f Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja z« vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i GLAS NARODA r Listjslovenskih jdelavcev V Ameriki* The largest Slovenka Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 1 TELEFON: CHELSEA 3878 Entered ss Second Class Matter. September 21, IMS, at the Post Office at Ne« York, N. Y„ under Act of Congress •( March 3, 1879 no. 166. — STEV. 166. NEW YORK, THURSDAY, JULY 17, 1930. — ČETRTEK, 17. JULIJA 1930 TELEFON: CBQDLMA H71 VOLUME ZXXVIIL — LETNIK XXXVm. CELA DRUŽINA ZASTRUPLJENA MESO V SKATLJI POVZROČILO SMRT TREM OTROKOM PRIZADETI KMET SE SPLAZIL DQ CESTE PO POMOČ New York, 1 6. julija. — Včeraj zjutraj so umrle vsled zastrupljena tri osebe družine Wilbur Stan-ton-a, dobrostoječega kmeta iz Lafayette, N. J. Zastrupile so se z mesom v škatlji, katero so kupili v neki podeželni trgovini. Umrli so trije otroci, do-čim se bore Stanton, žena in četrti otrok s smrtjo. Vendar je upanje, da ostanete žena in ta otrok pri življenju. Družina ni občutila ničesar do pondeljka opoldan.. Tedaj je pa postajalo enemu za drugim slabo ter so morali leči. Ko je videl oče, da gre vsem ved-no na slabše, se je splazil do ceste. Tam je čakal skrčen celo uro, ko je prišel mimo avtomobil, katerega se mu je mukami posrečilo vstaviti. Povedal je vozniku o nesreči in ta je oddirjal k sosedom po pomoč ter ppklical zdravnika. Ko je zdravnik dospel, je bilo za tri otroke že pre-kasno. Preiskal je bolnike ter poklical svojega pomočnika. Ta je telefonično stopil v zvezo s speci j a-listomi ter jim opisal značaj bolezni. Med tem so v presledkih ene ure umrli trije otroci. Kakorhitro se je raznesla novica po okolici, je dospel iz Newtona državni policaj, ki je pobral škatljo, iz katere so rabili meso. Vendar se pa na podlagi iste ne bo moglo ničesar vkreniti, dokler ne okreva katero obolelih v toliko, da bo mogel odgovarjati. Zdravnik, ki je prebil v ponedeljek celo noč pri bolnikih izjavlja, da je prvič odkar je zdravnik naletel na tako nesrečen slučaj. PRETEPLA ŽUPANA ZA USL0G0 LAFOLLETTE OTVORIL OGENJ Izstavil ji Je zaporno povelje za moža. MHJjVTLE, n. j., 16. julija. — Med uradne skrbi tukajšnjega župana spada tudi posredovanje pri družini Kutzak. Mož je deset let starejši od nje in "grozno ljubosumen". Pri tem pride tudi tako daleč: da Roza dobi po hrbtu. Po vsakem nastopu prileti v občinski urad s prošnjo, da ji izstavi župan zaporno povelje za moža. To se dogaja tako pogosto, da je že postalo vsakdanji uradni posel. Roza se je pa še vsakokrat skesala in možu odpustila. Ko je toraj stopila včeraj v urad, je dejal župan že kar naprej "ali right, Mrs. Kutzak", ter naročil zaporno povelje. Nato je naročil dvema policajema, da isto izročita. Roza je odšla domov ter ju tam počakala. Med tem se je pa zopet premislila in moža skrila. Policajema je dejala, da se je poboljšal in da je tako dober ž njo kot je bil, predno sta se vzela, nakar sta policaja odšla. Za ta dan se župan ni več nadejal videti Rozo, ko je nenadoma zopet vstopila. Pričetkom kampanje napada Hoover-jevo p o-slovanje. SAUK CITY, Wis., 16. julija. — Philip La Follette je otvoril kampanjo za imenovanje govemerja danes z napadom na predsednika Hooverja in govemerja Kohlerja. ODVEDLI DVA SUHAŠKA AGENTA Poskusili sta zapleniti dva avtomobila s pivom. ELIZABETH, N. J., 16. julija. — Včeraj je staknilo 22 suiiaških agentov in 14 policajev vse kote in kotičke, da bi našli par tihotapcev NEMIRI MED HINDI IN M0HAMEDANCI RESNEJŠI RAZŠIRILI SO SE ČEZ 150 MILJ PO DR2AVI BENGAL LONDON, 16. julija. — Poročila iz Oalcutte javljajo, da so zavzeli nemiri kakib l 50 kvadratnih milj po državi Bengal. Vojaštvo in policijo se je v vsej naglici poslalo v Mymensingh in Kishorganj. Obdolžil ju je, da sta kriva sedanje ( ruma, ki so odvedli v ponedeljek gospodarske stiske, ki je posledica zvečer dva prohibicijska agenta, ko njunega poslovanja. "Tu se ne bo barantalD z zade- sta hotela zapleniti dva truka, naložena s piv cm. Med izpraševanjem vami", je rekel. "Ljudstvo naj spo- , je pa dospel tretji avto z dvema zna možake in sredstva, s katerimi: oboroženima osebama, ki sta spre- se je pripravilo v zadrego kmetije in mesta". Napadel je tudi Hawley-Smoot tarifo, ki je po njegovem mnenju najbolj nrorimerna, kar jih pozna tukajšnja zgodovina. Glasom te tarife bo življenje za vsako družino države Wisconsin za $30 dražje. DA BI POMAGAL ŽENI. Bi PRODAL 0C1 Ponudil se je znanstvenikom, ki preiskujejo tra-chomo. jeli agenta v varstvo in ju peljali na izprehod. Med tem sta truka s pivom srečno odnesla pete. Prohibicijska uprava je hotela vso zadevo potlačiti. Novico so pa med tem policija in agenti že raznesli ter je ista povzročila precej smeha po celem svetu. BRIDGEPORT, Conn., 16. julija. Chester Taylrr, veteran svetovne "Kaj pa je sedaj z vami", jo je ; vojne se je ponudil zdravnikom v vprašal. "Well, prišla sem radi za- i Albuquerque, N. M., da bi delali na SUHASKA ARMADA NA NEPRAVA POLICAJA KAZ-KANADSKI MEJI NO VALA MOTORISTA Lowman upa zajeziti na- Plačati je moral $10, ker Ji v v vzhodne države. WASHINGTON, D. C, 16. julija. Seymur Lowman. pomožni tajnik zakiadništiva za carino je včeraj objavil, da je bilo izdano povelje, da se osredotoči delovanje obmejrali straž ne severne meje držav New York, Maine in Vermont ter skuša preprečiti vtihot&pianje likerjev iz Kanade. Ceni are. da je prekoračilo mejo tekom letošnjega poletja kakih trideset milijonov usob. med temi nekatere p? večkrat. Večina bo potovala v avtomobilih Mr. Lowman dosedaj $e ni izjavil, ali se bo lotil tudi onih, ki ga prenašajo le v steklenicah po "pajntu", izrazil se je pa, da bo v prvi vrsti stopil na vrat prenašale etri na debelo. je prehitro vozil. SPRINGFIELD, N. J., 16. julija. Dva možaka, preoblečena v policaja. sta vsiavlj&la tukaj motoriste ter so jim morali ti plačevati po $10 kazni radi prehitre vožnje. pornega psvelja", pravi Roza. "I,' pravi župan, "saj sta mu ga hotela policaja izročiti, pa ga nista našla. Kie ste ga skrila?" Eden policajev se je bas nahajal v uradu. Župan se je obrnil proti njemu: "Tukaj je policaj" — je pričel, a Roza ga je prekinila, ne da bi zinila besedico. Pač pa je vzdignila papirnato torbo, v kateri je nosila steklenico ter z vsem skupaj oplazila župana po glavi. Uradniki so mu prihiteli na pomoč ter poklicali takoj zdravnika, ki mu je moral napraviti na glavi štiri šive. Rozo so vprašali za pojasnilo, katerega pa ni hotela dati, nakar jo je policaj odpeljal, župan se Je pa vrnil z obvezano glavo na delo. njegovih očeh poskuse, ako mu zagotovijo, da bodo podpirali njegovo ženo. Ti so pa ponudbo odklonili, ker jim sredstva ne dovoljujejo dati tako jamstvo. Taylor izjavlja, da je na razpolago tudi drugim zdravnikom, ako mu zagotovijo podporo za ženo. ROPARSKI NAPAD NA • BANKO WjI Dve ženski obstreljcni, odnesli $50,000. WILLMAR, Minn. 16. Julija. — Pet roparje*, oboroAmlh s strojnico je vdrlo v tukajšnjo banko, odstrelili no dve ženski, na>brie težko, streljali na množico ter odnesli SO tisoč dolarjev. V osmih minutah so prebrskali toliko po banki, da so •pravili »kupaj za^ $37,000 v gotovini, $13,000 pa v vrednostnih papirjih V banki se Je nahajalo 25 oseb, katere so držali v šahu trije, ostala dva sta pa branila s strojno puško vhod t banko. Navzlic temeljitim poskusom <4o sedaj Ae niso prišli na sled stonkresn, domneva se p*, da )e bil vosBoak fcanditskeca avtomo— STRELA UBILA DOJENČKA V NAROČJU Materi prizadela le malenkostne poškodbe. MARIETTA, Ga.. 16 julija. — Osemnajst mesecev ataro dete Veste Baswell je ubila strela, ko ga je mati pestovala. Materi je prizadejala strela le neznatne opekline. Naročit« m na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdrs-ftenlh driarah. ZA Ž10 PRISEGEL PO KRIVIM BROOKLYN, N. Y., 16. julija. — James Martini je bil za pričo pri zaslišanju v svrho izdaje državljanskega papirja Feliksu Fermanu ter prisegel, da ga pozna že pet let, do-čim ga je v resnici poznal en sam dan. Obsojen je bil radi krive prisege na 18 mesecev v kaznilnico v Atlanta. IMA ŠESTNAJST ŽEN Aretiran, ker se je izdal za brata policijskega načelnika. MEXICO CITY, Mehika, 16. julija. — Tu so pridržali moža, ki ima šestnajst žen. Aretiran je bil. ker je lagal, da je brat policijskega načelnika, ki je istega priimka. Oblasti so dognale, da je poročen z ženami v Tapachula, Chilpancin-go, Salina Cruz in drugih mestih- VSTAŠI SE POJAVLJAJO POVSOD 16 vstašev v Maroko ubitih. — Ujeli 400 mož na pohodu proti Alžiru. CASABLANCA, Maroko, 16. julija. Dva spopada med franezskimi Torij i in maroškimi vstaši sta zahtevala šestnajst mrtvih med Francozi ter težke Izgube Marokancev. Prvi spopad se je za vršil,' ko so francoske čete izvršile protinapad na pleme Ait Moghrat ki je ople-nilo pošto v Tihidrin. Francofci so vstaše pregnali, izgubili pa pri tem enega častnika, enega podčastnika in devet vojakor.r domačin cv. Tujska legija zajela kasneje 400 mož rodov Ait Hammet, Ait Rnoblache, ki so bili na pohodu proti alžirski meji. Pri spopadu so imeli domačini težke izgube. Dva legijonarja sta bila ubita, istotako dva domača vojaka, večje število pa ranjeni. KARACHI, Indija, 16. julija. — Okrajni policijski podnadzornik in neki policijski častnik sta bila včeraj 'težko ranjena. Z malim oddelkom policije sta skušali aretirati nemirneže pri Srijang in Belasore. Napadla pa jih je množica kakih 700 glav. MYMENSINGH, Indija, 15. julija. Včeraj so bile ubite štiri in ranjeni dve osebi pri ponovnem spopadu med Mohamedanci in Hindi. Policija je streljala na množico. Triinpetdeset .oseb je bilo aretiranih. Hindov je bilo do sedaj deset ubitih. MADRAS, Indija, 15. julija. — Včeraj se je vršila v Shevapet roko-borba, ki je dovedla do prerekanj. Tem je sledil spopad med Hindi in Mohamedanci. Trideset oseb je bilo poškodovanih. Poklicane policijske rezerve so napravile mir. NAPADA TRPICENJE PO JETN1ŠNICAH Governer države So. Carolina bo nastopil proti uradnikom. TURKINJA ČASTNIK bila mnjon. MOTORIST UBIT. ŠTIRJE V V ZRAKOPLOVU RANJENI LEWES. Del., 15. julija. — V tukajšnji ts olnici je umrl kasno sinodi Stephen Adkin Iz Salisbury. Md.. vsled poškodb, ki jih je zadobil ko }e trčil njegov avtomobil z zrakoplovom. V tem se je nahajalo sedem oseb ter so bile štiri lahko ranjene. SPARTANBURG, S. C., 16. julija. Governer John G. Richards je naročil solicitorju Bla^kwoodu, naj u-vede kazensko postopanje proti vsem uradnikom, ki so krivi trpinčenja jetnikov v okraju Spartanburg. Ta odlok je posledica pritežbe, da je bil Lester Crawford obešen za zapestja, ker se je branil delati. RAZISKOVALEC SE JEVRNIL D r. Powdermaker j e preživel deset mesecev na otoku v Pacifič-nem morju. Dr. H. Powdermaker, mlad ameriški antropolog, je opisal včer ij življenje in navade melanezijskega plemena v Tihem morju, kjer se je nudil deset mesecev ter se pred kratkim vrnil v Ameriko. Dr. Powdermaker je bil prvi beli človek, ki je kedaij obiskal otok ter vprizoril skrbne študije o njih prebivalcih. Delo je izvršil pod avspiciji avstralske preiskovalne družbe ter je rekel glede plemena, katerega je obiskal: — Pleme, katero sem študiral, je panoga melaneškega plemena. Ljudje so črni, imajo kodraste glave, a niso črnci ali mulati. Do pred kratkim so bili Ijudožrci. To navado pa je pred par leti iztrebila nemška vlada, ker je lastovala o-tok kot del svojega posestva. Izza vojne pa je postal otok del avstralske kolonije. Vzroki vojne so bili večinoma ženske in prašiči. Če je kdo ukradel kakega prašiča, je takoj izbru-hilna vojna. Starejši domačini so še vedno spominjajo teh krasnih časov ter pravijo, da so bili to zares dobri časi. Ljudje žive v poligamiji in poli-andrjji ter ne poenajo nlkakega boga. GORCIČEN PUN PROTI RAKU Plin, kot so se ga posluževali v vojni, poskusili na podganah. LONDON, Anglija, 15. julija. — Angleški zdravniki so -danes tukaj razpravljali o možnosti, uporabljati gorčičen plin, katerega so se posluževali v svetovni vojni, kot sredstvo za obrambo proti raku. Po Angliji se je delalo tozadevne poskuse že celo leto. Na univerzi te ti v Leeds so znanstveniki drgnali, da napravi tak plin podgane in miši nesprejemljive za raka. Živalim so vcepili raka z zemeljsko smolo. Ako so pa pred tem uplivali na kožo s plinom, se cepljenje raka ni prijelo. Gorčični plin je iznašel R. D. Passe, profesor na univerzi teti v Leeds. Han uma Bimbaclu Je polkovnica. ter poveljnica v turški armadi Kf-mal paša je mnenja, da ženska lahko postane častnik prav tako kot mož. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, 1:1 so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 .... 1000 ... 2500 ... 5000 ... 10,000 ... $ 9.35 $ 18.50 $ 46.00 $ 91.00 $181.00 V Italijo Lir 100 ..o 200 ... 300 500 1000 3 5.75 Sil.C0 $16.80 $27.40 554.25 ZANIKUJEJO MUSSOLINUE-VO OPERACIJO RIM, Italija, 15. "julija. — Italijanski vnariji urad je odločno zanikal vest, da je bil Mussolini operiran na želodcu, katero je objavil neki list v Budimpešti. Ugotovili so, da se je nahajal Mussolini m časa, ko bi se operacija izvršila, v Rimu. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $36.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $60.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.—- $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazala. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK NEW toki; N. Z. 0381 82 COBTLANDT STREET Telephone Barclay 0380 ill »»»ur NEW YOU, THURSDAY, JULY 17, MM L&KQB8T BLUVKM DAILY tm C. 0. 2. Qvnnd jtad PabiUbed by SLOTENIC PUBLISHING COMPANY Louis Benedlfc, P1*m at at lbs corporation and addresses of of ibort officer«: C*y, If. Y. M Q LA I NAKODA (Y«k* #f «2» Peopls) Issued Kt«j Day Excenfc Sundays and Holidays. I* cmo leto veUa 11at u Amadkoi in Kanado __________________W O? U pol lete -------------------$S.i» Ca četirt leta .. 1 &0 Za Vew York aa celo leto _9740 Za pol teta____4250 Za inosemstvo sa celo leto____07.00 Za pol lete---------------4340 Subscription Yearly 46.00. Advertise men t on Agreement. "Ola* Naroda" izhaja vsaki dan izvzem&l nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar na] m bia-iovob potUjad po Money Order. PA spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi preJSnle blvaliSČ*. naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "QLAI NAT.' DA", «1« W. ISth Street, Ne« York, M. Y. Telephone: Chelsea 1871 NAJBOGATEJŠA DEŽELA NA SVETU!... Zopet požar v Metliki ( Pred kratkim je zopet izbruhnil v Metliki požar baš v času, ko se je vršil sejm. Pričel je goreti pod Janka Bračiča, trgovca in. gostilničarja v Metliki. Ogenj so najpreje o-pazili sejmarji, ki so se pogajali pred Bra ~i če v o gostilno. Požar se je naglo siril in so plameni v hipu objeli pod. kj. je docelo pogorel. Zaradi vetra, ki je zanašal ogorke proti sesednjim hišam, ■se je vnela tudi hiša posestnika Jožeta Orlica, ki mu je požar v kratkem uničil vse, ker je ogenj preskočil tudi pod. hlev in pristavo. Požar je uničil vsa poslopja Oliča do temeljev, tako, da je ta sedaj s svojimi sedmimi otroci brez strehe. Škodo, iki jo je napravil ogenj posestniku Bračiču, c iio na 40,000 Din, pri Orliču pa na 150,000 Din. Takoj, čim je izbruhnil požar, so prihiteli na pogorišče domači gasilci z motorno brizgalno, ki so z največjim naporom skušali omejiti o-genj ter rešili sosednje skladišče trgovca Lenarčiča, v katerem se je nahajala večja množina bencina in petroleja. Domačim gasilcem so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Ro-salnic in Bubnarcev. ki so po svojih močeh pomagali pri gašenju. Oba pogorelca sta bila zavarovana za naravnost smešno nizko svo-to po 500 Din. Trgovec z dekleti. Kakor poročajo, je bil na zahtevo jeseniške obmejne policije v Ljubljani aretiran 35-lctni Nikola Težka poškodba od mlatilnice. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—-Jugoslav Bi Pcseitniku Janezu Gramu v vasi Gczd-Rcka je nagajal mlatilni atrej in poklical je kovača Slapni- NOVA PRAVILA ZA AMERIŠKE POTNE LISTE. voz. da bi ic cdpeljal v kovačnico v popravilo. Na ozki slabi poti je Število nezaposlenih narašča neprestano, ne da bi mogla poletna gradilna sezi.ja prinesti niti malo olajšanja Ker ni v deželi niti starostnega zavarovanja, niti izdatne podpore, so delavci večinoma navezani na "miloda-rei\ katere deli privatna ali napol javna dobrodelnost. V težkih časih živimo ter zremo brez upanja v bodočnost. (Jovernerja države A'evv York, Roosevelt, prištevajo med najbolj naprednega med vsemi governerji. Mr. Roosevelt je priporočil razširjenje državnega posredovanja, oziroma povečanje državnih sredstev, s kate-j Beljan iz Livna v Bosni, ker je bil rimi se plača državne uslužbence. Zakonodaja pa se ni mogla ogreti za te načrte. Zgodilo se ni nič in števila u~ radov niso pomnožili. Ostalo bo vse pri starem. Sedaj pa nam je prišlo pred oči pismo, katero je sestavila gospa Frances Perkins, industrijska koinisarka države New York. To pismo meče zelo jasno luč na razmere v najbolj napredni državi l ilije. Frances Perkins išče namreč prostovoljen, ki bi ji pomagali pri tem. da preskrbe dela nezaposlenim mladim ljudem. vanj je služil"? trgovini z dekleti. Ti mladi ljudje naj bi namreč obiskovale tvorničarjej ...... V raznih krajih sc je Nikola se razgovor ill kot zastopniki delavske konnsarke ter tako, pr6(Mavljal za bogatega podjetnika preskrbeli delo nezaposlenim, ki so vpisani v sezname nr- v Belgiji, ki pa je samec, a bi si rad '/»nnslnnih ' izbral družico v domačih krajih. Koliko uspehov je imel drugod, ni Zakaj pa išče gospa Perkins s«daj 4'prostovoljce'", ker je ravno sedaj toliko nezaposlenih uradnikov, ki imajo zelo malo dela! Predsednik Združenih držav je lete v inozemstvo tekom dobe šc-dne 1. julija podpisal za on, ki stih let, bc* potreboval le cn potni čara, da bi stroj pregledal. Kovač ! znatno zmanjša stroške za ameri- j list in vse pristojbine bodo skupaj je ugotovil razne napake in posest- | ške pasporte in podaljša njihovo ; znašale $10. Po starem zakonu on m k je zjutraj naložil mlatilnico na vetjavo. Pred tem je pristojbina za ; bi bil potreboval tri potne liste in ameriški po£ni list znašala $10 in | skupni strošek bi bil S30. list je bil veljaven za dve loti. Le Vesti c novih pravilih so mnogo bila nevarnost, da bi stroj zdrknil učitelji so imeli pravio zaprositi j ljudi zavedle v pometo, češ da pri-z voza in je zato G>rirm med vožnjo! za na^aljcn veljavnost pasporta za j stojbina za pa^port znaša sedaj 55. stroj podpiral z rameni. Stroj pa se j dobo dveh let brez dodatne pristoj- j Treba pa znati, da peprej pristoj-je vendarle zrušil in pokopal pod | bine. Po novih pravilih paspert bo j bina je znašala $9.00. En dolar pa sebej nesrečnega posestnika. stal $6.00. Veljaven bo še vedno za K sreči so nesrečo takoj epazili I d:bo dveh let ali podaljšanje ve-kosci na bližnjih travnikih, ki so 1 javnosti je j ako olajšano. Na vsak ponesrečenca osvobodili in pripo- ' način pa se ne srn?, veljavnost pas-mogli, da je bil takoj pripeljan k j porta podaljšati čez šest let po iz-litijskemu zdravniku dr. Premruu. daji. Ta je ugc-tovil poškodbe na rokah ! Iz tega sledi, da sedaj ameriški in nogah, pole^ tega pa težke no- | državljan, ki želi napraviti tri iz-tranje poškodbe. Janeza Grama so! potem odpeljali v ljubljansko bolnico. je stala in stane še vedno prošnja za paspert. Viled tega bo državljan od sedaj naprej plačeval mesto skupnih $10 šest dolarjev za ameri-'ški potni list. Veljavnost potnega lista pa se lahko podaljša za na-daljni dve leti proti plačilu pristojbine $2.00. C2umljen trgovine z dekleti. V interesu preiskave se ie o tej zadevi nekaj časa molčala, sedaj pa je preiskava že blizu zaključka in u-gcLovilo se je med drugim naslednje: Nikcla Beljan je lastnik neke gonilne v vežjem industrijskem kraju Belgije. Gostilno veli njegova žena, sam pa je zadnja leta mnogo pe te val po raznih državah, zlasti pa po Jugoslaviji. Mnogo teh poto- Drzen vlom v barako. Žrtev neznanega brezvestnega vlomilca je postal zidarski delavec Anton Bogataj na Bergantovi stavbi na Dunajski cesti. Bogataj je stanoval že ves čas gradnje v baraki poleg nove hiše. Te dni se je Bogataj zamudil nekako 22. v mestu. Ko je prišel domov, je našel barako vlomljene. Neznan storilec mu je popolnoma oplenil kovčeg, iz katerega je vzol kompletno cblek"^. hlače, par že nobenih čevljev in zlato verižico. Brezvestni tat. ki je oškodoval Bogataja skupna za o-kros l?f>0 Dhi, je izginil brez vsakega sledu. Nesreča na Martinovi cesti. Na oglu Martinove in Jenkove ulice se ie dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 20-letni Fran Trobec, sin lesnega trgovca in posestnika iz Kazarij. Trobec se je pripeljal po Jenkovi ulici z moto- OLAJŠAVE ZA AMERIŠKE AMEKIŠKE DRŽAVLJANE. Kongres je sprejel znatne olajša-, 5. Te določbe veljajo toliko za tti-ve za naturalizacijo in imigracijo kaj rojene bivše ameriške držav-nekdanjih ameriških državljank, j Ijanke, kolikor za one. ki so prvot-Novi zakon je uvedel važne spre- j no postale ameriške državljanke mem.be k takozvamemu Cable Act, j vsled svoje ali očetove naturaliza-pod katerim imenom je znan zakon cije. od leta 1922. ki je uvedel neodvisno državljanstvo za ženske. Nove odredbe se v glavnem tičejo onih ameriških državljank, ki so izgub i- 6. Ako bivša ameriška državljanka stanuje v iozemstvu, je dosedaj imela pravico do povratka v Združene države izvenkvote le Uciaj. le ameriško državljanstvo vsled po- ako ni več poročena. Novi zakon jc roke z in.zemcem pred dnem 22. tudi to spremenil in sedaj v.saka septembra 1922, oziroma onih, ki so bivša ameriška državljanka ima se poročile pezneje, ali so izgubile j pravico priti v Združene države izje še vedno pero- ameriško državljanstvo vsled predolgega bivanja v rojstni deželi svojega soprega. Novi zakon iHR 10960' je uvedel sledeče spremembe: 1. Ameriško državljanke, ki so se po 22. septembru 1922 poročile z inozemcem. bile so v nevarnosti, da izgubijo ameriško državljanstvo, ako so stanovale pet let v inozemstvu ali pa dve loti v rojstni dežeii soproga. To je sedaj odpravljeno. Bivanje v inozemsevu ni več vzrok ven kvote, da-li čena ali ne. Dopisi ZASEDBA MADŽARSKEGA PRESTOLA MEDNARODNI PROBLEM Zunaiji minister dr. Bcneš je Izjavil v "Venkovu". da je že naglasi!. da ne veruje v zopetno ustoll-čenje Habsburžanov na madžar-| skem prestolu Po njegovem mne-i nju se b3 moral vsak tak po?kus ! zelo hitro izjaloviti. Mala antanta j ni spremenila svoje odločnosti, da bo vse take peskuse preprečila, da-si bedo mcrali v ostalem zadeti tudi na jak odpor izven Male antan-te. Ta cdpor je upravičen ne samo ker obstajaj z med Madžarsko in velesilami trdni mednarodni dogovori, temveč tudi zaiadi uogcvorov med velesilami in Malo antanto.ee- sar se ne sme prezreti. * Na zborovanju madžarskih legi-ti m isto v stii govorila grof Hunyadi :n grof Apponyi ^ madžarskem kraljevskem vprašanju. Grof Hunyadi je v svojem govoru poudarjal, da legitimisti ne bodo kršili miru na Madžarskem. Kot sorodnik vzgojitelja " kralja" lahko izjavi, da ne bo priils do nikakega puča, ker bi bil to atentat na narod,- Grof Apponyi je v svojem govoru naglasal, da skorajšnja polnoletna t Otona Habsburškega z vidika madžan»kc-a državnega piava nima nikakega pomena. Madžari bodo vprašanje .-vojega kralja rešil! sami in nihče nima pravice vmeša-, vati se v to zadevo. Zavedajoč se svoje odgovornosti, lahko izjavi, da nihče nima namena vtihotapiti kralja na prestol proti volji naroda. Edina pot restavracije Habsbtirža-! nov na madžarski prestol je odkrit t in po:"'ten sporazum z madžarskim naredem. ciklom, vozeč zadaj na kolesu še ! za domnevo, da je ameriška držav- znano, v naiih krajih pa si je iz-r bral tri žrtve — mlada brhka dekleta. in sicer K. M. iz Sladke Gore, katero je našel kot soba-rico v nekem hotelu v Splitu, dalje L. J. iz Slov. Gcric, ki jc službovala kot natakarica v neki gostilni na Jeseni- nekega tovariša, Ba'š v trenutku pa, ko ^je dospel do konca ulice je pri-vozil po Martin ovi cesti Magistrov avtobus in je prišlo dj karambofa. Avtobus je odbil motocikelj daleč proč. Padla sta Trc-hec in njegov tovariš po tleh in se je pokvaril tudi mclccikelj. Avtobus sam enako ni .stal brez polkodb. Trcbec je po padcu obležal na tleh z zlomljeno nego in so ga morali spraviti v bolnico, dočim je njegov tovariš dobil le par neznatnih ljanka, poročena z inozemcem, izgubila svoje državljanstvo. 2. Znatno se je olajšalo postopanje, po katerem nekdanja ameriška državljanka, ki je izgubila, svoje državljanstvo vsled poroke z inozemcem pred 22. septembrom 1922 oziroma vsled izgube ameriškega državljanstva s strani moža, m:re zopet postati ameriška državljanka. Po dosedanjem zakonu ona sicer ni potrebovala prvega papirja. Detroit, Mich. *j Tu pri nas je grozno slaba, ker j so tovarne že tako pičli obrat še bolj skrčile, med katerimi jc tudi Fordova. Tako je nas na tisoče delavcev brez dela. Potrpite glede na- ] ročni ne in kak:r hitro se kaj izboljša. bom pa poslal. Naročnik. OGOLJUFAN ZA $48.858. Oddal ie denar ' specijali stu pri dirkah' yy RAZVOZLJANJE MAJA-ALFA-BETA O veliki kulturi Majev pred Kolumbom smo vedeli dosedaj le malo, ker nismo mogli citati hieroglifov ali alfabeta tega naroda. Sedaj boston, 16. julija. - Sedemdeset let star penzijoniran tobačni trgovec Lcuis Jcselsohn je odšel na p.čitnice v Atlantic City. Tu se je seznanil.s človekom, ki se je izdajal za posestnika hotela v Palm Beach. Kmalu nato je predstavljen še drugemu, k: mu je priče', pripovedovati kakšne dobičke se lahko napravi s stavami pri dirkah. Govoril mu je o tem tako dolgo, da se je Jeselsohn vrnil v Boston, predal tu vredne-'.ne papirje in iz- Za "izvedbo"' proliibieij«> plara a pa .se ]_>rt'- skrbi delavna mesta za tisoče nezaposlenih, pa ni nikake-1 cah- in B T - ki je bila tudi na'ta" j , , karica na Jesenicah. «ja denarja na razpolago. Svojim žrtvam je pobral vse do- i To je najbolj jasna primera razmer v deželi, kjer je kumente, in ves denar ter je vsaki nagromadene^H toliko denarja in j »množenj, a se vpuilzvjc^1 °bljui>l1, da J° v Belsiji ^ , . , » . , .. * i rbii. Naivne mladenke, ki niso ve- : seveda neplaeani. nalogo j dele ena zgL in ^on 5edne polnike. povsem mirno 'k gospe Weydnoth, j kjer je stanoval ter jI pripovedo- j val. da je izvršil umor iz osvete. Pri nato sledečem zaslišanju med viharjem, -bliskom in gremem pa se je vlil dež kakor iz škafa, nato pa j? pričela padati kakor oreh debela toča. V teku pol ure je toča uničila kmetom iz Dolenjega in Gornjega Gradišča ter Rumanje vasi ves letošnji pridelek. Posebno je oklestila toča žito, ki je letos v teh krajih lepo kazalo. Km ©t je so bili tik pred žetvijo ječmena in pšenice, kar je z drugimi pridelki vred vse uničeno. Za prizadete bo 'potrebna nujna pomoč. Vihar je ru-val drevesa s premerom 50 cm ter jih lomil kakor palice, podiral plotove ter raznašal slamnate strehe ir kozolce. Okrog 13. je udarila strela v novo zgrajeni kozolec na Ke-gersken polju, lafft mlinarja Bralca iz Gotne vasi, ter ga zažgal. Zgorelo je v njem spravljeno seno, kozolec pa je ogenj le na polovico uničil, ker so drugi del lesenega o-grodja ljudje rešilli na ta način, da so kozolec podrli in ogenj pogasili. prič, so potrdile številne priče, ka- ko velik utis Je napravila očeta na obtoženega. smrt . Njegov višji, policijski stotnik, 6teinhauser, je opisal obtoženega' kot zelo marljivega uradnika, ki pa j je bil zelo razburljiv. - Natančno so nato premotrtli vprašanje, če je bil oče obtoženega kaj kriv smrti, ki ga je zadela. Izid porotne obravnave ni še znan. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK* Ali ste ie zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali tmriif Ako ne, tedaj pristopite takoj k -bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Zdroženih državah ali Kanadi z 8. člani Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glatUo J8KJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, žiti v vsakem sodišču ne^lede na svoje stanovanje. Niti ni treba, da čaka običajnih 90 dni po prošnji, Mora pa imeti priče, se podvreči izpitu na sodišču. 3. Nekdanja ameriška državljanka ne mora, kakor drugi, priseči, da je njen namen stalno bivati v Združenih državah. 4. Po njeni naturalizaciji se smatra. kot da ni nokli izgubila svpje-ga državljanstva. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. L. F. O. — Prejeli 54.00. kate-rz sveto smo pripisali za naročnino v stari kraj. Farbec, Cleveland, O. — Zijala je še vedno med živimi, in se je že oglasil. V kratkem bo poročal, kaj je vse doživel daleč iz New Yorka. ske dirke". Od tedaj naprej pa špe-cijaLista ni več videl. SEZNAM ARAN2IRANIH CERTOV. KON- 30. avgusta: Girard, Ohio. 21. septembra; Cleveland, O., SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: Svetozar R. Banovec, 442 National Ave., Milwaukee. Wis. O rednem štedenju. Redno štedenje je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka štedlj, so polagoma stvorill sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima dragega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo štedi-ti. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naldžen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača Obresti p« 4'/2% na leto, pričenši z vsakim mesecem. To je najboljše obrestovan je, Id se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše po Postat Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste t polni, vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vložne knjižice. Sakskr State Bank 82 Cortlaadt Street NEW TORK, S. T. STOLETNICA ŠIVALNEGA STROJA Prvi šivalni atroj je zgradil leta 1330 pari -ki krojač Timonnicr. Stroj se nahaja zdaj v pariškem obrtnem muzeju in ima sedanjemu harmoniju slično zunanjost. Timonnicr je prijavil svoj izum v patentiranje ter je naredil 80 teh nerodnih visokih zabojev z velikanskimi iglami za francosko vojno ministrstvo. A šivilje m krojači, ki so do takrat izdelovali vojaško obleko za francosko armado, so še zbali, da jim bodo stroji odvzeli kruh. Prihrumeli so v delavnico in ponovili znani prizor iz upora angleških tkal cev: razbili in uničili stroje, v katerih so videli svoje tekmece. Izumitelj Timonnier je umrl v revščini. Njegov izum je doživel vstajenje v izboljšani obliki še le po smrti okrog leta 1860, potem pa je v kratkem času zavojeval ves svet. MODERNI IZR0BKI Dokaj premožni posestnik Rafael Martinez v južno-francoskem depart m entu Aude je lastnoročno zadavil svojo petletno hčerko, ker se mu je zdela pregrda. Zverinski oče je pobegnil od doma, pač pa je policija prijela in zaslišala njegovo ženo, mater umorjenke. Ta je mirno povedala, da je storil njen mož popolnoma prav: "Otrok je bil tako grd, da je moj soprog iz usmiljenja končal njegovo življenje. Ženske morajo bit4 lepe. A moja hčt bi zrastla kot strašilo. Vsako leto izvolijo pri nas "kraljico vinskih goric", ki dabi lepo častno darilo. Ali ne bi bilo mučno za nas stari-še, ako bi se naša hči nikoli ne smela udeležiti te tekme? Saj bi zasmehovali vsi ljudje našo hišo!** Tako je postalo ubogo dekletce žrtev mani je lepotnih tekem. mmk Iz Slovenije. "Glas Naroda" Hfclf RASOtA* HV TOK. Tm»iT, JULY 17. 1M0 Tbm LARGEST 9LOTKRI »UME la t', h i. A BELL: KVARTAC Po smrti grofa Vcregarda, ki je kot strasten zbiratelj starin in red-siik Nekega dne se je vrnil domov iz j "Ne razburjaj se, draga! Položaj igralnice kakor pijan. Zaigral je bii! ni tako obupen, kakor si predstav-kih slik os ta vil dedičem zbirko 1 veliko vsoto. Ta izguba je pomenila ! Ijaš. Seveda mi moraš obljubiti, da drajjrocenih starih umefcniskih pred- zanj polom, ker je presegla njegovo me ne bos obsodila, če ti povem, metov, sta se odločila njegova o- imovino. kako staji ta reč. Dob 1*0 se spomi- tt rka 32 letni Francois in hči Obupan je prikolovratil domav.! njaš, kako sva žrebala za skupino 1'ernanda. k» se je bila omožila z Baronice ni bilo v hiši. Sla je bila sokolarjev. Sreča jo je naklonila baronom de Peiiyjem ter jI je bilo nekam na sprehod. Baron se je se- j tebi. Jaz pa sem želel, da bi slika 21 let. da bosta skupno upravljala sedel v fotelj. Ko je nekaj časa ostala pri meni, ker sem se bal, da csulino. Saumo glede nekaterih bulil predse in mu je otopeli obraz ne bi jo tvoj ;mož prodal, če bi predmetov sta sklenila, da jih raz- , risal razne podobe po tleh, so se mu ; nmcgo izgubil v igri. Bil sem na med seboj, delitev med baronico de Pellyjevo je bila čisto lahka. Poznala sta svoj okus in sta • že zaradi tega nekako popuščali' ter ravnala tako. da ni bil ne ta i uc oni prikrajšan pri razdelitvi. J Edini predmet, ravolio katerega se nista mogla zložiti, je bila skupina rkolarjev na sliki. Tej sliki je bil posvečal ie njun pokojni oče največjo pozornost in jo je zategadoij obesil na najvidnejše in najčast-nejše mesto v svoji galeriji. ! Baronica de Peliyjeva je bila izrazila željo, da dobi sliko ona. Francois pa se ni dal pregovoriti. Ponujal ji je vsakoiake protiuslu-K,<\ samo da bi slika ostala pii nlrm. 3 K | Ko se nista mogla nikakor spo-razumeti, sta sklenila, da prepustita usodo lastništva žrebu. Sreča, ki je tudi ženskega spola, se topot ni nagnila k moškemu, ampak k baronici. Vsa srečna je Fernanda vzklikala: - Francois, izberi si kar hočeš, da bos oškodovan za ta dragoceni predmet! Bratec! Išči si odškodnine pristala bom na vse, kar hočeš! i In Francoisu, ki je srčno Iskreno ljubil svojo setro baronico, so privzele solze na oči. objel je Fernando in ni zaiiteval nobene protivrednosti za predmet, ki ga je bila usoda izročila sestri. j oči nenadoma dvignile. Pogle d je { trdno preverjen, da pride dan, ko Franooisom in 'Zaplaval po sobi — in se ustavil na ; ti bom izročil sokolarje kakor se sliki, ki je visela sredi stene ter J spodobi — namreč pravo sliko, je predstavljala skupino sokolar- } Že davno sem dal napraviti pesne jev. Zazrl se je v sliko in prišlo mu I 4eic. ki ga je bil žreb neklonil tebi. je na misel, da bi ta predmet lahko Še ko .je bil oče živ, sem na mesto postal njegov rešitelj v stiski. originala obesil kopijo. Tudi ti si V prvem trenutjcu si ni upal iz- f živela v veri, da imaš original, pa vesti tega načrta. Vedel je, da bi} si imela samo posnetek. Original njegova žena takoj opaaila nesta- | imam jaz, posnetek pa si dobila ti MOŽ, KI NE VE, KAM BI Z MILIJONI Ljudje na Slovenskem se še vsi Svojim znancem — bilo jih je mno-sponiinjajo ekscentričnega Ameri-, go, zlasti med postopači — je več-čana, "književnika" in "milijonar- ( krat pokazal železno skrinjico, ki ja" Johna Kaya ali Johna de Ka-, je bila polna draguljev. V Solno- ya, ki se je na čudne viže vozil I mtilittiB SAKSER STATE BANK 82 COBTUNDT STREET NEW XOgK, N. posluje vsak delavnik od 8.30 do p. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov. vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posloiojmo se vsi bres Izjeme, te stare In stanovitne domače kakor bi jo lomili krči in se je tresla po vsem životu. V tem razburjenju je hotela imeti pojasnilo. In dela si je na glavo klobuk ter se odpravila naravnost k bratu, da razčisti zadevo. Prišedša k njemu se je izjokala, da so tudi Francoisu zavrele solze na oči, ko je izvedel za žalostno •tatvino, ki ji baronica ni vedela pojasnila. Francois je počakal, da se je Fernanda izjokala, potem pa jc nežno pristopil k nji, rekoč: "Potolaži se vendar, mila moja sestrica!" Fernanda pa je venomer ponavljala: — KaKo naj. se potolažim, ki smo uničeni, popolnoma uničeni...." Francois je počakal, da se je sestra nekoliko umirila, nato pa je ■položil roko na njeno ramo in dejal: ŽRTVE XEPPEUNA Zrakoplov "Grof Zeppelin" ima posredno — "na vesti" že dve človeški življenji. Med njegovim poletom nad Francosko je padel neki moški skozi okno in se na kame-nitem tlaku ubil, ko se je preveč stegnil, da bi zrakoplov videl. Med njegovim zadnjim poletom pa sta se dva vprežena konja pri Neu-hagnu na Meklenburškem ustrašila ropota njegovih strojev in zbez-ljala. Mož, ki je konja vodil, je padel pod voz in kolesa so ga ubila. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angieško-slovensko Berilo «2— KUMM fa prt KNJIGARNI '0LAS NA80DA su mm v KQCC in ORX7GO ORODJE is | I «"vL JUGOSLAVIJE P Kotu ga rinckom. 2«, 28. 20 }n 12 palcev.................S8. 6 kos po......................... 1.75 Pralra ......................................—30 Klepflno orodje ...................1^)0 Motika ........................—4» Srp ..............................— M Brusni kamen ................—J50 RibeKen za repo a dvema noiema 1J9 — Blago ppMljam .poštnine prosto. — MATH. PEZBHb r. o. m m, atr m kl Nor lat, n. z. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in . raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Washington a, ki je veljaven za eno leto Vrez per mi ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosil^? osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. T. KAKO DOilTI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA • i i ' Glasom nove juneriške priseljeniške postavo, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m kvotni vizeji se isdajaio samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriškib državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod lg. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bfei postavno pri-paščeni v to deželo za stalno bivanj* . Za vsa pojasnila se obračajte na in 3avil je, da ga zanima seznaniti se z avstrijskimi zapori. Policija se sedaj seveda trudi, tla bi mu pobliže pretipala obisti. Vprašala je pred vsem amerišfco poslaništvo na Dunaju in konzulat v Solnogradu, kaj vedo o možu. Tam ga — sploh ne poznajo....- A njegov potni list je narejen po vseh pravilih.... V tem potnemu listu stoji, da se ie rodil 1872. v New Hamp-tonu in da je pisatelj Zanimivejše so informacije iz drugih virov: Tako pravi uprava sotnograškega hotela, v katerem je stanoval, da ji dolguje 10,000 šilingov, raznim zdravnikom je za 1000 šilingov v žlahti, državno pravdništvo v Mo-nakovem pa ga ima ovadenega, ker jc neko tamošnjo banko oškodoval za 80,000 mark in več hotelov za večje vsote.... Najzanimivejše pa je to. da ga imajo na sumu, da je o-škodoval Albansko Narodno banko z nekritim čekom za 260,000 švicarskih frankov. ilazne druge podrobnosti, ki s*, si jih zabeležile avstrijske oblasti: V Solnogradu je naročil posebni vlak do Splita, a je odstopil od te poti, ko je bil vlak že pravi j en. Avstrijske Zvezne železnice imajo radi tega 1300 šilingov škode. V o-stalem pa mu rabita na njegovih potovanjih po Evjopi (potuje z ženo in dvema otrokoma baje že 14 let) dva prvovrstna avtomobila, ki mu prevažata tudi prtljago 40 kovčkov. Povsod so ga morali nagovarjati s "kraljevskim visočanstvom"' in povsod je trdil, da je lastnik albanskega tobačnega monppola, me-eopotamskega petrolej skega trusta in mesnega trusta v Mehiki. Baje se pravda z raznimi ^ameriškimi vladami za ogromne vsote. Tako je torej s tem Johnom tie Kayem, ki mu ta čas avstrijske preiskovalne oblasti otipavajo obisti, da bi dogaiale. ali gre za zločinsko ali duševno bolno osebnost. — Kdo bi to uganil! Dejstvo je, da so ga imeii v Monakovem svoj čas že interniranega na psihiatrični kliniki, a to ne pove še nič. ZADNJI KAJZER Podedovali smo od naših oddaljenih prednikov vero v Beloboga in Črnob:ga. Wilsonovih štirinajst točk nam je omenilo ob koncu vojne ideal pravičnosti, in vsi smo bili prepričani, da je p:>vzrc..'il hudobni cesar Viljem svetovno vojno, ker je smatral avgusca leta 1914 za naj-pripravnejši trenutek, ki br> uresničil njegove načrte a svetovnem gespodstvu. Nova zgodovinska znanost je bolj previdna. Tragični boj predsednika Wilsona z versaillski-mi diplomati kaže tudi sovraštvo v vojni obubožane Evrope napram bogati Ameriki. Postava zadnjega kajzerja izgubi svojo demonicnos-t v luči n:vih podatkov ki jih daje nova Muretova knjiga "Guillaume II.", Pariz. Grasset, 1930. "Težko stališče imam!" je nekoč tožil Bismarck. "Če reke kmet: hi! ali hot! razume vol, da mora voziti desno ali levo. Toda nai stari (Viljem I.> ne razume ne hija, ne ho-ta. Naj bi se rajši z igrami zabaval namesto, da čita državne listine!" Bismarck je vodil vsa nemško politiko. četudi je včasih -stal brez večine v državnem zboru. ' Naj me le poskusijo poslati v pokoj", se j 2 nekoč odrezal za kratke vlade Friderika III., "ne bom podpisal tega ailne oseibnosti B:. .nareka, ki bi stal na čelu za diktaturo prikrojenega državnega aparata. Državni zbor je bil brez moči. Na ta način si je prilastil najvišjo oblast generalni štab, ker ni bilo Bismarcka, da bi ga ukrotil. Viljem osebno bi se zadovoljil z ognjevitimi govori: premalo je pomenil kot osebnost, da bi ustvarjal usodne dogodke. Njegov kancelar Bethman-Hooll-weg je nedvomno hotel mir. Zgrozil se je usodnega avgusta Iyi4 in ponavijal venomer: "To je kakor plaz! Ničesar ne razumem: saj so se vendar izjavile vse vlade za mir!" A kancelar ni mel nobenega vpliva. Sploh ni bilo na Nemškem nobene najvišje oblasti, ki bi se izjavila za vojno ali proti vojni. Plaz se je zrušil zato, ker je smatral generalni štab. da je napočil ugsdni trenutek za vojno napaved. Nihče ni ugovarjal vojnemu vodsvtu. Šele med vejne pod vplivom nepričakovanih izkušenj, je pokazal Viljem prvič v življenju osebno iniei-jativo: izkazal je isto lahkomiselno dvoreznost, ki je bila značilna za rajnega Holsteina. Admiral Tirpitz teži v svojih spominih. da mu kajzer ni dal v odločilnem trenutku izrabiti mornari- ukaza, oa videl bom. kdo me bo za ce. Nemški reakcijonarci so še se- ZAUPNICA STALINU V razpravi o Stalinovem poročilu na kongresu vseruske komunistične stranke je govorilo 60 govornikov. to zaprl!" Uslužni nemški pravniki pa so skoval: nauk. d cesarpevi nad-strankirski državni oblasti, da bi opravičili dejansko stanje. V imenu tega "monarhističnega načela" je odslovil Viljem II. Bismarcka. ko mu je ta zrastel čez glavo. Tako je nastopila Nemčija usodno pot. Po Bismarcku so se vrstili brezpomembni državni kancelar ji: Capri vi, Hohenlohe i. dr. V resnici pa so vodili nemšk: politiko malo znani in zelo dvomljivi ljudje: krš-čansko-socijalni in protižidovski pastor Starker, pustolovec grof Koscielski. ki ga je izključilo po-znanjsko plemstvo iz svoje srede (od tedaj ni maral Viljem Poljakov! f in za prbtinaraven gren odstavljeni grof Eulenburg. Ta je bil še najpametnejši od Vil jemo vili "Ra9putinov". Padel je kot žrtev V kratkih zaključnih besedah je nekega barona Holsteina. ki je bil Stalin podčrta val soglasno odobri- j glavna oseba tudi pri Bismarcko-tev politike centralnega komiteja ter je med drugim izvajal: Govori Rykova in Tomskega na stranki- vem polomu. Holstein. mož s kriminalno pre- nem kongresu pomenijo gotov na- teklostjo, je imel na cesarja ne predek napram njunemu dosedanjemu nastopu. Vendar pa so nezadovoljivi in nezadostni. Stranka zahteva, naj bivši voditelji desničarske opozicije priznajo, da ob- cmejen vpliv. Viljem je ostal zvest njegovim nasvetom tudi so njegovi smrti. Ta pustolovec je cesarju narekoval, naj Rusijo prepriča, da si poišče srečo na Daljnem Vzho- stoja med njihovo linijo in glavno: du, dočim bi si naj zagotovila Nem-linijo stranke globok prepad in da čija "mesto pod solncem" na Bliž-vodi njihova linija do vzpostavitve! njem Vzhodu: v Turčiji ali Maro- kapitalizma. Ne sme pa ostati samo pri tem priznanju, temveč se morajo ti spokorjeni desničarji skupno s stranko boriti proti desničarskemu pokretu. Voditelji desničarske opozicije so podali svoje izjaiVe le pod pritiskom strankine konference. Nezaupanje strinkine- prikriti svoje razburjenja, a premagal se je, ker se ni hotel udajati varljivim upanjem. Na vsak način pa je nažel Miss Flead kot pričo, ki bi vsaki čas lahko potrdila pod prisego, da se je njegova mati poročila v Lcngvillage. — Ali veste, kako se je pisala moja mati kot deklica? — Gotovo, Mister Herfurt. pisala se je Man J a Berndt ter je bila hčerka Henrlete Berndt. sestrične moje mrtve gospodinje, Miss Brown. Njen oče je bil bogat in ponosen trgovec ter se pisal Rok Berndt. O. Mister Oert. — Jaz sem vedela vse, kajti imeli so zaupanje vame! Prijel jo je za roko — VI lahko pod prisego potrdite. Miss Flead? _Kako bi ne mogla! Ker vem tako natančno, vedno lahko potrdim pod prisego! _Ali se lahko tudi spomnite, kdo so bile poročne priče mojih starlit*? Miss Flead je razmliljala za trenutek. _O. da, — bila sta učitelj Smith in trgovec Founded. _ Ali ie iivtta? — Ne, Mister Oert, kajti oba **a mrtva ie dolgo vrsto let. Sploh ps ne boste naill nikogar, ki bi poznal vaše stariše. Tu se je v zadnjem času sek> lapremenilo. Miss Flead je našla potrpežljivega poslušalca, ki je md poslušal vse kar je pripovedovala o Lonrvillasu. Poznala je vse ljudi in ali ni mogoče, da leti poročni Ust startiev še vedno v mapi? q Ko ae je Mjss Flead po daljšem času nekoliko oddahnila, se je dvignil Oert Herfurt. 1$ j I | 1 — Nočem vas nadalje motiti, Miss Flead« Stisnila je njegovo roko. _ Motiti mene? Ne. gospod Oert. prav rada bi vas obdržala tukaj! _jas pa moram iti proč ter ne morem še nadalje ostati, ker bom odpotoval še danes. _ Kako škoda! Gotovo imate doena mlado ženo. ki vas nestrpno pričakuje! — Ne ie. — dosedaj. Miss Flead. — Ali se bo kmalu zgodilo? — Vi se boste hitro poročili? Oert se je nasmehnil. — Ne imel bi prav nič proti temu! Pogledala ga je prijazno s svojimi prijaznimi očmi. — Potem morate privesti semkaj v ILongvlllage svojo mlado ženo Zelo me bo veselilo spoznati jo! — Qe bo mogoče, jo pripeljem na poročnem potovanju. — Ali imate ie katero v mislih? — Da, Miss Flead. Imam eno ki mi je zelo draga in o kateri upam, da bo postala moja tens! — Potem jo poodravtte v mojem imenu, kajti jaz sem vas nekoč pe-stovala in ko ste prvikrat zagledali luč. — To bcan storil z veseljem. Miss Flead. Sedaj pa na svidenje! — Ce hoče Bog. na srečno svidenje! Bilo je zame veliko veselje! Spremila ga je do vrat ter mahala za njim. — Good bye, Mister Oert ta srečno potovanje! Stala je ie dolgo časa, kljub ostremu mrazu ter gledala za njim. Oert je šel ie enkrat k pastorju ter mu sporočil, kaj je dosegel. Prosil ga je, naj prlpravl Miss Flead, če bi bilo potretmo in koristno sod-nijsko Tsilttail jo. BQM^l - g - — Pisal vam bom. če smatra moj pravni zastopnik za potrebno in vi pripravite Mtes Flead. Jaz bi jo ne vznemirjal rad! PasfLor je to obljubil ter ga povabil na kosilo, ker je odhajal vlak šele dve uri posneje. - I Oert je s veseljem privolil v to in kramljala sta zelo živahno s pastorjem. Ko ie zapustil dve uri pozneje LongvUlage, si je rjkel, da je to I skrajno mičen kotiček na svetu. Tukaj je prav lahko preživeti par poletnih tednov. Sanjal je seveda o ljubezenski idili ob strani Alenke Alving in veliko koprnenje je napolnilo njegovo srce. Odpotoval je v London kjer je moral razpravljati s svojim založ-UUCOSU. »I':"' S-tU I« jBfeft ŽfgrUi v*. Trgovska konferenca je feopadla povsem njemu v prid. Za več 1st Je bU vsled kontrakta obvezan dobavljati rokopis kajti njegovi prevodi so tadli vse hvale vredni. Rekli so tudi, da je povssiu vseeno, kje da sta« noje, dokler lahko dobavljajo tako izvrstne prevode. Z veselim srcem je nastopil Oert potovanje proti domu in delal je vsakovrstne načrte za bodočnost. Ce bi ne postalo nič is dedičine, si ho6» s Alenko ustanoviti prijeten dom. Oba tasta dvakrat tako pridna kot poprej, da ji lahko ustanovi pri- niiiffiiSi'' Bifi *:Mm ' * ' M "ill' "" ht 11 - -n,? k .H staro domovino saoMse pota i ail vsak samllfcl Msdjn ta pa tndi vsak nedrtavljna, " h I—----t fina «s*rl t ta driria fta Jt IsiiJ astajra pati Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: ČETRTI POLETNI IZLET dne 1. avgusta 1930 Na. dal j ni izleti po isti progi in z istim parnikom: 12. septembra..... PRVI JESENSKI IZLET 12. decembra......VELIKI BOŽIČNI IZLET f Po COSULICH progi preko Trsta PRVI POLETNI IZLET s parnikom VULCANIA" dne 1. avgusta NadmUnj izleti po lay pragi: 2. septembra — "VULCAN1A 2S. nmakn-»SATURNIA** S. oktobra — "VULCANIA * 1«. decembra—"VULCANIA** Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najsUnJš« slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 CALDOBiai Pontons, A. COLORADO Denver. J. Pueblo. Peter Call«. John Prank Jnneah. A. BafUČ. Ballda, Louis CorteDj. Wsisenburg, M. J. INDIANA And Bi>ul»cn>> Ceno- Oba bosta ostala v Nemčiji, kjer je življenje dosti cenejše kot v Angliji. Ker mu je bil honorar izplačan v angleškem denarju, bo lahko brezskrbno živel. Tudi glede dedščine ni izgubil še vsega upanja ter lahko upal, da bo dospel do cilja. Tudi če bo zmagal v svojih zahtevah glede dedščine, hoče pridno delati Za postopača ni bil rojen. Vsak človek mora imeti trden življenjski cilj. kajti brez dela, bi ne mogel živeti. Alenka naj bi ne bila le hišna gospodinja, temveč tudi njegova ljubljena žena ter tovarišica pri delu. Najboljšega razpoloženja je dospel v Berlin ter se takoj napotil zopet v hotel Excelsior. Vprašal je usluibcnca. če je poslal s pošto naprej pismo, katero je naslovil na gospodično Alving. Služabnik mu je dal pojasnila. — Ne, gospod Herfurt, pismo je sama vzela mlada dama. Jaz sam sem ji ga izročil Gert je presenečeno pogledal. — Kaj? Gospodična Alving je prišla sama po pismo? To je vendar nemogoče, ker ni vedela, da sem pustil pismo zanjo. Portir se je nasmehnil. — Popolnoma prav. Dama je pozvonila malo po vasem odpotovanju iz vile Berndt ter vprašala, če ste tukaj. Jaz sam sem ji rekel, da ste odpotovali v Anglijo in da ste zapustili pisno za gospodično Alving v vili Berndt. Rekel sem jI, da bom to pismo takoj poslal po pošti, da pa bo trajalo dalj časa. Rekla je, da bo takoj prišla sama ponj in naj ga ne odpočijem po pošti. Gert je zmajal z glavo. (Dalje prihodnjič.) ILLINOIS Aurora. J. Vi Chicago. Joseph Bi lah. J iira. P. Laurlch. Andrew BpUlar Cicero. J. Pablrx Joliot, a. Araelc. Mary BamlUch, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spellch. iiascoutah. Frank North Chicago. Anion Kobil Springfield, Matija Summit, J. Horvath. Waukegan. jrrank Pel kn t tak 's Joks Zelene. KANSAS Girard. Agnea Kinta« City. Prank £agar. MARYLAND Bteyer, J. Cerno. KltzmiUer, Fr. VodopCvse. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobo Detroit. Frank Stular, Ank Janezi ch. MINNESOTA Chiaholmn, Frank Oouta, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel Fr Eveleth, Louis Oouta. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povta Virginia, Fnuik Hrvatich. Sheboygan. Johr Zorman. West Allla. Frank Skok. DOMAČA ZDRAVILA V aalogl Imam jedilne dlSave. Knajpovo Jefmcnovo kavo In Import i rana domači sdravlla. katera priporote mar. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po bresplafnl cenik, v katerem Je nakratko popisana vsake rastlina sa kaj ae rabi. V ceniku bodete naSU Se saofo dructh koristnih stvari _ MATH. FEZDIK Oea rrt. City Hall Ota. New Verk. N. V. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo */ kratkem posla naročnina za list, so naproaeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE ^tm^^mm———m—a—>mm "GLAS NARODA" ne čila samo vaie članstvo, pae pa ni Slovenci ▼ vaši okolici. CEHE ZA OCLASE SO ZMBNE MISSOURI 8t. Louis, A. Nabrgol. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M M. Panlan Washoe. L Champa NEBRASKA Omaha. P. Brodsrlck. NEW YORK Oowanda. Karl Stemlaha. Little Folia. Frank M« slo OHIO Barberton. John Bolant, Joe Hlti. Cleveland. Anton Bobek, Chaa Kar linger. Anton Blmdch. Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagodo. Lorain, Louis Bolant In J. Kumta Nlles, Frank Kogovtak. Warren. Mrs. F. Rarhar. Youngs town. Anton Klkolf. OREGON Oregon City, J. KOblsr. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakta, Bessemer. Louis Hribar. Braddock. J. A. Oerm. 3roughton. Anton Ipovoo. Claridge, A. Yerlna Conemaugh. J. Brescvoe, V. Ro-vantak. Crafton, FT. Machsk. Export, G. Prsvlč. Louis tit, A. Skerij. FarreU. Jerry Okorn. Forest City. Math. Komi« Oreensburg. Frank Novak. Homer City in okoUeo. Frank renchack. Irwin, Mike Pooabek. Johnstown, John Polonc. ML Jut.Ja: Pari*. Havre WestemUnd. pen StatrDdara, Ruttrrdam, Mir M-r 1». julija: Sfinnetnnka. (Vrb-Off Cod • e BUniunav), Nij>olt va S3- julija: Sfaur«tanla Cheriflunt Ruropa. Ch^rtHJurff. Ur*m"n Oorite WaiKltifloB. CherUuirj:. > Prt-m^n Alt*rt Ba.ll in, Cherb-.urc. H~mt>urs 25. Julija: Franr*. llavr^ H'imerio. Cherbowrf Rotteniam. liuulifnr Mjr Mer. ILol-terd.un Roma. Narwll, Grnnva » Julija: n<-puMir. ChirlwnHT Rremul Br I^e n land. Cherbourg. Antw^rpen Minn**k:thda. BMikupt* Sur M«*r St. L^uls. Cherbourg. liambuiE 30. julija: AQuitanla. Cln-ri^uig Ameri'-a. Cher^nrg. Tlr'-nrK'n New Y«>rk. Cherlj">urc. HamlHirf St. jui;ja: Dresden. Clierbou'*. Firemen 1. avgusta: I!e de France. Havre Vulrania. Trst Bremen. Chert*-ur«. Bremen Olymuic. Cherbr.ure Pennland, Chert-oiirjr. Antwenwn Volendam. Boulogne Sur ller. Itot-terdam 2. avgusta: I.eviarhan, Cn^.— .org Minnewaska, Cherbourg S. avgusta: f>renirarla. Chertcirg I. avgusta: Pr.sideot llardine. Cherbourg. Bra-men Deutschland. Cherbourg. Hamburg 7. avausta: Columbus. Cherbourg. Bremen S. avgusta: Ma jesti«*. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 9. avgusta: President R'x>seve1t. Cherber*. Premen Milwaukee, Cherb-.urg. Hamburg Conte Grande, Napoli. Genova 13. avgusta: Mauritania, Cherbourg Kuropa. Cherbourg. Bremen Hamburg. Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paris, Havre Saturnla. Tmt Homeric. Cherbourg Western I and, Cherbourg. Antwer-pen Cleveland. Cherbourg, Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer Rotterdam IS. avgusta: Aquitajiia. Cherbourg Sllnnelupka, Chrrbourf 19. avgusta: t^evuatluan. Cher^Hirc. Urrmec 2C avgusta: Kranr-«-. Havre Hremen. Cherbourg. Bremen • > -rge IVashtaictuB. Cbt rJ»>urf, Uri-men Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 21. avgusta: Iter n, Boulogne Hiir Mt. Br.-men 22 avgukta: «>!>mp<-. <^hert«'"»urg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoti. Genova 23 avgusta: Minnekahda, B>ulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliant e. Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: lie de France, HaVPe Berengarta. t'hertxnirg Columbus Cher!«>urg, Bremen Ar—erii-a. «*bert»ourg. Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 28. avgusta. (»resrfer;. Cbtrlt-urg. Rreinen 29. avgusta: Kuropa. Cherliourg. Bremen Majestic. Cherbourg Pennland. Cherl» sirg. Ant *eri>en Volendam, Bout gne Sur M« r, liot-t»-r>L.t m 30. avgusta: Republic, Cherbonnr Bremen St l^iuis. Cherbours. Hamburg Conte Biannmano, Napoll. Ci-nova Kroyn. Ant. Tauftslj. Luserne, Frank Ballocb. Manor, Ft. Demahor. Meadow Londa, J. Kogdviek. Midway John 2ut Moon Pun. Ft. Fodmllftek. Pittsburfch, Z. Jakaho. Vine. Arb in n. Jakoblch, J. Pogmter. Presto, r. B. Demabar. Hooding J. Peod*re. Steelton, A. Hran. Unity Sto. In okoBoo. J. BkarlJ. ft. Bchlfror. West Newton, Joooph JOYU WUkKk. J PetornoL UTAH Helper. Ft. Krobo. WEST VBOOOA: wmiama Htfer. Anton im ^mwrntfto«. Jooepb TJotalk to Book Bprtngo. iMk iwitiw niomwutYlDo, ». TimiliMl ' .T Nafla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutja: V U L C A NIA 1. AVGUSTA — 2. SEPTEMBRA 8. OKTOBRA SATURNIA 16. AVG. — 20. SEPT. 25. OKT. fialurnla In Vulcanta prekaSa vse ladje sveta v razkoftju. udobnnstl In naglici ter nudi najboljAo s'ullo v Evn-j po. Posebne cene za tja in ntsaj. Ve« novosti na teh motornih ladjah vklju {do plavalni bazen v drugem razredu. COSULICH LINE 17 Sattsry Pises. New York 6 DNI PREKO OCEANA NajktajS* in najbolj ugo«na »o* aa ootovanis na ogromni* •arnlklh? , PARIS 18. julija; 16. augu^ta (7 P. M.i <1 A. M » j FRANCE 25. julija; 20. augusta <7 P. M.) 17 P. M. > j lie de France 1. aug.; 27. aujt-1 (1 P M » t Opoldne i j Nsjkrtjk por po Beissmcl Vsa«0< j* v posebni kabini s vsemi jsi> .deral ml udubnn.tl — Ptja^a ln slavca friaroiks kublnja. Isredno Diske een« Vi>raaajts kateregakoli poot>laIC«ii«c» age a ta FRENCH LINE It »TATE ITRECT N1W YORK, N. Y. c dni na oceanu PREKO CHERBOURGA 6 DNI preko BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najhitrejših parmkih. kar jih plove, BREMEN EtJECPA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS navodila vpriisa jt<- sv 1-y R.i. l"ria.lr.eg i za*U>l>nika. aH NORTH GERMAN LLOYD 57 Braadwsy, New VorK Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York, N. Y. 0 Telephone: .CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN POGREŠANI DOKUMENT Zrn Glas Narod« priredil G. P. POZOB, ROJAKI 1 Kretaoje ParniLov — Shipping News — m URGDT SLOTKR1 DAILY H O. 0. M. _ _• WW TOM. TTO8»AT, JOLT 17, 1» 'iftii MAmmm**