Ni io [ Številka 11 - Leto XXII - 12. marec 1983 Sedanje ds sozd iskra »prejet letni načrt SOZD Iskra za leto 198 Q O V četrtek, 3. 3. je bilo 5. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra (vodila ga je podpredsednica delavskega sveta Darja Zahradnik), na kateri so naj-Prej potrdili sklepe prejšnje seje in poslušali informacijo o izvajanju in izvrši-,vi sklepov. Tako so ugotovili, da je bil dokončno sprejet samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v SOZD •skra. Ker samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za deli-tev sredstev za osebne dohodke v SOZD Iskra še niso sprejeli povsod, je DS Ponovno podaljšal rok za sprejemanje omenjenega samoupravnega spora-*utna do 30. aprila letos. točka je zajemala predlog let-Šgj Pfograma SOZD Iskra za leto L za uresničevanje ciljev in obvez-' in, .!2 samoupravnega sporazuma o tjlh plana SOZD Iskra za srednje-ČS.. ^dobje 1981—85. O tem sta L, J Zoran Polič in Štefan Perčič, svet pa je sprejel sklep, da L na poročilo delegatskega odbora (, :;°upravno usklajevanje planskih fe^entov za srednjeročno obdobje in sprejema letni program . Iskra za leto 1983 za uresniče- lezarnah. Tako je DS sklenil, da bodo v letu 1983 v skladu s 5. členom SAS združevali 18% ustvarjenih sredstev za reprodukcijo in ne več 25, kot je bilo doslej. Delavski svet je tudi sprejel predlog za pokrivanje izgub iz združenih sredstev rezerv SOZD Iskra za DO Iskra Delta irT dodelil iz združenih sredstev rezerv kratkoročni premostitveni kre- dit temeljnima organizacijama TOZD TGA Reteče (DO Široka potrošnja) in TOZD TTS (DO Elektrozveze). Predsednik KPO Anton Stipanič je nato obvestil delegate delavskega sveta, da je bil izvoljen v predsedstvo Zvezne gospodarske zbornice Jugoslavije in tako prevzel nove delovne obveznosti. Zato je delavski svet sklenil, naj se prične razpisni postopek za prosta dela in naloge predsednika KPO SOZD Iskra. Ob koncu zasedanja je delavski svet na predlog KOS imenoval odbor za proslavo dneva Iskre in predlagal delegata SOZD Iskra v DS TOZD Univerzitetni inštitut za klinično nevrofiziolo-gijo. Za delegata je predlagal Branka Mileka iz DO Kibernetika. D. Z. 0/ ciljev - 'n obveznosti iz samou->'J)2[Nga sporazuma o temeljih plana Iskra za srednjeročno obdobje RAZGOVOR S FABIJEM ŠKOPCEM 4> ■ 1-85 bss §fe OZD Iskra pooblašča odbor za dohodkovne odnose, H avnava in sprejme aneks k let-P^gramu SOZD Iskra, s katerim irr| ‘adi delitev OD v letnem pro-([.J1 z združenim dogovorom in da etno spremlja izvajanje dogovo- ^lednja točka dnevnega reda je za-vža Predlog višine združenih sredic® realizacijo prioritetnih investicij v 0 p83 ter združevanje sredstev za I Crne metalurgije v slovenskih že- ,,V članku, kije 19. februaija izšel v Iskrinem časopisu, sem poskušal opisati situacijo, v kateri trenutno Ket marcaie bila v Iskri Mikroelektroniki seja Izvršilnega odbora Splošnega 0 elektroindustrije Slovenije. Srečanje so delegati izkoristili tudi za informa-. _ ^elektronskih vezjih. Mgr. Ivo Banič je predstavil tovarno, ki so si jo poz- h’ \pr(y 0cib°ra tudi ogledali. Predvsem pa je bilo veliko vprašanj okrog načrtoga- 1 sir^}Vocinje ‘n pogojev dela v proizvodnji mikrovezij. Ker so bili delegati po ve-°hovnjaki, je bilo mnogo vprašanj, na katera pa so tudi dobili odgovore. M 1S), a seji glavnih direktorjev in razvojnih direktorjev delovnih organizacij nič) i.e b'Ia v petek, 4. marca, (vodil jo je predsednik KPO Anton Stipa-Dle ’.so bili v ospredju trije problemi, in sicer: gibanje zunanje trgovinske la Jaye v I5*4^ v prvem četrtletju letošnjega leta, vloga razvojne dejavnosti d Področju mikroelektronike v Iskri in vprašanje plačevanja soudeležbe QZn,h sredstev, namenjenih domačim dobaviteljem surovin. \tjjZaoan je trgovinski menjavi v prvem četrtletju letošnjega leta je poročal Ji)rilaj\ “esnik, ki je ugotovil, da izvozni rezultati tako v januarju kot v fe-r)u niso najboljši. Kljub tem ugotovitvam pa je poudaril, da so pa le rezultati izvoza na konvertibilno območje, če jih primerjamo z lansko- Ko v Iskri spričo težavnega gospodarskega položaja razmišljamo tudi o razpisu internega posojila, je seveda prav, da smo se zavoljo te zamisli obmiii na direktorja Iskrine interne banke Fabia Škopca, Id seveda najbolje pozna vse težavne finančno-dename probleme. Na vprašanje, kaj pomeni v sedanjem trenutku ob dejstvu, da padajo osebni dohodki, razpis internega posojila v Iskri, in čemu to prav zdaj, je Fabio Škopac odgovoril: smo in kakšne so obveznosti Jugoslavije do tujine. S tem v zvezi je tudi Jugoslavija sprejela izredno restriktivno kreditno-monetarno politiko, ki bo v letošnjem letu omejevala vse vrste plasmajev poslovnih bank. Po prvotnem predlogu smejo poslovne banke povečati svoje plasmaje maksimalno 12 % v letu 1983, kar bo glede na predvideni nominalni porast družbenega proizvoda izredno malo. Seveda iščemo v takem položaju tudi sami v Iskri različne načine, kako se v trenutni situaciji čimbolj prilagoditi in ustvariti pogoje za normalno poslovanje v letošnjem, pa tudi v naslednjem letu. Z eno samo akcijo se seveda položaj, v katerem smo, ne da rešiti. Potrebno je sprejeti več ukrepov. Predvsem mislimo, da imamo največ možnosti v tem, da zmanjšamo naše zaloge. Menimo, da je največ rezerv v zalogah. Te so v primeijhvi z letom 1981 porastle skoraj za 40%, kar je več kot je porastel celoten prihodek Iskre v letu 1982 v primerjavi z letom 1981. Nenf- *s^r'n uvoz Pa Je dejal, da je potekal v glavnem podobno kot v t||j( Casu lani in da v tem smislu v letošnjem letu še težav z uvozom repro-li? |etriala ni bilo. Dotaknil se je tudi vprašanja carinskih zalog in ugotovil, da |b|a„ a. 1981 nimamo več nobenega blaga na carini, medtem ko je še precej 1 ravh!.12 inskega leta, ki ga bo potrebno do konca tega meseca uvoziti oz. po-ah carinske dajatve. Jli d;Ne ^Skr'ne devizne soudeležbe do domačih dobaviteljev pa so ugotovi-I nere ,So jih do konca lanskega leta poravnali samo 60%, kar seveda vpliva na jpien ?° d°bavo domačih surovin za tekočo Iskrino proizvodnjo. Zato so da je treba čimprej plačati vse obveznosti devizne soudeležbe do tihtiiki' .dobavite|jev surovin, kot so to baker, železo, pločevina in različne ffINni 'Je' G,ede zahtev domačih dobaviteljev po devizni soudeležbi v le-#|nstr(rm letu, ki so seveda višje in zahtevnejše, pa mora Iskra zahtevati ? #i Zno devizno soudeležbo tudi od vseh tistih proizvajalcev v Jugoslaviji, fH ® aJujejo njene izdelke v finalizacijo svojih izdelkov. D.Ž. Te zaloge so dosegle ob koncu leta 1982 že 11.401 milijonov dinarjev. Seveda je na tako visoki porast zalog vplivalo tudi nestabilno jugoslovansko tržišče, inflacija cen, vendar kljub temu mislimo, da so le-te porasle čez normalne in racionalne potrebe. Znižanje zalog za, npr. 10 % bi Iskri prineslo izredne prihranke,tako njeni likvidnosti, kakor tudi porabi celotnega dohodka z zmanjšanjem obresti, ki jih za najete kredite za financiranje zalog moramo najemati pri poslovnih bankah. Drugi ukrepi, ki bi jih morali storiti v letu 1983, so še večje združevanje sredstev za investicije in povečanje stopnje samofinanciranja. V tem pogledu smo v letu 1982 dosegli določene uspehe, vendar smatramo, da tu nismo izkoristili vseh možnosti. Seveda smo razmišljali tudi o razpisu internega posojila kot možnosti za reševanje položaja, v katerem je Iskra. V pripravi je novi zakonski predlog, ki gospodarskim delovnim organizacijam nalaga, naj svoje zaloge pokrivajo z dolgoročnimi viri sredstev, sicer so investicijsko nesposobne. Iskri je ob koncu leta 1981 primanjkovalo cca 600 starih milijard dolgoročnih virov in seveda za pokritje teh zalog ne moremo pričakovati, da bomo dobili vse potrebne vire samo pri poslovnih bankah. Zato smo tudi razmišljali o razpisu internega posojila." Vedno mladi Marx ***************************************************** ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ < ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★fr*******************************-*******-**-************* V ponedeljek, 14. marca bo minilo natanko sto let od smrti Karta Marxa, velikega misleca, filozofa in človeka, ki je s svojim delom preobrnil svet in so revolucionarne posledice njegove misli nenehno prisotne že poldrugo stoletje ne samo v evropski, temveč tudi svetovni zavesti. Ko se danes oziramo na vlogo in pomen Marxti v svetovni zgodovini, v današnjem trenutku in tudi v perspektivah prihodnosti, ne moremo mimo osnovnega spoznanja: svet se je sicer v sto letih po njegovi smrti nedvomno zelo in mnogo spremenil, vendar pa vse to ni nič vplivalo na dejstvo, da je Marx danes bolj kot kdajkoli poprej nenehno prisoten med nami, je večno mlad in nenehno iz njega in njegovih spoznanj odkrivamo nova spoznanja in pobude za nadaljnje revolucionarno delo, kajti, po Marxovem mnenju, je treba svet, obstoječe razmere in vse nenehno spreminjati na bolje, ter imeti hkrati nenehno pred očmi človeka, ki se mora prebiti iz kraljestva nuje v kraljestvo svobode. Marksistična misel, oziroma marksistična dialektična metoda je danes zajela ves svet, z znanstveno resnostjo jo uporabljajoin vrednotijo tako ekonomisti kot zgodovinarji, politologi in ostali znanstveniki s področja humanističnih in tehniških ved, pa četudi niso s srcem in nazorom zavezani marksizmu in Marxu. Še več. Danes resno preučujejo in poučujejo marksizem tudi na zahodnih, kapitalističnih univerzah da o tretjem svetu in deželah realnega socializma sploh ne govorimo. Znani zahodni marksist Erič Hobsbavvn navaja v svojih razmišljanjih o odnosih med Marxom in zgodovinsko vedo tudi naslednje: »Spomnit bi vas rad na velikanski Marxov pomen in njegov velikanski vpliv na celotno zgodovinopisje. O tem vplivu ni nikakršnega dvoma. Prvič je danes veliko več zgodovinarjev, ki se imajo za marksiste kot kdaj prej, in sicer ne samo v socialističnih državah, kjer se je težko, če že ne kar nemogoče distancirati od marksizma, marveč tudi na Zahodu in v državah tretjega sveta. Tudi ne bi posebno poudarjal, da — če citiram nemarksista — se je v zadnjih desetletjih marksistom posrečil »\stop v ceh«, to jena univerze. Kratko malo bi citira! naslednje: v registru pregleda Georga Iggersa o »Novi zgodovinski vedi« v Evropi in Severni Ameriki iz leta 1978, je večkrat omenjen Marx kot Leopold Banke in Max Weber, da o drugih sploh ne govorim: in če se ne motim, sem naštel vsaj 55 imen marksistov, ki so mi znani.« In če je po Marxu »v anatomiji človeka ključ za anatomijo opice« in dalje, da »ni človekova zavest tista, ki odloča o njegovi biti, marveč nasprotno, njegova bit odloča o njegovi zavesti,« smo samo z dvema velikima Marxovima spoznanjema potrdili njegovo dialektiko in mišljenje, ki je tako usodno in še usodno vpliva na vse sedanje in prihodnje človekove tokove, torej tudi tokove naše zgodovine. Marx oz. marksizem ni bil nikoli in ni tudi danes nikakršna dogma, je napotilo, vzpodbuda in spoznanje za doumevanje, obvladovanje in usmerjanje sedanjih in bodočih tokov našega dela in življenja, o čemer najbolje priča tudi naše samoupravljanje, ki sta ga na Marxovih temeljih razvila, uveljavila in potrdila Tito in Kardelj ter tako prispevala pomemben delež sodobnemu' marksizmu in razvoju družbenoekonomskih odnosov. V Marxu in njegovem delu se je tako zbralo, nakopičilo in osredotočilo prav vse, kar je bil ustvaril človeški um od antike do danes, vsa tista žlahtna znan--stvena, umetniška in filozofska spoznanja, iz katerih je znal Marx ustvarjati nove vizije in nove svetove na trdni, dialektični zgodovinski podlagi in tako postal neusahljivi vir navdiha, spoznanja in revolucionarne želje po spreminjanju, pri čemer se napaja tudi naš marksizem in seveda Zveza komunistov Jugoslavije, ki prav z Marxovo pomočjo v teh hudih trenutkih lahko premaguje, presega in spreminja obstoječe stanje in osvobaja našega delavca — sa-moupravljalca. In tudi v tem je veličina Marxa in njegovega dela ob stoletnici njegove smrti. * Dušan Željeznov S tem ste pravzaprav že odgovorili tudi na naše drugo vprašanje, kaj bi pomenilo posojilo zdaj za Iskro in v bodoče. Zanima nas, kakšne postopke predvidevate, da se bodo delavci zares lahko odločili za ali proti internemu posojilu? „Razpis internega posojila Iskre bi bil po naših ocenah upravičen, če bi z njim zagotovili vsaj 50 starih milijard vpisa. Seveda razmišljamo, da bi razpis posojila raztegnili na dobo dveh let in □i se posojilo vpisovalo v štiriindvajsetih obrokih. Zavedamo se pač, da smo v letu 1983, ko pričakujemo nadaljnji padec osebnega standarda, vendar bi tako posojilo Iskri ustvarilo določeno socialno varnost, in omogočilo vsaj minimalno investicijsko dejavnost predvsem v izvozno usmerjene projekte, ki bodo zagotavljali največje pozitivne devizno-plačilne učinke. Taki projekti so namreč pogoj za nadaljnje uspešno delo Iskre. Seveda bi to posojilo, ki bi ga morali razpisati za celotno Iskro, bilo popolnoma na prostovoljni odločitvi vsakega delavca, vendar pa bi v tako posojilo šli samo pod pogojem, če bi na podlagi ankete, ki jo mislimo v teku tega meseca opraviti v Iskri na nekem dovolj reprezentativnem vzoru, dobili vsaj zelo večinsko pozitivno mnenje za razpis tega posojila. Pri tem bodo seveda končno odločili o internem posojilu Iskrini delavci sami." D. Ž. •******************************************************************)<.^,+jf^++^4^^+^+^+++^+^^)t.+^+++++++^^^^^^^++^^^^^^+^^+j<.jf^********************************* c \ Komunist mora biti zgled Centralni komite ZKS je na svoji VI. seji (bila je v ponedeljek, 7. marca), sprejel tudi stališča in sklepe, ki naj prispevajo k uresničevanju družbene vloge zveze komunistov in njeni idejni in akcijski usposobljenosti. Med temeljnimi ugotovitvami — na osnovi dvomesečne javne razprave v veliki večini osnovnih organizacij ZK — je, da komunisti v glavnem pravočasno oblikujejo stališča za akcijo. Prave rezultate pri spreminjanju odnosov in razmer pa dosegajo le tam in tedaj, kadar in kjer jih sprejemajo po demokratičnih poteh, na podlagi marksistične analize razmer, razpoloženja delavcev in kjer hkrati opredeljujejo tudi način uresničevanja in odgovornost komunistov za delovanje v političnem sistemu, med samoupravno in politično or ganiziranimi delovnimi ljudmi. Posebna točka je posvečena zgledu in liku komunista, ki mora z osebno poštenostjo, delovno zavzetostjo, znanjem, močjo argumentov, kulturo dialoga, borbenostjo, samokritičnostjo in kritičnostjo uveljavljati stališča zveze komunistov. Pospešeno moramo ustvarjati možnosti, je zapisano v dokumentu, da bo v politično delo vključen najširši krog ljudi, in se boriti zoper utvare, da lahko zveza komunistov sama — namesto organiziranega in enotnega delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov — zagotavlja in nosi odgovornost za uveljavljanje in razvoj socialistične samoupravne družbe v smer svobodno združenih proizvajalcev. Del stališč in sklepov zavezuje komuniste, ki morajo: — zagotoviti stalen in kakovostnejši sprejem v ZK; zlasti delavcev, ki ustvarjajo presežno vrednost in kmetov; — nenehno se idejnopolitično usposabljati za aktivno delovanje v sistemu, konkretni programi pa morajo temeljiti na dokumentih Kraigherjeve komisije — dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije; — sestanek osnovne organizacije in organa ZK uveljaviti kot dogovor za akcijo komunistov v socialistični zvezi, v samoupravnih organih, delegacijah, v drugih družbenopolitičnih organizacijah, hkrati pa kot obliko za preverjanje (ne)opravljenih nalog; — uveljaviti vse oblike povezovanja, ki jih omogoča statut ZKS. zlasti stalne akcijske in problemske konference; — utrditi vlogo aktivov komunistov —delavcev, neposrednih proizvajalcev in drugih aktivov, svetov ZK v krajevnih skupnostih, uličnih in hišnih aktivov ZK. Poudarjena je tudi zahteva, da morajo na prihodnjih programsko-volilnih konferencah povsod zagotoviti, da bodo v občinske komiteje in sekretariate osnovnih organizacij izvoljeni tisti komunisti, ki uživajo največji ugled med delavci in občani. '-------------------------------------------------------------------J Iskra potrebuje več izvoznih komercialistov Iskra Commerce v zadnjem času z razpisi išče več izvoznih komercialistov. O tem smo se pogovarjali s Petrom Cudermanom, pomočnikom direktorja za izvoz v TOZD Zunanji trg. Iskra Commerce želi dodatno zaposliti več izvoznih komercialistov; aU je to upravičeno v obdobju stabilizacije in zmanjševanja administracije? Nenehija strmo povečevanje izvoza je pogoj za uspešnost in nadaljnji razvoj Iskre. Letos zopet povečujemo plan izvoza za preko 20% na skupaj 250 milijonov dolarjev. Za mednarodno trženje programa, kakršen je Iskrin, je po izkušnjah potreben povprečno po en samostojen nosilec posla na vsaka 1—2 milijona dolarjev izvoza. Če pa seštejemo samostojne nosilce poslov v poslovnih enotah v tujini in doma v Iskra Commerce, smo še daleč od tega povprečka. Poleg tega je mednarodno trženje Iskre zelo razdrobljeno. V planu za leto 1983 imamo 756 postavk (skupine izdelkov po deželah) s povprečno vrednostjo samo 368.000. dolarjev. Nestvarno bi bilo pričakovati, da more v povprečku samostojen nosilec poslov obvladovati več kot 5—6 takšnih poslovnih postavk — in tudi s tega vidika nas je premalo. Tudi zato smo v Iskri premalo agresivni pri iskanju in razvijanju novih poslov, ki v začetku prinašajo le malo naročil, ter premalo vztrajni in natančni pri vzdrževanju, nadaljevanju in razvijanju obstoječih poslov. Zadostne strokovne zmogljivosti so predpogoj za uspešno mednarodno trženje, kar je pač temelj vseh stabilizacijskih prizadevanj v Iskri — po načelu, da moramo racionalno trošiti, predvsem pa več ustvarjati. Kakšno delo čaka izvozne komercialiste? Ali bodo porabili mnogo svojega časa za administracijo? Kot sem že dejal, gledamo v izvoznem komercialistu osnovnega samostojnega nosilca poslov v mednarodnem trženju, se pravi tržnega strokovnjaka, ki samostojno pridobiva posle ter jih spremlja in izvaja, seveda vključno s skrbjo za plačila. Za Iskro je značilno mednarodno trženje med organizacijami (podjetji), to pa terja tesno in trajno sodelovanje med organizacijo, ki dobavlja in organizacijo, ki nabavlja. V obeh organizacijah pri sklepanju in izvajanju poslov sodeluje cela skupina posameznikov iz raznih delov organizacije. Naloga mednarodnega tržnika — izvoznega komercialista je usmerjanje in usklajevanje odnosov in odločitev obeh skupin. To pa pomeni, da mora odlično poznati lastno organizacijo in tujo organizacijo, ki ji prodaja. Vse to pomeni, da je delo izvoznega komercialista predvsem samostojno, da Delavski svet ISKRA —SOZD Elektrokovinske industrije, n.sol.o. Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje po sklepu 5. zasedanja z dne 3. 3. 1983, v skladu z določili 77. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in 70. člena Statuta SOZD Iskra prosta dela in naloge predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za 4 leta. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo — da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da so sposobni voditi in organizirati delo — da imajo moralno politične vrline — da obvladajo najmanj enega izmed svetovnih jezikov — da imajo registracijo za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati naslovijo v 15 dneh po objavi (v Delu) na naslov: SOZD Iskra — sekretariat DS, Ljubljana, Trg revolucije 3/12 z oznako »Za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeVh izbiri. terja obilo osebne pobude in dobro pregledno znanje o zmožnostih Iskre, o potrebah in načinu poslovanja odjemalcev ter o pogojih poslovanja v tuji deželi. Vsak izvozni komercialist trajno obdeluje določen krog odjemalcev in deluje v okviru enega izmed devetnajstih izvoznih sektorjev v TOZD Zunanji trg- Normalno je, da si svoje delo po vsebini in času deli na tri približno enakovredne dele. Prvi je delo z odjemalci, predvsem v tujini; drugi je delo z organizacijami dobaviteljicami v Iskri; tretji je delo v izvoznem sektorju, zlasti pri usmerjanju izvedbe tekočih poslov, pripravi ponudb, nadzoru plačil in podobno. Še besedo o tako imenovani administraciji. Izvozni komercialist po delitvi dela v Izvozu ni neposredni izvajalec tekočih poslov po dokumentarni plati, seveda pa mora poročati o svojem delu in poslovnem področju, sodelovati pri načrtovanju izvoza, sestavljanju poslovnih pogodb in podobno. Povejte nam še, kakšne sodelavce si predvsem želite kot izvozne komercialiste? Predvsem dobre in podjetne Iskraše, ki imajo korenine in vsaj nekaj izkušenj v Iskri — čeprav so dobrodošli tudi sodelavci od drugod. Čaka jih dinamično, zanimivo, vendar zahtevno delo, v kakršnem smo najuspešnejši v mlajših letih in v zgodnejši srednji starosti. Ker bodo predvsem delali s tujimi odjemalci,jnorajo znati vsaj en tuj jezik; še kako zaželjeni so poleg prevladujočih trgovskih jezikov tudi pri nas manj običajni — arabščina, španščina, skandinavski jeziki, portugalščina — ali pa vsaj volja in nagnjenje do učenja jezikov. Ni napak, če ima novi sodelavec že kaj izkušenj v trženju — vsekakor pa skrbimo za dopolnilno izobraževanje (tečaji za registracijo, ZTšola Iskre,periodični seminarji) poleg izkušenj, ki si jih bo sam nabiral pri delu. Pri nagrajevanju skušamo v širših merilih Iskre in družbe primerno spodbujati samostojne nosilce poslov v mednarodnem trženju. Vsaj tako pomembno pa je zadoščenje ob raznolikem in dinamičnem delu s svetom. Z vsakim interesentom se seveda podrobno pogovorimo o delu in možnostih. T. M. V IEZE so lani dobro prodajali, za letos pa kaže slabše Iskra Industrija elementov je lansko poslovno leto zaključila z lepimi proizvodnimi in ekonomskimi rezultati. No, ta podatek je sicer razveseljiv, vendar ne kaže sedeti na lovorikah. Zato smo vprašali vodjo komerciale v IEZE Avgusta Bregarja, kaj sodi o lanski prodaji in letošnjih prognozah. »Z lanskim letom smo komercialisti v Industriji elementov kar zadovoljni, zlasti s prodajo na domačem trgu, nekoliko slabše pa je bilo na svetovnih trgih. Naša delovna organizacija jc lani izpolnila proizvodni program s 100%. Kot rečeno, smo na domačem trgu dobro prodajali, pri izvozu pa smo ostali 20% pod načrtom. Klirinški izvoz smo realizirali v celoti, na konvertibilnem trgu pa je prišlo do izpada. Naj povem, da bi bili sicer tudi na konvertibilne trge lahko izvozili več. Žal pa so bila naročila neugodna. Pri nekaterih elementih je bilo naročil preveč in jim nismo mogli slediti zaradi premajhnih zmogljivosti, za druge pa je bilo naročil premalo. Zlasti je bilo premalo naročil za elektrolite, keramične kondenzatorje, magnete in specialne elemente. Dovolj naročil smo imeli za izvoz diod, uporov, potenciometrov in feritov. Tu smo tudi izpolnili in presegli izvozne načrte.« Letošnji start pa je mnogo slabši od lanskih rezultatov. Žlasti se kaže zastoj v proizvodnji domače elektronske in elektroindustrijein zato je tudi na domačem trgu manj zanimanja za nakup elementov. Finalisti so zelo oprezni pri naročilih. Tako je v Ei Niš pa v Gorenju in še kje. Tudi izvoznih naročil je manj. Zato so v januarju izvozili namesto načrto-(Nadaljevanje na 3. strani) POTREBE PO SODELAVCIH V I Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v likj' J | f tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnova11® ^ nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 8^ členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali spro#f ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoj1' ti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostal'* Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in naloge.^; glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vsa potrebo, ki bodo prispele k m"’ do vključno vsakega ponedeljka. , Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucija* Ljubljana, Šil, telefon 213-213, int. 21-25. ISKRA COMMERCE, TOZD Zunanji trg 1. Izvozni komercialisti (več mest) Naloge: registracija tržnih potreb, izbiranje povpraševanj in njihovo usklajevani1 j z dobavitelji, sestavljanje ponudb; vodenje izvoznih poslov in njihovo zaključevanj6,1 sodelovanje pri pripravi dokumentacije za pridobivanje izvoznih dovoljenj, odprem11 blaga in carinjenje; obdelava posameznih kupcev in izdelava poročil za pripravi planov na višjem organizacijskem nivoju; razčiščevanje reklamacij in spornih zadevs| kupcem Pogoji: VS ali VŠ izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, 1 do 5 let delovnih izkf’J šenj, aktivno znanje tujega jezika, ZT registracija (lahko pridobi ob delu). Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Commerce, kadrovska služba, Topniška 58, Ljubljana. ISKRA AVTOMATIKA — TOZD TOVARNA ORODIJ Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: 1. REZKALCA Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj poskusno delo 60 dni] 2. ORODJARJA (dva delavca) Pogoji: orodjar. 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni 3. STRUGARJA Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj poskusno delo 60 dni h«st 4. BRUSILCA za ploskovno brušenje (dva delavca) Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni 5. TEHNOLOGA KONTROLE Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni 6. VODJO KONSTRUKCIJE Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno šNe K . spe’ 'OH,e °ran odni) delo 9(1 dni Delo je za nedoločeni čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave zdokazili poš" Ijitev 15 dneh na naslov: Iskra Avtomatika, TOZD Tovarna Orodij, Stegne 15. Ljubljana. ISKRA — AVTOELEKTRIKA — NOVA GORICA, TOZD Komerciala Nova Gorica. oddelek II. vgradnje, Celovška 91, Ljubljana 1. SS VODJA SKLADIŠČA IN ODPREME Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri — 4 leta delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave 10 dni. Rok obvestila 10 dni po opravljeni izbiri. Pismene prijave, z dokazili, pošljite na naslov ISKRA — A VTOELEKTRIKA — Nova Gorica, TOZD Komerciala, oddelek prodaje II. vgradnje. Celovška 91, Ljubljana.: ISKRA — ŠIPO— DSSS, Škofja Loka 1. POMOČNIKA DIREKTORJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA PODROČJA V delokrogu dela bodo naslednje naloge: — vodenje finančno računovodskega področja — vodenje posebne finančne službe — finančno planiranje — devizno financiranje Pogoji: Visoka strokovna izobrazba, diplomirani ekonomist. Zahteva se 5 let delovnih izkušenj pri vodenju organizacijskih enot s področja računovodstva in financ ter aktivno znanje tujega jezika. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni. Rok obvestila je 15 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o. Škofja Loka, Titov trg 3a DSSS — Kadrovska služba. Prejšnji leden so bili na delovnem obisku v novogoriški Iskri Avioelekirikipredsl^. idk KPO SOZD Iskra Anion Slipanič, njegov pomočnik Pavle (jantar in preilsed"1* ijQ sindikata Janez Kern. Poleg glavnega direktorja Avtoelektrike Petra Mivška z ""m mestnikom in pomočniki, so se razgovorov udeležili predstavniki vseh DPO na DO, TOZD in DSSS, predstavniki samoupravnih organov, lUrektorji TOZD, vodi' sektorjev ter predstavniki novogoriškega gospodarskega življenja. Osrednja te"111 iry razgovorov je bil aktualni položaj Avtoelektrike s poudarkom na medsebojnih otw" sih. Anton Slipanič je obširno spregovoril tudi o poslovanju SOZD Iskra v lanska'' |a letu in zaželel kolektivu se nadalje delovnih uspehov. Njegov obisk je bil namreč «('1 slovo, saj bo odšel na opravljanje novih delovnih dolžnosti. Glavni direktor Pal{, Mivšek je v imenu vseh prisotnih zaželel Antonu Stipaniču mnogo delovnih uspo' na novem delovnem mestu. Pred tem delovnim sestankom so vodilni delavci SOZ" Iskra obiskali tudi predsednika novogoriške ''kupščine Zorka Debeljaka, kjidl tekla beseda o vlogi in mestu Iskre A vtoelektrike v novogoriški občini. Razgovore1' so prisostvovali tudi predstavniki DPO novogoriške občine, gospodarske zbornic1' medobčinskega sveta Zt\ in sindikata. ihl im Iskrt z 8» )tovf tzli' Be-J v IEZE so lani dobro dodajali, za letos pa (aže slabše >ih (Nadaljevanje z 2. strani) 1,2 milijona dolarjev le za 850 1 lisfti ’z milijona dolarjev le za »ou ',e n;| c dolarjev. To pa pomeni, da so že )r Samem začetku pod načrtovanji, ^ uvideli pa so, da bodo letos v IEZE il °zili 30 % več kot lani. Pri tem pa je zaskrbljujoče, da je manj naročil Seveda ne smemo pozabiti, da imajo tudi v elementih težave pri izvozu. Pomanjkanje materiala, domačega pa tudi uvoženega dela določeno negotovost in predvsem nesolidnost dobav. Težko se je držati rokov za dobavo elementov, če proizvajalec ne more delati po začrtanih programih in dogovorjenega asortimenta. Zato pa so tudi kupci bolj oprezni pri naročilih. V IEZE pričakujejo, da bo Iskrina zunanjetrgovinska mreža postala še učinkovitejša in da bo dala vse od sebe, da bi lahko izpolnili vi- soko zastavljene izvozne cilje. Ob vsem tem pa Avgust Bregar meni, da je treba računati s tem, da prva četrtina poslovnega leta nikakor ni vzorčna. Sredi leta in zlasti v drugi polovici leta se tempo proizvodnje in-s tem povpraševanja poveča ih tudi v IEZE pričakujejo, da bo tudi letos tako, kot je v običajnih letih. Vendar pa je treba imeti pred očmi tudi dejstvo, da je leto začeto pod načrti in, da bo treba marsikaj še nadoknaditi. Treba je reči tudi to, da je IEZE, kot velik izvoznik, izvozi prek polovice svoje proizvodnje, močno odvisna od izvoza. Zadnji čas se sicer kaže določena poživitev gospodarstva, zlasti v ZDA, vendar bodo to občutili naši izvozniki šele po nekaj mesecih. F. Kotar ŠE O POSLOVANJU 1C V LANSKEM LETU Zaloge, terjatve, investicije, poslovni rezultat O tržnih uspehih Iskre Commerce ter o problematiki, s katero se je ta kolektiv srečeval lani na domačem in svetovnem tržišču, smo že pisali v prejšnji številki našega tednika. Tokrat namenjamo več pozornosti vprašanjem zalog, terjatev, investicij, kadrov ter seveda poslovnemu rezultatu. [) dni 0 dni usno usno poš- -juh- Bn egar. Pri tistih elementih, za katere je . ^ani veliko povpraševanje. Ob tem ror’61 n' zanimanja za magnete, elek-^Qlte in keramične kondenzatorje. rarno pa vedeti, da recesija na za- Mnih trgih, zlasti proizvajalcem za- ne in druge elektronike vse bolj i vn^uje proizvodnjo. Tako je v Itali- >,N, ‘heč. ng. emčiji in ZDA, tja pa IEZE izvaža V temeljnih organizacijah Iskre Commerce so se zaloge v lanskem letu povečale kar za 60 % in je znašala njihova vrednost več kot milijardo dinarjev. Z največjimi zalogami so se ubadali v servisni temeljni organizaciji, prekoračitve načrtovanih zalog pa so imeli tudi v vseh ostalih TOZD. Glavni vzroki za tolikšno povečanje zalog so predvsem v njihovem prepočasnem obračanju, v večji inflaciji cen, v desortiranosti blaga in rezervnih delov in, nenazadnje, v kampanjskih dobavah. Nič manj problematične kot zaloge so bile v lanskem letu terjatve, seveda ^ARcu na rob tonske še premalo Uveljavljajo svoje interese A — iblja- l deri anc ivez |v Na pobudo Sveta za družbe-no-ekonomsld in politični položaj žensk pri OK SZDL Ljubljana-Center so sklicali sekcijo na temo družbeno-ekonomski in politični položaj žensk danes. vodno besedo je imela mag. Mir-a Ule, ki je spregovorila o družbe-^fconomskem položaju in politični 'jfiosti žensk na Slovenskem. Pou-.,' 5 je, da so vprašanja družbenega 0Zaja žensk in njene enakopravne ,,Pev družbi in družini ene najbolj pe-j Problemov sedanjega trenutka. a=a Problema še vedno ne obravna-0 kot del razrednega vprašanja, če-’ vsebuje specifično problematiko. J Za enakopravnostr žensk je torej kakor boj za uveljavitev žensk v jo" Porah družbenega in družinskega 7nja. T-cprav je v slovenskih razmerah za-5 er,ih kar 44,8% žensk pri čemer jih . % dela v gospodarstvu vendar javljamo, da še vedno v visokem Q,ku v nizkoakumulativni, delov-intenzivni dejavnosti, ki imajo ilj.,ne odhodke komaj na ravni repu-ic,kega povprečja. Tudi ta podatek do ^.e mere opozarja na določeno di-7'nacijo glede na zaposlenost na In^0, je govorila o družbenopolitični jjtožiranosti žensk v naši družbi, je j|j,e,0va ugotovila, da so velike tudi ra-Le v angažiranosti znotraj ženske pobije. Pri tem je opozorila na mnogo j° družbeno politično aktivnost za-‘en'h žensk v primerjavi z nezapo-j|allr|i ženskami. Ob koncu je pouda-,r ’ da mora ženska sama spremeniti L !cionalno predstavo o sebi, svoji Si v družbi, da bi se dejansko lahko ^-tala. Seveda pa bo moral tudi ki vzeti žensko kot enakovredno anerk° Neb edsu<';' SO/p na vseh področjih življenja 71?- Ob tem pa se odpira eden te-g lHih problemov socializma sploh, /sečilih j. reč, kako prenesti socialno revolu-(i : H11'. 0 S Področja globalnih družbenoeko-skih razmer v posameznika, kakp >, vodj1 ,j ot°viti vzporednost razvoja osebno-ia tei"11 jrh medsebojnih odnosov z razvojem tod"0' y družbenoekonomskih odnosov. nske"'.^ . razpravi so udeleženke ugotovile, reč :r,v,e.riske še vse premalo na vseh po-• Ped1 |t |*h delovanja uveljavljajo svoje in speli1’1 en,v ne interese. Vsekakor bi morale Ke aktivneje delovati na družbeno- ’ Inl1 - v kje e d ;a7nem področju in tako tudi več mirt"' ahi,evat' °d družbe. To pa bi, seveda, tonid1, aresničile le, če bi več dajale tudi Vida Tomšičeva je v svoji razpravi razširila temo sekcije in jo povezala z mednarodnim obeležjem. Poudarila je, da ženske delujemo v svetu, ki se bori za spremembo odnosov v njem. Še vedno v svetu ni jasno, kako obravnavati vprašanje ženske, ali smo namreč sposobni žensko sprejeti kot samostojen, enakovreden subjekt, ali pa jo še vedno štejemo za objekt. Še enkrat je poudarila, da je žensko vprašanje del razrednega vprašanja in da je razrednost ženskega vprašanja pogojena z obvladovanjem dohodka. Pri nas smo namreč, kot kaže, zastali na poti prisvajanja dohodka. Delavec še vedno ne obvladuje celotnega dohodka, še vedno ne ve, kako se zadolžujemo, kako smo bili zadolženi in tudi ne, kako bo z dohodkom jutri, zato bi bilo potrebno na tem področju zagotoviti večjo, popolno samoupravnost. To pa bo, seveda, mogoče, če bomo imeli kompletno informacijo, tako, ki - bo vsebovala tudi informacijo o bančnem sistemu. Samo prava informacija pa nam v delovni organizaciji in krajevni skupnosti lahko pomaga k resničnemu samoupravljanju. Med razpravljalkami je zanimivo odmevala razprava mag. Danice Štiglic, ki je poudarila, da je ženska mnogokrat sama kriva neenakopravnega položaja v svoji delovni sredini pa tudi v širši družbi. Ženske še vedno premalo skrbi posvečajo svoji izobrazbi in uveljavljanju, čeprav za to ni nobenih formalnih ovir. Dejstvo je, da se ženska lahko popolnoma enakopravno uveljavlja na vseh področjih seveda, če je za to sposobna, odgovorna in ne nazadnje zavedajoče se same sebe kot enakopravnega subjekta našega združenega dela. Razprava je izzvenela v ugotovitev, da, četudi smo v času zaostrenih gospodarskih razmer, vendarle moramo izhajati iz dejstva, da smo mnogo bogatejši, tako glede znanja kot tudi materialno v primerjavi s preteklimi obdobji, jasno nam mora biti le, kaj hočemo doseči in se temu cilju ustrezno tudi organizirati. Celotna razprava je pokazala, da družbenopolitični položaj žensk ni vprašanje, ki bi ga lahko obravnavali samo zase, ampak gre ob njem tudi za osvobajanje človeka, in za preseganje ovir, da bi dosegli take družbenoekonomske odnose, kakršne imamo zapisane v ustavi in zakonu o združenem delu. Takšnih delovnih srečanj ob osmem marcu hi bilo gotovo potrebno še več in ne samo ob osmem marcu. Mak pa je treba ob tem takoj dodati, da se tako s vprašanjem zalog kot terjatev v Iskri Commerce srečujejo že vrsto let. Ob koncu lanskega leta so kupci dolgovali Iskri Commerce 4,375 milijona dinarjev. Še dosti bolj zgovoren je podatek, da so bile te terjatve za več kot polovico višje od načrtovanih. Najvišje terjatve ima Iskra Commerce do kujDcev v tujini, saj znašajo kar 3,810 milijona dinarjev. Največ dolžnikov ima pri tujih kooperantih in posrednikih za izvoz, nekaj manj pa je terjatev izredne prodaje. V Iskri Commerce že nekaj let ugotavljajo, da so na področju likvidnosti precej nemočni. Za lani so si začrtali vrsto nalog in ukrepov, ki naj bi jim omogočili predvideno rast dohodka. V letnem programu so zato na prvo mesto uvrstili pospešeno in sprotno izterjavo zapadlih terjatev. Te naloge pa niso uresničili in trdijo, da je položaj celo slabši. Eden osnovnih problemov za takšno nemoč pri izterjavi dolgov je neučinkovit informativni sistem, sistem, ki bi nudil tekoče podatke o stanju terjatev do kupcev. V Iskri Commerce, pa ne samo v njej, vidijo rešitev le v nakupu sodobnega računalnika. Investicijska dejavnost v Iskri Commerce je bila v minulem letu v znamenju dokončevanja začetih investicij in le malo denarja je šlo za nakup opreme. Lani je naša tržna organizacija porabila za naložbe približno 125 milijonov dinarjev. Od tega je odpadlo na dograditev Centralnega tehničnega servisnega •obrata v Ljubljani-in za preureditev Servisa v Nišu dobrih 111 milijonov. Ne bo odveč podatek, da so se cene gradbenega materiala lani povišale za tretjino in da so že tako pičla investicijska sredstva delno porabili tudi za kritje podražitev. V Iskri Commerce je bilo ob koncu lanskega leta zaposlenih 2107 delavk in delavcev. Povprečni čisti osebni dohodek je znašal skoraj natanko 16.000 dinarjev — najnižji, 13.851 je bil v TOZD Prodaja, najvišji 18.827 pa v Marketingu. Iskra Commerce je v letu 1982 dosegla fakturirano realizacijo v višini nekaj manj kot 15 milijard dinarjev. To je kar za četrtino več kot leto prej, letni načrt pa so uresničili 94 %. Zadovoljiva je bila tudi rast celotnega prihodka. Bil je za dobro četrtino višji kot ob koncu leta 1981 in je znašal 15 in pol milijarde dinarjev. Mnogo manj pa so lahko v Iskri Commerce zadovoljni z rastjo materialnih stroškov, ki so se povečali za dobro tretjino. Po obračunu porabljenih sredstev, znaša doseženi dohodek približno poldrugo milijardo dinarjev, po odštetju številnih dajatev in obresti za najeta posojila pa je Iskri Commerce ostalo le za 3 % več čistega dohodka kot je načrtovala. S takšnim poslovnim rezultatom so le delno zadovoljni. Zbrali so potrebna sredstva rezerv ter poravnali skoraj vse obveznosti iz poslovnega sklada, skoraj nič pa jim ni ostalo za lastna sredstva v obratne namene. Prav zato ostajajo tudi v letošnjem letu v Iskri Commerce najpomembnejše naloge: izboljšanje likvidnostne situacije, sortiranost proizvodnega programa in jasno — čim-večjo realizacijo izvoza — predvsem na konvertibilno območje in s tem v zvezi zagotavljanje potrebnega reprodukcijskega materiala. LD ŠIROKA POTROŠNJA Članski sestanki sindikalnih organizacij — priložnost za akcijske dogovore Pretekli teden v Široki potrošnji bi skorajda lahko označili za teden članskih sestankov osnovnih sindikalnih organizacij. Zvrstili so se namreč kar v treh temeljnih organizacijah: v petek, 4. marca, so imeli članska sestanka v temeljni organizaciji Raziskovalni institut v Ljubljani in v TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč. V soboto, 5. marca, pa še v idrijski temeljni organizaciji Montaža. Letni sindikalni sestanek v TOZD Raziskovalni inštitut. TOZD RAZISKOVALNI INŠTITUT V LJUBLJANI Najmanjša in najmlajša temeljna organizacija v Široki potrošnji (priključena je bila leta 1981) še vedno nima takega mesta in pomena, kot bi v današnjem času pričakovali. Tako so na članskem sestanku ugotavljali, da v nekaterih tozdih Široke potrošnje nanje še vedno gledajo z nezaupanjem, da jim ne poverjajo toliko dela, kot bi ga zanje lahko opravili. Vse preveč je še prisotna miselnost, ki so se je v temeljnih organizacijah navzeli v času, ko je bilo do novega znanja, tehnologije ali programa najlaže priti z nakupom licenc. Morda se prav tu kaže še vedno mačehovski odnos do domačega znanja, morda je miselnost, da je edino pravilno zgolj tisto, kar je varno zaprto znotraj ograje TOZD še vedno prevla-rhiinča? Resnice ie verietno nekai v vsaki od teh trditev. Najbolj pa jo na svoji koži občutijo prav v Institutu, kjer morajo dohodek vse prepogosto ustvarjati izven široke potrošnje. Za to pa skorajda ni opravičila — še posebej zato, ker prav v temeljnih organizacijah, kjer imajo največ preglavic s proizvodnim programom, skoraj »ne čutijo« potreb po sodelovanju z razvojniki iz Instituta! 1 Sicer pa so na članskem sestanku ugotavljali, da so imeli v preteklem letu živahno družbenopolitično in samoupravno aktivnost, saj so morali sprejeti vrsto samoupravnih aktov, veljavnih v Široki potrošnji. Glede nalog se v primerjavi s preteklim letom letošnje zadolžitve niti ne spreminjajo. V ospredju bo seveda spremljanje gospodarjenja (četudi raziskovalni, so delavci v Institutu v enakem gospodarskem položaju kot delavci v ostalih temeljnih organizacijah!), poskušali pa bodo reševati tudi stanovanjske probleme. Ker je kolektiv mlad in maloštevilen (24 zaposlenih) pa to ne bo preprosto — sredstev za stanovanjske namene je malo, prošenj pa veliko! Članski sestanek sindikata v TOZD TGA. TOZD GOSPODINJSKI APARATI, RETEČE Članski sestanek sindikalne organizacije v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah je bil zaradi varčevanja organiziran po delegatskem načelu. Na sestanku so pregledali delo sindikata v preteklem letu, se dogovorili za letošnje smernice za delo in ustanovili nov operativni sindikalni organ zaradi eko-nomičnejšega in bolj učinkovitega dela sindikata. Temeljna organizacija iz Reteč ima v vasici Azanja v bližini Smederevske Pa-lanke obrat, kjer tudi deluje samostojna osnovna organizacija sindikata. Znotraj temeljne organizacije je zato bila ustanovljena konferenca, na letošnjem članskem sestanku pa *o poleg izvršilnega organa konference izvolili še predsedstvo. To je bilo zaradi učinkovitosti dela nujno, saj zaradi domala treh desetin ljudi sestankov ni bilo mo- goče voditi demokratično, jedrnato, pa tudi problematiko je bilo zelo težko sproti reševati. V novem organu — predsedstvu — so zato poleg predsednikov vseh sindikalnih komisij še predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik. Letošnje delo sindikata bo v dobršni meri temeljilo na ugotovitvah iz lanskega in prejšnjih let. Letos je predvsem v ospredju zahteva po uveljavitvi načela nagrajevanja po delu. Sindikat meni, da bo izrednega pomena nagrajevanje na osnovi razvida del in nalog. Na članskem sestanku je bila večkrat poudarjena zahteva, da je potrebno združiti vse sile v temeljni organizaciji, da bi pričeli boljše in uspešnejše gospodariti. Za to pa bo treba še mnogo naporov pri utrjevanju samoupravnega sistema, pri krepitvi discipline v temeljni organizaciji, saj sta letošnji gospodarski načrt in plan tozda za prihodnje leto izredno zahtevna. V okviru sindikata je tekla razprava tudi o vprašanjih družbenega standarda,, kjer so opozorili tudi na možnosti za sodelovanje z OO ZSMS. (Nadaljevanje na 4. strani) I f RAZGOVOR Z INŽENIRJEM ALOJZOM TOMCEM IZ DO ZORIN TOZD BIRO ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING. Analiza vrednosti v inovacijski dejavnosti Uspešen razvoj Iskre je bil vse od njenih začetkov omogočen posebej s tem, ker so njeni delavci znali sproti vgrajevati v njeno proizvodnjo svoje znanje in ideje za večje in manjše izboljšave. Za pomoč pri organiziranju inovacijskih procesov pa skrbi posebna Temeljna organizacija, Biro za industrijski inženiring, ki deluje v okviru DO ZORIN v Ljubljani. V zadnjem času poskušajo v tej TOZD inovacijsko dejavnost v vseh OZD Iskre oživljati posebej z uporabo tako imenovane »Analize vrednosti«. Da bi vsem delavcem mogli o tem povedati kaj določnejšega, smo se pogovarjali o tem z ing. Alojzom Tomcem. Ker ne moremo biti vsi strokovnjaki za prav vse, bi vas prosili, da nam poveste na kratko, kaj je pravzparav to »analiza vrednosti«? »Analiza vrednosti« je —- na kratko rečeno — ena izmed metod za zniževanje stroškov. Razvili pa so jo Američani med drugo svetovno vojno, ko jim je primanjkovalo surovin za v vojnih razmerah zelo povečano proizvodnjo. Ugotovili so namreč, da je mogoče nekatere vrste surovin, ki jih tedaj ni bilo mogoče nabaviti, enostavno zamenjati z drugimi in da je s takšnimi zamenjavami mogoče hkrati tudi zmanjšati stroške proizvodnje, izdelke pa poenostaviti celo tako, da ustrezajo svojemu namenu neglede na to, da so vanj vgrajeni drugačni, cenejši materiali. Za naše razmere pa je to metodo razvil in prilagodil Biro za industrijski inženiring Ali torej tudi to — kot neštevilna druga odkritja izvira iz vojnih razmer? Pač, takšna je resnica. Sicer pa to tu ni važno. Bistveno je, da je do takšnega odkritja sploh kdaj prišlo. Zato vam bom tu povedal rajši to, kako so si tvorci te metode zadevo sploh zamišljali. Ameriški inženir L. D. Miles je metodo opredelil takole: »Gre za organizirano in ustvarjalno metodo, katere namen je odkrivati v proizvodnji posameznega izdelka tiste vrste stroškov, ki so v bistvu nepotrebni in ki nastanejo neglede na to, ali prispevajo kaj k posameznim lastnostim izdelka, ali pa nič. Če se ugotovi — z analizo pač —, da v proizvodnji danega izdelka nastajajo posamezni stroški, ki bi jih mogli opustiti ne da bi s tem trpela ne kvaliteta, ne uporabnost, in tudi ne zunanji videz, ki je pomemben za kupca, je pač smiselno takšne stroške ne več povzročati. Seveda je to doseči mogoče le s sistematično analizo, v kateri preverjamo vsako posamezno vrsto stroškov in se vprašujemo, ali in kako bi bilo mogoče posamezno vrsto stroška odstraniti ali pa vsaj zmanjšati na kak sprejemljiv način. Takšni analizi so ameriški inženirji, ki so s tem začeli v drugi svetovni vojni, nadeli značilno ime »analiza vrednosti«, ki pa jo uporabljamo tudi pri nas v Iskri. Kakšni so torej cilji te vrste analize, če bi želeli biti bolj natančni? Mesto analize vrednosti v shemi proizvodnega procesa je v proizvodnem projektiranju, ko prav s to metodo povezujemo proizvodno in materialno definiranje izdelka in kose obenem odločamo tudi o vrsti in količinah proizvodnje danega izdelka. Kot cilje analize vrednosti pa se običajno navaja in poudarja posebej naslednje: odkrivati nepotrebne lastnosti ali funkcije izdelka in izločiti tiste, ki povzročajo previsoke stroške, analizirati razmerja med lastnostmi izdelka in stroški zanje, zniževati stroške, ki jih povzroča posamezna funkcija izdelka v proizvodnji. Pri tem seveda upoštevamo pogled kupca na izdelek k“ot tak posebej z vidika funkcionalnosti (uporabnosti), cene in pravočasne dosegljivosti na trgu. Gre pa za več kot za zgolj neko varčevalno analizo, tudi ne gre samo za izločanje posameznih funkcij izdelka ampak skušamo pri tem funkcionalnost, to je uporabnost izdelka še celo povečati, če je to mogoče. Vrednost izdelka je za uporabnika oziroma kupca namreč tem večja, čim bolj mnogo-strana je njegova uporabnost, hkrati pa je izdelek za kupce tem manj zanimiv, čim dražji je. To pa so, kratko povedano, tudi vsi osnovni vidiki, ki jih upoštevamo pri analizi vrednosti. In kakšne rezultate je pri tem možno dosegati po vaših izkušnjah? Analizo vrednosti usmerjamo predvsem v tiste izdelke, pri katerih pričakujemo največje rezultate. Zato analizo usmerjamo v izdelke, z največjim deležem v proizvodnem programu, v izdelke, ki so v začetnih fazah življenj- Članski sestanki sindikalnih organizacij — priložnost za akcijske dogovore. TOZD MONTAŽA, SP. IDRIJA (Nadaljevanje s 3. strani) Članski sindikalni sestanek so idrijski Iskraši pripravili slavnostno, v soboto, 5. marca, zvečer. Po uradnem delu, v katerem so ocenili dosedanje delo in sprejeli delovne usmeritve, je bila na vrsti zabava, ki so jo marljivi Iskraši res zaslužili. V zadnjih mesecih ]p bilo namreč nič koliko delovnih sobot, pa dela v podaljšanem delovniku zaradi izvoznih zadolžitev, tako da so malo oddiha res željno pričakovali. Zaradi zabave pa seveda niso pozabili na osnovni namen sestanka. Med naštevanjem aktivnosti v preteklem obdobju je izstopala skrb sindikalne organizacije za uspešno delo in gospodarjenje, kar se je nenazadnje pokazalo tudi v zaključnem računu. Sicer pa je med dosežki, za katere je bil pobudnik sindikat, tudi vzajemna knjižnica v temeljni organizaciji, organiziran smučarski tečaj, vzajemna blagajna itd. Sklenili so, da bodo poleg osrednjih nalog v letošnjem letu še posebno pozornost namenili razvijanju dela komisije za športno dejavnost, ki lani ni uspela aktivirati večjega števila članov kolektiva Sicer pa bo poglavitna naloga sindikata taka, kot je brez izjeme tudi za ostale dejavnike v temeljni organizaciji: strniti vse sile za doseganje kar največjega izvoza in seveda gospodarne proizvodnje. Stane Fleischman Članski sestanek sindikata v TOZD Montaža, Sp. Idrija. skega cikla in obetajo tudi še nadaljnji razvoj, dalje v izdelke, pri katerih predstavljajo spremenljivi stroški 80%, stalni pa le 20% stroškov. Za analizo vrednosti so zanimivi tudi izdelki, pri katerih 20%č sestavnih delov predstavlja 80% vseh stroškov, in iizdelki, pri katerih predstavljajo stroški glavne funkcije le 20% vseh stroškov. Znano je, da v Iskri potekajo taki krožki za izboljševanje proizvodnje. AK v teh krožkih izvajate tudi metodo analize vrednosti? Seveda. V delo krožkov vključujemo tudi to metodo, saj je delo krožkov usmerjeno prav v ugotavljanje koristnosti posameznih inovacijskih predlogov. Analiza vrednosti nam služi kot element in osnova, na podlagi katere moč vrednotiti inovacijsko dejavnost in je zato vsekakor prisotna v delovanju teh krožkov. In kako merite dosežene rezultate? To delamo na podlagi meril, ki jih sprejemajo posamezne delovne organizacije kot svoje organizacijske predpise in metodologijo za vrednotenje inovacijske dejavnosti. Pri tem je seveda analiza vrednosti mogoče vključiti v delo teh krožkov kot merilo uspešnosti doseženih rezultatov. Merilo rezultatov uspešnosti krožkov je torej prihranek, ki ga predlogi v teh krožkih prinašajo v samo proizvodnjo. V okviru SOZD Iskra so bile sprejete tudi razvojne naloge, ki obravnavajo in definirajo povezavo sistemov analize vrednosti in inovacijske dejavnosti, izvajalec teh nalog je DO ZORIN, TOZD Biro za industrijski inženiring. mak TOZD TGA, RETEČE Konkretne zadolžitve za komuniste Ko so komunisti v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah pred nedavnim ocenjevali delo v preteklem letu in se dogovarjali za skupne naloge v letu 1983, so imeli pred očmi predvsem osnovno zahtevo — izboljšati gospodarjenje TOZD. Kako pa to storiti? Recepta, za katerega bi že v naprej lahko ocenili, da bo stoodstotno uspešen, seveda ni. So pa komunisti dolžni budno spremljati dogajanja okrog sebe in tudi oceniti, kaj bi bilo možno storiti drugače, boljše. Za letošnje leto so zato Ocenili, da bi morali nabavljanje reprodukcijskih materi a lob postaviti na drugačne temelje. Kopičenje zalog nesortiranih reproma-terialov je bila (pre)draga šola, ki se ne sme več ponoviti. Tudi s krepitvijo nabavne službe naj bi racionalizirali nabavo, da bi se blago kar najhitreje obračalo in kar najmanj časa preždelo v skladiščih. Tudi zaloge repromaterialov bo treba prečistiti in jih zmanjšati. V letošnjem letu naj bi tudi pri investicijah uredili nekatera nerešena vprašanja, predvsem s stališča gospodarnosti. Na področju delitve sredstev za osebne dohodke pa komunisti menijo, da bo v prvi vrsti treba preseči sedanje stanje, ki je le preblizu uravnilovke. Delo komunistov je bilo tudi v preteklem letu usmerjeno predvsem v reševanje neposrednih problemov, povezanih z napori za boljše delo in gospodarjenje. To je dostikrat pomenilo, da so si z vsemi silami prizadevali preprečiti zastoje zaradi pomanjkanja različnih repromaterialov, da ne bi prišlo do prisilnih dopustov. Sicer pa so tamkajšnji komunisti ob letnem pregledovanju dela menili, da bi lahko na marsikaterem področju storili več. Eno od teh je, npr., povezovanje komunistov znotraj DO Široka potrošnja; več uspeha bi lahko dosegli pri uvajanju kolektivnega dela, saj ugotavljajo, da je vse preveč aktivnosti še vedno na ramenih posameznikov. Komunisti so razpravljali tudi o sedanji organiziranosti svoje delovne organizacije in opozorili na določene slabosti pa tudi na premike (samoupravni sporazum o odnosih med delavci temeljnih organizacij in DSSS na osnovi svobodne menjave dela). SF Z \ DOPISUJTE V NAŠE GLASILO ----------- Italijanske komunistke v DO Avtoelektrika Prejšnjo soboto je prišla na obisk v novogoriško občino delegacija žensk italijanske komunistične partije iz Trevi sa. V skupini je bilo 40 demokratičnih žensk, ki so s tem obiskom najlepše počastile mednarodni praznik žena. Po ogledu nekaterih vzgojnovarstve-nih ustanov v Novi Gorici in razgovorih o vlogi družine v naši družbi, so obiskale tudi krombeški grad in si ogledale muzej narodno osvobodilne vojne. Z izrednim zanimanjem so prisluhnile pripovedi O vlogi naših žena v odporniškem gibanju med NOB, zatem pa so se ustavile tudi v šempeterski Iskri Avtoe-lektriki. Tu jih je sprejela predsednica za družbeno aktivnost žena Lea Jančar in predstavnica družbeno političnih organizacij. Skupaj so si ogledale proizvodne prostore in se dlje zadržale ob tistih delovnih mestih, kjer so za- poslene matere, žene in dekleta- nila( Po ogledu so odšle v dvorano d£ ZSf, skega samoupravljanja, kjer sta sp0t pridružila še predsednik sindi1} j. Boris Gregorič in vodja splošno1 dravskega sektorja Karel Brenčič-; -Razvil se je izredno sproščen vor, še posebej potem, ko so gostij Italije izvedele vse o TOZD Is^jV ' 4 V Avtoelektriki, o tem jim je pripo' val Karel Brenčič, o problematiki lA i__:l v___ _ .___ •• • „,/(■ slenih žena, o tem jim je spregov^u. . socialna delavka Irena Simčič ,člj mnogih drugih stvareh, vezanih nalj in prosti čas delavk. Očitno izredno zadovoljne Italija1 z obiskom, so izrazile vročo željo, n1-! se začetni stiki nadaljevali tudi ' j hodnje, eden prvih nadaljnjih pa bil obisk Novogoričank v Trevisu- , Marko Raka^ e Baterije iz DO Zmaj Ltk Hov jt Prit Uporaba baterij postaja vse raznovrstnejša in v DO ZMAJ si s širi'\elei proizvodnega programa prizadevajo zadostiti povpraševanju tržišča. A to j ob Lechlanchejevih baterijah, ki so zaradi nizkih cen kupcu najdostop111 ogn in predstavljajo večino njihovega proizvodnega programa, pripravili šepf \ zvodno energetsko zmogljivejših baterij, namenjenih zahtevnejšim up<^ van nikom. Naši sogovorniki so to pot: dr. Peter Žetim, Tomislav Kuhelj Franc Smolič. Od leve na desno: dr. Peter Žemva, Tomislav Kuhelj in direktor Franc SmO^. h možnosti njihovega prenosa v našol^ lovno organizacijo. Vzporedno iščemo lastne razvoji rešitve, za katere smo dobili d osle)] Najprej beseda o vašem proizvodnem programu. Kaj nam lahko poveste o njem? Pokrivamo približno 40 % jugoslovanskega tržišča baterij. To je dokajšen odstotek, pri čemer predstavljajo večino naše proizvodnje Lechlanchejeve baterije, ki so še vedno najbolj iskane. Te baterije proizvajamo v različnih kvalitetah in velikostih ter oblikah, kakor pač narekuje namen uporabe in mednarodni standardi. V zadnjem času pa narašča povpraševanje še po drugih novejših sistemih baterij, kot so: alkalne ter različne miniaturne baterije. Tudi nekaj vrst teh bomo lahko že letos ponudili našim kupcem. Sicer pa poleg programa za široko potrošnjo proizvajamo še posebne baterije za PTT, JŽ, JLA in druge uporabnike. Glede na vaša prizadevanja, da bi nudili čim večjo izbiro baterij ima vaš razvojno tehnični oddelek odgovorne naloge. Kako jih uresničuje? Naše razvojno tehnično področje pokrivajo 4 oddelki: — raziskovalni oddelek — tehnološko razvojni oddelek — konstrukcijsko razvojni oddelek — prototipni oddelek V raziskovalnem oddelku izoblikujemo usmeritve razvoja, vzdržujemo povezavo med našo DO in znanstvenimi institucijami ter izvajamo raziskave na najperspektivnejših elektro-kemijskih sistemih. Na osnovi strokovne in patentne literature spremljamo najnovejše razvojne dosežke ter jih takoj za tem proučimo in preverimo tudi patente, tako doma, kot v tuj-pQ^ Lahko rečemo, da je bilo delo razvff ^ raziskovalnega oddelka v teh '%a| dokaj plodno, saj smo osvojili tehnil‘; up( gijo alkalnih baterij, gumbastih bai‘ ^ v 4 elektrokemičnih sistemih — skl' t ka, zanimiv program, ki bo že v lell,pa( njem letu obogatil našo proizvodni0;^ s tem ponudbo prav v času narašča' p čega povpraševanja po teh izdelki*1 našem tržišču. J Prc Nadalje delamo na izboljšanju kv1-i tete baterij, predvsem v smislu pove‘: nja vsebnosti energije, oz. kapaciK1 ^ življenjske dobe baterij. Tu pa fli‘,rit-Kj; poudariti, da je vse to zelo odvisna; ^ kvalitete osnovnih surovin in poliz* ^ kov, ki nam jih dobavljajo naši dob3’ telji tako, da smo v tem smislu tudi p1 cej odvisni od njih. Zato z njimi dolč‘ ^ ročno sodelujemo, predvsem še na P1 zV( dročju barvnih kovin, plastike in kal1, ^ na, oz. papirja. J tet Za kupca je seveda zanimivo vpr^ ^ nje energetske zmogljivosti ba^j fja vendar tudi cene. Dimenzije baten]]^ namreč določene z mednarod1"' str standardi, obstaja pa razlika v nji*1'’ kvaliteti in energetski zmogljivosti-1 |e| tem pa moramo vedeti, da so bist>‘’ Zy izboljšanja zmogljivosti možna k pr vgradnjo povsem novih kombn13' kovin in kemikalij ter, da je cena1” osnovnih materialov dokaj razlk" ^ (Nadaljevanje na 5. stfJ J ZSMS SOZD ISKRA Nadnje priprave Ha delovno srečanje Sestanek koordinacijskega sveta ZSMS SOZD Iskra, kije bil v Ljubljani 1. marca, je bil zadnji pred najširšim delovnim srečanjem mladih Iskre v tem letu. Že v dneh, ko bodo v prvih Iskrinih tovarnah razdeljevali to številko glasila, bo namreč v Poreču (od 11. do 13. marca) potekal seminar, na katerem bo tekla beseda o najaktualnejših problemih mladih, ki združujejo delo v Iskrinih temeljnih organizacijah in skupnostih. I Se Vse*3'n* delovnega posvetovanja, ki lUdJfJ?0 po okvirnih pripravah sodeč J ^žila poldruga stotnija mladih ■ vj^ev bomo v prihodnji številki se-^ da b l3oc*robno pisali. Predvidevamo, love, mo lahko sporočili tudi marsikaj ,:8a, saj so teme, o katerih naj bi s m razpravljali, zelo privlačno za-Vd v?ne; kako reševati stanovanjska ltj,asanja, kako preživeti prosti čas, ZSlu nav%7a okrog "75 mil i jono v din a rje v LKo bodo do vseh tovarn »potegnili« iprit'Vodovod s P'tno v°do z močnejšimi šifUičlpv 0m’ nove telefonske priključke, •a Žf to ktrične vode, kanalizacijo in kjer je ' „(! 0 Potrebno tudi toplovod mestnega čPiHi 5\,Vania- še p*; v Iinotf Van r‘" latl uuuu 11 J^lj nlem (KEL) ogrevali it/va^.Pzvi fazi se bodo z mestnim ogre- tovarnah 1EZE in ostali v prvem kareju elementov. Ti imajo namreč najbolje pripravljene kalorične postaje. Tako bo ogrevanje dobilo večje zmogljivosti in ne bo težav. Naša — Iskrina kotlovnica je namreč že preobremenjena in je letošnjo zimo komaj, komaj zadovoljivo ogrevala Stegne. Hkrati s priključki na komunalni jašek bodo napeljali tudi novo javno razsvetljavo in začeli z deli za ograditev tovarn na stegenskem kompleksu mol" iašo baterije iz DO Zmaj azvoif osle]] azvoi 5?.StoPki izdelave pa le Jezno (Nadaljevanje s 4. strani) opremo. Razlog, zahtevajo da so Lee- ehn°' uDnc*1®jeve baterije še vedno toliko v ba^ tako pri nas, kot v tujini, kljub - skr‘ zmogljivejšim, je prav zaradi v le|f pa ,Qvih, kupcu dostopnejših cen. Sicer )dnj0.šjk ,e'atno tudi mi precej na zmoglivej-■ašča’.. baterijah in nekatere vrste smo že ;lkih’je Peljali do različnih stopanj realizaci-p’. ločene med njimi pa bomo začeli u k''2 Sj 'ZVajati že v letošnjem letu. Te, 3ovet: ^anie, bodo namenjene: filmskim icitd dr, - 301’ kasetnim magnetofonom in jRiih101 zahtevnejšim uporabnikom. mo' isrio lllJ“IOVa zmogljivost bo pri enakem vo-oliz* (, nu približno podvojena in sposobne dob2' 0 prenesti tudi večje električne udi P'1 Dremenitve. i dol2 n . Odstavimo naj še ostale oddelke : naP razvoja. Tu je tehnološko ra- i kat1' oddelek, ki uvaja raziskovalne vpra* k e a°ve surovine, oz. nekatere dodat-ba'^ naj bi izboljšali kvaliteto baterij, iterii.] že aalie> konstrukcijski sektor, zadol-rodfl1* S( Za projektiranje novih proizvodnih njib |j °iav, kot tudi orodij za izdelavo po-osti'' elkov in končno še prototipni odde-)istV{12vil’.ki izdeluje manjše serije novo ra- □S0' ia k J p^h baterij ter prilagaja orodja in na-ibi"2] novim tehnologijam. ena]1] j,ako vam uspeva izvoz? ai0 vj atenjska proizvodnja je doka} odstrl2 na od uvoza surovin s konvertibil- nega področja, saj je dobršen del surovin takih, ki v Jugoslaviji še precej časa ne bodo dosegljive. Težava je v tem, da je njihova ekonomska upravičenost pogojena z zadostno količino proizvodnje, kar je morda bolje razumljivo če povemo, da pokriva vse svetovne potrebe po njih le nekaj proizvajalcev. Za nekatere uvožene materiale pa vseeno obstajajo realne možnosti postopne nadomestitve z domačimi. Tu mislimo predvsem na domačo manganovo rudo in elektrolitski papir. V strukturi je različno od vrste baterij, od 25 do 30 % vrednosti uvoženih kompo-. nent materiala, kar nas tudi sili v večanje izvoza na konvertibilno področje in zato planiramo njegov porast v višini 50%. Vendar nam to še vedno ne bo zadostovalo za oskrbo z materialom in si bomo pomagali s komercialnimi krediti ter s sodelovanjem z ostalimi proizvajalci baterij. Dolgoročno gledano pa vidimo rešitev v nadomestitvi,uvoženih materialov z domačimi. V naslednjih dveh letih že načrtujemo 20% nadomestitve tovrstnega uvoza. Več možnosti vidimo v presktruktu-riranju našega proizvodnega programa na zahtevnejše elektro-kemijske sistema v katere'bomo vgradili več našega znanja in s katerimi bomo veliko laže posegli na svetovno tržišče in tudi dosegli višjo ceno ter zadovoljivejše razmerje med uvozom in izvozom. B. Č. vsega stegenskega kompleksa. V okviru SOZD Iskra so se dogovorili, da bo nova ograja, ki bo varovala tovarne, urejena enotno za vse tovarne v Stegnah. Ograja bo potekala med Stegensko cesto in prvo vrsto stavb tako, da bodo ostali vsi parkirni prostori izven ograje. Na zahodni strani bo potekala tik ob Zmaju in na vzhodni strani precej niže od Elektrooptike, južno pa nekako ob železnici, oz. med železnico in tovarnami. In kako bomo hodili v službo? Tako kot zdaj. Več vhodov bo omogočalo prihajanje od litostrojske strani z avtomobili, prav tako s kranjske strani mimo IMF, koder zdaj vodi (razdrapana) cesta, pri IMF pa bodo zgradili podvoz pod železnico. Seveda bo nekaj vhodov tudi za pešce, zlasti s podhoda, ki bo vodil v kompleks z Industrijske ceste, nekako na cesto med Magneti in Mikroelektroniko. Pa še drugje bo možno priti mimo vratarjev na kompleks. Novo bo to, da znotraj ograje ne bo možno parkirati in bo treba avtomobile puščati na parkirnih prostorih pred ograjo. Avtobusi bodo vozili čisto normalno tako, kot sedaj, razen nekaj ovinkov zaradi priključkov na novo obvoznico, ki jo že gradijo na vzhodni strani Stegen. S sekundarnimi vodi bodo rešili tudi problem novih telefonskih priključkov. Do Stegen je položen že nov 500 parni kabel, ki bo omogočil priključitev 250 novih telefonskih linij, ki jih na kompleksu že zelo primanjkuje, zlasti v zgornjem koncu — v IEZE. Tako bodo omogočili tudi sodobne zveze za novf Računalniški center v IEZE, ki ga ž<£ formirajo in bo povezan z vsemi TOZD in ostalimi lokacijami te delovne organizacije. , - Sekundarne vode so v zasnovi že sprojektirali. Na SOZD so jih tudi obravnavali na pristojnih organih in je gradnja na prednostni listi. Tako pri In-vest servisu upajo, da bodo združili sredstva in uredili administrativna vprašanja in se bo gradnja začela mord^ že konec leta, najpozneje pa v začetku leta 1984. Verjetno z vsemi spremembami ne bomo ravno zadovoljni, vendar bd Iskrin kompleks dobil potrebno energijo, vodo in drugo za vse potrebe tam dq prek leta 2000. FY ISKRA KIBERNETIKA Ustanovitev razvoj no-raziskoval ne enote in inženiringa Iskra Kibernetika je ustanovila Razvojno raziskovalno enoto in Inženiring za merilno-regulacijsko in stikalno tehniko. Raziskovalno enoto bo vodil sedanji vodja razvoja Tovarne števcev Franc Levovnik, dipl. ing. elektrpteh., Inženiring pa sedanji direktor Tovarne merilnih instrumentov Jernej Vrtačnik, dipl. ing. strojništva. V Iskri Kibernetiki smo pri sprejemanju planskih dokumentov ugotovili, da je potrebno povečano angažiranje razvojno raziskovalne c dejavnosti, tako da si Kibernetika zagotovi primerno mesto v svoji stroki tudi v bodoče, in vzporedno s tem tudi uvajan je inženiring poslov, to je organizacije, posredovanja in projektiranja sistemov za področje predmetov poslovanja te- meljnih organizacij. V preteklem letu so bile opravljene vse priprave, letos pa se Razvojno raziskovalna enota in inženiring že konstituirata in pričenjata z delom. Obe enoti sta ustanovljeni za povečano koordinacijo dela na vseh področjih poslovanja. Razvojno raziskovalna enota je organizirana v okviru delovne skupnosti Administrativno tehnične službe v okviru delovne organizacije Kibernetika, Inženiring pa v okviru delovne skupnosti Komerciala. Novi organizacijski obliki se bosta postopno oblikovali in vključevali v dejavnost posameznih temeljnih organizacij, v skladu z njihovimi programi. Za novi enotj je bil izdelan program, o katerem potekg širša obravnava. Nace Pavlin Dolgoletno delo na usmerjenih zvezah Vse od leta 1947 je bil Milivoj Žmitek med našimi najprizadevnejšimi delavci laboratorija za usmeijene zveze ter s tem tesno povezan z razvojem Iskrinih naprav za Elektrozveze, predvsem še z razvojem med najzaslužnejšimi za širitev Iskrinega razvojno—proizvodnega programa na to področje in mi smo ob njegovi upokojitvi izkoristili priložnost za kratek pogovor, v katerem smo mu zastavili nekaj vprašanj. Milivoj Žmitek nam je odkritosrčno odgovoril. Predvsem nas zanimajo prva leta vašega službovanja v Iskri. Kdaj ste začeli in na katerih projektih ste potem nadaljevali? Leta 1947 so na pobudo Borisa Kidriča ustanovili Institut za elektrozveze, katerega prvi delavci so izšli iz partizanskih radiodelavnic 99d in kot 13. po vrstnem redu zaposlenih sem se jim dober mesec po ustanovitvi pridružil še jaz. Poslovanje TOZD Radijske zveze V TOZD RZ načrtujemo v letošnjem letu, kot že nekaj let zapored izredno hitro rast, tako proizvodnje, kot izvoza ter s tem dokaj trdno, solidno poslovanje. To jim bo tudi omogočilo, da bodo odpravili številne težave, ali pomanjkljivosti, ki so se nabrale zaradi nelikvidnosti, težav z oskrbo z reproma-terialom v DO in kasnitev razvojnih nalog v preteklih letih. Več o lanskih poslovnih uspehih in letošnjem planu pa smo izvedeli od njihovega IPO, Vla-dimira Murka. Najprej nekaj besed o lanskem poslovanju. Kaj nam lahko poveste o njem, je bilo ugodno? Dokaj, saj smo ob minimalnem povečanju števila zaposlenih uresničili lanski plan 138%. To je vsekakor lep uspeh, saj pomeni 70% povečanje prihodka in 45 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje glede na leto poprej, kar nam je omogočila predvsem prva proizvodnja enajstih, pretežno v lanskem letu razvitih, naših in delno Ireto-vih aparatur, od katerih smo 3 tudi prvič uspešno posredovali tujim kupcem. Prav tako ugoden je bil lanskoletni izvoz. Predstavljal je namreč že tak odstotek našega prihodka, da smo bili oproščeni davka. Konvertibilni izvoz pa smo povečali celo za 3-krat in je skupno s kooperacijskimi posli že povsem pokrival potrebe TOZD RZ po deviznih sredstvih. Omembe vredno je še, da je 45 % povečanje fizičnega obsega proizvod- nje posledica povečane produktivnosti na zaposlenega, ki je glede na neposredno konkurenco v Jugoslaviji, med najvišjimi. Kako v letošnjem letu? Načrtujemo osvojitev 5 novih proizvodov, od katerih je eden izjemno zahteven, obseg zanj načrtovane proizvodnje v letu 1985 presega sedanje celoletne zmogljivosti. Zato bomo le-te ustrezno povečali, kar smo v investicijskem načrtu naše DO že tudi upoštevali. Proizvodnja je z repromaterialom še kar zadovoljivo preskrbljena in če ne bo bistvenega odliva naših že razpoložljivih in pričakovanih deviznih sredstev v druge TOZD naše DO, ali vsiljene programe, bomo plan proizvodnje lahko uresničili. Z njim predvidevamo 20 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje glede na lansko leto. Hkrati načrtujemo povečanje izvoza na konvertibilno področje za 35 %, čeprav moram ob tem le reči, da še nimamo Delavke v TOZD Radijske zveze. Milivoj Žmitek. Naša prva naloga je bila vzpostavitev radiorelejne Zveze med vsemi večjimi mesti v Jugoslaviji. Takoj smo pristopili k delu in leta 1948 smo že naredili prve poizkusne naprave. Pridobljeno znanje smo nato s pridom uporabili v razvoju brezžičnih telefonskih zvez, predvsem med otoki in z višinskimi postojankami. Sicer smo pa pivo, doma izdelano tovrstno napravo postavili na Domu na Komni, do koder smo vzpostavili radio-relejno telefonsko zvezo že leta 1951. V naslednjih letih smo delali na razvoju 12 kanalne naprave, ki smo jo dokončali leta 1958 in z njo postavili poštno zvezo med Ljubljano in Bledom. Potem smo področje naše RR dejavnosti preusmerili na naloge, ki nam jih je dala naša armada, t.j. v razvoj mobilnih radiorelejnih naprav. Prve rezultate tega razvojnega dela pa smo že pokazali v začetku šestdesetih let. V tem času sem ponovno menjal področje in sicer sem odšel v razvoj avtomatizacije naprav za protiletalsko obrambo. Tam sem ostal precej let. Veliko truda smo namreč morali vložiti v zagon proizvodnje, ki jo dotlej še nismo imeli. To je bil pomemben korak, saj brez samostojne proizvodnje več nismo mogli nadaljevati. Kaj nam lahko poveste še o razvojno-raziskovalnem delu v vaši temeljni organizaciji? (Nadaljevanje na 6. strani) sklenjenih vseh pogodb in temelji naš plan na obstoječih zagotovilih, po katerih lahko računamo, da nam bo uspelo ta plan uresničiti. Za tako soliden posloven uspeh, kot ga predvidevamo, bo nujno vsaj takšno prizadevanje celotnega kolektiva, kot je bilo lansko leto, ko so vsi, tako ra-zvojno-raziskovalni, kot administrativni delavci priskočili na pomoč delavcem iz neposredne proizvodnje vedno kadar smo morali uresničiti izvoz, mnogi med njimi pa so tudi izven delovnega časa, marsikatero soboto in nedeljo krepko poprijeli za delo. B. C. Obračun dela Ko v zaostrenih ekonomskih pogojih gospodarjenja sprejemamo v temeljnih organizacijah zaključne in periodične račune se vedno znova porajajo ista, ali podobna vprašanja. O čem lahko odloča delavec v neposredni materialni proizvodnji? Ali so rezultati njegovega dela samo ostanek ostanka, ali kaj več? Ali je delavce kdo vprašal za zvišanje prispevnih stopenj za SIS, ob tem ko celo leto poslušajo o presežkih skupnosti in njihovih nadpovprečnih osebnih dohodkih? Ali mora delavec v proizvodnji nositi celotno breme stabilizacije? Ta in še mnogo drugih aktualnih ter življenjskih vprašanj se postavlja ob sprejemanju pomembnih dokumentov o rezultatih gospodarjenja. Vsa ta vprašanja so se porajala tudi v Iskri-Avtomatiki, TOZD Sestavni deli Informativni dan v Izobraževalnem centru Litostroja V četrtek, 3. marca je bil po vsej Sloveniji »informativni dan« za učence osmih razredov osnovnih šol. Osmošolci in starši so se razkropili po šolah in izobraževalnih ustanovah srednjih usmerjenih šol. Letos smo na ta dan obiskali Izobraževalni center Litostroj, kjer se šola okrog 250 Iskrinih štipendistov na različnih smereh srednjega usmerjenega izobraževanja. V kabinetu je bilo veliko vprašanj Najprej moramo pohvaliti odlično organizacijo informativnega dne. V avli šole so »dežurni« učenci usmerjali starše v različne razrede, kjer so profesorji že čakali osmošolce in njihove starše. Po različnih razredih so razdelili učence po strokah oziroma smereh, za katere so se zanimali. Tu so v slabi uri predstavili posamezne programe, nato pa starše in učence odpeljali na ogled kabinetov in delavnic, v katerih poteka strokovni pouk. Učenci so dobili tudi vse podatke o smereh izobražev&nja, pogojih šolanja, bivanja in štipendijah in drugem v pismenem gradivu. Odziv je bil dober, saj se je informacij udeležilo okrog 300 učencev, od katerih večina bo v prihodnjem letu nabirala učenost v šolskem centru. Izobraževalni center Litostroj ima preko 900 učencev srednjega usmerjenega izobraževanja. Organiziran imajo pouk za smeri: Oblikovalec kovin (orodjarji, strugarji, strojni mehaniki, rez-kalci, brusilci, dalje se tu izobražujejo bodoči strojni tehniki, tehniki — elektroniki in metalurški tehniki. Šola je organizirana po tristopenjskem sistemu — 2-letna, 3-letna in 4-letna »višja« skupina srednje šole. Seveda je po ugotovitvah med letom možen prestop, zlasti v prvem letniku, v nižjo ali višjo skupino. Šola, oziroma Center je sodobno opremljen tako v delavnicah, kot tudi v kabinetih. Sicer bi radi še marsikaj, pa... Vse smeri so dobro popolnjene z vpisanimi dijaki, samo metalurška smer je še vedno »deficitarna«, ker je zanjo premalo zanimanja. Če ocenimo informativni dan, moramo reči, da je v litostrojski šoli uspel in da bo 50 do 60 Iskrinih štipendistov, ki se bodo vpisali za prihodnje šolsko leto, prišlo v šolo dobro pripravljenih. F. Kotar Ni: informacijah v IŠC Litostroj Dolgoletno delo na usmerjenih zvezah (Nadaljevanje s 5. strani) Glede dela v TOZD UZ lahko rečem, da smo bili v zadnjih letih precej obremenjeni. Težave so bile tako v zelo zahtevnih projektih kot v pomanjkanju kadra. Sedaj, ob mojem odhodu, lahko ugotavljam, da je večina najtežjih nalog opravljena in zato upam, da bo moj dosedanji kolektiv lahko v bodoče dosegal solidne poslovne rezultate, ki bodo mlajše sodelavce in nosilce nadaljnjega razvoja usmerjenih zvez, ohrabrili za še bolj požrtvovalno in prizadevno delo na osvajanju nadaljnjih projektov. Na tem področju lahko še precej naredijo in jaz jim želim, da bi bili uspešni. Na koncu bi rad še opozoril, da je vrednotenje raziskovalno-razvojnega dela tudi v naši širši družbi nezadovoljivo. Nikakor ne bi smeli dopustiti, da nam dragoceni strokovnjaki odhajajo na druga področja ali celo druge države, kot so npr.: ZDA, ZRN, Švedska, itd. Zato bi ob tej priložnosti še posebej poudaril, da vsaka razvita družba polaga veliko skrb za vzgojo najsposobnejših strokovnjakjov ter, da jih nato zadrži in tudi mi bomo morali na tem področju še precej narediti. B. Č. ob sprejemanju svoje bilance. Težko je odgovoriti delavcem, ki so vse leto krepko delali, si prizadevali in varčevali na vseh področjih, presegali fizični plan proizvodnje, a kljub samo povprečnim mesečnim akontacijam osebnih dohodkov, ob zaključku leta ni kaj deliti. Vsi materialni stroški, dajatve in prispevki so tako strahovito naraščali, da kljub bolj pridnim rokam ne ostane pridnemu nič. Kaj storiti v takšnem položaju, kako prepričati delavca, da ob današnjem odrekanju in boljšem delu gradi temelje za lepšo ter uspešnejšo prihodnost. Delavci v neposrednji proizvodnji pričakujejo, da bomo za izboljšanje ekonomskega položaja družbe naredili vsi toliko, kolikor smo in so dobili od nje, ne pa da bremena prelagamo drug na drugega. A. C. Pod tem naslovom uvajamo v našem tedniku stalno rubriko. V njej vas bomo seznanjali s tistimi domačimi in tujimi sejemskimi - prireditvami, katerih se bo udeležila tudi Iskra, ter na kratko predstavili sejem in naš razstavni program. BILBAO 2. do 8. marec 1983 ELA — Elektro 83 Mednarodni sejem elektrotehnike in elektronike, avtomatike in industrijske informatike Predstavljali smo merilne instrumente in naprave, števce, stikala, elektromotorje in črpalke, varilne aparate, program Vega. Direktor sejma: Bojan Šulc Projektant stojnice: Zvone Zupanek Organizator: Iskra Marketing MUNCHEN 5. do 13. marca 1983 35. mednarodni obrtniški sejem Predstavljamo varilne naprave Vodja stojnice: Peter Smodila Projektant: Drago Novak Organizacija: Iskra Marketing 4 LEIPZIG 13. do 19. marca 1983 Mednarodni spomladanski sejem Moto letošnjega je mikroelektronika Predstavili bomo telefonijo, optoe-lektroniko in mikroelektroniko s poudarkom na »Svetovnem letu telefonije« Direktor stojnice: Marjan Japelj Projektant stojnice: Zvone Zupanek Organizacija: Iskra Marketing LJUBLJANA 21. do 27. marca 1983 Alpe — Jadran Razstavili in prikazali bomo delovanje ERO. Vodja stojnice: Danilo Trček Projektant: Polona Pogačar Organizator: Iskra Marketing BEOGRAD 25. marca do 3. aprila 1983 Avtosalon Razstavili bomo izdelke Avtoelek-trike in merilne naprave. Projektant: Drago Novak Organizator: Iskra Marketing SPLIT 21. do 25. marca Razstava v času 22. mednarodnega kongresa kontrolorjev poletov. Predstavili bomo telekomunikacijske sisteme in opremo za centre kontrole poletov. Vodja stojnice: Tone Remžgar Organizacija: Iskra Marketing Zbral Lado Drobež DSSS ŠIROKE POTROŠNJE Komunisti in povezovanje DPO v delovni organizaciji Tudi komunisti v skupnih službah Široke potrošnje so pred nedavnim^ato niti delo in na tej osnovi sprejeli zadolžitve za letošnje leto. Ob sprejein811 ele);t izhodišč za delo pa je bilo odločilnega pomena dejstvo, da imajo komuni. V.ir; DSSS zaradi relativno najbopih in celovitih informacij o svoji DO šer l(is0 P, Up sebno odgovornost in zadolžitve. Zato tudi ni presenetljivo, da so komunisti zasnovali oceno svojega dela predvsem s stališča njihove vloge pri utrjevanju dela in življenja delovne organizacije Široka potrošnja. Menili so namreč, da je prav boljša povezanost znotraj DO, za kar so odgovorni poleg vodilnih delavcev tudi komunisti v različnih družbenopolitičnih organizacijah, bistven kriterij za ocenjevanje uspešnosti svojega dela. Tako so ugotavljali, da je bilo v preteklem letu sicer dosti storjenega, da se DSSS z novim samoupravnim spora- d9j 1 zumom, ki opredeljuje odnose DS^ ^ j; TOZD v Široki potrošnji vključuj* ^kut, doslednejšo svobodno menjavo ^ s,a d da pa je dela še veliko. Delovna org®* Nzi zacija namreč še vedno ni celota, zaklet, tero bi lahko trdili, da začetniških p11'pdi] zovalnih težav nima več. rinil Na osnovi tega spoznanja pa sOfUo veda tudi določila za bodoče delo n* ^ na voumna: še bolj krepiti idejno, akcij5; I>0; in kadrovsko moč te OO ZK, da bLniko^ a KaorovsKo moc te uu z,K, da u1 thon segli uspešnejšo povezanost vseh p^ieli niziranih sil v Široki potrošnji. .'kaj Nova radio relejna postaja ;eli 2 S ktipc, Nb, liti Prav kar razvita enokanalna radiorelejna postaja RRS-7 je zelo uspelega prestala vse zahtevne preizkuse in s tem odprla možnost izboljšanja po^Voj /■.um V T 11 v pivizevusv 111 3 iciii uupi lil 111UJL11UM IZUUlpallja nih rezultatov DO Elektrozveze. Ta projekt je ne samo, da bo tržno izrekaj _ --------------------- -------r. ... Taj j zanimiv, saj se njegova vrednost meri v nekaj miljardah novih dinarjev, aiURviij bo poleg tega dopolnjevala tudi širše zastavljen sistem, ki ga DO Elek^fitvij, zveze osvaja. Njeni razvijalci so biti: vodja projekta in naš sogovornik >'^ik j, prispevku, Jože PISLAK, Marko JERNC, Brane KOMŠEK, Zvone Nfako, GODE, Janja CARLI, Peter ZADEL, Peter SINČIČ in občasno še d^bat, sodelavci iz celotne DO Elektrozveze. jili^ Ob tej priložnosti naj še povemo, da je po mnenju odgovornih za tovbfjsa $ Iskrino proizvodnjo, bila to izjemno zahtevna naloga ter, da gre zaslug,'JU l) njeno uspešno dokončanje predvsem razvijalcem, ki pod vodstvom dipl- ^knir, Jožeta Pisiaka, niso varčevati s trudom in jih velja zato še posebej pohf^Fln, Nam lahko v nekaj besedah predstavite to svojo radiorelejno postajo? Napravo RRS—7 smo začeli razvijati na osnovi zahtev našega kupca in je popolnoma prirejena njegovim potrebam, čeprav jo lahko s pridom koristijo tudi drugi uporabniki. Nadomešča fizično dvožično linijo, in omogoča dupleksni način telefonskega pogovora na VHP področju z vso možno signalizacijo. Tako lahko priključimo nanjo na eni strani telefonski aparat, na drugi na npr. javno telefonsko centralo. To nam omogoča klicanje vsakega telefonskega naročnika in seveda pogovor z njim, kar pomeni, da je lahko ena postaja na mestu, do katerega ni možno potegniti žične linije, na Triglavu, druga pa v Kranju, priključena na telefonsko centralo. Seveda pa so pogostejši pogovori med dvema med seboj vidnima posta-, jama. V primeru, ko je med pogovornima točkama prisotna večja zapreka (hrib ali na večji razdalji že ukrivljenost zemlje) je možno postaviti med zaželeni točki prenosa tudi do dve relejni postaji in s tem premostiti zapreke. Razen telefonskega pogovora omogoča RRS-7 še povezavo s teleprinterjem in prenos digitalnih podatkpv večje hitrosti. Naprava je prenosna, namenjena najtežjim pogojem dela, je vodotesna in narejena iz profesionalnih miniaturnih komponent, saj je precej nje- K"'° •Vi nih sklopov hibridiziranih v debApošt plastni in tankoplastni tehnologiji- napet njenem frekvenčnem področju jo la^Nna uglasimo na enega od 1000 duplek^jbnj; kanalov, kar pomeni, da lahko na tc|akoj nodročiu vznnstavimn več zvez hk* PreV:, področju vzpostavimo več zvez hkUFelcj, — z več napravami seveda. Toi Zelo pomembna prednost naše ''‘Natu prave je še, vsaj glede na njeno membnost, tudi njena izredno potrošnja moči (3 do 7W). Za zvezer^> različnih pogojih dela sta v celotnemjK stemu dve anteni: manjša, paličastil;jp'| pritrjena na napravo in omogoča zvC| • na krajši razdalji z njo je sistem gibi/ in večja yagi antena skupno s 6 me|fl: M visokim nosilnim drogom. Ta sled11 ' omogoča- zveze, vzpostavljene a1 dvema sistemoma, na večjih razdal)® Kako bo s proizvodnjo teh naprav? Ni ovire, da letos ne bi izdelali (j1 serije teh naprav ter potem te serij® naslednjih letih povečevali. Seveda I bo zato nujno, da se v naši temeljni t1i ganizaciji ustrezno organiziramo) Kaj bi po vašem mnenju lahko po$Pj(jn/ šilo učinkovitost razvojno-razisko^o^ nega dela vaše TOZD. Prejšnja leta smo precej kasnih z NJ. logo, ker je bilo premalo ! razvijal^L^' Nadalje imamo zaradi neustrezn6] (Nadaljevanje na 7. str$|je % J .................................. _ Z leve m desno: Zvone Nagode, Branko Kamšek, Marko Jemc, spredaj Čari in Jože Pislak. V r — LEIPZIG ~ Spomladanski sejem V smislu racionalne izrabe delovnega časa ter kar najmanjše odsotnosti-organiziramo tudi letos »ZRAČNI MOST« med Ljubljano in Leipzigom v času od !3.do 19.3. 1983. Za prevoz bomo uporabili Iskrino poslovno letak’- Glede na možnosti in vaše potrebe bo letalo predvidoma poletelo vsak dan v času sejma iz letališča Brnik ob 6.30 in se zvečer vračalo iz Leipziga med 19.30 in 20.00 uro po lokalnem času. Dnevni polet bo zagotovljen v prime-ru, ko bodo za posamezen polet prijavljeni najmanj štirje potniki pri ma*-kapaciteti osem potnikov. Cena poleta na osebo (povratna) je 19.000,00 din. V ceni so zajeti stroški prevoza ter letalske takse. Vse podrobne informacije in rezervacije lahko uredite po telefonu (061) 213-213 int.: 31-54, ali (061) 222-105 pri Maji Černe. j/ i ohr te. 1 tel. F trni Dai Tel Tel To, sta. Kr; Polnilniki in merilniki Akumulatorskih baterij i°sfp vezana na odročne kraje, kjer iu^C Za‘to^no omrežje ni vedno dosegljivo; um še I PoUp°raba r°čnih radijskih postaj je s. e|e, i® nujno koriščenje različnih virov j}i Upotrične energije. Seveda v kolikor pi ki brbljamo akumulatorske baterije, da: Zaradi svoje obnovljivosti marsik-dj najprikladnejše. Slednje je tudi dS$! za 0 Pobudo RR oddelku v TOZD RZ -uj( a|r,, elavo zaokroženega programa o di' $ta ?u'atorskih polnilnikov, od katerih 0 „al poi ,Ve vrsti že v proizvodnji, ena pa v °zgt v U vsn' seriji in jo bodo dali na tržišče dn^njem letu, ter s tem že lahko po-tijL1.1 celoten program električnih pol- ^ *^0v M #1V r> 11V /™v \rar' r\ r\is Inilnilzili akumulatorsko baterijo, ki bo prav tako že letos v proizvodnji. Posebnost tega polnilnika je v tem, da lahko z njim polnimo akumulatorske baterije s pomočjo druge, kot npr: avtomobilske, ladijske in ostalih enosmernih virov od 6 do 40 V, možna pa je prav tako priključitev na izmenične vire od 4 do 24 V, spet kot primer naj omenim izvenkr-mne motorje, mopede itd. V ta naš program smo vključili še merilnik amperskih ur, s katerim lahko ugotovimo kapaciteto baterij ter s tem časovno zmogljivost delovanja radijske Vsi omenjeni polnilniki in merilniki amperskih ur so namenjeni tudi polnjenju akumulatorjev za sorodne radijske postaje kot so: RT 1-F 6 in še za nekatere naše bodoče proizvode. S tem zaključujete razvoj polnilnikov? Imate na tem področju še kakšne načrte? Glede na odziv potrošnikov bomo naš program polnilnikov ustrezno dopolnjevali. Predvsem nekaj možnosti, ali morda bolje rečeno zahtev se nam že kaže. Tu mislim na razvoj polnilnikov za hitrejše polnjenje. Na tem področju bomo vsekakor še nadaljevali delo, saj razvijalci tu še nismo rekli zadnje besede. Prav tako pa bo tržno zanimivo tudi namizno stojalo za radijske postaje z vgrajenim usmernikom in polnilcem baterij. B. C. lo fl5!28 kcijj a h -4 °v. Nekoliko več o teh polnilnikih Se pogovorili z vodjo laboratorija p^Pdjalnike, Egonom Jemcem. v nji Ost°pno zaključujete razvoj polnil-ot_( akumulatorskih baterij. Kdaj ste |j^ 1 z delom na tem programu in ko-■ T Si)e 8a doslej že uresničili? »h .i’ ko smo začeli z razvojem roč-:e|.radijskih UKP-700 postaj, smo za-hc z razvojem opreme za polnjenje 3 :CUlat0rskih baterij, ker moramo Cl ki navadno zahteva celotno po- ,bo. nuditi oboje. jSpeSOamo ze tudi prve rezultate tega na-nos^tvo- projekta, saj smo že dokončali ra-izrclia/ - ^kaj različnih vrst polnilnikov. aifllEviii™ kar naštejem. Najprej smo ra-rlek^ilv ■P0*n'*n‘k za eno baterijo in priklju-fk v *4iil(-0 na 220 V. To je osnovni polnil-ne^ak'11 ^ v Pro'zvodnji, prav tako se ddf bjf njegov naslednik, ki lahko polni ’ Bili. ®r'j hkrati. V slednjega smo vgra-za določanje polnilnega LS,og4li konstantnim tokom in sicer za 6 «PLSrečrnnrav- iali P' serij* veda l sljni"1 pospf tj, 'na^Koj3. bjlterij Pred polnjenjem, kajti hRPReh' Pokaže, ali je akumulator prazen, j en a*‘ v kratkem stiku. iiiiiiia„rej to sta polnilnika, ki ju že mo »ob.0 Vedni Proizvodu......................... maj|]is v°dnji pa imamo polnilnik za zvez* tnem' časta :a zv*: gibi)1' met" sleda1 ,e f* zdalj3 V preteklem letu so mladi na Pržanu pripravili niz akcij, ki naj bi kar čimveč mladih pritegnile k delu v ZSMS. Akcije so bolj ali manj uspele, žal pa v vrstaTi ZSMS še vedno ni toliko aktivnih kot bi jih moralo biti glede na število mladih delavcev v tovarni (ki jih je 300!). No, pa nič zato, so toliko bolj dejavni tisti, ki jim ni žal truda za poživ-Ijanje dela v organiziranih mladinskih vrstah! Letošnje leto bo za pržansko mladino, sodeč po delovnem načrtu, zanimivo. Dogovorili so se namreč za izvedbo Med zaposlenimi v Sloveniji so statistiki našteli 193.000 delavcev, ali 30 % zaposlenih, ki nimajo končane osnovne šole. Številka ni majhna, če upoštevamo dejstvo, da smo na pragu 21. stoletja. Zanimivo pa je, da je možno osnovno šolo končati brezplačno, vsakega pol leta en razred. In kako bi človek končal osnovno šolo na ta način, ki nam ga zagotavlja Ustava? O tem nam je nekaj povedala direktorica splošno izobraževalnega področja na dopisni Delavski univerzi »Univerzum«, prof. Vida Varga. , pu.,-u nas na Dopisni delavski univerzi iško’ J^crzum« se ukvarjamo z dodatnim »ar .evaniem v obliki različnih semi-iili z11 jJ.ev 'n tečajev, imamo živilsko šolo in /ijaldCr^n osnovno šolo. Za osnovno šolo rezn*!^hiramo vse razrede, od prvega do stroje ®a' Torej imamo tudi izobraževa-Za nepismene, ki jih konča prvi in drugi razred kakih 10-letno. Običajno v javnih občilih, prek časopisov, radia in televizije naredimo reklamo za tečaje osnovne šole in ko se nabere dovolj učencev steče pouk za določen razred. Tečaj vsakega razreda traja od oktobra do februarja. Naslednji tečaj pa je od februarja do junija. c! 'aj ova radio relejna postaja sektorja za aplikacije, za sistemski inženiring (gradnjo sistemov po naročilih kupcev), ker bi s tem znatno razbremenili razvoj, ki se sedaj mora s temi dejavnostmi ukvarjati. Omenim naj, da naprave še ne bi tako hitro dokončali, če ne bi naša majhna razvojna skupina, ki je delala na RRS-7, pokazala toliko prizadevnosti in dobre volje, saj je morala sproti opravljati tudi dela drugih služb. B.C !L , (Nadaljevanje s 6. strani) ^evanja veliko fluktuacijo, ki nas Le°slej precej ovirala. Lahko tudi | ij V11’ da razvojno-raziskovalnega dela znamo pravilno ovrednotiti. „ radi neustrezne notranje organizi-■ 1 in pomanjkanja določenega •mora razvijalec opraviti veliko bi mu lahko bilo sicer prihra- fč;i‘t'rn°tud' Potrebo počimprejšnem branili nnsehnp.PA ndrlelka ali iosti. ;>mv ;tal0' c da11 med ime-mav Obl) literarna skupina vabi v svoje vrste Literarna skupina Iskra želi pomladiti svoje vrste. Če v sebi čutite nagnjenje do ranjanja pisane besede v strogi rimi ali prosti obliki, vas vabimo, da se nam pridruži-Veseli vas bomo! polnjeno prijavnico pošljite Francki Tronkar, v tajništvo samoupravnih organov, Prijavnica za pristop v literarno skupino Iskra: 'n priimek........................................................... !ratum rojstva.........................................‘............... ^fon v službi...........................'.......................... .e efon doma............................................•........,..... očen naslov kovanja................................................................ ‘rani. dne............................................ 1983 Podpis Torej traja tečaj za en razred pol šolskega leta in tako lahko odrasli naredijo dva razreda v enem letu. In kako se šolajo na tej šoli? Šolanje je brezplačno, kandidati plačajo le knjige pa še te običajno prispevajo delovne organizacije. Vpis pa izgleda takole. V pritličju naše šole, na Parmovi 39, imamo vpisno pisarno. Tu se kandidat vpiše. S seboj mora imeti rojstni list, sliko in zadnje šolsko spričevalo. Tu dobi tudi vsa navodila o poteku šolanja,« pravi prof. Vargova. Potem dobi kandidat na dom pismena gradiva in učbenike, ki jih pošljemo po pošti. Del gradiva pa predelajo na krajših predavanjih, seveda izven delovnega časa. Predavanja niso obvezna, a jih kljub temu večina kandidatov obiskuje, tudi iz oddaljenejših krajev Slovenije. Čisto dopisno izobraževanje imajo le za invalide in kandidate, ki imajo za to posebne razloge. Tako bi rekli, da je šola pravzaprav dopisno — seminarska. Seminarji so redno enkrat tedensko in to popoldne. Izpite pa opravljajo čez vse leto, običajno vsako zadnjo soboto v mesecu tako, da kandidatov ne priganjajo roki. Na kratko lahko rečemo, da se izpit opravi, ko je kandidat pripravljen in tako lahko učenje prilagodi svojim možnostim, času, službi in seveda družini. V delovnih organizacijah je malo spodbud za dopolnitev nepopolne osnovne šole. Tu imajo hvaležno nalogo kadrovske službe, referenti za izobraževanje, sindikat in mladinske organizacije. Žal se do zdaj niso posebno izkazali. Treba je vedeti, da človek živi intenzivno in okolju ustrezno šele takrat, ko je okolici kos s svojo razgledanostjo, izobrazbo in dojemanjem. Za to pa je gotovo minimum osnovna šola. Tako je predlanskim končalo po en razred 168 kandidatov z ljubljanskega območja, iz vse Slovenije pa daleč več. Izobraževanje organizirajo celo za zdomce. Za domače pa še v drugih središčih izven Ljubljane in sicer: V Sevnici, Brežicah, Krškem in na Prevaljah. Če se zanimate za dokončanje osnovne šole in bi radi zvedeli še kaj več o šolanju, se oglasite na šoli: Dopisna delavska univerza »Univerzum«, Parmova 39, Ljubljana. Lahko pa jih pokličete tudi na telefon 3 12-133. Franc Kotar različnih športnih prireditev, organizirati nameravajo delovno akcijo, spremljati gospodarjenje temeljne organizacije, nadaljevati sodelovanje s pripadniki JLA iz bližnje vojašnice »Borisa Kidriča« in seveda sodelovati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami: s sindikatom naj bi se povezali, da bi uspešneje reševali stanovanjska vprašanja, z OO ZK naj bi sodelovali pri evidentiranju kandidatov za sprejem \ ZK. Povezovati pa se nameravajo tudi v okviru občinske organizacije ZSMS. Sedanji predsednik osnovne organizacije Ivo Vukelič (ki so mu na konferenci soglasno podaljšali mandat), odhaja za tri mesece na delo v tujino, zato ga bo v tem obdobju nadomeščal Brane Grobiša. S F Mladi o svojem delu Točnejši naslov bi se moral pravzaprav glasiti »Del mladih o svojem delu...«, saj se letne programske konference v Tovarni TV Sprejemnikov na Pržanu ni udeležila več kot petina vseh mladih v kolektivu. Vendar pa uspešnosti dela OO ZSMS v tej temeljni organizaciji le ne gre soditi po udeležbi na tej konferenci, saj gre za eno od aktivnejših v Široki potrošnji. Sklepi 5. zasedanja DS SOZD Iskra (3. marca 1983) DS potrdi sklepe 4. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 27.12.82 in sprejme nu znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov. Na osnovi podane informacije sekretarja DS SOZD Jasta Marcona, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS ugotavlja, da so Samoupravni sporazum o skupnem upravljanju lastnih in mešanih podjetij ter predstavništev v inozemstvu sprejele vse DO-udeleženke sporazuma. 2. DS sprejme na znanje informacijo o poteku spre jemanja samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra v DO Iskra Delta. 3. DS soglaša s predlogom Odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela za spremembo rokov v programu aktivnosti za izvedbo nalog iz zaključkov 2. strokovne konference o humanizaciji dela v SOZD kot sledi: — obravnavanje ocene odbora o izpolnjevanju programa aktivnosti na DS SOZD — I. četrtletje 1984 — obravnavanje in ocenitev rezultatov izvajanja programov aktivnosti na sindikalni konferenci DO — I. polletje 1984 Na osnovi podanega poročila predsednika komisije za ugotavljanje izida referendumov v SOZD Jožeta Goloba in predloga komisije ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS ugotavlja, da so Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v SOZD Iskra sprejele vse TOZD in enovite DO v SOZD Iskra. 2. DS ponovno podaljša rok za sprejemanje Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v SOZD Iskra do 30. 4. 1983. 3. DS naroča DO Iskra Delta, da izvede postopek sprejemanja samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter o spobujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v SOZD Iskra do 30. 4. 1983. Na osnovi podane obrazložitve člana K PO SOZD Zorana Poliča, predloga Odbora za samoupravno usklajevanje letnega programa SOZD Iskra, predloženega gradiva in ob upoštevanju podanih pripomb v razpravi s strani delegacije DO Avtomatika in Elementi, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme poročilo delegatskega odbora za samoupravno usklajevanje planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981—1985. 2. DS sprejme Letni program SOZD Iskra za leto 1983 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981 —1985. 3. DS pooblasti Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose, da obravnava in sprejme aneks k letnemu programu SOZD Iskra s katerim se uskladi delitev osebnih dohodkov v letnem programu z družbenim dogovorom in da kvartalno spremlja izvajanje dogovora. Na osnovi podane obrazložitve direktorja Iskra banke Fabia Škopca, predloga delegatskega odbora podpisnic Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov OZD SOZD Iskra in predloženega gradiva, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij soglasno naslednje sklepe: 1. DS določi, da za leto 1983, v skladu s 5. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov OZD SOZD Iskra, združujejo podpisnice 18 % ustvarjenih sredstev za reprodukcijo. 2. Pogoji in način združevanja so določeni v samoupravnem sporazumu, vendar naj. Iskra banka v okviru operativnih pooblastil uskladi združevanje sredstev z dinamiko črpanja teh sredstev. 3. DS odobri Iskra Commercu, kot podpisniku samoupravnega sporazuma s Slovenskimi železarnami, iz združenih sredstev 224,950.000 din. Vrednost sovlaganja je izračunana na osnovi veljavnih cen v januarju 1983. Skupna vrednost soglasja bo višja za odstotek podražitev izdelkov Slovenskih železarn v obdobju 1983—87. 4. DS odloči, da Iskra banka, kot upravljaleczdruženih sredstev, izvede sovlaganje v Slovenske železarne iz združenih sredstev ter sklene z DO Iskra Commerce pogodbo pod pogoji, ki izhajajo iz sporazuma s Slovenskimi železarnami. Na osnovi podane obrazložitve direktorja Iskra banke Fabia Škopaca, predloga Odbora za finance, predloženega gradiva, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij soglasno naslednje sklepe: 1. DS pooblasti Iskra banko, da v imenu in za račun Sklada skupnih rezerv SOZD Iskra najame dolgoročni premostitveni kredit v višini 30 mio din za dobo 5 let in eno leto moratorija ter po 6 % letni obrestni meri. 2. DS dodeli iz združenih sredstev rezerv SOZD Iskra DO Iskra Delta dolgoročni sanacijski kredit za delno pokrivanje izgube v poslovanju za I. kvartal 1982 v višini 30,000.000 din pod naslednjimi pogoji: kreditna doba obrestna mera anuiteta zapadlost 1. anuitete jamstvo 6 let 6% polletna 1. 3. 1984 bianco menica z menično izjavo 3. Kreditno pogodbo v skladu s 24. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra sklene z Iskra Delto Iskra banka. Na osnovi podane obrazložitve direktorja Iskra banke Fabia Škopca, predloga odbora za finance in predloženega gradiva ter podanega predloga v razpravi, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS dodeli iz združenih sredstev rezerv kratkoročni premostitveni kredit temeljnima organizacijama in v višini kot sledi: — TGA Reteče DO Široka potrošnja 3,000.000 din — TTS Ljubljana DO Elektrazveze 55,000.000 din po 6 % obrestni meri p. a. (le-ta se ustrezno spremeni, če bo sprejet nov odstotek obrestne mere) ter končnitn rokom vračila 30. 4. 1983. 2. TOZD sta dolžni DS predložiti ustrezen sanacijski kredit najkasneje do 15. 4. 1983, ko bo DS dokončno sklepal o odobritvi dolgoročnega sanacijskega kredita na podlagi predloženih sanacijskih načrtov. Na osnovi podane informacije predsednika K PO SOZD Antona Stipaniča in predloga sekretarja DS Jasta Marcona, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS sprejme na znanje informacijo predsednika K PO SOZD Iskra Aniona Stipaniča o prevzemu novih delovnih obveznosti v predsedstvu GZJ in o predvideni kadrovski rešitvi za novega predsednika K PO SOZD Iskra. 2. DS na podlagi določ il 70. in 71. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in 70. člena Statuta SOZD Iskra javno razpisuje prosta dela in naloge predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za dobo 4 let, s pogoji iz člena 77/2 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in razpisnim rokom 15 dni. Na osnovi podanega predloga Janeza Kerna predsednika KOS SOZD sprejme DS soglasno nalednja sklepa: 1. DS imenuje za delegata SOZD Iskra v delavskem svetu TOZD Univerzitetni inštitut za klinično nevrofiziologijo Branka Mileka iz DO Kibernetika. 2. DS imenuje organizacijski odbor za proslavo dneva Iskre v sestavi: Jože Čebela, predsednik DS SOZD kot predsednik Anton Stipanič, predsednik K PO SOZD Janez Kern, predsednik KOS SOZD Tone Orožim, predsednik ZB SOZD Janja Žlebnik, predsednica ZSM SOZD Miloš Pavlica, DPO SOZD Marjan Dvoraček, DO Invest servis. Jaka Škrbine, 1C marketing Meta Maksimovič, SOZD stiki z javnostjo Marko Štular, predsednik KPO CEO Franci Nadles, predsednik DS CEO Janez Žagar, predsednik sindikata CEO Bojan Vidmar, predsednik ZMS CEO Božo Vukas, sekretar ZK CEO Peter Kavčič, KPO CEO TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA Proizvodnja za firmo IBM Od druge polovice preteklega leta teče v Iskrini sežanski temeljni organizaciji proizvodnja tiskanih vezij za znano ameriško računalniško podjetje »IBM«. Gre za izredno zahtevno in natančno proizvodnjo, za katero so bili potrebni dolgi meseci priprav. Delo je tudi sedaj še v fazi, ki bi ji lahko rekli uvajalna, saj v izdelke še vedno vgrajujejo naročnikov material. Prilagajanje domačih komponent strogim zahtevam firme IBM pa uspešno napreduje, saj so vsi sestavni deli že homologirani. Ko bodo dobili soglasje tudi za končne izdelke (tiskane enote za računalnike), bo lahko stekla proizvodnja za kupca, ki plačuje v konvertibilnih devizah, sežanska Iskra pa bo vgrajevala izključno domače izdelke. Predvidoma naj bi se to zgodilo že v drugi polovici letošnjega leta. V mesecih odkar teče proizvodnja, so že izdelali 2500 tiskanih enot, ki so po kvaliteti povsem ustrezale, saj reklamacij ni bilo. Ko bo proizvodnja stekla brez zastojev pa bodo v letu lahko izdelali od 30 do 50.000 kosov zahtevnih vezij in jih tudi preizkusili na domači napravi (izdelani v kranjski Iskri). Sedanje testiranje namreč poteka na napravi, ki jo je posodil naročnik vezij, ta pa zahteva, da napravo čimprej vrnejo. To ne bo težko, saj so v Telematiki iz- Časopisne novice Učitelji, ki poučujejo na mariborskih osnovnih šolah fiziko in tehnični pouk, so se zbrali na dvodnevnem seminarju, kjer naj bi tudi praktično spoznali delček elektronike. Z novim učnim načrtom naj bi namreč postala tudi elektronika eden izmed izbirnih predmetov, učiteljev pa, ki bi se spoznali na ta del znanja pa ni veliko. »Navdušeni so«, je povedal predavatelj Zlatko Bradač.»Sami sestavljajo, spajkajo in se veselijo, ko jim uspeva narediti usmernik. V devetih urah so se precej naučili, to pa je tudi namen seminarja, ker bodo svoje znanje prenašali na učence.« Posebej moramo omeniti enega izmed organizatorjev seminarja — kranjsko Iskro. Ta je namreč posodila aparature in prispevala material — mariborski Večer. Laserje prištevamo k tehnologiji prihodnosti. Jugoslavija se lahko pohvali, da je glede tega znanja pri samem vrhu in, da sledi najnovejšim dosežkom v svetu. V tem trenutku sta v državi dva inštituta za uporabno fiziko, oba iz Beograda in ena delovna organizacija, to je Iskrin Center za elektrooptiko, ki so v ospredju pri razvoju domačih laserjev. Med njimi ni mnogo, sodelovanja, združevanja sredstev, in posvetovanja strokovnjakov. Na srečo se za laserje zanima JLA pa odtod za te inštitucije prihaja največ sredstev — Galaksija, Beograd. V Adlešičih so sedaj prepričani, da bo v proizvodni hali, ki jo je v minulem letu zgradila v vasi semiška Iskra, delo le steklo. Iskra in Tekstilova TOZD Tonosa iz Ljubljane se namreč dogovarjata o prenosu objekta, v katerem bi v kratkem pognali šivalne stroje. Proizvodni program predvideva šivanje otroške konfekcije za domače in tuje tržišče. Strokovne službe Tonose in Iskre pripravljajo sedaj predlog za prenos objekta za samoupravne organe, ki naj bi potem odločali. Če bo to uspelo, bo Tonosa opremila obrat, Iskri pa v osmih letih povrnila vložena investicijska sredstva. Tonosa predvideva, da bi priučevanje delavcev steklo ob krajevnem prazniku -22. marca, ko bi zaposlili prvih 30 delavcev, pri čemer bi imeli prednost tisti, ki se vsak dan vozijo na delo iz Adlešičev v Iskro v Semič. Septembra bi našlo zaposlitev v obratu dodatnih 30 ljudi, dolgoročno načrtovanje pa predvideva 120 zaposlenih — Dolenjski list.. V Iskri-Elektromotor ji, Železniki so letos dobili komaj polovico potrebnih količin dinamo pločevine in ker tudi obeti za naslednje dni niso dobri, se lahko zgodi, da bo moral več kot 1.000 članski kolektiv na prisilni dopust. Slaba oskrba onemogoča tudi sprejemanje dodatnih izvoznih obveznosti, čeprav bi lahko Elektromotorji letos prodali še za milijon dolarjev več. Vzrok za to tiči v tem, da jeseniška Železarna ne dobavlja dinamo pločevine, marveč jo izvaža vzlic Iskrini delni devizni soudeležbi. — Glas, Kranj. „ V Iskrini delovni organizaciji Električna ročna orodja v Kranju se poleg dobrega poslovanja v minulem letu že kažejo tudi učinki lani začete reorganizacije. Izvoz ostaja tudi letos prva naloga, saj bo delovna organizacija izvozila več kot polovico izdelkov. Težave so se letos pričele že na začetku leta, ker drastično primanjkuje reprodukcijskega materiala. Če se bo to nadaljevale), bodo morala Električna orodja uvoziti reprodukcijski material in odšteti zanj še približno pol milijona dolarjev. Letos bodo zamenjali nekaj strojev, ki so stari tudi 30 db 40 let. Novih bodo kupili deset, nekaj od domačih izdelovalcev, druge pa bodo uvozili ter s tem tudi odpravili nekatera ozka grla v proizvodnji. Zbral in uredil Marjan Kralj Reklamna prodaja Vse iskraše obveščamo, da DO ERO prodaja omarice in mize KLIP KLAP z naslednjimi ugodnostmi: — 30% nižje cene — možnost plačila v šestih obrokih — brez pologa — organiziranje dostave, če iz enega kraja naročite večje število izdelkov S primerjavo običajne cene lahko izračunate, koliko boste prihranili, če boste kupili: Izdelek Običajna cena, din Znižana cena, din Višina obroka, din L Omarica KLIP-KLAP 7.960,85 5.572,60 930,00 2. Omarica KLIP-KLAP + stojalo za omarico 9.797,95 6.858,55 1.143,00 3. Miza KLIP-KLAP + omarica KLIP-KLAP 14.008,05 9.805,65 1.635,00 4. Miza KLIP-KLAP + omarica KLIP-KLAP + stojalo za omarico 15.845,15 11.091,60 1.849,00 — Izdelki so prvovrstni in imajo enoletno garancijo. — Omogočajo vam, da si na majhnem prostoru v hiši, garaži, kleti in podobnem uredite delavnico. — Z nakupom omarice klip-klap bo vaše orodje vedno urejeno in varno spravljeno. — Omarico lahko pritrdite na steno, če pa jo želite premikati, pa na posebno stojalo. — Na mizi klip-klap boste pritrjevali nove in stare klip-klap priključke, upenjali obdelovance različnih oblik ter jo uporabljali za razna druga dela. — Mizo klip-klap boste lahko zložili ter z njo zaprli ter zaklenili omarico klip-klap. Velikost omarice OM 210: 1252 X 620 X 230 mm Velikost mize DM 201: delovna ploskev 1100 X 600 X 25 Tnm višina 77 5 mm Vse informacije dobite v Kranju, DO ERO, pri Betki BOLKA (tel.: 22-221, int.: 28-51) ter v Ljubljani, pri Veri DOLINŠEK, Prodaja ERO, Trg revolucije 3 (tel.: 213-213., int.: 1595). Če niste iz Kranja ali Ljubljane vam priporočamo, da vaš sindikalni poverjenik zbere vaša naročila ter se z nami dogovori za način dostave. Ponuja se vam priložnost, ki je ne kaže zamuditi! V________________________________________________________________________________________ Nadja Mezgec pri sestavljanju tiskanih enot za IBM. delali testimo napravo, ki instrument podjetja IBM v marsičem prekaša. Na programu izdelovanja tiskanih enot so trenutno zaposleni štirje delavci. Fleischman Aktivno športno društvo V novogoriški Iskri Avtoelektriki (za TOZD in DSSS v Šempetru) deluje že vrsto let zelo aktivno športno društvo Iskra. Prav pred dnevi je imelo tudi svoj redni letni občni zbor, vendar bomo o tem nekoliko več napisali prihodnjič. Danes povejmo le to, da je pred dnevi pripravilo posamezno prvenstvo v kegljanju na 100 lučajev ter dva turnirja v šahu. Odziv na razpisani prvenstvi je bil lep. V kegljanju se je pomerilo 14 moških in 8 žensk, v šahu pa je bilo 9 udeležencev. Najboljši trije v kegljanju so bili Pavel Mermo-Ija 417 podrtih kegljev, Boris Pršolja, isto število podrtih kegljev in Zdravko Puc 405 podrtih kegljev. V ženski konkurenci je bila najboljša Zdenka Kogoj, 369 kegljev, Zinka Forneci ZAHVALE Ob smrti dragega očeta OBERČAJOŽETA se zahvaljujeva sodelavcem Iskre Avtomatike in Iskre Magneti za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerki Zvonka Gričar in Slavka Žvagen 1 1 Ob boleči izgubi moje drage mame ANE PEZDIRC roj. Vranešič se iskreno zahvaljujem OOS in sodelavcem TOZD Antene za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti hčerka Lojzka z družino Ob bridki izgubi moje mame MARIJE ČEBELA se zahvaljujem vsem sodelavcem iz Iskre za izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti sin Jože Čebela. Ob težki izgubi našega dragega očeta PETRA HRIBARJA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem ERO in STIKAL za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti hčerka Julka in sin Jože z družinama. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskar-sko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov,- V 359 kegljev in Zorana Terčič 343 podrtih kegljev. Med šahisti je osvojil 1. mesto Oton Grapulin, drugi je bil Damjan Pavšič in tretji Vasja Pirc. Popravek Marko Rakušček K sreči se lahko izgovorimo naj skarskega škrata za pomanjkljbjjl ki se nam je primerila v prejšnji sl vilki Iskre, pri poročilu z XXI. sko športnih iger Iskre v Kraflff gori. Po pomoti so namreč med H ničnimi rezultati izpadli naslednji j' zultati v veleslalomu za ženski A h zred: L Prešeren (KI) 33,54, 2. Juvančič (CE°J 34,23, 3. Vertelj 36,00, 4. Kravanja (0lAS|i> AE) (—, 19,5. Eržen (ŠP) 36.65,6. Vrho'^ c (EZ) 37.46, 7. Vučič (AE) 37,50, 8. (EZ) 38,18, 9. Logonder 38,20, 10. Hrn'.j (obe T) 38,33, 11. Kavčič (KI) 38,52, H Turk (KE)’38’,75, 13. Tratnik (ŠP) 40,1'\ 14. Logar (EZ) 40,29, 15. Tisovec 40*10 \llr 'V* 15. Oblak (obe A V), 7. Šuler (AE), 18. M1' nar (IEZE), 19. Benedičič (ŠP), 20. Mil(' vič (AV) 21. Kadunc (IEZE), 22. Milato'! (T), 23. Švelc (KE), 24. Florjančič (KI),2 Čepon (EZ), 26. V. Bohinc (KI), 27. ?ot Predsednik društva - Zvonko Repič. goršek (AV), 28. Učenko (CEO), 29. F« diga (ŠP) 30. Kovačič (IEZE), 31. Sebe«" (AV), 32. Mihelič (CEO), 33. Brišar ($F' 34. Recelj (IEZE), 35. J. Bevc (CEO), Zorč (AE), 37. Bombač (KE). SOZD ISKRA Izobraževalni center razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo: ZANESLJIVOST MEHANSKIH IN ELEKTROMEHANSKIH SESTAVNIH DELOV v času od 4. — 8. IV. 1983 Na seminarju bomo obravnavali predvsem mehanske in elektromehanske komponente, kjer problemi zanesljivosti močno naraščajo s kompleksnostjo izdelkov. Udeleženci seminarja se bodo seznanili z organizacijo zanesljivosti in tudi praktično reševali naloge z namenom, da začnemo s sistematičnim obravnavanjem in dviganjem zanesljivosti naših izdelkov. Program seminarja predstavlja celoto, vendar je hkrati tudi osnova za kasnejše seminarje »Zanesljivost sistemov« in »Vgrajevanje zanesljivosti«. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Odpovedi 2. Definicija karakteristik zanesljivosti , 3. Faktorji, ki vplivajo na trajnost in zanesljivost materialov 4. Poškodbe materialov pod vplivom statičnih sil in v dinamičnih pogojih 5. Porazdelitve obremenitve in obremenljivosti, opredelitev odpovedi 6. 7. 8. 9. 1U. 11. Pridobivanje podatkov o odpovedih z laboratorijskimi preizkusi Pridobivanje podatkov o odpovedih s spremljanjem delovanja v uporabi Analiza podatkov o odpovedih in določitev ocen za karakteristike zanesljivosti Odvisnost karakteristik zanesljivosti od obremenilnih pogojev Dostopni viri podatkov o zanesljivosti Vaje iz določanja karakteristik zanesljivosti na osnovi MIL HDBK 217 12! Primeri iz prakse in diskusija ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 4. aprila 1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Žaključek seminarja predvidevamo 8. 4. 1983 ob 14. VODJA PROGRAMA: dr. Alenka Hudoklin CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 8.600 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 30. 3. 1983 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije .VX1. Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobite po« tel.: 061/222-212. ' SOZD ISKRA Izobraževalni center razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo: ZANESLJIVOST ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV v času od 18! d022. IV. 1983 Na seminarju bomo obravnavali predvsem elektronske komponente, kjer problemi zanesljivosti močno naraščajo s kompleksnostjo izdelkov. Udeleženci se bodo seznanili z organizacijo zanesljivosti in tudi praktično reševali naloge z namenom, da začnemo s sistematičnim obravnavanjem in dviganjem zanesljivosti naših izdelkov. Program seminarja predstavlja celoto, vendar je hkrati tudi kasneje osnova za seminarje »Zanesljivost sistemov« in »Vgrajevanje zanesljivosti«. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: L Odpovedi 2. Definicija karakteristik zanesljivosti 3. Pridobivanje podatkov o odpovedih z laboratorijskimi preskusi 4. Pridobivanje podatkov o odpovedih s spremljanjem delovanja v uporabi 5. Analiza podatkov o odpovedih in določitev ocen za karakteristike zanesljivosti — grafične metode — analitične metode 6. Preverjanje nivoja zanesljivosti 7. Odvisnost karakteristik zanesljivosti od obremenilnih pogojev 8. Dostopni viri podatkov zanesljivosti 9. Vaje iz določanja karakteristik zanesljivosti na osnovi MIL HDBK 217 10. Primeri iz prakse in diskusije. ČAS IN KRAJ S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 18. 4. 1983 ob 8. v ho’elu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 22. 4. 1983 ob 18. VODJA PROGRAMA: dr. Alenka Hudoklin CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 8.600 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 13. 4. 1983 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/Xl. Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobite na tel.: 061/222-212. r F: