štev. 113.
O Ljubljani, u četrtek, dne 17. maja 1906.
Leto XXXIV.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13 — za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec )t lt 220
V upravništvu:
za celo kto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10 — za četrt leta „ „ 5'— za cn mesec „ „ 1'70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 H za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo j«» Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ■fc^lSlSS^-* l!«l — «« JanamJi!	UpraVniŠtVO je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -
—,, o, pokopi,! Poijticon ust zn slovenski narod —
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	|/IMRIIIVII ll\l /M \|l|l|lr|l\|l| ■ ■ ■ ■ | IIII	reklamacije.
UredniSkega telefona Stev. 74.	rUlllflWWll 1IJI LU »lUVvlltflU llUlUU	U p r a v n i S k e g a t e I e f o n a S t e v. 188.
Do nli ne.
D u n a j, 16. maja.
Jako različne so sodbe o včerajšnjem govoru novega ministerskega predsednika. Presenečeni so tisti, ki so pričakovali dolg, lepo uglajen govor, s kakršnimi sta pričenjala po daljših in krajših odmorih nova zasedanja dr. pl. Kčirber in baron Gautseh. Princ Hohenlohe ie v kratkih potezah označil svoj program, in ta je: V socialne m in n a r o d n e m oziru urejena in utrjena Avstrija. Povzdigniti in oja-eiti hoče državno zavest, idejo skupnosti ter zvestobo državi in z vsemi sredstvi pospeševati narodno spravo. To pa upa doseči z vol. reformo, ki zagotavlja enakim dolžnostim tudi enake pravice. Po splošni in enaki volilni pravici se bodo najširši sloji prebivalstva posredno udeleževali političnih pravic. Tako se bode med velikimi množicami, ki so politično brezpravne stale v ozadju, vzbudila in ojačila ideja skupnosti, zavest soodgovornosti ter smisel za državne koristi, s katerimi more soglašati tudi vsaka živa narodna zavest.
To je v kratkih besedah velikanski avstrijski program, ki so ga razvijali od Taaffeja vsi ministerski predsedniki, program za desetletja. Princ Hohenlohe je velik optimist, ako upa izvršiti ta program v doglednem času, ako slika v socialnem in narodnem oziru urejeno, utrjeno in srečno Avstrijo, kakoršno si žele gotovo vsi avstrijski narodi izvzemši nemške in italijanske iredente. Četudi pa je princ Hohenlohe novinec na širšem političnem odru, vandar je imel kot političen uradnik priliko opazovati razne intrige in tajne moči, ki najboljši volji in neutrudnemu delu delajo ovire in nepremagljive težave. In če s tega stališča presoja svojo težavno nalogo, bode se kmalu ohladil njegov optimizem. Računal bode z realnimi razmerami. In nam se zdi, da jc že zadel ob ovire in težave, ker resno in odločno je zaklical ljudskim zastopnikom: »Ne odklanjajte moje roke, ki jo. vam nudim, da s skupnim delom odpremo in ugladimo pot volilni reformi.
Torej volilna reforma je alfa in ornega vladnega programa. Princ Hohenlohe si bode mogel čestitati, ako izvrši to točko, ako postavi državo na široko in trdno podlago, na kateri sc more v teku časa razvijati socialni red in sprava med narodi. Princ Hohenlohe ni Kolumb, ki jc odkril novo Avstrijo, tudi ni Ar-himed, ki je iznašel nov stroj za premlajenje države. Krona mu je poverila nalogo, da izvrši od prednika začeto delo. Odveč je torej vsaka kritika njegovega govora. Vsem mora biti danes jasno, da krona želi in zahteva volilno reformo ter naznanja javnosti po svojem pooblaščencu: Brez uspeha je torej vsak odpor proti volilni reformni
Krona torej želi močan avstrijski parlament, ki bode držal v ravnotežju centrifugalne mažarske sile. V interesu dinastije, države in avstrijskih narodov je, ako se vse ljudske sile posvete vzvišeni in plemeniti nalogi. V tem kritičnem trenotku pozivlje vladar parlament, da reče da ali n e. Le norec več iz-prašuje, nego mu more odgovoriti deset modrijanov; in Ic blazen človek se vrže pod kolesa brzovlaka. Zal, da jc v Avstriji še mnogo takih političnih norcev.
Občni zbor,Slovenke Matice*.
Včeraj zvečer (16. t. m.) se ie vršil v veliki dvorani »Mestnega doma« XL1I. redni občni zbor »Slov. Matice«. Predsednik Fran Leveč je pozdravil navzoče (zbralo sc jih jc kakih 50), izrazil veselje, da se jc jelo v Matici živejc gibati, ter pozival vse, da bi šli z združenimi močmi naprej. Tajnik F. Lah je Podal običajno poročilo o delovanje »Matice« v zadnjem letu. Iz poročila priobčimo važnejše stvari prihodnje dni. Blagajnik podpredsednik kan. S u š n i k ie predložil tiskane
račune. Matica ima 117.128 K 53 vin. imetja, v tem je hiša cenjena na 55.474 K 80 v. Doneski letnikov so zrasli 11.816 K, država je dala subvencije 1000 K; stroški za društvene knjige znašajo za preteklo leto 15.124 K, upravni stroški 2087 K; primankljaj letnih do-1 hodkov so pokrile obresti glavnic v znesku 2427 K 09 v in čisti dohodki hiše v znesku 2117 K 24 v. Matica ima tudi v oskrbi Jurčič-1 omšičevo ustanovo v znesku 8658K 88 v in Anton Knezovo ustanovo v znesku 73.329 K 07 vin. Sod. tajnik M i 1 č i n s k i je poročal o premembi društvenih pravil, ki so nekoliko zastarela. »Slov. Matica« bode poslej izdajala tudi po eno hrvatsko knjigo (kakor hrvatska Matica po eno slovensko); zato je bilo treba črtati iz S 1, da izdava primerne slovenske knjige in je ostalo: izdava primerne knjige. Po S 2. postane častni član Matice lahko tisti, kdor si je pridobil za društvo in njega razvitek izrednih zaslug. Zadnja leta pa je imenovala Matica nekaj častnih članov, o katerih se to ne more reči, ki so si pač pridobili večjih ali manjših zaslug za prosveto. Zato je občni zbor sprejel dodatek: za društvo ali prosveto, da tako naknadno strne prakso s pravili. Druge izpremembe so le bolj formalne. Notar Hudo vernik je predlagal, naj ima Matica namesto 4(J odbornikov le 20, ki naj bi bili vsi v Ljubljani. Prof. dr. Ilešič je temu oporekal, češ da bi se utegnil očitati Ljubljani absolutizem in pa da odborniki zunaj po Sloveniji vendar niso brez hasni, ker lahko pomagajo odboru s svetom in v raznih prilikah Matico zastopajo. Predsed. Leveč je omenil, da je ta predlog že star, a da je vselej propal, ker so se pokazale težave. Predlog Hudover-nikov je propadel. K zadnji točki vsporeda: »Nasveti«, se je oglasil ravnatelj dr. Požar. V znesenih besedah je proslavljal jubilarja Jos. Stritarja, češ da je započel v slovenski književnosti novo dobo; z njim je zavela po poljanah naše književnosti pomlad. Izreden je bil vpliv Stritarjev, večji nego Vodnikov ali tudi velikega Prešerna; vzbudil je v mladih duhovih ogenj navdušenja, čigar plameni še danes niso pogasnili. Kot pesnik, kritik iu estetik je Stritar probujal slovenski narod; učil je slovensko mladino ljubiti poezije, slovensko domovino, slovanstvo. Sedaj se vrača iz tujine na rodna tla. Večerni soj mu že ozarja pot življenja. Kaj naj mu da domovina, ki jo je toli ljubil? Siromašna jc, a nekaj ima in mu lahko da — ljubezen. To ljubezen Stritar zasluži kot eden prvih mož slovenske domovine. Zato mu zakliče: slava! in predlaga, naj »Slovenska Matica« imenuje Jos. Stritarja častnim članom. Občni zbor je predlogu z odobravanjem pritrdil. Nato je predsednik zaključil občni zbor.
(iOSPOSKA ZBORNICA.
Podpredsednik knez Auersperg otvori sejo ob I. uri 25 minut in prebere cesarjevo lastnoročno pismo, ki naznanja Gautschev in Bylandt-Rheidtov odstop iu Hohenlohevo imenovanja za ministerskega predsednika, kateremu podeli besedo. Hohenlohe je govoril boljše kakor v zbornici poslancev, kjer je bil še nekoliko v zadregi. Vtis na člane gosposke zbornice je bil zato tudi boljši. Novi ministerski predsednik je govoril avstrijskim senatorjem sledeče: Dolžnost vlade je pred vsem, da izvrši volilno preosnovo. Znano mi jc, da je prvo naznanilo temeljnih načel tc resne preosnove zadelo ravno v tej zbornici na razna nasprotstva, a ne opustim upanja, da izpre-menc svoje naziranje možje, o katerih bogatih izkušnjah in čisti ljubezni do domovine ni dvoma, v zavesti, da jc razširjanje javnih pravic neizogibna potreba in da ji dejansko ne bodo sledile posledice, katerih so se bali nekateri v začetku. Bali so sc, da izrine volilna preosnova veleposestvo iz javnega življenja, torej stranko, ki je vedno popolnoma nastopila za državne potrebščine. Nič ni boli napačno, kakor če kdo domneva, da sc namerava z volilno preosnovo izpodriniti veleposestvo. Ne sme se namreč veleposestva zamenjati s posebno veleposestniško volilno kurijo. Res, da za to kurijo pri izjednačenju volilne preosnove ni več prostora, a to jc utemeljeno v bistvu izjednačenja volilne pravice,in zgodovina ne Ic pri nas, marveč v vsej Evropi kaže, kako polagoma odpravljajo predpravicc v volilnih zakonih. Ko so izvedli leta 187.3 direktne volitve za državni zbor, so izgubili deželni zbori svoje predpravicc za državni zbor, vsako znižanje cenzusa jc ižpremenilo predpravicc, ki so prej obstale. In tudi sedanja volilna preosnova odpravlja posebne predpravicc dosedanjih kmečkih in mestnih volilcev na cenzus.
zato je pa tudi napačna trditev, češ, da zadene volilna preosnova le veleposestvo. Volilna preosnova nc vzame nikomur volilne pravice. Če bodo imeli čestiti gospodje, ki zdaj zastopajo kurijo veleposestva, tudi v novi zbornici sedež in glas, je bistveno odvisno od njih samih. V mnogih slučajih so v prisrčnem tradicionel-nem občevanju s prebivalstvom, zvezani ž njim po stoletnih spominih, obdarovani z velikimi političnimi zmožnostmi iu imajo bogato izobrazbo; zato jim gotovo ne bo težko, da si pridobe zaupanje prebivalstva. Če splošna volilna pravica v Nemčiji in v Franciji ni zaprla vhoda v zbornici zastopnikom velikih rodbin kmečkega veleposestva in industrije, in če ni malone popolna splošna volilna pravica na Angleškem kmečkim lordom preprečila vhoda v ljudsko zastopstvo, tega tudi pri nas ne bo storila. Veleposestvo bo izpodrinjeno iz nove zbornice le, če samo ne bo želelo, da pride v njo. Vlada pa ni le dolžna, da pazi na velike časovne struje, ona jim je tudi odgovorna. Splošna volilna pravica odgovarja politični in socialni pravicoljubnosti. Kdor je dolžan, da prispeva za državo, mora imeti tudi pravico, da sodeluje pri zakonodaji. S politično izenačilo se pa pripravi tudi ona pot, ki bo zbližala razne socialne struje in ki mora le omiliti socialen boj. Od volilne preosnove je pa tudi zavisna poravnava med vsemi velikimi narodnimi strankami glede politične moči v novi zbornici. Po volilni preosnovi se približamo smotru, po katerem mora težiti vsak avstrijski državljan, namreč narodno sporazumljenje, ki povzroča danes največ prepirov. Sodim, da ima vsak avstrijski državljan dolžnost, da stori vse in ničesar ne opusti, kar bi do-vedlo do oblaženja narodnih nasprotstev, dasi tudi šele v daljni bodočnosti. Z ozirom na navedeno smem trditi: Nobena avstrijska vlada nima druge poti, kakor da konča volilno preosnovo, ki bo tvorila vez med ljudstvom in državo in ki bo tudi spravljiva vez med velikimi narodrlimi strankami.
Izprememba razmer na Ogrskem, ki zagotavlja redno parlamentarno poslovanje iu rešitev skupnih zadev, se mora tudi v Avstriji z zadovoljstvom vzeti na znanje, ker pomenja tudi za Avstrijo preobrat v popolnem ustavnem smislu. Visoka zbornica naj bo zagotovljena, da smatra vlada za svojo prvo dolžnost, da energično varuje avstrijske pravice in koristi. Kakor niso parlamentarne ogrske zmede vplivale na avstrijske koristi, tako tudi ne bodo neugodno vplivale urejene ogrske parlamentarne razmere. Odločno zastopanje naših koristi se pa lahko združi s tem, da smo pripravljeni podati našo roko za nagodbo, ki bo zasula vrelce sedanjih nesporazumljenj in postavila medsebojne razmere na edino trajni temelj popolne lojalnosti.
Uverjen sem, da obstoji moč modernih držav v največjem obsegu v pospeševanju narodnega gospodarstva in v upravi, ki odgovarja časovnim potrebam. Zato hočem posvetiti svojo pozornost vsem gospodarskim zadevam iu pa napredku uprave. Sploh sodim, da nobena stvar bolj ne pospešuje državne misli, kakor dobra uprava. Sklenili smo pa tudi, da mora veljati pravica iu postava za vsakega, ne glede na osebo. Postava sc mora izvrševati za iu proti enakemu z enako ener-žijo. Le tako jc mogoče, da se ukorenini resnično plemenita misel enake pravice v javnem mnenju. Enakost pred postavo mora biti tako neomajana, kakor ugled postave, in da se doseže brezobzirno ugled postave, smatramo za svojo resno nalogo.
Hohenlohe je končal: Za vsa moja dejanja imam le eno vodilno zvezdo: blagor Avstrije. In ker v tem soglašam z visoko zbornico, upam tudi, tla moja prošnja za zaupanje in podporo ne bo brez odmeva!
Po Hohenlohevem govoru se je spominjal predsednik rajnih članov gosposke zbornice: princa Schauniburg - Lippc, dr. Campitcllija, grofa Schlika, kneza Fuggerja in dr. Lcmayer-ja. Prečital je tudi besedilo sožalk, ki ju je odposlala gosposka zbornica ob nesreči v cour-rierskem rudniku in ob Vezuvoveni izbruhu, kakor tudi zahvalni pismi francoske in italijanske vlade.
Gosposka zbornica je odobrila nato brez razprave v drugem in tretjem branju sledeče zakone: o galiških rentnih posestvih, o višjih adjutih, o povišanju pokojnin državnih uradnikov in uslužbencev potom samozavarovanja in zakon o povišanju normalnih pokojnin civilnih državnih uradnikov in učiteljev. Zbornica ic nato odobrila predlog grofa Clam-Gal-lasa, da sc otvori v eni prihodnjih sej razprava o izjavi ministrskega predsednika.
Splošno je Hohenlohov govor ugajal gosposki zbornici. Tudi v poslanski zbornici so razen veleposestnikov zadovoljni z včerajšnjim Hohcnlohevim govorom. Le s Hohenlohe-vim pozivom, naj veleposestvo opusti opozicijo proti volilni preosnovi in naj posega v volilne boje, je neprijetno zadel nekatere kroge gosposke zbornice, kar je hitro porabil dr. Plcner, da je vplival na grofa Clam-Gal-lasa, ki jc stavil potem predlog, da razpravljaj gosposka zbornica o Hohenlohevi izjavi. Razprava sc vrši najbrže med 25. in 28. t. ni., ko bo volila gosposka zbornica svoje zastopnike v delegacijo.
POGAJANJA MED AVSTRIJO IN OtiRSKO.
Pogajanja o novi ureditvi razmer med Avstrijo in Ogrsko se prično I. julija in so zato velike važnosti, ker bo med tem časom že padla odločitev glede volilne preosnove. OBČINSKE POSREDOVALNICE ZA DELO IN SLUŽBE.
Justični odsek avstrijskega državnega zbora jc izvolil svoj čas pododsek, da razpravlja o občinskih posredovalnicah za delo in službe. V včerajšnji pododsekovi seji je predlagal poročevalec Skedl, naj veljajo za občinske posredovalnice določila dotičnega zakonskega načrta, a da se občine ne smejo siliti, da ustanove posredovalnice. Predlog jc obveljal soglasno.
ČEŠKI AtiRARCI PROTI MI.ADOČEHOM.
Na Zofinu v Pragi se je vršil dne 16. t. m. kongres vseh agrarnih strank, na katerem sta bila navzoča tudi poslanca grof Sternberg in grof Deym. Načelnik deželni poslanec Zdar-sky je izjavil, da bo pripadala pri prihodnjih volitvah velika večina mandatov agrarcem. Poslanec Stanek je poročal o političnem položaju. Ostro je grajal mladočeško politiko. Zborovalci so ogorčeno klicali: »Sramota mlado češkim voditeljem!« Nasproti novemu mini strskemu predsedniku agrarci ne bodo nič bolj prijazni, kakor so bili nasproti Gautschu, če ne izpolni njihovih zahtev. Shod je odobril nastop strankinih voditeljev.
NEMAŽARSKI LJUDSKI ZASTOPNIKI — BREZPRAVNI. — KONEC LIBERALNE STRANKE. — VOJAŠKO NOVAČENJE NA OGRSKEM.
»Budapesti Hirlap« priobčuje izjavo nekega vodilnega mažarskega politika glede zahtev zastopnikov nemažarskili narodov. Zahteve narodnih zastopnikov so: da jih volijo v odseke in da dobe enega zapisnika v državnem zboru. Košutovci in sploh mažarske stranke pa ne namerajo izpolniti te skromne in upravičene zahteve zastopnikov nemažarskili narodov na Ogrskem, ker se boje, da bi tako pospeševali separatistična stremljenja nemažarskili narodov.
Liberalni klub bo razpuščen s I. avgustom, ko preneha najemninska pogodba za klubove prostore. Opravo nameravajo prodati na javni dražbi, kipe iu slike pa dobe za spomin ugledni člani stranke. Kaj narede s premoženjem kluba, ki znaša 140.000 kron, šc ni znano.
Ogrski uradni list ukazuje predpriprave za vojaško novačenje, ki ga upajo izvršiti od 11. junija do 14. julija.
ANTISEMITSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM.
Veliko razburjenje vlada v Londonu, ker sc namerava poleti naseliti na Angleškem nad 80.00(1 revnih ruskih judov, po posredovanju judov v zahodni Evropi. Konservativni listi napadajo liberalno vlado, ker je omogočila naseljevanje judov. Z zadevo sc bo pečala angleška spodnja zbornica.
NOVI RUSKI ZUNANJI MINISTER.
Rusko časopisje z veseljem pozdravlja imenovanje Izvolskega za ministra zunanjih zadev. To ni le izprememba v osebi, ampak v zistemu. Pod Lamsdorfom je šlo vse po starem birokratskem šimeljnu, Izvolski je pa mož praktičnih izkušenj v diplomatski službi. Začel je svojo kariero kot zastopnik Rusije pri Sveti stolici, kjer jc mnogo pripomogel, da so se zboljšale razmere med Rusijo in rimsko kurijo. Dobro sc je obnescl tudi v Belgradu, Monakovu, potem je bil cclo v Tokiu in slednjič ruski poslanik v Kodanju.
NEMIRI V RUSIJI.
Gibanje poljskih delavcev jc povzročilo, da veleposestniki v velikih množinah prodajajo posestva. V suratovski guberniji so letos prodali že 423.000 destin zemlje. Vsak dan se naznanjajo nove prodaje.
Anarhistovski štrajk vBelostoku se je
popolnoma ponesrečil. V Belozersku so kmetje sežgali dom veleposestnika, ki je zbežal.
V	Minsku je našla policija izdelovalnico bomb.
V	Daljanševskem gozdu so napadli pošto. Voznika in poštarja so zvezali in ukradli >104 rubljev. Zaradi tajne tiskarne je bil v Jeka-terinoslavu obsojen Beljajev na 4 leta ječe. Neki realec je v Komunah pri Poltavi položil bombo, ki se je razletela in poškodovala poslopje državne banke. Onega stražnika v Odesi, ki je prošli teden streljal na dekle, ki jc vrgla bombo v policijskega uradnika, so napadli in smrtno ranili.
V Tiflisu so smrtno ranili upravitelja vzpenjače. Za pomoč stradajočim Tatarom in Armencem so vložili prošnjo za 5000 rubljev. V Tiflisu so našli pod hišo nekega mizarja veliko zalogo bomb.
Na Finskem so 12. maja z veliko slovesnostjo praznovali stoletnico Snehnana, ki je stal na čelu finskemu narodnemu pokretu.
TURŠKA.
Iz Arabije so došla v Carigrad vznemirjajoča poročila. Fejzi-paša je baje vjet v Saani. V Amaniji sc zopet pobijajo.
Štajerske novice.
š Šoštanj. Kakor je znano, imamo c. kr. župana v osebi komisarja Z o f f a I a. Sedaj je šel nekam v Galicijo k orožnim vajam. Govori se, da se več ne povrne na svoje mesto, kar je tudi najbolje. Mož je še premlad in ima premalo izkušnje, kar se je dokazalo pri zadnjih občinskih volitvah in raznih drugih prilikah. Slavni vladi morda ni znano, da sc imenovani gospod ni pokazal nepristranskega vladnega zastopnika. Občeval je dosledno le z našimi nasprotniki in po svojem nastopu se je predstavljal zasebno le v nemških hišah, dočim je preziral c. kr. urade, morda zato, ker so načelniki slovenske narodnosti. — Naš kandidat za V. kurijo je g. dr. Korošec.
š Kdo ruši slogo? Kakor se nam poroča, v nekaterih krajih delujejo liberalci proti izvolitvi g. dr. Korošca. Tako postopanje je vsega obsojevanja vredno in ni dotični samo rušilec spodnještajerske sloge, ampak naravnost iz-dajica slovenskega naroda, (i. dr. Korošec jc edini slovenski kandidat za V. kurijo, ker ga jc izvolil zaupni shod v Celju.
š Kdo postavlja na Štajerskem kandidate? Nezreli Rošev študent. On jc namreč iztuhtal kandidaturo g. Rebeka iz Celja. Gospodu poslancu Rošu bi svetovali, da svojega sinka prime za ušesa in pelje v sobico k pan-dektom in drugim takim koristnim knjigam, kar mu bo mnogo več koristilo, kakor politično (?) delovanje. Rošek, najprej se uči, potem postavljaj kandidate!
š Jezikovno vprašanje. Zlasti v zadnjem času so začela sodišča na Spodnjem Štajerskem nadlegovati občinske urade z nemškim dopisovanjem. Posamezne občine so, kar je slovenske časti malo vredno, take nemške dopise reševale, kot da bi bili slovenski, druge so nemške dopise vračevale in zopet nekatere so iili pustile nerešene. Nočemo pretresovati, ktero stališče in ktero postopanje jc najpra-vilnejše, pač pa konštatiramo, da je nemškim sodnikom zrastel greben nad mero in da se kljub raznim pritožbam doslej ni nič doseglo za slovensko uradovanjc. Mi bi predlagali slovenskim občinskim in drugim avtonomnim oblastim, da pri vsakem nemškem dopisu, če ga dobijo od javne oblasti ali od zasebnika postopajo sledeče: Dopis se sprejme, ker ga pravzaprav ni vrniti, če jc pisan v kterem obeh deželnih jezikov. Ce se dopis tiče prenesenega delokroga, naj se ga pošlje okrajnemu glavarstvu, sicer pa glede lastnega delokroga deželnemu odboru v prestavo. Ker je namreč župan prosto voljen iz ljudstva, se ljudstvo ne more siliti, da voli za župana človeka, ki je nemškega jezika zmožen. Tega najbolj zagrizen nemški uradnik ne more tajiti. Na drugi strani se pa tudi nemščine nezmožni župan ne more siliti, da bi sc učil poleg županovanja še nemščine. Tudi občinskemu tajniku nikjer zakon ne ukazuje, da bi moral znati nemško. Sploh pa je župan opravičen zahtevati, da vsak dopis, ki na občino dojde sani razume in reši. V to svrho mora biti dopis slovenski ali mora župan imeti poverjeno prestavo, ki jo naj oskrbi okrajno glavarstvo ali pa deželni odbor. Na ta način se seveda dopisovanje in reševanje nemških vlog zelo zavleče, kar pa naj si dotični trmasti nemški sodniki sami sebi pripišejo. Ce bodo morali dolgo čakati zlasti na nujne stvari, potem bodo radi začeli zopet slovensko dopisovati. Zgoditi sc pa utegne, da okrajno glavarstvo ali deželni odbor prestavljanja iz nemškega v slovenski jezik odkloni. V tem slučaju pusti pač lahko občina nemški dopis mirno nerešen, ker potem doseže svojo pravico inštančnim potom in če ne drugje, pa pri upravnem sodišču. Vredno bi bilo poskusiti, kako rešiti to sporno jezikovno vprašanje.
š Trbovlje. Radi znane noticc o frank-furtarici so sc g. župan Ros jezili, češ, kdo sc upa v »Slovencu« kritizirati njegov nastop. V svoji jezi so v soboto nekaj ropotali na Vodah nad pazniškim društvom. Ko jc pa to izjavilo, da ni ono vposlalo dotične notice, je padla krivda na g. kaplana Lončariča. Pa g. župan, tudi tukaj niste pravega zadeli! Krivo ste dolžili društvo, krivo ste dolžili tudi g. kaplana. Nc eni ni drugi ni pisal one notice. Čudno sc nam zdi, kako morete brez vsega dokazila dolžiti društvo in pa g. kaplana. Ali mislite da razen teh dveh in pa razen vas ni v Trbovljah nobenega, ki bi znal poročati? Damo pa vam nauk: Nastopajte kot župan tako, da vam ne bo mogel nobeden nič očitati. Sicer pa se sme dandanes kritizirati najboljše delo. Torej tudi vaše nastopanje ni izvzeto od kritike. Pri tej priložnosti vas vprašamo,
od kod pride to, da vi postopate zadnji čas v pisarni z nami strankami tako osomo! Ali je temu krivo vaše poslaništvo? Vedite, da nam v tem oziru niste simpatični, kakor vas »Narod« po zadnjem zaupnem shodu nazivlje. Sploh pa drugič ne vprašujte, k d o je poročal, ampak če se je resnica poročala. In to lahko dokažemo.
š Katol. slov. Izob. društvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dnč 20. maja vrtno veselico pri g. Robiču v Lcmbahu. Začetek ob 3. uri popoldne. — V slučaju neugodnega vremena sc vrši veselica 24. maja.
š Radgona. Tukajšnje katoliško mlade-niško društvo je ustanovilo ljudsko knjižnico. Mnogo sta k temu pripomogla s svojo darež-Ijivostjo posestniški sin Josip Puntigam iu umetni mizar Fran Vreznik, ki je daroval omaro.
š Narodna slavnost. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Celju priredita ob sodelovanju vseh narodnih društev dne I. julija t. I. narodno slavnost v velikem obsegu.
š Mariborski občinski svet je sklenil v včerajšnji seji, na vlogo društva Freie Schule, naj sc ne silijo otroci lc k pobožnim vajam, da se ne čuti kompetentnega odločevati o tem, pač pa odstopi to vlogo kompetentnemu uradu mestnemu šolskemu svetu, kateremu to stvar priporoča v sprejetje. Na dolgo in široko je klobasaril social demokrat Krainer proti kle-rikalizmu, razlagal različne šolske postave in slednjič predlagal, da sc tudi enaka vloga naredi na deželni šolski svet. Nato jc tudi z grozo govoril o klerikalizmu pohabljeni ravnatelj poskuševališča Schmidt, ter predlagal, naj se odpravi naraščajoči upliv klerikalizma. Možakarji so bili enoglasno za svobodno šolo. No od take baže ljudi, kakor sedijo sedaj v mariborskem občinskem svetu, to ni nič kaj čuda.
š Obdolžena, da je moža zastrupila je bila Terezija Gobec,' 48 let stara posestnica iz Tržišča, prej omožena Plavaček. Te dni je stala pred celjskimi porotniki. Obdolžena je bila, da ie z arzenikom zastrupila prejšnjega svojega moža, posestnika Janeza Plavačeka, ker je imela razmerje z Mat. Gobcem in nekim Bratušem. Dejanje se ji ni moglo dokazati in porotniki so jo oprostili.
š Nemška šola v Pragarskem ima sušico na denarju in na otrocih. Šulferajnci so se s to šolo zaleteli v zid in sprevidevajo šele sedaj, da ie ne samo odveč, kerne hodi vanjo nič otrok, ampak da je pragarski nemškutarji proti svoji obljubi ne morejo vzdrževati. Zato prosjačijo na vse strani za podpore. Mi jim želimo srečen konec — šole
š Konkurz je otvorilo okrožno sodišče v Mariboru o premoženju prot. trgovca Janeza Hrastnigg v Gornji Polskavi. Konkurzni komisar: predstojnik okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Konkurzni oskrbnik: dr. Avgust Reddi, odvetnik v Slov. Bistrici.
š Vlomi v župnišča. Neznani tatovi so 15. t. m. ponoči vlomili v župnišče v L u č a-n a h ter odnesli precej gotovega denarja. Oškodovan jc g. dekan Vollmeier. — Dne 12. t. m. ponoči je pa tudi neznan tat udri v župnišče v Rimskih Toplicah ter odnesel kuharici zlato uro, denarnico in šest svilenih rut. Tega vloma so najprej osumili nasproti župnišču stanujočega mizarja Jožefa Webcr, ki so ga dali tudi v preiskovalni zapor. Cez dva dni so ga pa izpustili, ker se je njegova nedolžnost izkazala.
š Iz Gradca poročajo, da so na hiši, v kateri jc umrl Anastazij Griin, odkrili spominsko ploščo.
š Dva pretkana živinska tatova. V mariborskem in ptujskem okraju je bilo v zadnjem času pokradene pri raznih posestnikih več goveje živine. Kljub preiskovanju in zasledovanju se ni posrečilo tatu zalotiti. Dne 17. aprila t. I. jc izginil po noči posestma Tereziji Wies-taler iz Gornje Kungote pri Mariboru okolu dve leti star vol. Koj tisti dan je obvestil mož okradene VViestaler o tatvini vse mariborske in okoliške mesarje. V resnici je že 18. aprila dobil obvestilo od mesarja Matija Flica, da je k njemu prignal neki Jakob Jug iz Šmartna pri Vurbergu vola, kakoršen je bil Wiestalerici ukraden. Ko jc Jakob Jug videl, da jc v pasti, je hotel najprej zbežati. Ujet je pa priznal, da je več tatvin izvršil skupno z živinotržcem Ludovikom Vlahovičem iz Klanjca na Hrvaškem. Posrečilo se jc dobiti tudile-tega pod ključ. Doslej se je obema dokazalo sedem tatvin. Jug in Vlahovič sta živela samo od tega, kar sta za pokradeno živino izkupila.
š Požar v Braslovčah. Dne 15. t. m. ob 3. uri zjutraj je na neznani način izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja Franca Brišnik v Braslovčah. V gospodarskem poslopju je bilo spravljenih poleg navadnih lahko gorljivih stvari še vse polno desk, kar je dalo ognju dobrega gradiva za razširjanje. Na pomoč jc prišlo najprej domače gasilno društvo, ker jc pa nebo daleč na okrog žarelo, so prihiteli šc gasilci iz Polzele. Ker je bil na razpolago samo en vodnjak, so ogenj z veliko težavo udušili. G. Brišnik je bil zavarovan.
Koroške novice.
k Blagosiovljenje vojaškega pokopališča.
Iz Celovca sc nam piše: V navzočnosti general majorja pl. Hortensteine in službe prostih častnikov jc 15. t. m. dopoldne blagoslovil č. g. vojni superior Budanac Dragotin iz Gradca z asistenco vojaško pokopališče v Celovcu. Med blagoslovljenjem jc svirala ža-lostinkc c. in kr. godba pešpolka št. 17. Po blagoslovljenju jc bila pa vojna maša na pokopališču. Pri tej slavnosti je bil navzoč z zastavo 17. pešpolka tudi en bataljon v paradi pešp. št. 7, brambovskega pešpolka št. 4 in ene baterije topničarskega polka št. 9. Poveljeval ie temu bataljonu major Konschegg
od pešp. št. 17. Po slavnosti je vsaka stotnija, izvzemši topničarjev, enkrat v pozdrav ustrelila.
k Vojaško nadzorovanje. Dne 21., 22. in 23. t. m. bode korni poveljnik fcm. Kdvard vitez Succovaty pl. Vezza nadzoroval celovško garnizijo. Pripeljal se bode 20. t. m. zvečer semkaj in 23. t. m. bode odpotoval. Nastanil se bode v hotelu »pri avstrijskem cesarju«.
k Cirkus Buffalo Bili bode 20. t. m. tudi v Celovcu igral in sicer ob 2. popoldne in 7. zvečer. Osobje z reklamnim vozom jc že pred desetimi dnevi sem došlo in razobesilo lepake po Celovcu in večjih krajih na Koroškem.
Dnevne novice.
+ Izid dopolnilnih volitev v odbor »Slovenske Matice«. Volitve v včerajšnjem občnem zboru so imele sledeči izid. Oddanih je bilo 95 glasovnic s 714 veljavnimi glasovi. Prejeli so pa in so za dobo štirih let izvoljeni v odbor gg.: dr. Fr. Ilešič in dr. Fr. Zbaš-nik po 714 glasov; Fr. Orožen in dr. J. Šlebin-ger po 713; R. Perušek 712; Fr. Leveč in dr. J. Tominšek po 711; J. Kostanjevec 710, dr. I. Tavčar, 675 iu dr. Gruden 446. Na dve leti je izvoljen Ant. Koblar s 417 glasovi. V manjšini sta ostala gg. Vrhovnik z 293 in I. Trošt s 191 glasovi. Prejeli so pa še gg. J. Wester 16, A. Aškerc 6, dr. J. Bezijak in Fr. Šukljc po 5 glasov; ravnatelj J. Starč 3 glasove; A. Dr-mota, dr. J. Prijatelj in O. Zupančič po 1 glas. — K temu izzidu si dovolimo nekaj opomb. Imeli smo samo dve listi: Oficielno odborovo in listo »Narodove klike«. Mi nismo hoteli prav nič drezati v to volitev iz več vzrokov. »Matica« je društvo, ki v sedanjih razmerah živi od samih tihih kompromisov. Zato pa tudi naši somišljeniki sodelujejo pri »Matici« z občudovanja vrednim samozatajevanjem. Le poglejte imena izvoljenih kandidatov! In vendar so volili naši somišljeniki brez ugovora odborovo listo zaradi ljubega miru. Drugače pa »Narodova« klika. Ta ohola, surova in izdajalska klika, katere edini smoter je le zdra-žba in prepir, je postavila svoje kandidate, in sicer figurirata v njej Vrhovnik in Trošt. Liberalci so zelo napenjali svoje sile, a skromni uspeh, ki so ga dosegli, kaže, da jim tudi v »Matici« ginejo tla pod nogami. Najbolj so se pehali za Vrhovnika — Bogve, zakaj? Mi ne najdemo razen kolarja nič takega na njem, kar bi moralo iinponirati liberalcem. No, pa če se on dobro počuti kot »Narodov« kandidat, mu tega skromnega veselja seveda ne moremo kaiiti. Dolgorepe notice v »Narodu«, vse rotenje in prigovarjanje pa ni spravilo niti 300 glasov za »Narodovo« listo skupaj. Običajnih nesramnosti ni manjkalo. Kanoniku Sušniku so očitali, da ima od afere Vrhovni-kovega prijatelja Brceta »krvave roke«, Ko-blarju so vse stare psovke vrgli zopet v obraz, lagali so celo, da »klcrikalci« ne puste izhajati »Matičnih« knjig ob novem letu. Da bi stvar bolje šla, so vpregli zopet »napredno« učitelj-stvo, ki ga imajo vedno za tisto kljuse, ki vleče liberalni voz iz luže. Zato je bobnal tudi »Učiteljski Tovariš« zoper »klerikalce« v »Matici« in priporočal za vabo na trnek nabodene-ga učitelja Ivo Trošta. Da bi se liberalci še bolj splašili, jim je »Narod« lagal, da »klerikalci« grozovito agitirajo in da preganjajo celo samega — bogtiasvaruj! dr. Janeza Tavčarja, ter jih je rotil, da morajo črtati Koblarja in dr. Grudna ter voliti slavnega župnika-pi-satelja Vrhovnika in riadučitclja Trošta. Radovedni smo bili, na koliko glasov priženo liberalci svojo stranko. Vspcli je pa tako kla-vern za liberalno kliko, da ga lahko prišteje med druge svoje blamaže, ki iili je doživela v zadnjem času.
+ Šolske razmere na Kranjskem. Z Dolenjskega se nam piše: Šolske razmere po deželi so postale že jako čudne. Ni, res, da se naše ljudstvo brani omike in napredka. Nasprotno jc istina. Naš narod hrepeni po napredku in omiki. Da pa se ljudje tu i tam ustavljajo novim šolam, je prvi vzrok ta, ker je prebivalstvo revno. Nikjer bi se ne ustavljali novim šolam, ko bi ne bilo treba šteti razmerno jako visoke svotc. Po nekaterih krajih so zopet gg. učitelji krivi, da ljudstvo nima pravega zaupanja do šole, ker jih vidijo v nasprotnem protiljudskem taboru. Nadaljni in zadnji vzrok pa je tudi ta, ker mnogokje z dolgovi zgrade šolsko poslopje, učitelja pa ne dobe. Cemu je šola brez pouka? In navzlic temu pritiskajo šolske oblasti z vso silo, naj se zidajo nove šole, ki stoje prazne ali imajo le nereden pouk. V Metliki n. pr. je nova šti-rirazrednica. Prvi in drugi razred imata pol-dnevni pouk. Tretji razred je razdeljen; prvi oddelek sploh nima pouka, drugi oddelek pa poldnevni. Tudi četrti razred ima samo pol-dnevni pouk. In zakaj? Mesto šestih učnih moči so samo tri. Šole same ne bodo povzdignile omike, ako ni šolskega osobja.
+ Jelenčeva smola. Koliko se je trudil Jelenec.da bi splezal nalib. lestvici na vrh! Hodil jc po liberalnih shodih razbijat, dal se je liberalni stranki imeti za norca, ko je kandidiral v peti kuriji in tako žalostno propadel, povsod je renomiral s svojim liberalizmom in zabavljal čez klerikalce, kar se je dalo. Cel učiteljski stan je kompromitiral s svojo »Zavezo« in nosi odgovornost za kozle, ki jih streljajo po njegovem zgledu liberalni učitelji po deželi, ki so v Jelencu videli svoj sijajni zgled kako se pride naprej. Oborožen s temi zaslugami je Jelenec prosil za mesto ravnatelja meščanske šole v Postojni. Pa se je uračunai, kajti kljub vsemu liberal. napenjanju je propadel. Neki postojnski »naprednjaki« vsled tega pretakajo krokodilove solze v »Narodu« in groze s strašnimi posledicami, a mi Postojnce lahko potolažimo, kajti Jelenec je v Ljubljani eden izmed slabših učiteljev in ni prav nobena nesreča za Postojno, če ni postal tam ravnatelj. Za Jelenca samega in za učiteljstvo sploh pa utegne biti ta dogodek poučen in koristen. Tudi dr. Tavčar je posvetil svojemu Jelencu solzico sožalja in mu zatrjuje, da so štirje člani deželnega šolskega sveta glasovali zanj. Mi ne vemo, koliko ie na tem resnice, ker nam uradne tajnosti c. kr. deželnega šolskega sveta niso tako znane, kakor dr. Tavčarju, vendar dvomimo, da bi ta dokaz liberalne impotence Jelenca posebno potolažil. Torei odslej, Jelenec et consortes — pamet!
+ Odlikovanje. Velečastiti gospod Ivan K 1 o b o v s , vojaški superior v Inomostu, je imenovan tajnim papeževim komornikom.
+ Občinske volitve na Dunaju. Zmage krščanskih socialcev. V ponedeljek zvečer so bile zaključene dopolnilne volitve III. razreda in volitve v okrajne zastope v Le-opoldovem mestu, Ottakringu, Brigitenavu. Na celi črti so sijajno zmagali krščanski soci-alci. Hud boj se je bil včeraj v II. razredu. V II. razredu je bilo oddati v 21 okrajih 48 mandatov. V vseh 21 okrajih so krščanski so-cialci sijajno zmagali. V Leopoldovem mestu, ki je imel doslej v II. razredu »liberalne« zastopnike, sc bili včeraj izvoljeni krščanski so-cialci. Tako je tudi inteligenca na Dunaju odločno izpregovorila za krščanske socialce. Liberalizem izgublja na Dunaju z vsakim dnem več tal. Jutri voli I. razred, ki bo gotovo povečal krščansko-socialno zmago.
+ Nadškof Stadler — djakovski škof? Neki list poroča, da postane nadškof Stadler škof v Djakovem, ker se imenovanju kanonika Martinca stavijo težave.
+ Družba sv. Cirila in Metoda in ciko-rija. Čujemo, da je vodstvo »Družbe sv. Cirila iu Metoda« sklenilo odvzeti g. Jebačinu prodajo cikorije v družbino korist in prodajo poveriti tvrdki Perdan, ki prodaja že društvene žvepljenke. Upamo, da ie sedaj ta preporna zadeva končno rešena in da se dohodki družbi sedaj res pomnože.
I Bodoči upravitelj deželne bolnice. »Narod« je nedavno pisal: »Izvedeli smo iz gotovega vira, da se namerava za bodočega upravitelja dež. bolnice postaviti nekega nemškega uradnika, ki ni niti sposoben, niti kvalifikovan za to službo. Baje je to že cela dognana stvar! To bo prvi sad klerikalno-nemške zveze!« Ej, ti liberalna modrost! »Narodovci« kujejo kle-rikalno-nemško zvezo že od zadnjega dež. zbora in srečno so izvohali prvi sad te zveze, a še ta sad je kakor prazen strah — okoli votel, v sredi votel, torej prazen nič. Izvedli smo iz boljšega vira, nego je bil »Narodov«, da ie to raco zvalil neki liberalni petelin, zraven pa sc lopnil po zobeh. »Narodov« vir v svoji ne-dosežni budalosti niti tega ne vc, da načelnike deželnih uradov imenuje le d e ž. z b o r na predlog dež. odbora. V dež. odboru in zboru pa ima večino nemško-iiberalna zveza. Naši poslanci pa bodo gotovo vedeli, kaj naj store, in ne bodo za svet vprašali »Narodovih« učenjakov. Da mora Slovenec dobiti to mesto o tem pa sploh ni dvoma.
—	Dolenjske železnice. Iz Novega mesta poročajo, da je prišel tamošnjo postajo zadnjikrat inspicirat ravnatelj državnih železnic, dvorni svetnik Proske. Odslej dalje pripadajo dolenjske železnice tržaški direkciji.
—	Razmere na Hrvaškem. Od okrajnih zastopnikov jc hrvaška vlada dobila odgovor na svoje šifrirane brzojavke, kako bi izpadle eventuclnc nove volitve. Odgovor se je glasil, da narodna stranka »brez pritiska« nima nobenega upanja. — Včeraj je iz vladne narodne stranke izstopil tudi poslanec 11 i č. Sedaj imajo mažaroni le še 35 poslancev in od teh jih še nekaj pobegne. — S u p i 1 o sc je dal intervivati in je pri tem klepetal, kakor so ga Mažari naučili, »da resolucijo-naši s Starčevičevo stranko nc morejo niti paktirati«. Hrvaški narod bo Supila nekaj druzega naučil! Stipilo je dejal, da je najboljše, da iz sedanje vladne stranke izstopi 14 do 18 zastopnikov in se pridruži resolucijonašem. S u p i 1 o je konferiral te dni s Košutom in \Vekerlom o razmerah na Hrvaškem. — Grof Teodor Batthyany ie predsedniku
hrvaškega sabora dr. M e d a k o v i č u brzojavil: »Sa najiskrenijim bratskim osječajem pozdravljam Vaš izbor za predsjednika onoga sabora, koji če stvoriti slobodne uredbe že-leči iskreno, da ove uredbe budu na blagostanje i sreču hrvatske i srpske brače. — Grof Theodor B a 11 h y a n y i.« — Pravosodni odsek hrvaškega sabora je soglasno določil, da se zbornici predloži predlog, da se zopet oživotvorijo porotna sodišča in da tiskovne zadeve pridejo pred porotnike. Govoril ie za to tudi Avakumovič. — S u p i I o je doslej bil avstrijski podanik, sedaj je pa dobil Supilo na Reki hrvaško-ogrsko državljanstvo. — Z merodajne strani se poroča, da je ena glavnih zahtev hrvaške koalicije ta, da se ti a hrvaških d rž a v 11 i h železnicah nameščajo hrvaški uradniki in urede hrvaški poslovni jezik, kar temelji na nagodbenem stališču. Baje je We-kerle v principu naklonjen tej zahtevi in se vrše predpriprave, da se za hrvaške proge osnuje v Zagrebu posebno železniško ravnateljstvo, toda realizacija nameščenja Hrvatov stoji baje na potu to, da ni dovolj (?) hrvaških uradnikov. — Cujejo se zopet vesti o odstopu bana P e j a č e v i č a, ki je odpotoval v Budimpešto in na Dunaj.
—	Rumunskl kralj v Gorici. V torek zvečer je prišel v Gorico rumunski kralj s kraljico, znano pesnico Carmen Sylvo. To je prvi evropski vladar, ki je posetil Gorico. Nastanil se je v hotelu »S ii d b a h n«, ki ima sedaj v g. H a c k u res spretnega voditelja. Kdor potuje v Gorico in želi udobnosti, naj se nastani v tem hotelu, ki je v slovenskih rokah in ki ima, kakor smo se osebno prepričali, v g. Haeku moža,ki izborno razume svojo stvar.
—	»Slovenska Matica« izda letos osem knjig, in sicer običajno letno poročilo, 13. zvezek Knezove knjižnice s Cankarjevo povestjo »Martin Kačur«, 10. zvezek Štrekljevih narodnih pesmi, 2. zvezek dr. Vošnjakovih »Spominov«, 3. zvezek »Prevodov iz svetovne književnosti« (Tolstojeva drama »Moč teme«), 18. zvezek »Zabavne knjižnice« in 1. zvezek »Hrvaške knjižnice«. Načrt, ki zadeva izdajo tehničnega leksikona in splošnega zemljevida slovenskega ozemlja, napreduje. Zemljevid bo izšel pri Holzlu na Dunaju z merilom 1 :200.000 v 5000 iztisih.
—	Občni zbor okrajne bolniške blagaj-nice za okolico ljubljansko v Šent Vidu nad Ljubljano se je za leto 1905 dne 13. maja ob veliki udeležbi vršil. Iz poročila gospoda Antona Beleča, ki načeljuje blagajni že 17 let, smo čuli: Blagajna ima 16.636 K 93 vin. rezervnega zaklada, v letu 1905 je blagajna izplačala: 532 bolnikom podpore 9520 K 47 v, zdravnikom 2318 K 93 vin., za zdravila 1037 K 35 vin., bolnicam 2318 K 93 vin.. 14tim umrlim udom pogrebne stroške 421 K, za upravništvo 480 K, razni izdatki 82 K 69 vin. Plačevalo se je s poštno šeknim prometom. Poročilo predsednika se je z zadovoljstvom in pohvalo na znanje vzelo in račune soglasno potrdilo. Ivan Bitenc, kamnoseški pomočnik predlaga, da bi predsedništvo delovalo na to, da bi se zavarovalnica proti nezgodam delavcev ustanovila v Ljubljani, ker je zelo težavno ponesrečenim delavcem na sedanjem sedežu v Trstu iskati svoje pomoči. Soglasno se temu pritrdi ter sklene, da naj predsedništvo na merodajnem mestu deluje, da se to uresniči. Volitev v nadziralni odbor in razsodišče se je mirno izvršila.
Oboroženje s strojnimi puškami. Vojaške oblasti imajo v mislih načrt, oborožiti pri vsaki diviziji pešcev in konjenikov oddelek vojakov s strojnimi puškami. Najbrž se izvrši ta načrt v kratkem času. Nove strojne puške, ki bodo naročene v Berolinu, bodo oddale lahko vsak-o minuto 400 do 600 strelov. Za poskušnjo je nastavljen v Brucku vojaški oddelek, ki se vadi v streljanju s strojnimi puškami.
—	Z odra je padel danes dopoldne ob pol 2. uri v Spodnji Šiški, pri zidanju neke hiše I41etni posestnikov sin Andrej K rjaveč. Padel je s prvega nadstropja in pri tem tako nesrečno na prsa, da je na mestu mrtev obležal.
—	Parmovo opereto »Caričine Ama-conkc so predvčerajšnjim zopet z velikim uspehom peli na zagrebškem gledališču. Gospa Irma Polakova je bila odlikovana s cvetjem in venci. To je bil stoti nastop gospe Polakovc v letošnji sezoni na hrvaškem odru.
Volitev novega jezuitskega generala bo začetkom oktobra t. I.
—	Nagla smrt. 1z Kamne gorice se nam piše: Dne 14. t. 111. je zadela srčna kap Franceta Lotriča iz Dražgoš, pol ure nad Kamno gorico, ko jc šel na Jelovco. Mož je bil star 60 let ter jc bil na mestu mrtev.
—	Mednarodna razstava živine bo od 23. do 27. t. m. na Dunaju.
—	Smrt vsled padca. Matej Sever iz Rocola pri Trstu je bil posodil delavcu Josipu N a b e r g o j u večjo vsoto denarja. Večkrat je svojega dolžnika terjal, pa ničesar ni mogel izterjati. Šrečal ga jc na ulici, ga zopet tirjal in se z njim spri. Nato je Nabergoj po Sever-ievi izpovedi pal nesrečno na tla, ker jc bil baje pijan. Kmalo nato jc umrl. Drugi pravijo, da je Sever Nabcrgoja sunil.
Pri 14 letih. Včeraj ponoči so aretirali v Trstu dve I41etni deklici, kateri sta povedali na policiji, da sta zbežali ponoči od doma z namenom, da se udasta »veselemu« življenju.
Cene ribam v Trstu so se v zadnjem času jako znižale. Pa ne radi obilnejšega lova, ampak radi napovedanega boia podraževanju živil.
Veliko razstreljenje mine v Sesljanu.
Te dni so v Sesljanu zopet razstrelili veliko mino, v katero so vložili 12.500 kg. smodnika in 2.300 kg. dinamita. Razstrclienega je okolu
200.000 tonelat materiala, ki ga uporabijo za zasipanje morja v novi Inki pri Sv. Andreju.
— Tatvina na železnici. Dne 8. t. m. se je peljal posestnik Janez Kukovec po železnici od Zidanega mosta do Rimskih toplic. Potoma se je ves čas vrtil okrog njega neki slabo oblečen človek. Ko je Kukovec v Rimskih toplicah izstopil, je opazil, da 11111 manjka listnica, kjer je imel več sto kron. Naznanil je slučaj orož-ništvu, ki je tatu po opisu Kukovca izpoznalo in prijelo.
—	Kadetne šole pristopne učencem meščanskih šol. K vzprejemneniu izpitu za prvi letnik kadetske šole se bodo v bodoče vzpre-jemali tudi učenci, ki so dovršili meščanske šole in z njimi zvezane take poučne kurze, na katerih je med glavnimi predmeti tudi algebra in francoščina, vsaj s povoljnim vspehoni.
Prvi letošnji shod pri Sv. Nikolaju na Gorjancih bode 20. maja ob 10. uri.
Strela je udarila 15. t. m. popoldne v Škantelov kozolec v Dobrepoljah. Zgorela je samo mrva in nekaj strehe.
—	Samomor vojaka. V Gradiški se je ustrelil neki K 1 o b u č n i k, vojak, ordonanca poročnika H a 11 u s c h a.
—	V Toplice, kdor je bolan! Dne 1. maja se je pričela v dolenjskih Toplicah letošnja kopališka sezona. Prvi gostje so že došli, drugi so napovedani, mnogi čakajo meseca junija, s katerim nastopi glavna kopališka doba. Prvi transport bolnih vojakov je že tukaj. Tudi nekaj drugih gostov se že koplje, med njimi podpolkovnik Milavec, g. Tavčar iz Št. Jerneja, ga. Vehovec iz Žužemberka, neka gospa iz Linca, posestnik Marinšek iz Gorenj pri Postojni itd. Po gostilnah in privatnih hišah je vse pripravljeno za sprejem in postrežbo cenjenih topličarjev. V teku meseca maja doj-dejo duh. svetnik Golobič, dekan Trček, župnik Sakser in drugi. Kdor ima trganje po udih in je skušal dobrodejni vpliv toplih kopeli, hvaležno pride zopet in zopet, da se popolnoma izleči in zavaruje proti novim napadom potuhnjenega protina in revmatizma. — Kaj se je v »gradu« novega napravilo po sobah in v kopalnih krnicah, smo že zadnjič povedali. Novomeška godba na lok bo vsak teden prirejala koncerte. Za glasbeni užitek bodo gostje brez dvoma radi plačevali godbeno takso v znesku dveh kronic. — Mlin v Podturnu pri izvirku »Radešice«, odkoder je napeljan vodovod, je te dni kupila graščina za vsoto 14.000 kron. S tem je odpravljena velika ovira pri rednem delovanju vodovoda. Dež. odbor bo za prvo silo postavil motor, pozneje ko bo jez popravljen, pa novo turbino iri črpalnico. Zastran vode ne morejo potem nikdar več nastati neprilike. Zatorej, dragi gostje, stari in novi, kar vzdignite se in pridite čim preje! Kdor ima trganje ali sploh čuti, da nekaj ni prav v organizmu, se bo ozdravljen in popravljen vrnil na dom. Obžaloval bo le to, zakaj je tako dolgo odlašal v toplice iti. S petimi kronicatni se za silo že izhaja, preprosti ljudje pa komaj dve porabijo. Se li more kje na svetu zdravje ceneje dobiti? V Toplice, kdor je bolan!
—	Signalni red za avstro-ogrske železnice. Poroča sc nam z Dunaja, da ima v kratkem iziti za vse avstro-ogrske železnice nov signalni red. Za proge južne železnice stopi v veljavo novi red že meseca oktobra t. I. Sedaj je na naših železnicah v rabi stari signalni red že iz I. 1877, ki ga je potrdil tedanji trgovinski minister C h I u 111 e c k y. Danes jc ta signalni red pri tako napredujočemu prometu postal žc pomanjkljiv. Ze lani so ga za-tnenili z novim, a ta je bil šc mnogo pomanjkljivejši od starega in zato so ga umaknili. Letos izide torej nov. Potreba ga je, ker se nesreče dogajajo pogostokrat ravno vsled pomanjkljivega signalnega reda. Novi se bo bistveno razlikoval od starega. Vpeljali bodo tudi modre signalne luči in barve, ki jih doslej ni bilo.
25-letnIca fcm. Becka. Dne II. junija bo fcm. Bcck v Sarajevu praznoval 25-letnico odkar je šef avstrijskega generalnega štaba. Nemški cesar bo o tej priliki Becka izredno odlikoval: imenoval ga bode za šefa nekega nemškega polka.
Ljubljanske novice.
lj Bulallo Bili je včeraj v Ljubljano privabil toliko ljudi, da so vlaki imeli večurne zamude. Nekateri prizori Bufallovih predstav so bili prav lepi in poučni, vsekakor pa jc bila popoldanska predstava boljša, ker zvečer ni bilo za tako ogromen prostor zadostne razsvetljave. Pri popoldanski predstavi je bilo 9000 obiskovalcev, pri večerni pa še nekoliko več. Buffalo Bili je razdelil tudi mnogo brezplačnih vstopnic, tako vsem železničarjem in vsem, ki so imeli njegove lepake po oknih. Buffalo Bili jc odnesel ogromno denarja, zato se pa čudimo našemu magistratu, da 11111 je prostor dal za škandalozno nizko ceno. Tudi je ostalo marsikaj denarja, kar je za Ljubljančane najboljše, kar jim jc dal Buffalo Bili. Ko je občinstvo zapuščalo areno po večerni predstavi, so se že vozili prvi Buffalovi vozovi na kolodvor. Ko naš list danes izide, je žc končana popoldanska predstava Buffalo Billa v Zagrebu. Prvi vlak Buffalo Billa jc odpeljal iz Ljubljane ob eni uri zjutraj , drugi ob pol dveh, tretji pa ob dveh. Prevoznine je plačal od Trsta v Ljubljano 9306 K, od Ljubljane v Zagreb pa 9000 K. Pri popoldanski predstavi Buffalo Billa so bili tudi žepni tatovi. Tako jc bila ukradena nekemu gospodu iz žepa denarnica, v kateri je bilo 200 K denarja. Dvema drugima gospodoma pa istotako po 14 in 16 K. Tudi neko nesrečo moramo zabeležiti. V gnječi jc prišel včeraj popoldne v Lattcrma-tiovem drevoredu pod nekega izvoščeka šolski učenec Ivan Miš, na katerega je stopil konj in ga tako na glavi poškodoval, da so ga morali odpeljati z rešilnim vozom v deželno bol-
nišnico. Nekemu vojaku 27. domobranskega polka je Buffalo Bili tako ugajal, da jc skoro gotovo šel z Buffalom.
Ij Pogrešajo od včeraj prostaka c. kr. 27. domobranskega polka Andreja V i č i č a. Sumi se, da je šel s cirkusom, ker so ga videli, da je govoril popoldne z Indijanci. Bil je pa že tudi v službi bivšega cirkusa Barnum iif Baileya. Vičič govori slovensko, nemško, hrvaško, srbsko, ogrsko in nekoliko laško.
lj Bullalo BiH ln naš magistrat. Za prostor je računal naš magistrat Buffalo Billu samo 600 kron. Poglejmo pa kako škodo ima mesto vsled tega. Ceste in pota po drevoredu in travniku so vsled vožnje cirkusovih velikanskih voz in težkih konj tako razrite, da so potrebne hitre poprave. Gotovo jc samo tu najmanj 200 K škode, ako se hočejo pota v drevoredu spraviti zopet v dober stan. Travnik je pa žalostno pogledati. Trava se ne bo popolnoma zarastla v dveh letih, kar je zopet škode najmanj 400 K, policija je morala radi Buffalo Billa biti vsa na nogah. Mnogo je škode pri drevju in kar so Buffalovci napravili tudi druge nesnage, potem lahko rečemo, da so ljubljanski davkoplačevalci vsled modrosti ljubljanskega magistrata na škodi, namestu, da bi magistrat za prostor Buffalu računal najmanj 3000 do 4000 kron. Buffalo se je iz našega magistrata norčeval ter bo pisal g. županu, naj mu tistega, ki zna na magistratu tako izborno »računati« prepusti njemu za njegovo izložbo, da ga razstavi kot »ra-riteto«.
Ij Rovškov elektrokinoskop. Včeraj je otvoril gospod D. Rovšek v stranski zasebni dvorani hotela »Ilirija« predstave živih podob, ki jih izvaja s svojim elektrokinoskopom. Prva predstava je bila velezanimiva in so bili obiskovalci zadovoljni s predstavljanimi živimi slikami. Predstavljali so se smešni prizori: Na carinskem uradu. Raztrešenec. Zverinjak. Opica. Čarovnica pomladi. Ameriški stroj za klobase. Ženitvansko potovanje. — To domače podjetje priporočamo vsakomur. Predstave se vrše vsak dan ob 5., 6., 7., 8. in 9. uri, ob nedeljah in praznikih pa dopoldne ob pol 11. uri, popoldne pa ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri. Tudi cene niso nikakor pretirane.
lj Trgovska vest. Gosp. Ivan Samec je praznoval pred kratkim 251etni jubilej kot poslovodja ozirom prej kot nastavljenec znane veletrgovine z galant. blagom Vaso Petri-čičeve v Ljubljani. Gosp. Petričič je imenoval tem povodom gosp. Samca za svojega kom-panjona.
lj Zidarska dela. Izvzemši par deževnih dni v tem mesecu, je vreme omogočalo še precej zunanja zidarska dela v mestu in bližnji okolici, vsled pomanjkanja delavcev pa le niso tako napredovala kakor bi bilo potreba. Napredovala so ta dela sledeče: Zi-dovje Andrettove vile ob južni železnici poleg Wettachove vile je do polovice dograjeno; trinadstropno hišo sodarja Buggeniga ob cesti na Rudolfovo železnico so osnažili in bo to poletje dovršena. Regalijeva hiša je do polovice ometana in osnažena. Novi hiši pred Kolezijo sta ometani in osnaženi. Zupančičeva hiša na škofovih parcelah je deloma ometana. Nova brambovska vojašnica je ometana in jo zdaj zidarji od zunaj snažijo, istotako vilo tesarja Fr. Pusta v Streliških ulicah. Kokaljcva hiša na Škofovih parcelah je dograjena do strehe. Pri salezijanski cerkvi so pričeli z zidarskimi deli nadaljevati. Z zgradbo višje dekliške šole prično to poletje. Dvoriščni trakt pri poslopju sester sv. Vin-ccncija Pavlanskega je dovršen. Materijala je navoženega za več tednov.
lj Ljubljanski Nemci in mi. Dr. Binder in Peerz sta si v soboto večer pridobila na starem strelišču zopet lovorov venec. Veselica na korist fondu za »Siidcnheim« se je ugodno iztekla in zato se je razlegal nemški krohot in pangermanski »heil« še v pozno noč. Nemški profesorji rogovilijo tu po Ljubljani za pangermanstvo očitno in drzno, in vlada molči kot zid, ker se nemštvu vse uklanja.
lj Naknadni nabori, 5. in 20. vsakega meseca so se pričeli zopet po običajnem redu pri tukajšnjem dopolnilnem poveljstvu št. 17.
Ij Občinski svet ljubljanski je dal za škro-fulozne otroke, ki bi jih stariši hoteli poslati v morsko kopelj G r a d e ž, 600 K. Prispevek jc določen za 6 otrok v starosti od 6—12 let. Prošnje je vložiti pri mestnem magistratu d o 26. maja t. 1. — Enako vsoto je podaril baje že tudi deželni odbor za isto število otrok.
Ij Uro je izgubil pripravnik Jožef Š c r-b e c na poti od Marijanišča na Poljane. Kdor jo je našel, naj jo odda v našem uredništvu.
— Škrlatica v Gorici. Mnogo otrok jc zbolelo v Gorici za škrlatico.
lj Izlet po vodi je napravilo v nedeljo več Ljubljančanov na barje in proti Vrhniki.
Razne stvari.
Najnovejše.
Vihar v Severnem morju. Tri hamburške jadrcnice »Ingovar«, »Emilia« in »Sopliie Whistlei« so se v silnem viharju, ki je v zadnjih dneh razsajal v Severnem morju, potopile. Vsa posadka, 73 mož, je utonila.
Devetoseb umorjeni h. Iz Amerike poročajo: V Pensacebi v državi Florida so našli umorjenega protestantskega pastorja, njegovo ženo in sedem otrok. O morilcu ni sledu.
Roparskega morilca L i eb I a so prijeli v Monakovem. Na begu jc streljal iz revolverja, nc da bi bil kaj zadel.
Dva močna potres 11 a s 1111 k a so čutili v Hclsingforsu in okolici. Prvi sunek je bil tako močan, da je padlo več oseb.
A 11 d r a s s y j e v spomenik in nemški cesar Viljem. Nemški cesar Viljem namerava 7. junija potovati v Budimpešto,
da se udeleži slavnosti odkritja Andrassy-jevega spomenika. Na ta način upajo dunajski krogi pridobiti simpatije Mažarov za trozvezo.
Varčnost. Najbolj vačni so Danci, kjer ima vsak drugi prihranke (50odstotkov); najmanje štedijo Rusi, šele vsak trideseti ima prihranke (3 odstotke). Na Ruskem imajo prebivalci povprečno 16 K prihrankov, na Danskem 302 K. Po Dancih pridejo Nemci, Švedi, Belgijci. Ho-landci, Francozi, Avstrijanci in Lahi. Na Avstrijskem največ prištedijo Cehi, najmanj Mažari (6 odstotkov). Pri nas bi se več prištedilo, ko bi se po deželi bolje gospodarilo, po mestih pa manje trosilo.
Telefonska in brzojavna poročila.
IMENOVANJE.
Dunaj, 17. maja. Višji poštni kontrolor R u b b i a je imenovan za poštnega svetnika in za deželnega poštnega inšpektorja na Kranjskem.
STAVKA TRAMVAJSKIH USLUŽBENCEV
V ZAGREBU.
Zagreb, 17. maja. Radi neznosnega položaja pri zagrebškem tramvaju so uslužbenci izročili danes upravi svoj memorandum. Razmere pri zagrebškem tramvaju so naravnost kričeče, zato se opozarja delavce, posebno tramvajske uslužbence, naj ne sprejemajo kon-dicije za Zagreb.
CESAR V PRAGI.
Praga, 17. maja. Danes je naš cesar sprejel deputacijo praškega občinskega sveta, ki ga je prosila, naj bi obiskal tudi Prago, ko obišče razstavo v Llbercih, ki je bila danes slovesno otvorjena. Cesar je*dejal, da sedaj ne bo imel časa, muditi se tudi v Pragi, da pa pride jeseni za dalje čsa v Prago.
ZMAGA KRŠČANSKIH SOCIALCEV NA Dunaju.
Dunaj, 17. maja. Tudi pri volitvi v okr. zastop Leopoldovcga mesta, ki je bil doslej v liberalnih rokah, so zmagali krščanski so-clalcl.
ZA TRAFIKANTE.
Dunaj, 17. maja. Trafikantje odslej nikakor ne bodo več primorani prodajati poštnih vrednostnih znamenj, ampak le ako bodo sami to hoteli.
ITALIJANI IN VOLILNA REFORMA.
Dunaj, 17. maja. Italijanski klub je imel klubovo sejo, da zavzame definitivno stališče napram volilni reformi. Klub je izjavil, da je volilna reforma v sedanji obliki nevsprejem-Ijiva in je pomnožitev italijanskih mandatov za 2 in drugačna ureditev volilnih okrajev con-ditio sine qua non, da bi Italijani glasovali za volilno reformo. Klub je pooblastil poslanca M a 11 a 11 i j a, da pri debati o govoru ministrskega predsednika označi to italijansko stališče.
FE.|ERVARYJEVA SLUŽABNIKA ZAPRTA.
Budimpešta, 17. maja. Policija je aretirala dva služabnika prejšnjega ministrskega predsednika, ker sta svojemu gospodarju pokradla vrednostnih stvari za -10.000 kron.
NEMIRI NA SARDINIJI.
C a g I i a r 1, 17. maja. Stavka, ki se je proglasila tudi po rudnikih, ponehuje. 27 občinskih svetnikov je odstopilo.
UMOR GAPONOV.
Rim, 17. maja. Socialistiški list »Avanti« prinaša izjavo italijanske socialne demokracije, ki čestita ruskemu »delavskemu sodišču« k umoru Gapona.
Peterburg, 17. maja. Gapona so pokopali na uspenskem pokopališču.
DUMA.
Peterburg, 17. maja. Duma je končala prvo branje adrese na carja ter pričela specialno debato. Poslanci so zahtevali splošno, enako, tajno volilno pravico In odgovorne ministre.
Peterburg, 17. maja. Vest, da hoče vlada dumo razpustiti, je neresnična.
LUKA V VARNI.
Sofija, 17. maja. Luka v Varni bo 31. t. m. slovesno otvorjena,
GORA SE JE POGREZN1LA.
London, 17. maja. Na Manilih se je na otoku Luzon nakrat pogreznila gora Denla. Namesto gore je sedaj ondi jezero. Ne ve se še, koliko prebivalcev je mrtvih.
ITALIJANSKI DRŽAVNI ZBOR.
Rim. 16. maja. Tajnik ministrstva zunanjih zadev je proti Santiniju zagovarjal vlado, ki brani italijanske redovniške šole v inozemstvu tako, kakor druge Italijanske podanike.
NAJNOVEJŠE IZ SRBIJE.
Beigrad, 16. maja. Dunajski srbski poslanik Vujič je došel sem referirat o trgovinskih dogovorih, Barčič je odgovoril na pozdrav srbske časnikarske zveze hrvaškemu saboru: »Da bratska sloga Srbov in Hrvatov privede do popolne narodne zmage.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
3	£*• .p.-t.v.nl.	Stanj. bw«-fn.tr« » n,m	T.mpe ratnr« P« O ir	V«tror'	Vah.	li- i ■
16	9. tvoC.	-22 1	14-8 | breivetr.		obl.	22
17	7. ijutr. 2. pop.	720 4 719 3	130 16-4	sl. jzah	d 61 obl.	
Srednja včerajšnja terap 14 5°, aorm 14 2°.
DELNIŠKA fl Ft I I7RA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI
UnU^DA TRG v LJubljani, telef. št. 163. = pripon„ča s.„jc
= izborno pivo v sodcih in steklenicah. =
™ Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990 15) 7
Posla no.
Zvedel sem, da sumijo mene avtorjem dop;sa iz Trbovelj v 106. štev. ,,Slovenca". Izjavljam torej očitno, da z dotičnim dopisom o nemških zastavah nisem v nikaki, niti najmanjši zvezi, in imenujem vsakogar, kdor bi trdil nasprotno, laž-nika in obrekovalca. P. r. uredništvo bligovoli potrditi, da omenjeni dopis ni moj.
Trbovlje, dne 15. vel travna 1906.
Jožef Lončarič.
Dostavek uredništva: 1'otrjujemo.
Takoj se nastopi služba
občinskega in
posojilniškega tajnika ""IN
v Knežaku na Notranjskem.
Prednost ima, če zna voditi petje. Plača po dogovoru. Ponudbo je vložiti takoj. N e-oženjeni prosivci, ki so vsaj občinskih poslov že vajeni, naj se z event. izpričevali in s potrebnimi pojasnili pismeno obrnejo do Andreja Urbančič, župana v Knežaku.	1124 5-3
z-a dcč&e ■za eltofic
v v
V ))
yovvh m
ifie ^

v »
a 3e
xnc
paleto Jarne^ žalzete dame vlaice <za de\\(icc<g&
1108 6—2
d uaiueoii	z>\
F
o vi a j ruiij vla- c-Mia !\ || pr/ipotoča
klicat Sc
ac
O^^s- jufefjana,
SVe-šet/no De ufice It. 9.
Primerna
birmanska |
darila 1
■
i
v.
1118 2
za deklice in dečke
se dobe najboljše in najcenejše.
Največja izbera konfekcije za gospode in dame po znižani ceni.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
I
J
Otvoritev vrta
na Dolenjski cesti itev 33
„Pod gozdom".
Uljudno naznanjava vsem ceni. gostom, znancem, prijateljem in slavnemu občinstvu sploh, da otvoriva
gostilniški vrt
v nedeljo, 20. majnika 1906.
Točila bodeva različna pristna vina, ter vedno sveže gossko marčno in bavarsko črno pivo, direktno iz ledenice. Skrbela bodeva tudi za dobro kuhinjo ter pošteno in točno postrežbo. Dobival se bode tudi dober pelinkovec, domača suha slanina, pa tudi kava, kakao, čokolada, mleko, sirovo maslo i. t. d., i. t. d. Dobi se tudi več vrst desertnih vin v steklenicah in kozarcih.
„Vinotoč pod Blejskim jezerom." Sodeluje siav. domača „lblanska" godba.
Začeten ob 3. url popoldne, ^s^sts^s^s Vstop prost.
Na razpolago imava tudi otroško igrališče, pet različnih gugalnic, rusko kegljišče i. t. d.
^od°iJnin,tokštov^S?mOČ;,va Josip in Antonija Plankar.
b
V predilnici in tkalnici v Litiji
se sprejmo takoj:
1137 2—1
imrjen strugar za železo
(Eisendreher)
in dva kurjača.
Prijave naj se pošiljajo naravnost na ravnateljstvo imenovane tovarne s prepisi izpričeval. Event. osebne predstave se žele.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodoo kavarno",
-°- 3133
Od 13. do oMl 19. maja 1906:
Hamburg
z največjimi potovalnimi parniki.
■"■n""""!"" Iščem
1135 3-1
I	f Kaj je torej z alkoholom ? % I
II
poslovodja
za trgovino z vsakovrstnim blagom in gostilno, nahajajočo se v Bregani blizu Jesenic n. S. na Dolenjskem. — Pismene in ustmene ponudbe naj se pošiljajo na gosp. Eduard Presečky, trgovec Samobor, Hrvatska.
Išče se
1138 3—1
n
1122 5 -3
Knjižica v tem aktualnem vprašanju, pisana praktično in precizno se dobiva v Katoliški bukvami po 70 vin. .*.
ii
II
n
poletno stanovanje
za čas od 1. junija do 30. septembra v mestu ali neposredni bližini mesta, obstoječe iz dveh, če mogoče meblovanih sob in kuhinje ter s senčnatim vrtom za malo družino.
Ponudbe na ,,mestno posredovalnico za delo in službe"
SQT Spretnega
korektorja



sprejme takoj neka večja tiskarna na Slovenskem. —
Plača po dogovoru. Ponudbe z dokazili o vsposobljenosti in pa o dosedanjem službovanju do 20. maja na upravništvo tega lista pod šifro ,Korektor 1906'.	1083 4

lr.pl. FOMISPERG
odpotuje
<£> za 14 dni]. <£>
1136
Glavni dobitek
Kron 30*000 m
Srečke cesarice Eiizabetineja ddma po 1 Krono priporoča
LIuMjons*. Kreditna banka J. C. Mayer, u Ljubljani.
5 prodajalne
na jezikovni meji v župni vasi
je tal^ej na predaj.
Išče se zanesljiv, izurjen kupec, ki ima vsaj 4000 kron premoženja, Pomoč osigurana. — Ponudbe treba poslati na	1134 3-1
Katoliško pol. društvo Celovec, Pavličeve ulice 7.
3391 138
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste ront, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Zamenjava ln ekskomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčujo Zavaruje are&ke proti kurzal zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnsko kavcije.
* E.kompt In Inkaaao menlo. tM	jt/S~ Bonna naroStla. tem.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižica proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.