nam je prilegel počitek po 12 kilometrih hoje. Letošnjega pohoda se je udeležilo rekordno število udeležencev, ki so z udeležbo pokazali tudi voljo do rekreacije, ki je še kako potrebna delovnemu človeku. Po osrednji proslavi na Trgu revolucije se je nadaljevalo ljudsko rajanje ob Ljubljanici, kjer je bilo dobro poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, do poznih večernih ur. V ponedeljek, ko smo se spet srečali na delovnih mestih, smo zadovoljni ugotovili, da smo na pohodu preživeli prijeten in rekreacijsko koristen dan, saj nobeden ni bil preveč utrujen. Rekli smo si: »Nasvidenje drugo leto na 30. pohodu.-« Vera Boškin HONORAR - AUTORSKO Pozdravljam Naslov! Iznenadjena sam bila, kada mi je moj poštar, inače najdraži muškarac u poslednje vreme u mom životu, predao iznos od dinara 582,50! Hvala! Veliko hvala, jer se nišam nadala da se može zara-diti i u penziji i to na ovaj način, pisajuči Vama, dragom Uredništvu. Nišam očekivala da če moj »vapaj« imati takav odjek, što se tiče finansijske strane. Sto se tiče drugarske Strane, odnosno razumevanja, mogu se pohvaliti da sam dobila lepe pozdrave od planinara — penzionera, iz Zasavske gore! U prilogu Vam dostavljam fotokopiju ove kartice, koja me je veoma, veoma obradovala. Ujedno se zahvaljujem mojoj bivšoj kolegici, Ani Smoleje-voj, koja je bila inicijator ovih pozdrava, te koristim priliku da na ovaj način i ja pozdravim sve potpisnike na kartici (ovo nije radi honorara), ali se ipak nadam da če ugledati stranice »Glasila«!? Za sada toliko, sa srdačnim pozdravima ostajem Sarajevo, 30. maja 1985. Catovič Antonija — Tonka 29. pohod Po poteh partizanske Ljubljane jJSkr- . . - S~''r 5/AJTE- T/ča/A THA- M/JA £> <&J)S.oT-H&OT/ S. \/AAoa/ ■7 A PkEVOZ. PESPA LEPJO — okeSel Pah O PATI, 7/ PTPEP EPA P A/A P>o-/-AA/7- S/oEPr OSVE- E-ILA/A pijača mm ► 1 1 I 1 r VoO/L.-H/ HAiEL L/ A4Se-PAK>7/ pDL-JStp — 7/ Ib— OČA-A-/ČAJA i>ELAU/-kOA ETA//-CA/A SHC/fV-A/A l/ A//QEL- ujEm UJEV/d' toh/jev- srpAPPS "• //A/A LoA/CSJ!- z. /Pie vzpe.— T^A VAP A/x?A7/ SroB-p- pA/A Posest v EEVCAL. AkALEc ,/UAHTi- kAVScTJ BLAčfO V SJOCA-PfEOl/ 2EUHA O A L- Va-aJ ono/Po- -TU7e. M ■ /ME c/OPAS HtDSHE- Oa OE.PA2A 7E/-PAP>A//p /TA LOV 5LIM(Z. NUAkL &S.ČA: ?£T.VkA V/UEtfd kseAP/- a/A JpSAruT Pap/ca, p/e> ce/vT P L/HO L/-ŠČJAJA OAPl/ — -ZA/(O PRE-pn /JTAt-O TEST Pc>P,Uf A/A/VS/k/ PfZAPiA' , T/fc-PeeHAM) ToSEE- El/LOZA Tč/o/e^c- 5EOTA-o/r : vfco. STAPe- PČA/-M- T/K prišli ► < odšli TOZD NOVA Prišli: 1. 4.1985 KOKALJ Marija 1. 4.1985 KOSTEROV Vasilij 8. 4.1985 NEMANIČ Stojan 9. 5.1985 JAGER Iztok 13. 5.1985 BOKAL Anka DSSS Prišli: 6. 5.1985 LESKOVŠEK Branislav 15. 5. 1985 TEKAVČIČ Franc Odšli: 30. 4. 1985 SETINA Angela — upokojitev TOZD VOZILA IN SERVIS Odšli: 6. 5. 1985 SMRTNIK Izidor — JLA TOZD ZASTOPSTVA Prišli: 16. 4.1985 ŠEMROV Peter Ne ozirajte se za tujimi nevestami, ampak rešujte križanko! 18. 4. 1985 KUDER Tone 1. 5.1985 LAMPIČ Alenka 9. 5. 1985 RUPRET Vanda 20. 5. 1985 GALE Erna — pripravnica 23. 5.1985 STOJKOVIČ Sveto 27. 5.1985 BOGIC Zlatko Odšli: 22. 5.1985 SABOTHV Boris — invalidska upokojitev 3. 5. 1985 MAHNE Tomaž — JLA Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor: Drago Balažič (odg. ur.), Jana Černič, Jurij Černič (gl. in teh. ur.), Katja Krmelj, Brane Masten, Zvone Ogrinec, Franci Petkovšek, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova c. 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Jadran v nakladi 750 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.