štev. 10. PoStok« pUž*h» v gotomi. Ljubljana, 7. marca 1928. Leto X. ■ . .......-.- - —............i^nsal-^i n ■ 11 n . m ........ i ..„ i .. -. .... . — -------------- ■• .-i . . Urnet, delavec ^ In obrtnik naj bodo narodu vodnik 1 n ii Izhaja vtthe trodo. Naročnina: za eelo leto Oln šo ta pol leta „ Irca Inozemstvo za eelo leto Oln M'— Inserati po tarltu. - Plamen i m vpraianjem naj se priloil znamko za odgovor. — Nefrankirana puma h ne »prejemajo. Glasilo »Slovenske Kmetske Taiakdo vtikaj TM sadova ® iTOjega dala la marljivosti I H II Rokopisi a« ne rra-lajo. — P lata In te« se * Ljubljani. — Ured-niitve la uprava J« * Ljubljani v Kolodvorski •diet it. 1. — Tsief** Inter. it. HM. — Raiun pri poltni hranlbiM it. M-tM. Boj se nadaljuje I Jedro in bistvo boja med prečani in Srbijanci. — »Glavnjača«. — »Podvala«. — Shodi. Ostra borba med prečani in Srbijanci se nadaljuje — to je na kratko povedana vsebina najnovejših dogodkov, ki so se odigrali pretekli teden v Beogradu. Boj, ki ga je nam prečanom vsilil beo-gradski režim, je poln zanimivih in napetih momentov in ena senzacija kar podi drugo. Ljudje, ki te stvari ne poznajo do dna, kar ne morejo razumeti, kaj in zakaj se vse to v Beogradu plete in kam da vse to meri. Zato pa hočemo našim bralcem na kratko pojasniti pravi značaj in pomen tega boja, ki traja v resnici že od 1. 1918 dalje do danes in kakor kaže, tudi še ne bo tako kmalu dobojevan. U j e d i n j e n j e. Kakor se vsi spominjamo, je bila Avstrija 1. 1918. razdeljena in velika večina Slovenije, potem Hrvaška s Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino in Vojvodino so se »ujedinile« z bivšo kraljevino Srbijo v »Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Spominjamo se dalje tudi, kako je bila takrat (1. 1918) vsa Slovenija navdušena za »jugoslovanstvo«. »Nič več ni Srbov, Hrvatov in Slovencev,« se je razlegalo po celi naši domovini, »ampak vsi smo »eno«, mi vsi smo »Jugoslovani«. Dr. Korošec je hotel v parlamentu slovenščino kar odpraviti. Tako je vpila 1. 1918 cela Slovenija, ker ni vedela, kaj vpije! Pri nas namreč ni niti živa duša poznala Srbije in njene državne uprave, ampak smo vedeli le to, da so Srbi »naži slovanski bratje« in v svoji otročji neumnosti smo računali menda na to, da nas bodo Srbi kar z zlatom zasipali. In zato smo kričali i Živijo Jugoslavija! Prva razočaranja. Toda ni minulo niti leto dni po ujedinje-nju, ko bo se začele vsaj nekaterim Slovencem odpirati oči. Žalibog moramo tu pribiti zgodovinsko dejstvo, da je bila slovenska »inteligenca« zadnja, ki je izpregledala — tej se odpirajo oči šele danes, po 10 letih! Toda pametnejši ljudje so spoznali že precej prej, da »ujedinjenje« ni tako enostavna stvar, kajti Srbijanci so smatrali »ujedinjenje« za posledico svoje zmage nad prečani in so že od po-četka začeli ravnati s prečani kot z neko zamorsko kolonijo, katero so jim klerikalci izročili v izkoriščanje. Spoznanje. Danes po desetih letih bridkih in silno dragih izkušenj, vidimo in čutimo vsi, da obstoji med Srbijanci in prečani silna razlika. In sicer razlika, ki jo je v teku stoletij ustvarila narava in ki jo noben še tako širokousten politik ne more izbrisati. Te velikanske resnice klerikalci leta 1918 niso poznali in je menda še danes ne poznajo, ker poznajo prav malo (ali pa nič) naravne zakone. Naši politiki so popolnoma prezrli velevažno dejstvo, da je srbijanska kri drugačna kot naša pre- čanska. Oni so dalje prezrli, da smo mi alpin-ski severnjaki, Srbijanci pa so južnjaki, ki žive pod čisto drugačnim podnebjem in na čisto drugačni zemlji. Severnjaki morajo biti pridni ljudje in vztrajni in energični. Njihov evangelij mora biti delo, ali pa poginejo. Evangelij južnjakov pa je lenoba (južna Italija, Španija itd.). Popolnoma in v temeljih različna je tudi naša vzgoja, kulturna in moralna od srbijan-ske. Mi smo sprejeli in živimo že nad 1000 let pod vplivom zapadno-evropske kulture in katoliške vere, Srbijanci pa spadajo k vzhodnemu kulturnemu krogu. Plod prečanskih moralnih in kulturnih razmer je zakonodaja v raznih prečanskih deželah, ki je popolnoma različna od one v Srbiji. Resnica zmaguje! Danes gre za to, da rešimo, kar se še rešiti da, če se še kaj da! Zgodovina zadnjih 10 let naj nam pa bo pouk, da človeška prenapetost še nikdar ni premagala narave in je tudi ne bo. Pameten politik je tisti, ki upošteva naravne zakone, ne pa tisti, ki se bori proti njim. To resnico bo spoznala počasi tudi SLS, ki se enako bori proti naravi, t. j. proti prečanom, na strani Srbijancev! Vidite, to je jedro in pravi smisel silnega boja med prečani (Slovenci, Hrvati, Vojvodin-ci itd.) in Srbijanci. Ta boj traja že 10 let, samo da spočetka ni bil tako oster kot je danes. Kolikor bolj pa se teptajo razmere, ki jih je ustvarila narava sama, toliko ostrejši mora biti ta boj. Kako se bo končal, o tem danes ne more biti več dvoma. Sedaj pa preidimo na dogodke prošlega tedna, ki so samo posamezni prizori v tem velikem boju, prav tako, kakor so bile posamezne bitke v veliki svetovni vojni tudi le samo prizori v eni sami veliki žaloigri. Jako značilen tak prizor je bila razprava o gl a v n j a č i, ki so jo sprožili zastopniki kmečke demokracije pod vodstvom Štefana Radiča. V našem listu smo pred nekaj tedni že povedali, da je »glavnjača« znani policijski zapor v Beogradu, kjer se dogajajo neverjetne stvari. Tam ljudi pretepajo, ženske posiljujejo, otroci pa so izpostavljeni najgršim zločinom. Take razmere nas sramote pred vsem svetom. Proti tej sramoti so nastopili opozicijonalni poslanci s tako silo, da je tudi dr. Korošec se čutil primo-ranega, da si ta škandal ogleda. Kljub temu pa, da se je dr. Korošec na svoje oči lahko prepričal o razmerah v glavnjači, je vendar še poskušal beograjske policaje braniti (!), češ, da se take stvari dogajajo tudi v drugih deželah. Te besede pa so izbile sodu dno in Štefan Radič je v silnem govoru kar najostreje zavrnil dr. Korošca in še enkrat obsodil sramoto, ki trpi pri nas take razmere. Radičeve besede so vladinovce silno poparile in zato so Pridite vsi na veliko protestno In zborovanje kmetsko - demokratske zveze ki se vrši v Ljubljani v nedeljo, dne IS. marca ob lO. url dop. na trgu TABOR pred cerkvijo Srca Jezusovega. Na zborovanju govorijo voditelj slovenske'kmetske stranke tov. Ivan Pucelj voditelj kmetskega pokreta v na$l državi Štefan Radie in voditelj SDS in Srbov-prečanov Svetozar Ptibičevič. gledali, kako bi se Radiča vsaj za nekaj sej iznebili. To se jim je tudi posrečilo, toda na pravi beograjski inačin, namreč s tem, da so Radiču »p o d v a 1 i 1 i«, kakor pravijo Srbijanci. Komu »podvaliti« se namreč pravi nekaj komu podtakniti. Radiču so torej »podvalili« (podtaknili) to, da je v svojem govoru žalil kralja {!), čeprav je cela opozicija slišala, da je Radie govoril ravno nasprotno. Na podlagi te »podvale« so Radiča izključili od treh sej. Ta izključitev pa je bila povod, da je z Radicem vred tudi cela opozicija zapustila parlament in tako so vladinovci ostali lepo sami med seboj. Odsotnost opozicije so pa vladinovci zopet zlorabili s tem, da so kar na mah brez razprave sprejeli državni proračun »v načelu«, (t. j. da glavne razprave o proračunu sploh ne bo!!), v podrobnostih pa so sprejeli proračune nekaterih ministrstev. Kako nepravilno je postopala vladna večina z Radicem, dokazuje okolnost, da je še tistega dne, ko je bil Radič izključen od treh sej, sam kralj sprejel Radiča v dolgi avdijenci in s tem je Radič dobil najsijajnejše zadoščenje. Poleg tega pa je opozicija zagrozila, da bo sploh zapustila beograjski parlament, če bo vlada še nadalje tako postopala kakor je začela. To je učinkovalo, kajti parlament brez pre-čanov v vnanjem svetu ne bi mnogo veljal. Tudi proti načinu, kako je vlada spravila pod streho del proračuna, je opozicija energično protestirala in v izjavi opozicije, ki je bila v parlamentu prebrana po povratku opozicije, je opozicija zagrozila, da državnega proračuna prečani ne bodo priznali in da bod,o odrekli plačevanje davkov, če ne bo državni proračun sprejet, kakor je to treba. Ta grožnja je bila že enkrat izrečena v Zagrebu in ni nič nemogoče, da se ne bi izvršila, kajti celega prečanskega prebivalstva ni mogoče niti postaviti pod rubežen, še manj pa v zapor. Istočasno so prečanski poslanci sklenili, da bodo začeli proti sedanjemu vladnemu si- j stemu veliko akcijo med ljudstvom, in sicer na velikih shodih, da se prečanska fronta čimbolj utrdi. Prvi veliki shod te vrste je bil v Novem Sadu v nedeljo, prihodnji shod pa bo v Ljubljani dne 18. marca, t. j. v nedeljo pred Sv. Jožefom. Ni dvoma, da bo ta velika akcija rodila popoln uspeh, če bomo prečani složni. Žalostno je pač, da se klerikalni Slovenci in muslimanski Bosanci postavljajo na stran Srbijan-cev in s tem prečanske, torej tudi slovenske interese izdajajo in prodajajo, toda mi se tolažimo s tem, da bo končno vendarle enkrat tudi slovenski kmet izpregledal in spoznal, kje so njegovi prijatelji in kje so njegovi škodljivci, ki za skledo vladne leče žrtvujejo vse, samo da ostanejo sami na stolčkih in pri koritu. Maš kmet liujša* avstrijski se pa redi. Avstrijska republika je danes mala država. Šteje komaj 6 milijonov ljudi. Od teh jih je pretežna večina mestjanov, kajti Dunaj sam ima 2 milijona prebivalcev. Pa so tu še druga večja in manjša mesta, kakor n. pr. Gradec, Linz, Salzburg, Inomost itd. Industrija je velika in dobro uspeva. Zlasti zgornja Štajerska je skoro vsa industrijalizarana. Železnice so ■deloma že elektrificirane. Kmetje so pa v manjšini. Vendar kljub večini mestnega in industrijskega prebivalstva dela ta mala republika z vso skrbnostjo, da dvigne tudi kmečko produkcijo. Današnji poljedelski minister na Dunaju se piše Thaler. To je čudovit človek. Po svojem poklicu je mal kmečki posestnik, ki svoj gruntec obdeluje sam s svojo družino. Do svojega 20 življelTske-ga leta je bil čisto navaden kmečki hlapec za 85 goldinarjev letne plače in eno obleko. Takrat se mu seveda ni niti sanjalo, da bo kdaj minister svobodne republike in sicer dober, pameten in pošten minister. Nedavno so imeli v avstrijskem parlamentu proračunsko razpravo, kakor jo imamo sedaj pri nas v Beogradu. Pri tej priliki je moral tudi Thaler zagovarjati državni proračun svojega ministrstva, da ljudstvo ve in zna, kam se porabi denar, ki se plačuje v obliki davkov. Mala, industrijalna Avstrija danes tepe našo poljedelsko konkurenco v inozemstvu, zlasti na italijanskem trgu, na vsej črti. Uspešno nam konkurira pri izvozu lesa, živine, mleka, sira in v zadnjem času celo krompirja! Minister Thaler je v svojem ekspozeju (poročilu) odkril razne skrivnosti. Povedal je, da je poljedelska produkcija v Avstriji od 1. 1919. do 1. 1927. silno narasla in se zboljšala. Tako je v tej dobi narastel pridelek rži od 7-9 na 12'4 meterskih stotov na en hektar plodne zemlje. Pridelek pšenice se je v teh osmih letih dvignil od 9'3 na 14'2 meterska stota na en hektar plodne zemlje. To se pra,vi, da se je vrednost skupne žetve dvignila za 57% oziroma celo 65%. Kakšen kolosalen napredek je to! Tudi živinoreja je napredovala in je daleč nadkrilila predvojno. Kmetijsko strokovno šolstvo je Avstrija po vojni podvojila. Zlasti polaga ta država važnost na travništvo, na semenogojstvo in podobne ustanove, ki so deloma državne, deloma pa zadružne. Te zadnje uživajo znatno državno podporo. Čeprav ima država za poljedelske produkte doma dovelj odjemalcev, vendar njen izvoz v inozemstvo neprestano narašča. Na kmetih propagira nekak sooijalni mir, kakor delajo to danes Angleži v svoji veliki industriji. Kmečki hlapec v Avstriji ima danes na leto povprečno 600 šilingov plače (en Schilling je osem dinarjev), eno delovno in eno praznično obleko. Avstrijski kmet to lahko prenaša, ker mu država pomaga dvigati gospodarstvo, produkcijo in njeno prodajo za pravične cene. Kako pa je pri nas? Mi smo agrarna država. Kmetijsko strokovno šolstvo se pri nas demontira, za našega kmeta se briga le davčni eksekutor, za splošno gospodarstvo pa nihče. Naši kmetje se gredo še vedno »klerikalce« in »liberalce« ali pa celo »radikale«. Klerikalci, ki jih večina naših kmetov še vedno voli in jim zaupa, skrbe samo za to, da imajo oblast nad policaji, žandarji, okrajnimi glavarji in velikimi župani. Kmeta-delavca pa hudič pretepa. In ga bo še; še srajco mu bo vzel in jo dal ali »klerikalcu« ali pa »liberalcu«. Takrat bo menda tudi slovenski kmet že spregledal in se spametoval ter pognal vse »klerikalce« in »liberalce« na grmado ter jih sežgal kot spomladi smeti na njivi. Dobro je, časih pokukati čez mejo ter pogledati kaj počno sosedi, zlasti kako žive male republike Češka, Avstrija in druge. O ve Pred letom 1848 je vladal v Franciji kralj Ljudevit Filip. Gospodarske razmere so bile tedaj slabe in država se je nahajala pred revolucijo. Vlada ni kazala nobenega smisla za gospodarsko krizo, za zboljšanje socijalnih razmer. Ko so delavci predložili parlamentu peticijo, ki je šla za tem, da se urede socijalne gospodarske razmere, so se ji ministri in poslanci glasno smejali in se norčevali iz nje. To pa ljudstva ni pomirilo. Najbolj znani pesnik v Parizu je bil tedaj Beranger, ki je skladal razne pesmi, katere je ljudstvo popevalo po cesti in v gostilnah. Nekaj teh pesmi je prevedel v slovenščino pokojni dr. J. E. Krek. Na prevodih teh pesmi se pozna, s kakšno jezikovno skrbnostjo in žarečo čuvstvenostjo je prevajal Krek te pesmi. Za zgled ponatisku-jemo nekatere kitice: Služba mi preroška narekuje, da razkrijem tm6 bodočih dni! Da vladarje vrh zemlje kaznuje, v starem svetu jim potop vzkipi. Kmalu vali vse preplavijo. Ocean rjove, venkaj sili. »Glejte«, kličem. »Sanjaš,« pravijo. Bore kralji! Vsi bodo utonili! Huda kazen za te dobre kneze, ki tak lepe zakone daj6! Sužnih znakov, j&rmov težke peze ljudstvo je brezbrižno vzrok samo. A valovje sivojo pot drvi proti njim, ki so tak varni bili; zdaj pa zanje niti barke ni. Bore kralji! Vsi bodo utonili! Kje so, prerok, ocean, viharji! Narodi smo, ki nas glad drvi. Česa treba je, zdaj vemo, s carji, za nas brez koristi, brez moči. Bog jim nas, valove, bo poslal, saj so dolgo zapeljani bili. Pa zašije nebes; vtihne val. Bore kralji! Vsi bodo utonili! Z notranjim veseljem in navdušenostjo je prevajal pokojni Krek takele pesmi iz francoščine. Naslajal se je nad njimi in jih z ognjem ponavljal ljudem, kakor kak zapoznel romantični revolucijonar iz 19. stoletja. V politiki je bil njegov zaupnik mladi kaplan dr. Ant. Korošec. »Moj fiduc« je rekal o njem. Krek je zgodaj umrl. Brez vsake medaj-le Dr. Anton Korošec pa je živel dalje kot »vodja slovenskega naroda v Srbiji. Doživel je velike časti. Še večje kot njegov prednik, prvi »oče Slovencev« dr. Janez Bleiweis«. Ta je postal na stare dni avstrijski vitez, dr. Anton Korošec pa »Ministar p61icije u Beogradu«. Tam v Beogradu se nahaja ječa, ki jo imenujejo »Glavnjača. V tej ječi mučijo politične jetnike vseh branž. Šaljivi list »Koprive« so naslikale »voditelja slovenskega naroda« dr. Antona Korošca, ko stoji pred oltarjem v mašni-ški obleki, s šajkačo na glavi in s policijskim pendrekom v roki. — Momentano v Sloveniji vera ni več v nevarnosti. V škofijah so zato zadovoljni. Tudi ostalo ljudstvo je zadovoljno I in seveda tudi navdušeno. P. >V strankah samih se dvigajo najrazličnejše zveze interesnih skupin, delodajalcev delojemalcev, izobraženstva, industrije in kmetijstva, ki preko in mimo stranke vodijo lastno politiko, tvorijo drobce zdse.c Te besede smo brali dne 23. februarja 1.1. v »Slovencu«, glavnem glasilu največje politične organizacije v naši deželi. Te besede se berejo kot globok vzdih iz spoznanja zelo značilne slabosti, na kateri ne boleha samo SLS. Te besede so tako značilne za naše politične razmere, da je v velikem inte- resu zlasti naših kmetov, da se o njih nekoliko obširneje pogovorimo. Mi vsi vemo, da slonita obe ime-: novani slovenski politički stranki na takozvanem »svetovnem nazi-ranju.« Klerikalci imajo svojo stranko v glavnem organizirano na ver-; ski podlagi, »liberalci« (današnji : demokrati) pa »a podlagi »napredka«. Klerikalci sicer včasih versko podlago svoje organizacije nekoliko taje, če tako bolj kaže in pravijo, da so zgolj politična stranka in zgolj politična organizacija. To pa 'ne drži, kar dokazuje že politična praksa, kajti če bi bila SLS zgolj politična organizacija, bi naši duhovniki pač ne imeli povoda, da se goreče zavzemajo baš za SLS. Politična naša zgodovina in zlasti naši volilni boji dokazujejo dalje, da sta poskušali in še poskušata obe imenovani stranki zediniti na »verski« oziroma na »napredni« podlagi vse mogoče stanove, katere ima naš narod. V vrstah katoliške SLS se nahajajo veleindu-strijci in veletrgovci. V vrstah obeh strank se nahajajo mali obrtniki. V vrstah obeh strank se nahajajo kmetje (žalibog še vedno!). V vrstah obeh strank se nahajajo delavci. To so dejstva. S Sedaj se pa spomnimo na volilni boj. Govorniki slavne SLS obetajo, da bodo varovali veleindustrijo. Govorniki obeh strank obetajo, da j bodo skrbeli za male obrtnike. Govorniki obeh strank obetajo, da bodo skrbeli za kmete (navadno skrbe za kmete z vedno novimi davki). In za uradnike bodo skrbeli in za delavce vseh strok — dokler niso volitve končane! Človek z zdravim razumom se mora naravnost čuditi, kako potrpežljivo in ponižno in brez besedice ogorčenja nad tako prozorno j demagogijo prenašajo zlasti slovenski kmečki volilci ta nesramni švindl! Kajti samo nesramna demagogija in umazan švindl je to, če kdo obeta, da hoče zastopati inte- Mestna kultura uči človeka veliko uživati3 a malo delati. mama 3 rese n. pr. kmetov in veleindustri-jalcev« ko vendar vsako dete ve, da so nasprotja med kmeti in vele-industrijo nepremostljiva! Oglejmo si stvar natančneje. Velika industrija ima svoje sedeže na- kmet mora »verskega« fabrikania lonijo. Dokler pomagamo onim, kij podpirati (!) in ne narobe! so v opoziciji, nam obetajo »izena-j Kdor ima torej le za dva solda 5enie«' k° Pa F^jo do moči, vse] možganov še v svoji glavi, mora možganov se v svoji ^^ (]r q razumeti, aa se ne aa od enem sm- ° . cmr> IrnlrSnfi krm žiti dvema ali pa še več gospodar- Dopisi. Sv. Jurij ob Ščavnici. — Pri nas , se čuje in vidi marsikaj novega. , , . Zadnjič smo občudovali brata »Str- radovedm smo, kakšne koncesije J^ JužekaC) kako se je ko. bosta dobila! |rajžno vozil po naših slabih cestah Tako se vlada v Beogradu, do-, v Sovjak, da kupi tamkaj šmarnico. obljube pozabijo. Sedaj jim poma- vadno v mestih ali v večiih kraiih. jem. Kdor je za iabrikante, ne mo- vTk/inSriia zJooslu e mnogo re biti obenem za delavce in ne! Tako se vlada v Beogradu, do-, v Sovjak, da kupi tamkaj šmarnico Iwp k2 interese ima to- more biti obenem za kmete. Kdor- kler prečani ne bodo spoznali, ka-;Do sedaj ga še ni bilo na izpre rSSnmtfMlasno ieda hoče fa- koli pa govoriči nekaj o potrebi ko strašno so nespametni, ko po-jgied. Ne vemo, je-li kupil šmarni-rej fabrikant? Jasno je, da hoče ta ^^F ^ ^^ ^ danes pod krinko >>demo_ ^ &u ng Nekateri trdijo> da so so slepar, kajti odkar se je človeška j kracije« jutri pa pod geslom >>kon- mu zlomile oje in sedaj radi te ne- brikant na eni strani svoje izdelke, n. p. poljedelske stroje, kolikor, ., , mogoče drago prodajati, ker hoče družba razcepila v posamezne sta-doseči čim večji dobiček. Na drugi nove, je tista »sloga« izginila, strani pa hoče fabrikant svojim de- Ni naša navada, da bi hvalili lavcem plačevati čim nižje dnevne »Slovenca« ali SLS, ampak besede, plače, toda da mu delavci ne pomr- ki smo jih fz »Slovenca« zapisali jo od lakote, hoče imeti čim nižje zgoraj, so zlate besede. Zlate zlasti cene za živež, ki ga prideluje kmet. j za slovenskega kmeta. Te besede , namreč pravijo, naj se slovenski Kmet pa ima naravnost nasprot-|kmetjje vendar že enkrat nehajo stva rabiti za sebe!« servativnosti« raznim beograjskim zgode ne more nazaj, pa tudi ne strankam, ki poznajo le en sam naprej. Sicer ni to nič hudega, saj cilj: vladati in vsa državna sred-j še Jurjevčane doleti včasih kaj ta-^ u:*: „ kega. Pravijo tudi, da je za Jur- jevčane najprivlačnejši kraj Mala Nedelja. Jaz pa mislim, da ima Sovjak v tem oziru, kar se tiče privlačnosti, prednost pred Malo Nedeljo, ker se drugače brat »Strni- 12 STRANKE. Ljubljana. Krajevni odbor SKS ne interese: kmet hoče svoj pride- dalatTfaVraFod^liudi ^ki obetajo, ^m potom vabi vse somišljenike v g južeka« ne bi tja napotil. lek drago prodajati, za fabriške iz- da g|, bodo »zavzemali« za vse sta-i ^ ■'ani' ? se organizirajo v kra- * ■ , ■ ■ -■ «« j 11___i . r : --is:---ua be »'-<*™eiiia.usv0 j želodec, češ, saj si dobil »pa-najbolj mirnih in treznih listov. Ta našati žrtev in ponižanja na račun udeležijo. Pride tudi govornik iz i ---- i • ___i____ —— 1..__MnriV>rvra V«nlr ki pnti t<=>5n «pr Kof pravifo list ni glasilo nobene politične stranke in zato je toliko bolj zanimivo, kar piše ta list o sedanjem položaju. V uvodniku »Obzora« z dne 25. februarja beremo: »V zadnji krizi so zlasti tri točke silno značilne. Prva točka je govor Svetozarja Pribičeviča o Kajmakčalanu v Zagrebu (o tem smo v »Kmet. listu« že poročali), druga važna točka je Ra-dicev predlog, naj bo predsednik vlade nadstrankarska oseba, ma-gari general, tretja točka pa je zahteva kmečke demokracije za revizijo ustave in za izpremembo vladnega sistema. Vse te tri točke odobravajo vsi prečani (samo slovenski klerikal- »osvobojenja«. Maribora. Vsak, ki čuti težo seda- Čisto naravno je torej, da zahte- njega časa, naj se potrudi, da pri-vajo prečani, da se vladni sistem de med nas. K obilni udeležbi va-izpremeni. To pa se da doseči samo; bi odbor. z revizijo ustave in onih zakonov,] Bučka. Občni zbor krajevne or-katerih namen je bil, da se centra- ganizacije SKS na Bučki se je vr-lizem učvrsti. Te izpremembe pa ni šil v nedeljo, dne 26. februarja v mogoče doseči potom sedanjih za- prostorih predsednika kraj. orga-konov in zato je opozicija (Radič) nizacije,- tov. Al. Kirarja. Predsed-zahtevala, naj prevzame vlado nev-jnik je z lepim govorom pozdravil v tralna oseba (četudi general). Za- lepem gtevilu zbrane tovariše, nato je tudi opozicija zahtevala stvar-;kar je poda] tov_ Milan Mravlje ob-ne garancije, da se bodo njene za-;širno p0r05ii0 0 političnem in go-hteve izpolnile, če bi ona vstopila; spodarskem položaju v državi v vlado. Teh garancij pa ni mogel;sp]oh? poSebno pa še v Sloveniji, dati ne Vukičevič, ne Davidovic, ne Pojasnil je odnošaje med kmetsko- Marinkovic in ne Trifkovič. Mogoče je, da opozicija ni dobro izbrala trenotka, v katerem je na-ci ne! Op. ur.), obsojajo pa jih vse stopila s svojimi zahtevami. To je srbijanske stranke (to se pravi, da mogoče. Toda po našem mnenju je;voljeni v odbor sledeči tovariši: dela SLS za Srbijance, prečanom in opozicija še premalo zahtevala. (Alojz Kirar, predsednik; Franc Zu demokratsko zvezo in o potrebi prečanske fronte. Po njegovem govoru se je razvila živahna in res zdrava debata. Za tem so bili iz- samim Slovencem pa pada v hrbet, op. ur.). Vse te tri točke so v ozki zvezi medseboj in pomenijo, da se predani nočejo dati več izkoriščati od belgrajskih centralistov. ki izvajajo že 10 let strankarsko diktaturo nad celo državo. Bajka o »osvobojenju« (t. j., da so nas namreč Srbijanci »osvobodili« od Avstrije in Nemcev), ki je dajala vsakemu belgraj-skemu politiku monopol, da se je Sicer pa stoji stvar tako, da ii-ipan, podpredsednik: Anton Jelaš stih par rodbin, ki vladajo v Beo-Jml., tajnik; Andrej Kocjan, blagaj-gradu, državne moči ne da iz rok nJk; Alojz Jelaš, pregl. računov; (to je tista znana »porodica«). Te odborniki: Matija Kotar, Janez Ko-rodbine se sicer med seboj prepi- tar, Franc Gorenc, Anton Kranic rajo, pri tem pa silno pazijo, da in Anton Jelaš. Pripominiamo, da njim moč ne izdrkne iz rok. Za nas so prišli kot gostje na občni zbor ie čisto vseeno, ali je na vladi Pa- tudi zastopniki organizacije SDS, š!č, aH Davidovic ali Marinkovič. ki so v lepih govorih povdarjali (t. j. Srbijanec je vedno v prvi vr- potrebo skupnega dela in enotnega sti Srbijanec!) Vsa ta gospoda nas nastopanja, kar je bilo z odobra-sifaatra vse skupaj le za svojo ko-lvanjem sprejeto. da boste sveži in zdravi, kupujte prvovrsten pridatek h kavi ter zahtevajte povsod KOLINSKO CIKORIJO ki daje kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu pazite, da dobite samo prave takšnele zavitke: Delamo kot voli, hranimo kot čebele, a živimo kot berači. priikašpehk — Tako garajo naši ljudje z dneva v dan. Svesta si svoje naloge je tukajšnja kraj. organizacija SKS pokrenila potom občine akcijo, da se tudi za ptujski okraj izdajo ravnalne cene mesa, slično kakor n. pr. v laškem okraju in drugod, kjer stane Ia volovsko meso po 16 Din, drugovrstno, t. j. kravje po 10 in meso krav klobasa-ric po Din 8 za kg! Zakaj bi dalje kmet prodal po ceni, a kupil drago? Ako že mora po ceni prodati, naj tudi — kupuje po ceni! To je naše stališče in upamo, da si ga bo sreski poglavar v Ptuju, ki ga poznamo kot pravičnega, vsaj kar se revnih Haloz tiče, usvojil. Mala Nedelja. Cenjeni g. urednik! Malonedeljski strankarski boj je ravno tik pred pustom polegel. Nekaj se nas je pobotalo na sod-niji, nekaj pa pred praznikom pustom medsebojno. Tako smo preživeli vsi skupaj v najboljši slogi pustni dan. Pogreb istega se je vršil, kakor vsako leto od 11. do 12. ure ponoči. Po pogrebu smo si zvezali glave držeč se za trebuhe, potem smo imeli vsi skupaj na pepel-nico oster post. Prebrskali smo &i žepe, pospravili dinarje in pare za slučaj potrebe. Dnevi do nedelje so potekli brez vsake nesreče. V nedeljo se je preklicalo nekaj na prižnici, kar bi se ne smelo razglasiti. Dalo se nam je tudi vedet, da se bodo delili spovedni listki in sicer oženjenim v določenem redu, tudi vsem tistim, kateri so prekoračili 30-to leto. V resnici pa smo le tiste dinarje, kateri so nam na pusta ostali, za spovedne listke zamenjali. Nekaj nas je zamenjavalo osebno. Nekaj pa po zastopnikih. Zastopniki so dinarje težje zamenjali, kakor lastniki. Nekaj nas je dobilo brez vsake zamenjave listke domov. Tudi nekaj mladih, kateri so morali navadno na zamenjavo po dva ali trikrat hoditi. Čeprav so bili iz boljših hiš, so letos dobili listke domov, pa ne zato, da že sedaj znajo katekizem, ampak zato, da se njih neveda s tem prikrije. Ti pa sedaj prav ponosnopobožno pravijo, mi ne potrebujemo na zamenjavo, ker vse dobro znamo. on notri davle. Tii pri nas so vešte jbomo poslali prihodnjič na mesto taksi liidje, ka samo na se držijo, 20 klerikalnih piščet v Beograd le drugo vse nič ne šteje. Prle niše ni j 15 SKS poslancev, bo položaj goto-dosti cajting šteja, zaj pa ka smojvo drugačen, ker teh 15 SKS po-vsakši tjeden enok notri, pa je takša' slancev bi ne pilo in ne jedlo skusila za cajtinge na pošti. Vsakši bi paj pri polni mizi z radikali na na- rad zna, kerega majo pa zaj v deli. Enok so toti ovemi smeje, drgoč pa ovi totemi. Tak pride vsakši na svoj račiin. Fašenk je te zaj mina. Eni so ga pre dobro pokopali pri Per-gerci, drugi pa slabe. Nevola pač le na fašenk ne počivle. — Vsakši bi si misla, ka zaj v posti tii pri Jiirji vse pokoro dela, pa je inači. Saj je post ne dugi, te pa de znavi liišno. Na to pa se te že morajo zaj pr-pravljati. Keršte večer se v naših društvenih prostorih dugo sveti. V ovih, ki se bole bojijo noči — ker ima svojo moč —pa najduže. Drugih novin nega ravno dosta. To enok mi je Kokotov Lujzek prava, šo kožo. Zatorej Vas kličemo ob 12. uri, prijatelji, ki čutite težo sedanjega časa, zapustite vendar to pogu-bonosno klerikalno politiko in se pridružite k naši dobri in težavni borbi za dobrobit vsega teptanega in izmozganega ljudstva. Zagradec. Učenci kmetijsko-na-daljevalne šole v Zagradcu smo napravili, dne 3. marca 1928 poučen izlet v Novo mesto. Kljub temu, da je celi dan padal sneg in je bila slaba pot, se je udeležilo izleta 17 učencev v spremstvu ggdč. učiteljici Koželj-eve in Marolt-ove ter županom Hrovatom. — Gospod nadučitelj v Šmihelu, Hočevar, ki ka se pri Jiirji vse para. Nekaj pa!je hodil v našo šolo poučevat, j<: jih je pre prekostalo in se nikak nas celi dan spremljal in vodil v nemrejo sparati. Teko sen ne če den, ka bi veda zakoj ne. Malo se venda postnega cajta bojijo, tepotli pa de že inači. Vdovic Rošlin. Iz Prevalj. Ako premišljujemo sedanji težki položaj kmeta, se mora človek kar čuditi, kako je mogoče, da še toliko in toliko kmetske-ga ljudstva ne spregleda ter ne obrne hrbta završeni Koroščevi politiki. Ni še daleč čas, ko so kričali vsi klerikalni listi, da hočejo avtonomijo. Sedaj pa je zlezel njihov vodja dr. Korošec kot pišče lepo pod radikalno stranko, vesel, da se sme on sam greti pod njo, a nam pomaga vleči kožo z živega mesa. Živin-če za živinčetom mora iz naših hlevov, drevo za drevesom iz naših gozdov in vse za sramotno nizko ceno, samo da se nasitijo nikdar site pijavke. Kos za kosom zemlje moramo odprodajati od naših posestev, zato, da še lahko hodimo raztrgani po zemlji, ki že itak skoro ni več naša, ker je vsa zadolžena. Hlevi prazni brez živine, polje neobdelano, ker ni živine in gnoja, les posekan do zadnjih debel, vse to je po- moredno urejeno kleparsko in mizarsko obrt na električni pogon, nadalje v tiskarno Kraje in kapiteljsko cerkeA'. Gospod Malasek, sreski ekonom, ki je hodil vsak teden nas poučevat, je nam razkazal skladišče kmetijske podružnice ter je nas vodil popoldne na kmetijsko šolo na Grmu ter nam je jako spretno razkazoval vse posamezne panoge kmetijstva. Kar smo se učili v šoli, smo imeli priliko vse praktično ogledati. Gospodje kmetijski strokovnjaki na Grmu so nam z pravim zanimanjem poiasnovali, vsak iz svojih strokovnih predmetov. —- Po kratkem okrepčilu smo se vračali iz Grma proti kolodvoru v prepričanju, da je nam šola nudila mnogo koristnega in posnemanja vrednega v našem gospodarstvu. Zaključek kmetijsko-nadalje-valne šole bomo imeli dne 18. marca 1928. Iz novomeškega okraja. V Prečni je dne 19. februarja pred kakimi tridesetimi poslušalci zboroval min. n. r. dr. Kulovec. Kakor poročajo, g. minister na takih zboro- ga glasu itd. Tako g. Kulovec! Ali nima ta posojilnica vsako leto svoj občni zbor, na katerega so vabljeni vsi člani? Tudi vse pristojbinske ugodnosti ima, odkod torej vaš naziv kapitalističen zavod? — Kar delajo sami, očitajo drugim. Kdo podpira kapitalističen velesrbski hege-monizem? Ali ne deluje glavni klerikalni denarni zavod na čisto kapitalističnem principu? Če ne bo miru, bomo tudi začeli preiskava-ti zadružno delovanje nekih klerikalnih posojilnic, ki so v velikih škripcih, kako dobiti od kapitalističnih podjetij svoj denar nazaj. Kakor rečeno, če Vam je prav in na vaše izzivanje bomo nadaljevali. Kaj pa to pomeni? Neki naš pristaš zida hišo. Njegov sin je izučen mizarski pomočnik. Prišel je domov in pomagal očetu pri stavbi in napravil tudi vsa mizarska dela. Našla se je dobra duša in naznanila sina, da je izvršil mizarska dela za očetovo hišo brez obrtnega lista. Oblasti so ga kaznovale z 200 dinarji globe. Sedaj ko imamo sr-bijansko - klerikalno vlado, se kaznuje tudi sina, ki pomaga očetu pri stavbi hiše. To je pa že preveč. Tedenski koledar. 11. marca, 12. marca. 13. imarca, 14. marca, 15. marca, Ifi. marca. 17. marca. nedelia: Heraklij. panedel iek: G resror. torek: Rozina, sreda: Maitilda. četrtek: Lonein. .petek: Heribert. sobota: Jerica. Sejmi. litika klerikalne stranke. Ni več vanjih posebno priporoča klerikal-daleč čas, ko ne boš več našel no- ne denarne zavode in gostilne. Če bi bilo samo to, ne bi imeli nič proti temu, a ker ob tej priliki napada tudi naše zavode, nam usilju-je boj, za katerega nismo navdu- benega svobodnega kmetovalca. Pripomogli bodo klerikalci v radi-Sv. Jurij ob Ščavnici. Namena'kalni vladi, da bodo iz svobodnega sem se že prle zglasiti, pa sen se slovenskega kmeta postali le »ma-ne viipa. Zveda sen od enega dopi-jjerji« bank in bogate gospode. Zato i šeni, a ga radi samoobrambe spre-sovalca, da mora ovi, ki v cajtinge,premisli, ti ubogo zapeljano sloven- jemamo. Na zborovanju v Prečni je piše, lepo vkup sestaviti. Jaz pa senjsko ljudstvo, kaj delaš, kje si? Pu-j posebno priporočal posojilnico v se ne šola, ka ne ven tak vkup se-jsti vendar klerikalne voditelje in;Prečni in Ljudsko posojilnico v staviti kak ovi gospod, ki so negi,vstopi v našo stanovsko SKS, ki te Novem mestu. Ko ga nekdo izmed v šolah bili. Te pa sen si zaj enok j hoče ščititi in se za tebe boriti. Ve- navzočih vpraša »kaj pa kandijska le teko korajže vzeja. ka sen sefdi, ti kmetič, da le v slogi je moč! posojilnica«, se je g. minister raz-oglasa. Saj Strniša tiidi tok po do-!Če se bomo ravnali po zgledu Hr- ljutil in pravil, da je to kapitalisti-majen piše, pa vsakši rad šteje, ka;vatov pod vodstvom Radiča in če čen zavod, da nimajo člani nobene- 11. marca: Račna. 12. marca: Gradac, Drnovo, Kotre-dež. Vesela gora, Radovljica. Kamnik, Turjak, Spodnji Logatec, Sv. Jurij cb j. ž. 14. marca: Dobrniče. 15. marca: Lož, Mole. 16. marca:'Peklo, Prošenjakovci. 17. marca: Mengeš, Trbovlje, Zuženberg, Skofja Loka, Podčetrtek, Rečica, Svečki a, Frankolovo. Valute. Berlin 13'57, Curih 10-93, Dunaj 8*~, London 277-—, Newyork 56-77, Pariz 222-—, Praga 1-68, Trst 3'—. Tržne cene. (Za stet v Din): Pšenica 395 do 400, rž 320 do 350, ječmen 330 do 340, oves 300 do 315, proso 260 do 300, koruza (nova sušena) 295 do 300, ajda 275 do 285, fižol ribničan 425, fižol pre-peličar 525, krompir 125, seno sladko 80, seno, kislo 60, slama 50 DLn za stot. — Voli I. (za 1 kg žive teže) 8, voli II. 7, voli III. 6.50; krave, klobasarice 3 do 4, teleta 10 do 11 Din žive teže za kg. — Prašiči 6 do 8 tednov stari (komad) 200 do 300 Din; kokoš 25 do 40 Din; mleko 2-50 do 3 Din liter; čaiino maslo 50 do 60 Din kg, surovo maslo 40 do 44, bohinjski sir 28 do 32, sirček 8 do 10, jajce komad 1 do 1-75 Din, trda drva 1 m3 150, mehka drva 60 do 75. STERMECKI, CELJE. Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovina, radi tega razpošiljam naročila čez SCO Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne sledim konkurenci ter ne vodim cenega in slabega blaga, katero še te nizke cene ni vredno. Prodajain zajamčeno dobro blago i z najboljših svetovnih tovarn, ker imam samo direktne zveze s tovarnarji iz vseh industrijskih držav v Evropi.. Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju, prvem nadstropju in podstrešju cele ogelne hiše, si vsakdo lahko ogleda in vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobraženih in prijaznih uslužbencev, kateri dajejo radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednje cene cd vseh predmetov. Zaloga sestoji iz sledečih oddelkov in predmetov: Manufakturni oddelek: sukno, volna, platno, tiskanine in razne tkanine iz bombaža in lanu. Modni oddelek; perilo, pletenine, torbar&ki, nožarski jekleni Ln kosm etični izdelki, traki, čipke, vezenine in muzikalije. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode in otroke ,in klobuki. Oeveljski oddelek: galanterijski, luksuzni in štrapacni čevlji za dame, gospode in otroke, Poštorazpošiljalni oddelek in en g ros oddelek, STERMECKI, CELJE. 18. marca 1928 bo v Ljubljani velik shod Kmečko - demokratske koalicije. Pot v Kanado Kdor hoče priti v Kanado, mora | Nehote se človek spomni svoje biti popolnoma zdrav. To je glavni: domovine in začne primerjati. Kak-pogoj. Zdravstveno stanje izseljen- (šno gospodarstvo pa je pri nas? In ca ugotovi že zdravnik na okrajnem korupcija? In egoistični voditelji? glavarstvu, potem še enkrat na agenciji, potem pri prihodu v evropsko morsko pristanišče, odkoder se izseljenec vkrca na ladjo v Kanado. V Kanadi se izvrši preiskava znova. Zdravniške vizite so jako stroge. Pri odhodu iz domovine vprašuje kanadski komisar: Kaj imaš doma? Ali si oženjen? Ali pride tudi žena za teboj? Takih vprašanj je še mnogo. Na potovanju in ob prestopu raznih državnih mej nobenih sitnosti. Potne liste vidirajo v vlaku. Od Ino-mosta naprej se vozi z elektriko do Basla v Švici. Kdor hoče videti, kaj je kultura, naj si ogleda Švico. Celo vožnjo ne vidiš niti ene raztrgane bajte kakor pri nas Zakaj se pri nas narodu nič ne da, ampak se le jemlje? Nova lekarna v Doljnem Logatcu. Magister pharm. Ivan Kristan je dobil koncesijo za javno civilno lekarno v Dolnjem Logatcu. Na smrt obsojena roparska morilca. Decembra meseca lanskega leta smo poročali v našem listu o grozovitem roparskem umoru v Kmalu za Baselom prestopimo, Škovcu pri Tržišču, katerega žrtev francosko mejo. Na Francoskem so sta bila stara zakonca Franc in Te- rezija Pucelj. Kmalu po umoru so orožniki izsledili in aretirali oba zločinca v osebah Jože Slapšaka in Antona Skomine.. Zadnjemu je bila pokojna Terezija Pucelj prava posledice vojne še jako vidne, vidimo pa tudi močne znake stare kulture. V Jugoslaviji je mnogo dimnikov brez dima, tukaj pa vse dela, ravno tako tudi v Belgiji. V pristanišču Antwerpen so nas teta. V torek dne 28. marca se je zopet zdravniško preiskali, potem i vršila proti roparskima morilcema pa smo morali pred kanadskega ;v Novem mestu porotna razprava, konzula, kjer se opravi novo izpra- pri kateri sta bila oba zločinca ob-ševanje: Odkod? Kam? Oženjen? j sojena na smrt na vešalih. Brez-Itd. 1 zvestna morilca sta se po umoru z Največ izseljencev je iz novih dr- ubogima žrtvama še norčevala. Po-žav, ki so nastale po vojni. Izgleda, kojnemu Francu Puclju sta prilepi-kakor da se selijo celi narodi. Kam Ja na prsa »povedni listek, a umor-pojde vse to? j jeni Tereziji sta stavila na čelo no- Hudo je človeku, če mora z do-'vec od 25 par. Smrt na vešalih sta Povsod praktičnost, 'ma! Ali mislijo vladujoči krogi, da torej v polni meri zaslužila. Težka nesreča naših letalcev. — Velika izbere udobnost, celo razkošje. Posebno se to res ne bo nikdar maščevalo? okolica mesta Ziirich je eno samo letovišče. Povsod se vidi, da je napredek lepši brez puške kakor s puško. Uniform ne vidiš v Švici nikjer in vendar vlada povsod blagostanje. Zanemarjen ni niti najmanjši košček zemlje. Z nami so občevali Švicarji skrajno prijazno. Pretekli teden se je dogodila težka nesreča na vojaškem letališču pri Sarajevu, katera je zahtevala dve raznega perila, modnih bluz, noga-, novi žrtvi med našimi avijatičari. vic, kravat itd. se dobi po nizkih Dva pilota sta se dvignila z novim cenah pri aeroplanom kakih 300 metrov viso- _ „ . _ . _ .. ko, da ga preizkusita. Kar naen- Ign. zargi, Ljubljana. krat je začelo letalo padati in se je Mmm——m^m^—ummmmmmmm—m. S tako silo Zaletelo V Zemljo, da Se _ _ ^^ _ __ __ _ _ _ __ m —— — _ —^ j je rezervar za bencin razbil, a ben-VI f l\/l f* H I IVI M A / M II icin se je razlil po celem aeroplanu JL^I V-/ V J. V^ JLi J. lVr\£i 1 ^ V^F« j in bil trenutno ves v plamenu. Oba j pilota sta bila mrtva in strašno raz-Zasedanje ljubljanske oblastne! Povišana kvota za Jugoslovane.^mesarjena. skupščine. Ljubljanska obl. skup- j Ameriška vlada je izdelala novo; Aretirani tatovi. V Narodni ban-ščina se sestane na krajše zaseda- j uredbo o kvotah (številu) priseljen-1 ki v Beogradu so pred mesecem nje dne 12. marca ob 10. dop. v,cev. Na podlagi te nove uredbe, ki;neznani uzmoviči ukradli za en mi-dvorani mestnega magistrata. |bo stopila v veljavo 1. julija 1928,j!ijon dinarjev novih tisočdinarskih Oblastna trošarina na vino, žga- j bo kvota priseljencev zvišana od | bankovcev. Te dni sta bila aretiranje, špirit itd. se pobira po nalogu 671 na 739. ........ j na kot osumljenca blagajnik Dra oblastnega odbora ljubljanskega od 1. februarja dalje. Na prošnje posameznikov dovoljuje oblastni odbor plačilo trošarine v obrokih. Tozadevne prošnje je kolkovati z 5 Din in jih nasloviti na oblastni odbor v Ljubljani. Slično postopa tudi oblastni odbor v Mariboru. Še o bobnih in ministrih. »Uradni list« z dne 29. februarja prinaša nič manj kot 28 sodnijskih draž-benih razglasov kmečkih posestev in sicer od sledečih sodišč: Celje, Črnomelj, Kamnik, Konjice, Kostanjevica, Kozje, Krško, Marenberg, Maribor, Mokronog, Murska Sobota, Ptuj, Radovljica, Slov. Bistrica, Šmarje pri Jelšah. Ravno v tej številki je razglašen tudi konkurz nad znano veliko trgovsko tvrdko A, Kajfež, star. — Kakor vidimo, so gospodarske razmere v klerikalni in radikalni Sloveniji vsak dan lepše! Kmetom vedno lepše doni davčna pesem na ušesa: Boben bobna rom-pom-pom, Ce vas nisem, vas pa bom! Koliko državnih nameščencev je v naši državi? Po podatkih državnega proračuna za leto 1828/29 imamo v Jugoslaviji v državni slu-bi 61.514 uradnikov, 33.790 uslužbencev, 11.866 slug, 29.765 dnevni-carjev, 7878 oficirjev, 9386 podofi-cirjev in 18.000 orožnikov, vsega skupaj torej 272.173 državnih uslužbencev, Udruženje vojnih invalidov, kra-;goljub Milutinovič in sluga Gjur-jevni odbor v Kranju ima svoj red-! gjevič. Velika nezaposlenost v Zagrebu. ni letni občni zbor v nedeljo dne 11. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani Društvenega doma. Članstvo, ki je tam organizirano, se prosi, da se polnoštevilno udeleži občnega zbora. je seveda veliko veliko takih, ki Nesrečna smrt rudniškega delav-lraje po mestu stradajo, kakor pa ca. V ponedeljek, dne 27. febru- j da bi šli na kmete delati, kjer ve-arja so trboveljski delavci skladali j dno delavcev primanjkuje, jamski les z vagonov. Ko je dela-; Stekel pes pri Sv. Lenartu v vec Hinko Polak odpel železno ro-; Slov. gor. Že od novega leta imamo čico pri vagonu, se je zrušil les in strogi pasji zapor, ker se je prikla-težka ročica je Polaka s tako silo til k Sv. Lenartu stekel pes iz Ra-udarila po glavi, da je obležal na i dehove. Ogrizel je več ljudi in mno-mestu mrtev. j so psov. Šest ljudi se je zdravilo v Samostojno izvrševanje trgovine.j Pasteurjevem zavodu v Celju. G. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, Adolf Dimnik, pekovski mojster pri da se v bodoče ne sme izdati nobe- ,Sv. Lenartu, je najprej ustrelil pri-nemu trgovskemu pomočniku dovo- i tepenega steklega psa in drugi dan ljenje za samostojno izvrševanje .še tri ogrizene pse. trgovine, če nima izpričevala o ab- j Stari tra: ob Kolpi. Letni živinski solvirani trgovski šoli. I sejem, kateri bi se moral vršiti dne Drevo ubilo župnika Agreša. V 18. marca, se preloži in se vrši na sredo dne 29. februarja je šel soboto dne 17. marca, kar naj kup-župnik g. Franc Agreš iz Oštirij jci kakor prodajalci upoštevajo, pri Zidanem mostu v gozd, kjer' Avtomobil ponesrečil in zgorel, so delavci podirali drevje. Opa- Na cesti med Karlovcem in Barilo-zoval je drvarje, kako so pod- višem se je pripetila prejšnji teden žagali debelo bukvo. Drevo pa se težka avtomobilska nesreča. G. je predčasno prevrnilo in debela Ivan Naker, gostilničar iz Karlov-veja je župnika udarila s tako silo ca, je s svojim avtomobilom priletel po glavi, da mu je prebila lobanjo, na obcestni kamen, vsled česar se Nezavestnega so pripeljali na po- ie avtomobil prevrnil in vnel. Šo-stajo v Zidanem mostu, odkoder so fer je bil težko poškodovan. Avto-ga prepeljali v celjsko bolnico, kjer mobil je popolnoma zgorel Škoda je v nez&vesti umrl. znaša Din 70.000. Živinorejska zadruga Videm-Dobrepolje ima občni zbor v nedeljo po rani sv. maši v gostilni pri gosp. Adamiču na Vidmu ob pol osmih zjutraj s sledečim dnevnim redom: 1. Blagajniško poročilo; 2. poročilo o delovanju zadruge; 3. slučajnosti. — Poročal bode ekonom Hladnik o živinoreji in o svi-noreji. Vabijo se vsi živinorejci iz Dobrepolja. Huda nesreča v Globokem pri Brežicah. Dne 28. februarja sta vozila vino Ivan Cvetko, posestnik iz Globokega in njegov sin. Voz, težko naložen z vinom, se je prevrnil na očeta in sina pri čemur sta zadobila oba težke poškodbe. Očetu je zlomilo eno nogo ter sinu eno nogo in roko. Oba sta bila prepeljana v javno bolnico v Brežice. Očetu so morali nogo nad kolenom odrezati. Gostilničarska, kavarniška in hotelska razstava na Ljubljanskem velesejmu. To razstavo se bo priredilo v okvirju letošnjega velesejma od 2. do 11. junija. Obsegala bo vse potrebščine industrijskega in obrtnega izvora, ki jih potrebujejo naši gostilničarji, hotelirji in kavarnar-ji za izboljšanje svojih starih ali ustanovitev novih obratov. Tej razstavi pa bo priključena tudi tujsko-prometna razstava, ki bo služila številnim obiskovalcem velesejma v orijentacijo in izbiro bodočega letovišča. Vsako posamezno letovi-ščarsko podjetje (hotel, pension ali tudi letoviščarski kraj skupno) dobi svoj posebni oddelek, kjer razstavi propagandni materijal, prospekte, fotografije, slike, modele itd. Važna pa je ta razstava tudi za naše hotele v mestih in je njih udeležba vsekakor zelo priporočljiva. Prepričani smo. da se bo s to razstavo znatno dvignila gostilničarska, kavarniška in hotelska obrt, pa tudi tujski promet. Špecijelne informacije in razstavne pogoje daje vsakomur radevolje uprava V Zagrebu se nezaposlenost čim Ljubljanskega velesejma v Ljublja-dalje bolj sin Pretekli mesec je ni. Opozarjamo pa vse interesente, prejemalo podporo od delavske da se prijavni termin skoro za-borze 6076 brezposelnih. Med temi ključi. Pohištvena industrija in obrt na velesejmu. V Sloveniji se lahko ponašamo na nagli razvoj domače les-nejndustrije in obrti, zlasti pa na naše pohištveno mizarstvo. To gra-no slovenske obrtne in industrijske produkcije upoštevajo zbog svoje kvalitativne solidnosti in okusa vse pokrajine naše države; glas o naši zmožnosti pa se je razširil tudi že preko meja. Uprava Ljubljanskega velesejma namerava posvetiti letos posebno pozornost lesni obrti in industriji. Prilikom letošnjega velesejma, ki se vrši od 2. — 11. junija, namerava prirediti posebni oddelek za razstavo lesnih izdelkov, zlasti pohištva in z obsežno in velikopotezno reklamo privabiti čim večje število interesentov iz cele kraljevine in sosednih držav. Na to opozarjamo vse naše lesne obrtnike in industrijalce in jim priporočamo udeležbo kot razstavljalec, kar bo samo v njihovo lastno korist. Bogat berač. V Novem Sadu je umrl berač Števan Leskovič. ki je zapustil 100.000 Din. V svoji oporoki je zapustil pravoslavni cerkveni občini 80.000, svojim sestram pn 20.000 Din. Permanentna razstava pohištva j na Ljubljanskem velesejmu. Mizarska obrt je v Sloveniji zelo razvita.j Po deželi imamo veliko število mi- j zarjev, ki se odlikujejo z dobrim in j preciznim delom, ki pa nimajo pri- j like stopiti v stike z konzumenti mest in južnejših pokrajin naše dr-1 žave. Manjkajo jim pač izložbena okna, skladišča in poslovni lokali v mestu, zlasti v Ljubljani. Zato se je na inicijativo raznih faktorjev odločila uprava Ljubljanskega ve-lesejma prirediti prilikom letošnje veleseimske prireditve šoecijelno razstavo pohištva, ki pa bi tudi po končanem velesejmu ostala na sejmišču kot permanentna razstava. Tu bo imel vsak mizar priliko stalno razstaviti svoje izdelke, vele-sejmska uprava pa bo po svojih močeh zainteresirala konzumente za nakup. Podrobne podatke in po-goie. ki so zelo ugodni, daje vsakomur radevolje uprava velesejma v Liubljani. Veliki vinski sejem iz cele države priredi Poljoprivredno društvo v Beogradu dne 22. do 25. aprila 1928 v prostorih Doma Po1 jonri vrednega društva. S seimom je združena tudi razstava vina kouiaka in žganja. Podrobna navodila in poiasnila za Slovenijo daie g. Josip Zabavnik, kletarski nadzornik pri Vel. županu v Mariboru. V boiu proti uničujočim škodljivcem sadnega drevja uporabliamo z najboljšim uspehom ARBORIN. ki ea proizvaja tvrdka C*emotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. Vsi naročnik v področju pošt črke S in T, ki Se niste poravnali naročnine »a lansko oziroma letošnje leto. ste bili pretekli teden od uprave pismeno opomnjeni na plačilo. Kdor se ne ho opominu pravočasno odzval, se mu ho pošiljatov lista seveda ustavila. — To velja za vse prizadete, da ne bo kakih nepotrebnih reklamacij. TTpravništvn Desetletnica rdeče armade. Te dni se vrše po vsej Rusiji velike slovesnosti v proslavo desetletnice rdeče armade, ki je danes ena od najbolj discipliniranih in organiziranih armad v Evropi. Rdeča armada je naprej zmagoslavno potolkla vse ruske generale, ki so ogrožali z vseh koncev revolucijo, potem pa vrgla z ruskega ozemlja tudi francoske in angleške čete. ki so prišle belogardistom na pomoč. Značilno za desetletnico rdeče armade je to, da je njen ustanovitelj, organizator in prvi povelinik Trockij bil ravno pred mesec dni pregnan v Turke-stan od iste armade, katero je on s svoio izredno sposobnostjo spravil na noge. Rdeča armada je spočetka služila boljševiški stranki, danes pa je naisigurneiša obramba ce^ velike kmetske Rusiie. KnlMro s*ane Društvo narodov v Švici. Tajništvo Društva narodov v ženevi norabi letno 145 mili ionov dinariev. mednarodni urad dela, ki snnda tudi k Društvu narodov, porabi letno 88 mPiionov dinariev, torej skunno 233 miliionov dinariev. K gornjim stroškom orispeva-io posamezne države sorazmerno, ^ko pogledamo te veMkanske vsote na eni strani in uspeh in vnliv. ki pa ima Društvo narodov v mednarodni politiki, da je to ena nai-rira^iih ustanov na svetu. Kajti D^nš^vo narodov služi danes skoro izključno le interesom veMkih dr-fpv 'n mpdnarodnemn kapitalizmu. Katastrofa v rudniku. V angleškem rudniku, kier so kopali zlato rudo. se ie dogodila strahovita katastrofa. Na še nenoiasnien način ie v rovu eksplodiralo in odnes^ cel rov v zrak. Dosedai so odVonali 34 mrtvih rudarjev in 60 jih še pogrešalo. Listnica uredništva. Več d oni sov je moralo radi pomanjkanja un>stora izostati za prihodnjo številko. Dojenček v kovčeeu. Na veliki državni cesti v Nemčiji je našel neki delavec napol odprt kovčeg, iz katerega je prihajalo otroško jokanje. Stopil je bližje in ugotovil, da je nekdo v kovčeg položil otroka in ga odložil ob cesti. Delavec je vzel kovčeg in otroka ter nesel oboje domov svoji ženi. Ko je ta odprla in natančno preiskala kovčeg, je našla v njem dva zavitka. V enem je bilo pismo, v katerem se je neznanec obračal na najditelja otroka s prošnjo, nai se deteta usmili. V drugem zavitku je bil sveženj bankovcev v znesku 52.000 Din. Zraven je stala pripomba, naj prinese najditelj čez leto dni otroka na mesto najdbe, kjer ga čaka nova sreča in novo presenečenie. De^vec in njegova žena sta vzela otroka z velikim veseliem v rejo. Nova iznajdba na elektrotehničnem noliu. Te dni so preizknšaM v neki londonski elektrotehnični delavnici novoizumlien aparat. ki so ga nazvali »Električno oko«, s katerim ie mogoče gledati iz Evrone v Ameriko. Možki in ženska, ki sta sede1« ored aoaratom v Londonu, sta bila istočasno natančno ooazo-vana v Newvorku. Ongzovalci so jasno videli in razločili obe glavi ter opazili vsak gib in kretnio. To ie Prvi poizkus gledania čez morje, ki ie popolnoma uspel. Kateri poklic ie najbolj podvržen raku? Londonski listi prina-šaio statistiko obolelih na raku glede na noklice in ugotavliaio. da so naibolj podvrženi tei nevarni bolezni de^vci steklarji in rudarji. Sultanove dragocenosti na dražbi. Predsednik turške renublike Femal-paša je te dni poklical iz Pariza dva strokovnjaka, ki bodeta precenila vrednost vseh dragocenosti bivših suHanov. Turška vlada namerava sultanovo blago prodati na javni dražbi v Parizu in potem za ves skuni^ek izgraditi osnovne šole po Turčiii. Tako mineva oblast in slava nekdaj mogočnih sultanov. Lokomobila brez strojevodje. — Pretekli četrtek se je dogodila na glavnem kolodvoru v Mvinchenu težka železniška nesreča. Strojevodji, ki je vodil lokomotivo, katera je ravno privozila na kolodvor, je postalo s^bo in je padel s stroja. Lokomotiva se je brez vodstva zaletela v zaščitni nasip, ga pregazi-la in priletel v popraviialnico za stroie. kier je težko ranila več me-haničarjev. ' Razkritje kraljevske arohnice iz l^ta 5000 nred Kristom. Večia ameriška znanstvena eksnedieiia raz-iskuje stara grobišča indijskih kraljev. Pri raziskovanju je zadela na grobišče nekega kralia. ki je vladal pred r>et tisoč leti pred Kristom v kaldeiskem Uru ali južno-iztočni Mezonotamiji. Za pogrebne slovesnosti tega kralja so povsem h^dnokrvno noklali niegove ministre in naiboli priljubljene sužnje ter po^žiM niih trunla v kraljevi grob. Tndi večie število dragocenih predmetov so dvignili iz grobnice, med niimi siiaino okrašen boini voz. harfo, zlato in srebrno posodo, zlato žago ter igralno mizico z iz-rezlianimi figurami in kockami. Na dan so spravili tudi več bakrenih posod in bojnih sekir. Vse na boben. Te dni je bil proglašen konkurz nad imovino g. Antona Kaifeža, posestnika in in-dustriia^a v Kočevju. Obveznosti g. Kaifeža znašajo okrog 20 milijonov dinarjev. Naš izvoz konj v Švico. Naš lanski izvoz konj v Švico je znašal 368 koni. od katerih je izvozila tvrdka Vaida iz Čakovca 350. Pri uvozu konj v Švico, ki ie leta 1927 uvozila 6528 -konj. smo mi med vsemi državami na petem mestu. Naiveč je uvozila tia Irska, namreč 1469 konj. nato pride Madžarska z 1428 konji ter dalje kakor sledi: Francoska 1163 koni Holandska 1106. Jugo-siaviia 368 Švedska 291. Belgiia 209 Nemčiia 153 Ttaliia 121. Avstrija 114 ter Danska 106 konj. PODLISTEK. . V odvisnosti od gospode. Povest. Napisal Franc Tovornik, kmet. (Nadaljevanje.) Konj, že preje nezaupljiv vsled čudnega vedenja svojega gospoda, se je zdaj od pijanega glasu, ki res ni bil podoben človeškemu, — splašil. Zdirjal je v galopu po cesti, do studenca — ki je kakih sto metrov oddaljen od samostana na zgornji strani ceste — tu pa, zagledavši pri studencu raztrganega berača, ki se je naglo okrenil, ko je zaslišal divji dir — skočil s ceste na travnik ter v velikem skoku in močnem sunku vrgel svojega gospodarja raz sebe, sam pa dirjal, kakor pobesnel, po cesti za Gračnico. Gospod Laški je padel nazaj vznak s tako silo, da mu je sprva kar sapo zaprlo, toda kmalu si je opomogel ter gledal, kje se njegov konj. »Nikoli ne sedem več na vraga črnega.« Saj tudi ne bo treba. Bog zna, kdo ga bo od zdaj naprej jezdil,« mu je škodoželjno odgovarjal oskrbnik Gall. »Sveti Gall, panj čebel ukral: ko panjič domu nese, noge mu spodnese božja močk Tako mu je Laški zapel v slovenskem jeziku narodni pregovor, ki seveda oskrbniku ni šel nič k srcu. »Tebi je že spodnesla,« je siknil Gall skoz zobe. »Alo, junaki, le pojdite, jaz sem zopet žejen, grem nazaj v grad! Gračnica je sicer tu blizu, pa me nič ne mika. Jaz sem junak vin-cak pravi Laščan. »In pa dolgega jezika,« je pristavil oskrbnik in^odjezdil. / Prior. ki je ves prizor videl, je prišel gospodu Laščanu nasproti v skrbeh, se mu-li ni kaj hudega zgodilo. »Kaj za voljo božjo! Ali ste se potolkli?« ga je sočutno spraševal. »Ah, nič, samo malo sem si potresel trebuh. Zopet se je naredil prostor za kakšen bokal. Gospod prior, boste tako prijazni, pa ga naročite še en bokal na moj račun,« pravi Laščan in zapoje: »Drumm soli ma lustig sein, holla-li-la hol-la-lo!« Prior se je moral smejati, ko ga je videl po toliki nezgodi tako veselo razpoloženega. Prijel ga je pod pazduho, ga peljal nazaj v sobo, kjer so bili prej, poklical vina in razgovor se je v veselem tempu nadaljeval. Govorila sta o vsem mogočem. O turških bojih, v katerih je gospod Laški tudi bil v svojih mlajših letih. »Kje pa ste se borili,« ga je vprašal prior. »Največ v Vojaški krajini. — Poznal sem še Ivana Lenkoviča, boril sem se pod poveljstvom Herbarta Turjaškega. Bil sem pri Bo-dačkih, kjer je Herbart žalostno končal. Dalje sem se nahajal v bitki pri Slunju, kjer smo nasekali Ferhad-pašo, pod Tumom in banom Tomažem Erdedijem. Zadnja udeležba v bitki pa je bila pri Sisku. kjer smo vrgli Hasan-pa-šo v vodo. Ko bi bili Vi videli. Kako so čofo-tali po Kolki! To je bilo veselje! Seveda za nas, ne pa za Turke, ki so se kopali.« »Kaj pa, proti Matija Gubcu se niste nič borili?« »Ne. Takrat sem se bil ravno v kiklo zamotal, to se pravi: sem se oženil. Pa me je bolj veselilo, da sem šel malo na potovanje. Mi še danes ni žal.« »Kako, da — ne?« »Veste, jaz po svoji pameti tako mislim, da so imeli kmetje prav. Za sebe namreč. Če bi jaz bil kmet, bi takrat tudi z Gubcem potegnil. Tako pa seveda nisem bil Bog ve kaj navdušen za njegovo politiko.« »Kako pa, da si se Trubarjevih naukov takoj poprijel in zdaj še sam tistega predikanta Zoloviča rediš na svojem gradu, da še pri nas zdražbo dela?« »Veste, to vse je pri meni stvar politike. Tudi Vam to nič ne škoduje!« (Dalje prihodnjič.) Kmetje! Živinerelci! Posestniki! Obvaruite se nesreče! Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj ia prašičev. Ves Vaš trud in napor dolgih mesecev in let propada. Stotisoči in milijoni denarja gredo v nič. Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite Vašo živino t KMETIJSKA MATICA. Kmetijska Matica. Nove knjige, ki jih izda »Kmetijska Matica v letu 1928, se že pripravljajo in bodo v kratkem času prišle v tisk. Zato je nujno potrebno, da vsi gg. poverjeniki nabiranje naročnikov čimbolj pospešijo, ker nas zakasnela naroči-^ la pri določitvi naklade zelo ovirajo. Kljub temu, da smo lansko leto natisnili večje število izvodov Kmetijske Matice, kakor pa je bilo do tedaj naročnikov, je ostalo zelo mnogo poznejših naročnikov brez knjig. Zato je v interesu stvari same kakor tudi vseh onih, ki želijo imeti knjige »Kmetijske Matice«, da se pravočasno naročijo. V vseh onih krajih, kjer do danes še nimamo svojega poverjenika, naj nam oni, ki bi bil pripravljen sprejeti po-verjeništvo, javi svoj naslov, da mu za-moremo poslati navodila in nabiralne pole. »Kmetijska Matica« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. »Naša prašičja reja«. Spisal župnik Anton Oblak. Je to edina poljudna knjiga v slovenskem jeziku, spisana na podlagi dolgoletnih izkušenj odličnega slovenskega prašičjerejca. Vsakdo, ki se peča s prašičjo rejo in jo hoče dvigniti in povečati njen donos, mora to knjigo prečitati. Spoznal bo marsikatero svojo napako, katere se ni niti najmanj zavedal, ki pa mu je zakrivila že občutne izgube. Knjigo najtoplejše priporočamo. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 in stane Din 24. V zalogi »Kmetijske tiskovne zadruge« v Ljubljani so dobiti tudi sledeče knjige: Kaiol: Sadjarstvo. Kratek pouk za mladino in praktične sadjarje. Z 18 slikami in s preglednico najvažnejših sadnih vrst. Cena Din 10. — »Umno kletarstvo«. Spisal Franjo Goimbač. II. pomnožena in popravljena izdaja. Cena Din 20. — »Zbirka kmetijskih naukov«. II. del. Spisal Viljem Rohrman. Cena Din 15. — »Kuharske bukvice za kmečke žene in dekleta«. Cena Din 5. Pošinina se zaračuna posebej. Kdor rabi tudi kakršnokoli drugt) kmetijsko, poučno ali zabavno knjigo, naj se obrne na Kmetijsko tiskovno zadrugo, ki mu bo zaželjeno knjigo takoj doposlala. najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotisočerih primerih preizkušenim zdravilom. „ALMM'i.UH" proti konjski kolik,. „ALM».BXOR" proti napenjanju pri goTeJi živim. ,LA FSEUH" proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadrževanju m!eka pri molznih kravah. ,H*M'" proti svinjski vročici In varovalno sredstvo proti rdečici. „SIitiNOT" proti krvavemu močenju (scanju) pri govedu in pri konjih. Noben pameten živinorejec In posestnik Sivine ne sme biti brez teh zdravil. Kaku ne bo prevdaren gospodar Čakal, da mu hlSa najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudt ne bo £akol, da mu živina oboli, temveč ii bo dalal tudi i« popre) na«a zdravila zato, da mu splob no oboli. Almaflor dobite v vsaki trgovini Cena tkallji z navodilom za uporabo Din -40-—. Pristno samo s plombo. Nai« zdravila uporabljajo danes le vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče Je priporočil In zahval. Edina zaloga za Jugoslavijo: jugoslovanska razpošiljalnica zdravil za govedo, konje in pre-šiče iz lekarne „Pri sv. Antonu". šiče iz lekarne IVAM JAX 1M SIJ* LJUBLJANA, OOSPOSVETSKAl Šivalni stroji Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev U lastne tovarne. IS-letna garancija Vezenje te poučuje pri nakupu brezplačno Pisalni stroji „ADLER" Kolesa Iz prvih tovarn: .DtlHKOPP-, „STYH1A", ,W*FFENHA.»" (Oroino kolo) — Pietilnl stroji vedno v zalogi. Posamezni deli kole« bi iivalnih strojev. Daje se tudi ne obroke 1 Cenike franko In zastonj! Hrostuvoijndi javna dražba mlina Drevesničarska zadruga v Dorferjih, pošta škof ja Loka ima na prodaj več tisoč visokodebelnih SADNIH DREVESC. JABLANE: Baumanova reneta, Šampanjska reneta, Pisani kardinal, Jakob Liibel, Damasonov kosmač, Bobovec in razne druge žlahtne vrste. HRUŠKE: Moštnice, Tepke, Rumenko in druge žlahtne vrste. Cene jablanam I. vrste Din 10-—, II. vrste Din 8—, III. vrste Din 5'—. Cene hruškam I. vrste Din 12-—, II. vrste Din 10-—. Cene veljajo i ovojnino vred iranko kolodvor Školja Loka. Manj od 30 drevesc ne razpošiljamo. z vodno močjo, 2 gospodarskih poslopij v Beričevem št. 45 pri Ljubljani „Ciuhov mlin" in 50 zemljiških parcel (njiv, travnikov, pašnikov) se vrši dno 20. in 21. marca 1928 ob 9. uri dop. v Beričevem št. 45. Parcele se bodo prodajale tudi posamezno Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 87 in pri odvetniku dr. Grablovicu, Tavčarjeva ulica štev. 11. 8 »Uradni list« z dne 29. februarja 1928 razglaša 28 prisilnih dražb kmečkih posestev. Sedaj vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina R. STER-MBCKI v Celju naj-najboljši vir za nakup sukna in kam-garna za moške obleke, volne, svile, cefirja in delena za žensko obleke, platna, oksforda, modrotiska. cvilha ter sploh vse nianufakturc, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino L STESMECKL tel M. G]. V. NaroČila čez 500 Din prosto. poštnine J VABILO »Posojilnice za sodni okraj vellkolaški in okolico« registrov, zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 25. marca 1028 ob 9. uri v posojilnični pisarni v Vel. Laščah št. 28. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1927. 8. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev obrestne mere za leto 1928. 5. Volitev 1 člana načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši ipo smislu § 36 pravil pol ure pozneje brez ozira na zastopane deleže in navzoče zadružnike drugi občni zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom. Naželstvo. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ul. 5 Velika zaloga SUKNENEGA BLAGA za moške in ženske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce! Najboljši ln nojtrpfinejil ŠIVALNI STROJI so : ln „ADLEH" ■a dom, obrt In Industrijo, v raznih opremah. - Ieiotam ivlearaki pleHIni »troji „DUBIED". Pisalni »troji „UHANIAW. Ugodni plačilni pogoji. Večletna garancija« TovarnlSkn zaloga: JOSIP PETELINC, LJUBLJANA Isiizu Prešernovega sjso!««alls8 cb vedi Viničarja oženjenega, solidnega in marljivega, ki je popolnoma vešč vseh poslov v vinogradu, sprejme takoj PET AR PANJAN, Hrastovica kod Petrinje, Hrvatska. ARBORIN najboljše sredstvo za zimsko pokončavanje sadnih Škodljivoev (kaparjev, krvavih uši, listnih uši i. t. d.) te dobi pri sledečih prodajaleih: LJUBLJANA: nap- CHEMOTECHNA, Mestni trg 10, (proizvajalec) LJUBLJANA: Kmetijska druiba, Turjaški trg 3 MARIBOR: Kmetijska druiba, Meljska cesta 12 NOVO MESTO: Podružnica Kmetijske družbe BREŽICE: Zveza podružnic Kmetijske družbe za brežiški okraj CELJE: Filip Vrtovec, Kralja Petra cesta KAMNIK: Anton Lap KOČEVJE: Podružnica Kmetijske družbe KRANJ: Franc Berjak KRŠKO: Ivanuš Edvard LAŠKO: Podružnica Sadjarskega društva LJUTOMER: Martin Slivar, Ormožka cesta MOKRONOC: Srečko šircelj 0RM02: Jakob Kukovec, vrtnar, Hardek PTUJ: Brezovnik Franc, nasproti samostana SEVNICA: Josip škerl SLOV. BISTRICA: Podružnica sadjarskega društva ŠOŠTANJ: Ivan Senica OPLOTNICA: Bogomir Habit Zahtevajte navodila za uporabo pri prodajalcih. Vajenca za strojarsko obrt — krepkega in marljivega — sprejmemo Lako.j Ponudbe na upravni-Stvo »Kmet. lista« pod »Strojar«. VSI, kateri boste to leto zidali! Za zidanje postrešnih sob, za majhne stavbe, za vse medzide lahko rabite najcenejšo opeko « O K A » s katerim zidanjem si prihranite mnogo stroškov pri zidarskem delu. Opeka «OKA» se dobi vedno pri meni v zalogi ter pišite po brezplačna tozadevna pojasnila in cenike na naslov: Korošec Dragotin, Šmartno ob Paki. POZO Pred nakupom vsakovrstne strešne In zidne opeke se obrnite radi cen na ©M osrednja gospodarska zadruga LJUBLJANA Kolodvorska ulica 7 Prvovrstna opeka! i Glavno zastopstvo ope-Konkurenine cene! E karne,"o vac v Karlove« Telefon It. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 Polt fek. rac. 1MSI (Siro-reCun pri Neredni fcestkl) sprejema hranilna vloga In Izdaja trg. kredita pod najugodnejšimi pogoji | eskompt In Inkaso meni« ter trg. eeslj. ~ Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut In deviz po najugodnejiih tetajlh. I j i