OBČINSKA PRIZNANJA 1979
Na podlagi 185. člena statuta Ljubljana Moste-Polje in v sldadu l 8. in 9. členom odloka o priznanjih občine je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zborov skupščine 16. apriia 1980 sprejela sklep o podelitvi priznan} občine za lelo 1979.
Nagrade občine prejmejo
Miloš Rojec
Miloš Rojecse jerodil 10. 8. 1927, po poklicu je dipl. inž. gradbenišlva, stanuje v Ljubljani, Herbersteinova št. 29. Od 16. maja 1973 opravlja dela in naloge individualnega poslo-vodnega organa DO Totra. Se istega leta je pričel s temeljno analizo sta-nja v DO, kar je bila osnova za akcij-ski program pri sanaciji proizvodnje pozamenterije. Naslednje leto je bil izdelan program obširne investicije, da bi vpeljali sodobni tehnološki proizvodni proces za izboljšanje možnosti gospodarjenja in humani-zacije delovnih razmer v tovarni. Tako je bila Totra ena prvih DO, ki je storila konkretne korake za od-pravo nočnega dela zaposlenih žena. Kljub pripravam na zahtevno inve-sticijo in začetna dela so se v Totri že prvo leto uveljavljanja novih ustav-nih določil loiili njih uresničevanja. Leta 1975 so ustanovili dve TOZD in se pridružili DO Sava Kranj.
Naloge s področja uveljavljanja novih samoupravnih odnosov med delavci DO Totra je Miloš Rojec vedno tesno povezoval s konkretnimi proizvodnimi nalogami in načrtova-
nim ter dosledno izvajanim planom posodabljanja in razvoja proizvod-nje. Tako je bila leta 1976 uspešno zaključena skrbno načrtovana inve-sticija: dograjeni so bili sodobni pro-stori ter montirana moderna strojna oprema v pozamenteriji.
Naslednje leto so stekle nove proi-zvodne linije v proizvodnji plastičnih mas, s čimer so močno povečali proi-zvodnjo in razširili proizvodni asor-timent, kar jih je postavilo ob bok vodilnim tovrstnim proizvajalcem v Jugoslaviji. Stalno spremljanje in prilagajanje novim tehnologijam dela, prilagojenim možnostim in po-trebam, lastno raziskovalno delo in skrb za stalno ustrezno izobraževa-nje delavcev je dalo možnost, da je njihova proizvodnja kvalitetna in jim to omogoča, da pokrivajo dobršen del jugoslovanskega trga, ki z njiho-vimi proizvodi uspešno nadomešča uvoz. Vključujejo se tudi v medna-rodno menjavo in s tem prispevajo k družbenim naporom za uravnoveše-nje plačilne bilance. Prav tako se uspešno povezujejo in samoupravno dogovarjajo z dobavitelji in odje-malci po vsej Jugoslaviji.
Ob proizvodnih uspehih DOTotravelja še posebej poudariti zasluge Miloša Rojca za izredno uspešno delo pri zagotavljanju vedno boljših delovnih razmer predvsem delavcev v neposredni proizvodnji in rasti družbenega standarda zaposlenih v DO. Miloš Rojec izredno aktivno in tvorno so-deluje pri delu družbenopolitičnih organi-zacij, predvsem sindikata in /.K, pri reše-vanju sprotne problematike v DO in je pobudnik in uskla jevalec domala vseh idej in delovanja za uspešno delo in napredek delovne organizacije.
Leander Bleivveis
Leander Bleivveis, dr. sc., dr. med. stom., docent pri katedri za stomato-loško protetiko na medicinski fakul-teti, vodja oddelka za snemno prote-tiko na stomatološki kliniki, se je rodil 26. 2. 1920 na Izlakah.
Osnovno šolo je obiskoval v Za-gorju ob Savi, maturiral 1945 na gi-mnaziji za borce in aktiviste v Ljub-Ijani, na medicinski fakulteti — odsek za stomatologijo — je pto-moviral leta 1954. Stanuje na Vev-čah št. 42.
Ob napadu nacistične Nemčije Ieta
• 1941 je bil prostovoljec, zato mu je
, okupatorska oblast prepovedala na-
daljnji študij. Zaposlil se je kot dela-
<vec na cesti Trojane—Zagorje, do-
\ kler ga niso zaprli zaradi sodelovanja
v OF. Decembra leta 1942 je bil pri-
silno mobiliziran, odpeljan v Franci-
'jo, nato pa v Italijo, od koder je fe-
'bruarja leta 1944 odšel v italijanske
'partizane.  Bojeval se je v brigadi
Spertaco in bil v bojih dvakrat ra-
,njen. Leta 1954 se je redno zaposlil
na stomatološki kliniki v Ljubljani,
od 1956 pa je zaposlen na medicinski fakulteti v Ljubljani.
Leta 1954 se je honorarno zaposlil v zobni ambulanti Vevče. Reorgani-ziral je zobozdravstveno dejavnost ter dal velik poudarek preventiv-nemu zobozdravstvu. V takratni ob-čini Polje je bil član občinske komi-sije za zdravstvo in aktivno deloval pri organizaciji zdravstvene službe. Bil je predsednik gradbenega odbora za gradnjo novega zdravstvenega doma Polje vse do združitve občin Moste in Polje; gradnja pa je bila v zaključnem delu. Med ainbulantno zaposlitvijo je imel precej zdravstve-no-prosvetnih predavanj v tedanji občini Polje.
Aktiven je bil tudi v športni orga-nizaciji Papirničar kot vodja sekcije za odbojko in bil član republiške od-bojkarske zveze. Na Vevčah je usta-novil prvo sekcijo za badminton v okviru teniške zveze Slovenije in ka-sneje samostojno badmintonsko zvezo Slovenije ter bil njen prvi predsednik.
Od ustanovitve ribiške organizacije je član in sedaj predsednik izvršnega odbora ribiške družine Vevče, član izvršnega od-bora zveze ribiških družin Ljubljana in član lzdajateljskega sveta glasila sloven-skega ribištva Ribič.
Je član SZDL, zveze borcev, ZRVS, sindikata, RK, slovenskega zdravniškega društva, stomalološke sekcije, društva zo-bozdravstvenih delavcev in RD Vevče. Leta 1971 je postal član francoske zdrav-stvene organizacije Societe fran^aise de prothese Maxillo-faciale.
Aladar Zahariaš
Aladar Zahariaš se je rodil 22. 10. 1926, stanuje v Klunovi ul. 14, po poklicu je akademski kipar, zaposlen v šolskem centru za blagovni promet kot likovni pedagog.
Kmalu po doselitvi v našo občino (I. 1960) se je Aladar Zahariaš pričel aktivno vključevati v dogajanja na kulturnem področju — zlasti likov-nem. V prvih letih je bil mentor in vodja likovnega kluba Angelce Oce-pek, ki je deloval pri DPD Svoboda
Moste, skupaj s še nekaterimi likov-nimi pedagogi pa je v teh prvih letih organiziral likovne tečaje in semi-narje za likovnike-amaterje.
Bil je iniciator in organizator raz-nih likovnih razstav v občini, skupin-skih in samostojnih, na katerih je so-deloval tudi s svojimi deli. Največ razstav je postavil v Jelovškovi gale-riji. Prav Aladar Zahariaš ima največ zaslug za to, da je bila v Jelovškovi galeriji vzpostavljena kontinuiteta razstav, dvignila pa se je tudi njihova kvalitetna raven. S tem je doživela Jelovškova galerija tudi v Ijubljan-skem merilu popolr.o afirmacijo, tako po kvalileti in številu razstav kakor tudi po številu obiskovalcev, Sčasoma so se akademski likovni ustvarjalci Most združili v samo-stojno sekcijo, ki jo od samega za-četka vodi Aladar Zahariaš in še danes deluje v okviru ZKO Ljub-
Ijana Mosre-Polje.
Aladar Zahariaš je predsednik odbora za likovno dejavnost pri ZKO in je zadolžen za vso razstav-ljalsko dejavnost v občini. Skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanje likov-nikov-amaterjev (predavanja, se-minarji, posveti), predvsem kot mentor likovne sekcije KUD Vide Pregarc. Aladar Zahariaš je tudi družbenopolitično aktiven in je član ZK. Pripravil je že večje število de-koracij za družbenopolitične in družbene organizacije (proslave in prireditve ter razne osnutke za priz-nanja in lepake.) Med drugim je tudi avtor skulpturne plakete in plakete občine, ki ju podeljuje obdnska skupšdna kot obdnski priznanji. Aladar Zahariaš je priznan likovni pedagogin ustvarjalec, saj se je s svo-jimi deli že večkrat uspešno predsta-vil doma in v tujini.
kulture za šolsko mladino, uvajanju rekreativnega trim gibanja, kon-cepcu razvoja vrhunskih športov v Ljubljani in izdelavi prostorskega
načrtovanja telesne kulture v občini Ljubljana Moste-Polje.
Je član ZK in dmgih družbenopo-litičnih organizacij.
Vladko Zlobko
Vlado Zlobko se je rodil .10. 6. 1934 v Brežicah, stanuje na Zaloški c. št. S3.
Vlado Zlobko je že več kot deset let zelo aktivno in intenzivno vklju-čen v amatersko delo v telesni kul-turi naše občine. Na tem področju je kot gradbeni strokovnjak še po-sebno zaslužen za delo pri gradnji te-
iesnokulturnih objektov v občini, ki je bilo v tem desetletju še posebno obsežno in kvalitetno. Tako je Vlado Zlobko kot amaterski nad-zorni organ nadziral gradnjo kopa-lišča Kodeljevo, športne dvorane Kodeljevo, sodeloval pri gradnji dr-sališča Zalog in pri pripravi pro-grama za razvoj telesnokulturnih površin v občini. V telesni kulturi opravlja toliko amaterskih funkcij, da je nepogrešljiv družbenopolitičen-delavec. Med drugim je predsednik izvršnega odbora skupnosti za ra-zvoj družbenega standarda, pred-sednik komisije za objekte /.TKO Ljubljana Moste-Polje, predsednik 19. enote samoupravne imeresne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, član IO TKS SRS in član IO TKS Ljubljana Moste-Polje.
Pavle Jeriha
Pavle Jeriha se je rodil 16. maja 1922, stanuje na Pokopališki št. 8, po poklicu je diplomirani pravnik, sedaj upokojenec, volontersko opravlja funkcijo izvršnega sekre-tarja pri občinskem komiteju ZK.
Bil je član Vzajemnosti v Dobru-njah in leta 1940 sprejet v SKOJ. V Zadvoru se je aktivno in organizi-rano vključil v delo za NOB in bil za to septembra 1941 aretiran in zaprt v Ustici. Po vrnitvi iz zapora je delal ilegalno v Ljubljani. Od meseca ju-lija 1944 do osvoboditve je bil na ra-zličnih dolžnostih: borec, admini-strator. pomočnik kadrovnika briga-de, pooblaščenec OZ.NE Cankar-jeve brigade in pomočnik pooblaš-čenca O/.NE XV. divizije. Po osvo-boditvi je do julija 1946 ostal v JLA na dolžnosti oficirja KOS v obmej-nem odseku, nato je bil demobilizi-ran. Po prihodu iz JLA je bil perso-nalni referent v Kemični tovarni Moste in v današnjem Teolu, nato leta 1948 načelnik MK KPS Ljub-Ijana in pomočnik sekretarja sekre-tariata za personalne zadeve vlade LRS. Od 1948 do 1953 je bil načel-nik kadrovskega oddelka članske komisije LRS, inštruktor v kadrov-ski upravi CK KPS in načelnik ka-drovskega oddelka MK KPS Ljub-Ijana. V letih 1953-54 je končal višjo partijsko šolo Djuro Djakovič pri CK KPJ, nato pa je bil zaposlen v kadrovski upravi CK KPS. V letih 1955 in 1956 je bil tajnik okrajnega odbora Kočevje, 1956 in 1957 orga-
nizacijski sekretar okrajnega komi-teja KPS Kočevje in na okrožnem sodišču Ljubljana ter od leta 1959 do 1965 pomočnik in sekrelar glav-nega odbora RK Slovenije. Od leta 1966 do 1969 je študiral na pravni fakutteti in študij uspešno kemčal, obenem pa je dela! kot sekretar kon-trolne komisije ZKS za Ljubljano. Od leta 1969 do 197 2 je bil zaposlen kot vodja splošne službe v Toplarni. nato je bil predsednik kadrovske komisije in član občinskega komiteja ZK Moste-Polje, od leta 1978 dalje pa je izvršni sekretar pri občinsketn komiteju ZK Ljubljana Mosle-Polje.
Ves čas je bil družbenopolitično aktiven tudi na terenu. Bil je sekre-tar OO ZK v Kemični lovarni, Teolu, Šiški in Toplarni, član MK KPS Ljubljana in Ljubljana-okoli-ca, okraja Kočevje, občinskega ko-miteja Ljubljana Bežigrad in komi-teja šole Djuro Djakovič. Bil je tudi član odbora RK Slovenije in pred-sednik nadzornega odbora RK Ju-goslavije. Krajevno organizacijo ZB NOV Moste vodi že skoraj osem let; leta 1979 je organizacija za uspešno delo prejela srebrno priznanje OK.
Pavle Jeriha je član občinskega odbora /ZB NOV Ljubljana Moste-Polje, član občinske in kra-jevne konterenee S/.DL, predsed-nik žirije za pri/.nanja OF pri MK S/.DL, član kadrovske komisije pri MK ZKS, predsednik častnega so-dišča pri občinskem odboru ZRVS, sodnik sodišča združenega dela, de-legat skupščine KS Moste in član raznih drugih komisij. Za svoje medvojno in povojno delo je prejel vrsto odlikovanj in priznanj; red za hrabrost, red zaslug za narod s sre-brno zvezdo, red bratstva in enotno-sti s srebrnim vencem, red dela z zla-tim vencem, red dela z rdečo zasta-vo, srebrno priznanje OF, medaljo RKJ, več tujih priznanj RK, brona-sto plaketo ZRVS in priznanje KS. Je nosilec partizanske spomenice 1941.
Plakete občine prejmejo
Pavle Kos
Pavle Kos se je rodil 17. 4. 1945 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Urši-čev štradon 37. Po končani osnovni in srednji šoli se je vpisal na visoko šoloza telesno kulturo. Od 1962 do 1972 je bil aktiven igralec pri roko-metnem klubu Slovan, od 1966 do
1970 je sodeloval pri delu občinske zveze za telesno kulturo, leta 1970 pa je bil izvoljen za njenega sekre-tarja. To delo je opravljal do 1974, nato pa je bil izvoljen za sekretarja samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo občine Ljubljana Moste-Polje.
V celotnem obdobju je aktivno delal v upravnih in izvršnih organih rokometnega kluba, občinske in mestne zveze za lelesno kulturo in v samoupravni interesni skupnosti ob-čine in mesta. Poleg funkcij, ki jih opravlja v okviru telesne kulture, aktivno sodeluje tudi pri delu teles predsedstva občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje.
Ima velike zasluge pri organizaciji športnih društev in razvoju telesne
Helena Potokar
Helena Potokar se je rodila 16.4. 1939 v Celju, stanuje v Ljubljani, Vojkova 9.
Helena Potokar prav gotovo poo-sebija lik pedagoškega delavca, ki je v korist vzgoje mladega človeka od-pravil ločnico med svojo poklicno zadolžitvijo in prostim časom. Več kot deset let deluje na VI. gimnaziji Moste dramatski krožek pod men-torskim vodstvom Helene Potokar.
Vrsta mladih Ijudi je ob skrbno
pripravijenem programu dramat-skega krožka z njeno pomočjo spoz-nala lepoto domače besede, izražala svoje interese in posredovala rezul-tate svojega dela staršem, na prosla-vah v krajevnih skupnostih, v OZD, v enotah JLA in drugje. Poleg reci-talov za različne svečanosti in pro-slave je Helena Potokar s svojo gle-dališko skupino pripravila vrsto dram in komedij. Gledališka sku-pina je s svojim programom nasto-pala v Beričevem, v festivalni dvora-ni, v klubu delegatov, v vojašnici Bratstva in enotnosti, na reviji moš-čanskih gledaliških skupin na Prež-ganju, na pedagoški gimnaziji, v ok-vini prireditev Podobe mladih itd. Helena Potokar je s svojim samo-premagovanjem, z ljubeznijo do gledališča in do žive slovenske be-sede spodbujala mlade, jim privzga-jala Ijubezen do umetnosti, do le-pote in do naroda. Njeno delo je tih, vendar pomemben prispevek h kul-turni vzgoji naše mladine.
Ciril Živic
Ciril Živic se je rodil 19. 4. 1940, stanuje v Novem Polju, C. XI, I4-b, po poklicu je dipl. inž. gozdarstva.
zaposlen v Jugoinspektu, Ljubljana. Ciril Živic izhaja iz napredne de-lavske družine. Leta 1955 se je vključil v papirniški pihalni orkester Vevče, v kalerem aktivno deluje še danes in je že 20 let tudi član uprav-nega odbora tega orkestra, v kate-rem je opravljal vse funkcije; četrto leto je predsednik papirniškega pi-halnega orkestra Vevče. Ciril Živic je aktivno deloval tudi v mladinski organizaciji, in to ne samo kot član, ampak kot aktiven upravljavec, or-ganizator in idejni vodja mladih. Svoje poslanstvo uspešno opravlja tudi danes tako v orkestru kakor zunaj njega.
Krajevna skupnost Nove Jarše
KS Nove Jarše se je pričela reor-ganizirati aprila 1972 v skladu z ustavnimi amandmaji in novo vlogo krajevnih skupnosti. V ta namen je bila imenovana posebna statutar-no-pravna komisija, ki je imela na-logo izdelati osnutek statuta kra-jevne skupnosti. Delo je bilo zaklju-čeno aprila 1974, ko so bili izvoljeni novi samoupravni organi KS, in sicer: skupščina KS, svet s komisi-jami in sveti — odbori. poravnalni svet, delegacije KS, SLO in DS ter C/. Naselje je bilo takrat razdeljeno na šesl volilnih enot. /. nemalo truda so ustanovili hišne svete in zbor sta-novalcev krajevne skupnosti, preko katerih so reševali stanovanjsko problematiko. V drugi polovici leta 1975 so število volilnih enot pove-čali na 11, oziroma z vselitvijo blo-kov pri Žitu na 12. Prav tako se je reorganizirala SZDL in ustanovili so 12 uličnih aktivov. Enake organiza-cije so se lotili tudi v OO ZSMS, kar jim je praktično uspelo leta 1979.
Prav tako so se organizirali člani OO/.K v 11 uličnih aktivov. Usla-novili so tudi taborniški odred, v ka-terega so zajeli preko 200 članov in organizirali vsakoletna taborjenja in pohode, usposobili 11 vodnikov in aktivno delovali na področju SLO. V krajevni skupnosti aktivno delu-jejo tudi organizacije RK, ZB NOV in društvo upokojencev. Aktivna udeležba krajanov v samoupravnih organih krajevne skupnosti, druž-benopoiitičnih organizacijah in društvih se je od 1972. do danes po-večala z 2 na Vdr/r. Tudi aktivnost KK SZDL se je v omenjenem času zelo povečala, saj je bilo pred 1972. v njej le nekaj nad tisoč članov, sedaj pa jih ima prek 45(H), ki so organizi-rani v 12 uličnih odborov SZDL. V krajevni skupnosti Nove Jarše so krajani dobro organizirani na po-dročju SLO in DS «er CZ in so v pre-teklih letih imeli poleg obveznih tudi svoje vaje s tega področja.
Pr\o \ajo za celolno območje so imeli 1976. nato pa vsako leto manjšo vajo skupaj z enotami civilne zaščile nekaterih TOZD, šol in VV/.
V krajevni skupnosti so tik pred zaključk >m izdelave seznamov sta-novalcev-krajanov, kar bo izboljšalo evidentiranje in kadrovanje v ^a-moupravne organe krajevnih skup-nosti.
Krajcvna skupnost Nove Jarše se po sklepu skupščine krajevne skup-nosti na relerendumu 20. aprila 1980 prostorsko in samoupravno preoblikuje v dve krajevni skupno-sti.
Miljenko Šijakov
Miljenko Šijakov se je rodil 18. I. 1921, stanuje v Rojčevi ul. šl. 20, je upokojen podpolkovnik JLA in član ZKJ, /ZB NOV in ZRVS.
Miljenko Šijakov je udcležcncc NOB od septembra 1944. Od vstopa v NOV in POJ do upokojitve je službovai v JLA, po upokojitvi pa se je preselil v KS Moste. Takoj po do-selitvi se je povezal v OO ZK Moste
in dmge družbcnopolitične organi-zacije. v katerih je takoj pričel tudi aktivno delovati. V mandatnem ob-dobju od leta 1975—1978 je bil se-kretar OO Z.K Mosle in je organiza-cijo uspešno vodil. Šc ko je oprav Ijal to funkcijo, je bil izvoljen za sckrc-tarja novoustanovljenega sveta /K krajevne skupnosti Moste in to funkcijo opravlja še danes. Je tudi predsednik komiteja za LO in DS, član koordinadjskega odbora za ka-drovske zadeve pri KK S/.DL Moste in član komisije za kadrovske zadeve pri komiteju občinske konference ZKS Ljubljana Moste-Polje.
/a svoje dosedanje delo je lani prejel priznanje OF. Vse svoje tunk-cije in zadolžitve zelo uspešno opravlja in s svojim aktivnim poli-tičnim delovanjem povezuje delo krajevnih z občinskimi družbenopo-liličnimi organizacijami.
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Naše skupnosti!