152 .Naši dopisi V Gorici 2. raaja. — Volitve za kupčij ako zbornico so opravljene; izvoljtni so tudi 3 Slovenci, prav za prav možje iz slovenskih krajev, katerih izvolitev je zanimiva zato, ker ,.L' Isonzou trdi, da so -bili nekako uradni kandidatje, češ, da so od zborničnega urada (,,urada" v širjem pomenu) bili na- vetovani laškim in slovenskim volilcem iz razreda obrtniškega. Ce je to res, bilo bi pri tem mikavno to, da bi jih bila nasvetovala nemški predsednik ali laski podpredsednik kupe. zbornice ali pa laški tajnik ali kdor si bodi v imenu predsedništva. Sicer pa „Isonzo" Jabko mirno spi; kajti tudi, ko bi slov. narodnjaštvo omenjenih 3 mož bilo ne vem kako prenapeto, ne bodo njegovi stranki veliko vode kalili, ne. — Volitve za mestno starešinstvo se ravno vršijo. — V o. raz* redu sta izvoljena (z 208 glas. od 213) kandidata „meščanske" stranke, to je tiste, katero so nekdaj skrajno" laško imenovali. Od kar „smo" v Gorici vsi ,,pametni" in „trezni" postali in sosebno odkar smo ni davno v slavnostnem odboru za sprejem Nj. veliČ. cesarja videli tudi možć omenjene stranke, nehal je — pravi „Isonzo" — razloček med stranko in stranko kot tako, in gre letos samo zato, da bi se neke osebe, ktere „Is." sebično svojat imenuje, odpravile, ter da bi se njihov upliv na uradnike, penzijoniste ia enake nedomače elemente uničil. Trn v peti je Isonzo u, kakor lani, g. dr. Pajer. Očita mu ta list, da zbira krog sebe vse, kar tukajšnjih razmer ne pozna, ter da kaže ljudi „meščanske" stranke kot ne prave ne zanesljive Avstrijance, da jih sumniči. To pa da ne gre, ker zdaj smo vsi pošteni avstrij. državljani itd. j,Klerikalna" stranka stoji menda nad opisanima strankama in se agitacije ne udeležuje. Taktika „Isonzo"-ve „meščanske" stranke je ta, da misli postaviti v II. razred take kandidate, zoper ktere prav za prav nobena stranka in tudi vlada nič ugovarjati ne more; še ce!6 enega duhovna bode menda priporočala. Nasprotne stranke kandidatje so že prilepljeni po oglih. Gospod •deželni glavar, grof Fr. Coronini, ni od nobene stranke sprejel kandidature. V torek bode volil II. razred. — Pretekli torek f27/4.) je imelo dež. šolsko sveto-vaistvo sejo, v kateri je predsedoval gosp. namestnik baron P in o sam. Prišel je gosp. namestnik tudi zato v Gorico, da se je posvetoval z deželnimi poslanci, kako bi se dal za vprihodnje preuravnati deželni šolski svet, da ga bode tudi deželni zbor in odbor spoznaval za postavnega, ter da se bosta deželna zastopnika zopet mogla udeleževati njegovih sej in obravnav, kterih $e od lanskega februarja ne udeležujeta. Sklenilo se je, da zbor sam nekaj v ta namen predloži. — Učiteljsko izobraževališče Goriško se za prihodnje leto bistveno prestroji; stvar pa ni še dognana. — Jutre se začnejo preskus nje za dosego sposobnosti za učitelj stvo pred tukajšnjo preskuševalno komisijo. Oglasilo se je neki kakih 30 učiteljev in učiteljic z Goriškega, iz Trsta in Istre. — Spet surovost in še kaj več! Pretekli teden je na Gargarski cesti voznik voznika prehodil, ker se mu ni z vozom ognil! — V Stračicah (v g. Ritterjevih fabrikah) sta prišla v nesrečo dva mizarja, ki sta imela blizo parnice nekaj popravljati. V 5 minutah sta bila, ker ju je po neprevidnosti mašinistovi vroča voda, ne vem kako, škropila in par puhteč po oddušku dušil, vsa oparjena in malo da ne, mrtva. Iz Spodnje Hanoailje 22. aprila. (Konec.) Hribček (Berg) je tamkaj zato tako vstvarjen, ker so poprej stare peči bile; tega hriba naj bi se toliko odkopalo, kakor so pri sedanjih pečeh dimniki visoki. To delo hi se samo plačalo, ko bi kamnite plošče za rudnik dobili, ki jih sedaj rudarjem, kateri jih lomijo, po 8 gld. w kr. seženj plačujejo. Ko bi bilo toliko hribčeka odvzetega , da bi se mogle nove peči tako napraviti, da hj bil dimnik vsake peči pri steni kviško sozidan, vrh dimnika pa malo na kvisko, kakih 10 sežnjev ali kaj manj, ali pa da bi majhen ozek rov (Stollea) naredili, na koncu teh majhnih rovov pa velik rov, kateri bi smel daljši biti, kakor peči spodaj; na obeh konceh tega dolzega in velikega rova pa zopet na vsakem koncu malo na kviško majhen rov, kakih 8 ali 10 sežnjev dolg; na koncu teh dveh rovov, pa zopet en velik ia dolg rov, kakor spodaj; od tega rova bi se pa na sredi zopet en rov kviško na dan spravil; če bi se ta dva rova kviško podoplala, bi bilo to še bolj gotovo. Potem naj bi se pa po hribu dimnik v zemijo dalje is-peljal, da bi se po malem majhne luknje za dim naredile. Tako narejena naprava bila bi gotovo dobra, zakaj, kakor hitro je dim hladan, živo srebro odpade po takih tunelih; v hribu se more dim ohladiti. — Ce bi se bilo bati, da bi peči ne vlekle in dima v rove ne gnale, bi se temu tudi lahko pomagalo, ker ima kmet zgoraj mlin, ki zmiraj melje, in ker voda mlin goni, bo tudi kolo za veternike gonila, veternic pa se da lahko v vsak dimnik eno napraviti. To bode gotovo dim hladilo in naprej gnalo. Da bi delavci ne boleha!?, bi se tudi dal tak veternik napraviti, kateri bi se, kedar bi delavci v peči opraviti imeli, pred pečjo odrnašil, da bi škodljiv sopar kviško gnal. To se samo ve, da pri prvi peči bi se začelo delo; kedar bi bilo to dodelano, se veternik zopet zamaši, ter se pri drugi peči od-maši itd. Prostora bi bilo tudi dovolj, žgano proč voziti na 1000 let. Dva travnika sta proti spodnji Idriji, in proti Idriji tudi otok in travnik , ker ste dve grapi vmes, da bi o hudem vremenu voda naprej sla. Res bi to delo veliko stroškov prizadjalo; al bili bi v malo letih povrnjeni, če se prevdari, koliko živega srebra se bo pridobilo, potem pa pomisli, koliko bi bilo tukajšnjemu ljudstvu pomagano, koliko živali se bode več v tem kraju lahko dobro ravnalo, ko se sedaj nič ne more, pa še to, kar redijo, je slabo in suho. Boštjan Leskovic, župan. Iz Postojne 30. apr. — 14. dan t. m. so v Čepnu po neprevidnosti tri hiše pogorele, kojih lastniki niso bili zavarovani, kar se, žalibog, zmirom na deželi tolikokrat priključi, dasiravno pogostne požarne nesreče ia popolno obožanje nezavarovanih pogorelcev veliko dobroto zavarovanja proti ognjeni nevarnosti živo pripo-ročujejo. Pri tej priliki se mora v čast in spodbudo neutrudljive dobrodelnosti gospe Marije Kalistrove v Trstu opomniti, ter z zahvalo naznaniti, da je ona prec ko je omenjeno nesrečo zvedila, c. kr. okrajnemu; glavarju 60 gld. poslala z namenom, naj se enakomerno pogorelcem razdelijo; sploh velikodušna gospa nobene primerne prilike ne opusti, svoje milo srce pokazati. Iz Starega trga poleg Loža. — V nedeljo 9. t. m. bomo odprli pri nas kmetijskovnapredovalno šolo po izgledu one v Ljutomeru na Stajarskem. O kmetijstvu bode predaval gosp. Fr. Žepič, učitelj na gozdarski šoli v Šneperku. Gosp. J. Žirovnik bode predaval računstvo s posebnim ozirom na novo mero, fiziko nanašajočo se na poljedelstvo, zgodovino itd. Gosp. nadučitelj Mandeljc bode pa razlagal praktično čebelorejo. Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je preteklo nedeljo pod predsedstvom barona Wurzbacba imel svoj mesečni zbor. Iz mnozih obravnav omenimo sledeče: Iz poročil gospodov predstojnikov podružnice Rad oljske in Postojnske je odbor razvide! veliko veselje in hvaležnost, s katero so gospodarji prejeli jim iz državne subvencije podarjene ovce; enako radost so razodevali tudi tisti, ki so jih v Ljubljani prejeli; občudovali so velikost še mlade živinice in pa lepo volno; napredek v ovčji reji je po večletnih skušnjah zagotovljen. Odbor je zahvalo izrekel gosp. Solmajeru za nakupovanje, gospodoma Hudoverniku in Hofstetterju pa za 153 redno izpeljavo razdelitve. — Potem dr. Bleiweis poroča o mnozih dopisih si. ministerstvu kmetijstva. O poslani knjižici nemški, ki obsega poduk, kako zatreti knavra (Borkenkafer), ki po gozdih mnozih dežel, pa tudi pri nas na Gorenskem in Dolenskera veliko škodo dela, je bilo ukrenjeno, naj bi iz te knjižice „Novice", čeravno so že pred 4 leti obširno o tem škodljivem mrčesu pisale in ga s podobami razjasnile, kratek posnetek prinesle našim kmetovalcem v poduk, — deželna vlada in ministerstvo kmetijstva pa se prosita, da se z ostro postavo v okom pride napakam , da se v gozdih nemarno pušča lesovje tako, iz katerega se izleže knaver. — Tudi postava, ki jo imajo na Tirolskem, da občine z dimom branijo škodo slane, naj se v ,,No-vicaha naznani, čeravno lega vsacega kraja ni taka, da bi dim pomagal. — O priznanji gotove koristi po-tova j oči h u cenikov kmetijstva je odbor sklenil, v ta namen ministerstvo prositi 600 gold. podpore. — Na poziv si. ministerstva, naj bi družba kmetijska priporočala gospodarjem, ki slamo in seno prodajajo v daljne kraje, da bi ga trdo st 1 ačili, da manj prostora potrebuje, je bilo sklenjeno, ministerstvo prositi, naj blagovoli delati na to, da se visoka vožnina sena po železnicah zniža, ker to je glavna zapreka temu kupčijstvu. Ministerstvo naznanja družbi, da g. Guido Rtitger na Dunaji napravlja neko mazilo (carbolsaure-haltiges Steinkohlen-Theerol), s katero se konci no-gradskih količev namažejo, da ne gnjijć v zemlji. Kdor se do njega (na Dunaji, Schellingstrasse Nr. 3) obrne, dobi poduk o tem. (Kon. prib.) — (Dobro skuŠena, Še nova trlica za lan) je na prodaj v Ljubljani v Karlovškem predmestji v hiši rajncega dr. Orla, Dostaviti moremo, da je ta mašina res hvale vredna. — Gosp. J. Seunig, odbornik družbe kmetijske, se je predvčerajšnjem podal na gornje Stajarsko, da ondi nakupi nekoliko glav žlahne Mirieodolske goveje živine, ki se bode 15. dne t. m. v Ljubljani po očitni dražbi prodala. (Glej „Razglas" na prvi strani današnjega lista.) — (X. občni zbor slovenske Matice) bo 19. maja 1875. leta ob 3. uri popoldne v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Predsednik nagovori zbrano skupščino. 2. Poročilo o odborovem delovanji od 1. marca 1874. do konca aprila 1875. 3. Račun od 1. julija 1873. do 1. julija 1874. 4. Volitev treh.udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun vsled § 9. a) Matičnih pravil. 5. Proračun od 1. julija 1874 do konca junija 1875. 6. Volitev 11 odbornikov, in sicer: 8 odbornikov namesto onih leta 1870 voljenih, ki so: a) izmed Ljubljanskih: dr. J. Bleiweis, J. Tušek, J. Vavru; b) izmed vnanjih: grof J. Barbo, J. Gorup, Fr. Kandernal, Luka Svetec, dr. J. Ulaga; — 2 odbornika namesto umrlih Ljubljanskih: dr. E. H. Costa in dr. L. Vončina, in 1 namesto dr. Razlaga, ki je odstopil. Opomba 1. Pri volitvah odbornikov si. Matice se všte- 1 vajo tudi volilni listi tacih družbenikov, ki sicer niso mogli sami priti, pa so vendar svoje volilne listke odboru poslali tako, da ni prav nič suma zarad kake prevare (§. 11. pvavil). Opomba 2. Račun za preteklo, proračun za prihodnje društveno leto in volilni listi se pred razgovori razdele nazo-eim družbenikom. Ker je iz zgoraj navedenega programa razvidno, da se voli 11 odbornikov — 6 v Ljubljani bivajočih, 5 pa vnanjih — mislijo „Novice" svojim prijateljem vstreči, ako jim nasvetujejo možć, katere naj volijo, da se ne cepijo glasovi in izvoljeni se morejo ponašati velike večine svojih volivcev. Tile so: v Ljubljani bivajoči (dosedanji): dr. Janez Blehveis prof. Tušek, prof. Vavru, (novi): Franjo Ravnikar, de' želni blagajnik, Stegnar Feliks, učitelj v kaznilnici na gradu, prof. VViesthalerj izmed vnanjih (dosedanji): grof Barbo v Rakovniku Jožef Gorup v Trstu, Luka Svetec v Litiji, dr. Ulaga v Konjicah, (novo): prof. Urbas v Trstu. Naj se gospodje udje obilo udeležijo napovedanega zborovanja; kdor pa osebno ne more priti, naj vredni-štvu „Novic" pošlje podpisani volilni list, da ga iz» roči predsedstvu. — Korar pl. Premer s tein je tedaj namesti umrlega Savaschnigga res imenovan za uda deželnega šolskega sveta. Vlada dobi v njem zanesljivega glasovalca 6 za predloge svoje, in po takem bode ta svet kmalu po veliki večini ce s. kraljev, to je, zgodilo se bo zmiron* to, kar minister Stremajer hoče. — (Slovensko gledišče) Jutri bo na korist najboljše igralke gospice C. Podkrajškove igra „Ena se joče, druga se smeje", v nedeljo pa bosta imela g. Kaj želj in gospica Piskarjeva svojo benefico. Ker so vsi ti izvrstne moči gledišča slovenskega, jim prav iz srca želimo polno hišo. — O dosedanjih predstavah bomo prihodnjič obširneje spregovorili. 154