Štev. T7.
"V Ijjia.Toljan.i, lO. aprila 1890.
Xjetn.il^ III.
Državni osnovni zakon.
Silno mnogo se še vedno piše in govori o češko-nemškem dogovoru. Pri tem se kažejo velike jednostra-nosti in zmote. Dozdeva se, kakor da bi jedni prezirali nalašč ustavo, drugi pa, kakor da bi jo bili pozabili popolnoma. Že davno ali še nikoli ni bilo toliko zmešnjave glede na interpretacijo državnega osnovnega zakona (čl. XIX), kakor ravno sedaj, specijalno zadnje tedne. Popolnoma napačna načela se izražajo celo od strani, kjer so n. pr. glavne glave češkega naroda. Ni čuda, ako so tudi posledice krive, in mi se nikakor ne čudimo, da so znane punktacije češko-nemškega dogovora dobile obliko, katero presojujejo sedaj najbolj Cehi sami, in med njimi v veliki meri Staročelii. Dr. Mattuš se je o tem dogovoru izjavil v obširnem govoru, a pri tem ni pokazal samo preveliko mero, nikjer in nikakor ne osnovanega optimizma, ampak tudi na najbistveniše strani do cela krivili načel. In ker je izrazil ta načela v pluralu, tako rekoč v imenu voditeljev staročeške stranke, sledi, da se ti voditelji skupno ravnajo po krivih, protiustavnih načelih. Pa tudi na slovenski strani so nekateri zastopniki, kakor se vidi, tu in tam po njih izjavah, tako rekoč prespali vso dosedanjo kritiko trez-niše mislečih rodoljubov slovenskih.
Ovedeti se je torej z nova in temeljito, kaj prav za prav pomeni člen XIX. državnih osnovnih zakonov; to je še posebe potrebno glede na nemško-liberalne liste, ki sedaj bolj nego kedaj love v motni vodi z očitno namero, da bi prehvapili vlado in sosebno ostrašili ter konečno ugnali tudi slovenske zastopnike in stranke. Zato priobčimo doslovno interpretacijo člena XIX., kakor ga je objavilo gotovo imenitno pero v 8. št. „Parlamentiirja" t. 1. Ta članek, ki ga iskreno priporočamo našim čitateljem v temeljito premišljevanje, glasi se doslovno:
„Državni osnovni zakon. V členu 19. državnega osnovnega zakona od 21. decembra 1867, št. 142 R.-G.-B., pravi se doslovno: „Vsi narodi države so jednakopravni, in vsak narod ima neporušno pravo do varovanja in go-
jenja svoje narodnosti in jezika. — Jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju se priznava od države. —■ V deželah, kjer biva več narodov, naj se javni učni zavodi uravnajo tako, da brez rabljenja sile za učenje drugega deželnega jezika dobi vsak teh narodov potrebna sredstva v izobrazbo v svojem jeziku." Ta člen je postavila nemško-liberalna stranka, in je zadobil cesarsko sankcijo. Koliko važnost, posvečenje in spoštljivost je prištevati državnim osnovnim zakonom, sledi iz cesarskih besed v IV. odstavku patenta od 26. februvarja 1861, št. 20 R.-G.-B,, kjer se pravi : „Tako razglašamo Mi s tem vso skupnost osnovnih zakonov kot ustavo Naše države, hočemo in bomo pod zaščitom Vsemogočnega izpolnjevali in držali te s tem slovesno razglašene in obetane norme ne samo neporušno, ampak zavežemo tudi Naše naslednike v vladi, da naj jih izpolnjujejo in drže neporušno, in da te obljubijo tudi pri Svojem zasedanju prestola v manifestu, ki se ima razglasiti o tem. Mi razglašamo s tem tudi trdni sklep, da jih bomo zaščiščali z vso Našo cesarsko močjo proti vsakemu napadu in gledali na to, da jih bo izpolnjeval in držal vsakdo."
Nihče bi se ne smel predrzniti, presukavati cesarskih besed, rušiti na državnih osnovnih zakonih, in vseh teženje bi se imelo obračati na to, da se državni osnovni zakon, kakor se glasi in velja kot zakon, izpolnjuje, drži in izvrši povsod v celi državi, jednakomerno in za vse državljane. Odstavek I. člena 19. čaka do sedaj svoje izvršitve; narodi kot juristične osebe, vsak za se v svoji skupnosti brez pogleda na dosedanje deželne meje, pogrešajo doslej organa za izvrševanje neporušnega prava do avtonomnega oskrbovanja svoje narodnosti in jezika v cerkvi in šoli. Poleg tega pa se odstavek II. o jedna-kopravnosti, ki jo je država izrecno priznala, namreč o jednakopravnosti vseh v deželi navadnih jezikov, v uradu in javnem življenju potom naredeb spreobrača v svoje nasprotje. Jednakopravnost vseh deželi navadnih jezikov,
14
izključuje, takö bi mislili, prednost kakega jezika; v uradu in javnem življenju pa se v nemškem jezikovnem okrožju, n. pr. na Češkem izbaciva slovanski jezik, nemško jezikovno okrožje se uravnava, kakor odgovarja kaj takega nemški deželi salcburški, v tem ko se v slovanskem okrožju Češke uvaja ne po načelu jednakoprav-nosti v odstavku II. istočasno slovanski jezik jedin v uradu in javnem življenju, temveč se nemški jezik pridržuje kot izključno notranji uradni ali službeni jezik, poleg slovanskega v zunanjem službenem občenju s strankami. Po odstavku II. bi imel imeti nemški in slovanski jezik v obče v uradu in javnem življenju, nemški v nemškem okrožju in češki v češki krajini, jednako pravo; o notranjem in zunanjem službenem jeziku v uradu in javnem življenju ni v II. odstavku nikakega govora, nemški in slovanski jezik imata načelno v uradu in javnem življenju jednaka prava.
Slovanski jezik pa v uradu in javnem življenju dejanski nima istih prav, kakor nemški jezik; odstavek II. se spreobrača v svoje nasprotje, ako se določuje potom naredeb, da v nemškem ozemlju na Češkem ima veljati izključno nemški jezik v zunanjem in notranjem službenem občenju, in v slovanskem ozemlju naj se rabi slovanski jezik samo v zunanjem službenem občenju, nemški jezik pa v notranji službi. Slovanski jezik po tikem nima jednakih prav, kakor nemški, kljubu odstavku II. člena 19. Jednakopravnost, priznana cd države, bi morala biti taka, da naj bi se v iiemšktm ozemlju uradovalo samo nemški in v slovanskem ozemlju satno slovanski; da bi sledila ta jednakopravnost, bi bila neizogibno potrebna nacijonalna ločitev (razmejitev) so Inijskih upravnih in volilnih okrajev v vsej državi. Ako pa ostane veljaven slovanskem ozemlju nasproti odstavku II. nemški jezik kot notranji službeni jezik, ako je zavezan vsak javni ali državni uradnik slovanske narodnosti, poleg slovanskega tudi nemško znati v besedi in pismu, potem sledi iz tega druga posledica za odstavek 111. člena 19. Po odstavku III. ni nikake sile za Slovana, da bi se naučil nemškega jezika ; odkod pa se vzamejo justični in upravni uradniki za slovansko ozemlje, ako na naučnih zavodih s slovanskim učnim jezikom izšolani juristi ne poznajo nemškega jezika, kateri ima biti predpisan za notranji uradni jezik? Ako rečejo slovanski juristi soglasno, da se ne bodo učili nemški, da se posvetijo rajši odvetniškemu stanu ter da ne prevzamejo nikake javne ali državne službe, potem je možno dvoje: ali se nastavijo v slovanskem ozemlju nemški uradniki, kateri čisto nič ne poznajo jezika narodovega, niti se ga hočejo učiti, zaradi česar bi moralo obtičati ali ustaviti justično in upravno službovanje, ali pa se v učnih zavodih s slovanskim učnim jezikom uvede nemšhi jezik kot obvezen (obligaten), s kratka, določi se sila za naučenje nemškega jezika.
Ta sila bi pa zopet protislovila ali nasprotovala odstavku III.; bila bi ta sila protiustavna in bi se mo-
rala kaznovati; kajti proti vsakemu naskoku na državni osnovni zakon je varstvo in zaščit, potem ko je vsakdo dolžan, izpolnjevati ga in držat'. Nemec se ne uči ne prostovoljen, ne prisiljen slovanščine, on noče in ne potrebuje hoteti vsled odstavka III.; Slovan po odstavku lil. takisto ne potrebuje učiti se nemški, in od nj^gn je zavisno, da se uči medicine ali teologije in jurisprudencije jedino za odvetništvo, ogibati pa se javne ali državne službe v justiciji in upravi, kjer velja nemščina kot notranji uradni jezik na slovanskem ozemlju nasproti odstavku II. V členu 19., ki ga mora vsakdo iz, olnjevati in držati, je že pravo za Slovana, da pripravi potom naredeb v njegovo nasprotje spreobrneni odstavek II. o izključni veljavi slovanščine na slovanskem ozemlju v v uradu in javnem življenju, zopet do časti ali veljave v notranjem in zunanjem službenem občenju s tem, da prične pasiven upor proti porušbi člena 19., ogibajoč se javnega justičnega in upravnega službovanja. Po členu 19. ni noben Slovan obvezan, delati tlako pri ponem-čevanju lastnega naroda, katero bi bilo v tem, ako bi imela dejanski veljati na nemškem ozemlju samo nemščina, na slovanskem ozemlju pa nasproti od-tavku II. nemščina poleg slovanščine, zar;<di česar bi bili slovanski prosilci za kako m^sto v javni justiciji ali upravi nasproti odstavku III, prisiljeni, poznati nemški, torej poprej učiti se.
Iz navedenega, dosledno podanega člena, kateri je jednako diugim določbam državnih zakonov pod posebnim varstvom in zaščitom cesarskim in ga mora vsakdo, ki noče priti v cesarsko nemilost, ter postati ilojalen, izpolnjevati in držati, iz tega člena sledi to, da Slovanom nikakor ni treba trp ti nemškega jezika v uradu in javnim življenju na svojem ozemlju vsled odstavka II, ako ima na nemškem ozemlju \eljati izkljuvno nemški jezik. Vsi v deželi navadni jeziki so jednakomerno uradni jeziki. Ako niso Nemci primorani, učiti se slovanski po odstavku III., potem ni treba tudi Slovanom, da bi se silili, učiti se nemški, ako povdarjajo to, da ima na njih ozemlju veljati samo slovanščina; proti temu tudi ne more prodreti pot naredeb, potem ko gre za državni osnovni zakon, kateri zaščiščati proti vsakemu napadu se je zavezala cesarska moč. Zaradi tega je uzakonjenje nemškega državnega jezika, ki ga po najnovejše imenujejo službeni jezik, v uradu in javnem življenju pošte-vati kot odstranjenje jednakopravnosti vseh v deželi navadnih jezikov, kot spremembo člena 19., kjer ni nikakega govora o državnem jeziku, in kateri je, kar je zapomniti dobro, vstvarila nemško-liberalna stranka sama; torej, ker poskušana sprememba je razumevati kot napad na državni osnovni zakon, kateri bi ne dosegel sankcije niti v slučaju večine dveh tretjin, potem ko cesarske besede v zgorej navedenem patentu dovolj jasno govore o neporušnosti pod zaščitom Božjim in cesarjevim, vladajočega cesarja, kakor vsakega naslednika.
Da smejo Slovani od nemško-liberalne stranke, katera se poslavlja z osnovo ustave, zahtevati s toliko večim pravom, da se neporušno drže in izpolnjujejo državni osnovni zakoni, potem ko se je po zgorej navedenem patentu cesarska moč sam?, najviši činitelj v državi, zavezala prostovoljno, neporušno držati in izpolnjevati državni osnovni zakon, zaščiščati proti vsakemu napadu, kakoršen se kaže v vsaki poskušani spremembi; to je ravno tako trdno, kakor drugo, da Slovanom ni treba trpeti nikake spremembe državnega osnovnega zakona, temveč imajo popolno pravo, zahtevati izvršbo tega zakona, kakor se glasi in velja kot zakon, ne glede na to, ali ravnanje Slovanov komu ugaja ali ne ugaja,
bodisi v pogledu na pismeno slovanščino v uradu in javnem življenju in v pogledu na slovansko cerkev po členu 14. državnega zakona, kateri zagotavlja vsakomur popolno s\obodo vere in vesti. Slovani si naložijo za-dačo, ne trpeti nikake, kakoišnekoli spremembe člena 19. ter težati po izvršbi njegovi pod varstvom in zaščitom cesarske moM po zgorej navedenem patentu. Važnost, posvečenje in spoštljivost, katero je prištevati osnovnim državnim zakonom, služi Slovanom v poroštvo, da se jim ni treba tresti za svojo bodočnost, ako bodo umeli, nepretržno delati na to, da postane državni zakon, so-sebno člen 19, popolna resnica v vsej državi za vse narode in državljane."
Dunaj in nacijonalna avtonomija.
Kakor je znano našim čitateljem, ima Dunaj v programu narodne avtonomije svoje mesto kot posebna skupina. Ta program zahteva, da postane Dunaj neposredno državno mesto (reichsunmittelbar), to pa zato, ker bivajo na Dunaju razne narodnosti, in še bolj, ker ima postati in ostati pravo glavno mesto države, kjer imajo dobiti in imeti vse avstrijske narodnosti svoje narodno pravo. Dunaj po svoji svojstveni zadači ne more pripadati v politiški okvir dežele, v kateri ima svojo topografično lego, ampak mora se izločiti iz okvirja deželne avtonomije ter postati samostalna svojstvena skupina. Druga mesta bodo po narodni avtonomiji pripadala in se podrejala politiškim okvirjem narodnoavtonomnih skupin, in je to tudi lehko možno, ker po istih mestih so ali bi morale biti naravne večim' izmed onih narod-nostij, katere kompaktno bivajo v bližnjih in daljnjih okolicah dotičnih mest. Nobeno teh mest nima toliko raznih narodnostnih življev, kakor prestolno mesto avstrijsko in ti življi so tudi po številu jako znatni. Na Dunaju je samo Cehoslovanov najmanj 240.000 duš; ako prištejemo tem še druge Slovane, ki bivajo na Dunaju, nam se kaže več nego 250.000 samo slovanskih prebivalcev na Dunaju. Takega števila ni možno prezirati, ako noče trpeti velike škode samo glavno mesto.
V interesu Dunajskega mesta samega torej je, da postane neposrednje državno mesto, in zato je tudi program nacijonalne avtonomije tudi v tej točki moder, ko je odločil Dunaju posebno mesto ter mu podelil veljavo svojstvene skupine.
Na Dunaju je ravno letos nastopila in sicer pri mestnih volitvah meseca marca nova, tako imenovana avstrijsko-slovanska državna stranka s ciljem, ba bi se v zmislu programa narodne avtonomije delovalo za Dunaj, torej za to, da bi postalo državno glavno in prestolno zajedno neposredno državno rresto. Brez vsake agiticije je glasovalo v III. volilnem razredu v Leopoldovem okraju IDO volilcev za Ant. Blabo v
zmislu nove avstrijsko-slovansko državne stranke; toliko več bi se doseglo, ako bi bili količkaj agitovali in razpolagali s sredstvi, kakoršna porabljajo razne druge stranke sosebno na Dunaju in poleg osrednjega najbolj v Leopoldovem (II.) okraju Dunajskega mesta.
Prej in letos so po drugih okrajih Slovani glasovali z drugimi strankami, bodisi z liberalci, bodisi s tako imenovanimi združenimi kristijani. Poslednjim so poprejšnja leta, zlasti od 1885 naprej, pomagali Slovani, ker so verovali obetom nemških kandidatov pod to zastavo, da bodo zagovarjali tudi prava Slovanov v mestnem zboru. Toda to se ni zgodilo, ker nemški združeni kristijani imajo na svojem praporu antisemitizem, pa tudi antislavizem zapisan; to velja zlisti za nemško nacijonalno stranko. Vsled tega so začeli Dunajski Slovani spoznavati, da je treba osnovati avstrijsko stranko, pod katero se utegnejo zbirati Dunajčani vseh narodnosti, dasi se ta stranka nadeja vspehov jedino od slovanske strani; zato si je že naprej nadela pridevek avstrijsko-slovanske stranke.
Letošnje volitve že so pokazale, da se utegne ta stranka okrepiti že pri bodočih deželnih in državno-zborskih volitvah. Zato namerjajo dobro organizovati se. V ta namen se skliče obči zbor slovanskih volilcev na Dunaju, osnuje se osrednji volilni odbor z okrajnimi volilnimi odbori. Avstrijsko-slovanska državna stranka, kakor se je nadejati, bo se odslej gibala, in „avstrijski na c i j on a 1 n o s t n i klub", ki ima že doslej veliko zaslug glede na volitev boljših mestnih starešin Dunajskih, bo skrbel, da se vse organizuje primerno, in da pride stvar v pravi tok. Dolžnost poučenih, naobraženih Slovanov pa je, da avstrijsko-slovanski državni stranki gladijo pot in lajšajo težave s tem, da pripravljajo slovanske volilce prestolnega mesta v tu podanem zmislu nove stranke. Potem bo bolje za Dunaj sam, ker bodo Slovani in drugi narodi bolj simpatično mislili o Dunaju in se ravnali po tem, ter dosežejo tudi
14*
Slovani ugodniše položenje na onem Dunaju, kjer sedaj	državna stranka je pa letos storila na tej poti prvi korak
240.000 Cehoslovanom ne privoščijo ozkosrčne nemške	in srečen začetek. Tako je praktično začelo delovanje za stranke niti jedne šole, niti jedne cerkve. Slovani na izvršbo narodne avtonomije tam, kjer je združen duševni
Dunaju, kakor drugod, morajo si sami pomagati, narodna	kapital avstrijskih narodov, v katerem kapitalu je za-
avtonomija jim je pokazala pot, avstrijsko-slovanska	stopan tudi slovanski duh.
0 kritiki dr. Mahniča.
u.
K nasprotniškim razpravljanjem o nam očitanem razširjenju protestantskih načel.
(Dalje.)
Tukaj nam je pojasniti še razloge, katere navaja naš častiti gospod nasprotnik proti pravu, katero on taji, mi pa zagovarjamo, proti pravu namreč udeležbe nižega klera in Iajikov pri posovetovanjih celó ekumenskih sinod na pag. 193 in 194 „Rimskega katolika." Misli nasprot-niškega dokazovanja se vrste tukaj popolnoma takisto, kakor pri tajenju prava nižega klera in Iajikov do sodelovanja pri nameščanju cerkvenih služeb; zatorej hočemo tudi tukaj pred vsem navesti to, kar se ne more niti z nasprotniške strani tajiti, da, kar se celó priznava izrecno gledé na sodelovanje nižega klera in Iajikov pri ekumenskih konciljih.
Z nasprotniške strani se ne taji, da so v Antijo-hiški cerkveni občini nekateri prišleci iz Jude;e zaznamovali ravnanje po Mojzesovih določbah, sosebno tudi gledé na obrezovanje kot potrebno za dušno zveličanje; da se je bilo z istimi zeló prepirati apostolu Pavlu in in svečeniku Barnabi, ki je pripadal čredi sedemdeseterih učencev Kristovih; da sta torej bila naposled Pavel in Barnaba z nekaterimi drugimi pripadniki poslana v Jeruzalem k apostolom in svečenikom1) po razsodbo v tej zadevi. Z nasprotniške strani se priznava, da so že na prvi sinodi Jeruzalemski, ki so jo imeli apostoli ravno zastran mišljenih Antijohiških prepirov, torej v strogo dogmatiški zadevi, poleg apostolov aktivno udeležili se svečeniki in lajiki v toliko, kolikor se je vršila skupno volitev odposlancev, da izroče sinodalno dogovorjeni list Antijohiški občini. 2) Naš častiti gospod nasprotnik ne ugovarja tudi nič proti trditvi v našem „Slovanskem Svetu" v odlomkih sporočene brošure, da so pri posvetovanjih generalnih konciljev imeli svečeniki in celo lajiki, včasih celó znaten delež, da, on ne more, da bi ne priznal dejstva, da pri posovetovanjih takih konciljev so do današnjega dne poleg škofov poklicani udeleževati se kardinalski svečeniki in kardinalski dijakoni^ kakor tudi Praelati nullius in redovni generali z votum decisivum, drugi učenjaki pa, naj si bodo duhovenskega ali posvetnega stanu, so ravno tako malo
») Act. XV: 1, 2. 3.
z) Act. XV: 22.
izključeni udeleževati se z votum consultativum, kakor vladarji in njih zastopniki.
To zadoščuje popolnoma, da se prek in prek opraviči, kar se v tem odnošenju trdi v brošuri, v odlomkih sporočeni v našem „Slovanskem Svetu." Kajti brošura pravi za ta del na pag. 18.: „Celo v velevažnih vprašanjih katera so se v obče smatrala kot taka, ki se dotikajo veronauka, je poslala cerkvena občina Antijo-hiška apostola Pavla poleg Barnabe in drugih k apostolom in svečenikom3) Jeruzalemske matere cerkve, da bi dobili razsodbo od teh; in ta razsodba se je izvršila dejanski v zboru apostolov, svečenikov in cele občine, torej tudi Iajikov. Act. XV: 6, 22, 28, 29. 2) Potem pa na pag. 20.: „Da so se svečeniki, ki so se udeležili že pri prvi, od apostolov sklicani sinodi, kakor je bilo dokazano zgorej, klicali tudi pozneje k sinodam, in sicer celö k ekumenskim, in da se kličejo še do današnjega dne, je znano ravno tako, kakor s) etc. V teh dveh doslovno sporočenih stavkih se trdi ravno le to, kar se priznava z nasprotniške strani, ne da bi se spominjalo niti z jfdno besedico kvalitete votuma (glasu), nižemu kleru in lajikom po apostolih priznanega in po cerkvi do današnjega dne varovanega, ali bi bilo namreč ta votum poštevati kot deciziven ali pa samo kot konsultativen.
To pa navajamo jedino zaradi tega, da pojasnimo našim čitateljem, da so tudi te trditve z nasprotniške strani tako strastno napadene brošure popolnoma opravičene že po nasprotniških svedoštvib (spričevalih); kajti način, po katerem skuša naš častiti gospod nasprotnik to, kar priznava, kar najbolj možno oslabiti, je takošen, da ne moremo si kaj, da bi ga pobliže ne osvetili v
') Act. XV: 2.
2)	,,Sogar in hochwichtigen Fragen, welche allgemein als die Glaubenslehre berührend angesehen wurden, entsendete die Kirchengemeinde Antiochiens dt n Apostel Paulus nebst Barnabas und Anderen an die Apostel und Priester der Jerusalemer Mutterkirche, um von dieser eine Entscheidung einzuholen; und erfolgte diese Entscheidung thatsächlich in einer Versammlung der Apostel, Priester und der ganzen Gemeinde, also auch der Laien. Act. XV: 6, 22, 2?, 29.
3)	Dass die Priester, die schon bei der ersten, von den Aposteln abgehaltenen Synode, wie oben nachgewiesen wurde, theil-nahmen, auch später den Synoden, und zwar selbst den oecume-nischen beigezogen wurden und bis nun beigezogen werden, ist ebenso bekannt, wie etc.
vseh njegovih delih, že zaradi tega, da se izognemo sum-ničenju, kakor da bi pritrjevali temu.
Pred vsem se z nasprotniške strani oporeka zgorej doslovno navedenim trditvam brošure, češ, da njen prsa-telj prideva besedi „Trpsc^jTspo'." izključno pomen „svečenik", da pa ni dokazal, da bi bilo to opravičeno, tudi da ne bo mogel nikdar dokazati tega, ker da ni nič na poti, tukaj pri besedi „7rpsfffS'jTspoi" misliti na škofe. Sinoda apostolov da je bila namreč leta 51. ali 52. po Kristovem rojstvu, torej v dobi, ko so bili apostoli gotovo že postavili nekaj škofov, o katerih je dokazano, da so se imenovali tudi „-ps^fospot". Po našem mnenju je bila dolžnost našega gospoda nasprotnika, podati dokaz, da v brošuri mišljeni tekst svetega pisma pač govori o svečenikih (Trpia^jTspot), da pa se tu specijalno pod tem imenom razumevajo škofje; kajti on nastopa proti trditvam v našem „Slovanskem Svetu" v odlomkih sporočene brošure in proti jasnim besedam v njej navedenih tekstov svetega pisma ; njegova dolžnost je torej, pravi pomen teh tekstov pojasniti na vsako stran, oziroma razkriti krive nazore strastno napadene brošure, ako hoče zaresno poštevan biti kritikom. Tega dokaza pa ne more podati, kajti golo postavljanje hipotez, katere zahtevajo, da se utemelje zopet samo s hipotezami, nam more veljati toliko manj za dokaz, ko ta samovoljna postavljanja ne kažejo niti znaka verojetnosti, da, so naravnost izključena.
Misel, da za časa sinode apostolov razun Jeruzalemskega škofa Jakoba, ki se tu ne pošteva kot apostol, torej zunaj Jeruzalema in okolice, bi bilo že več po apostolih postavljenih škofov, ta misel se z nasprotniške strani ne dokazuje s čisto ničemur, tudi se ne more dokazati, ker postavljenja škofov po apostolih, katera se dajo konstatovati z nekoliko zanesljivostjo, spadajo prek in prek v poznejši čas, ki je sledil apostolski sinodi; torej tudi okolnost, da so se škofje v najstarejši čas dejanski včasih imenovali tudi svečeniki (-pscr(3uTspos), ne more dokazati tukaj ničesar, v obče se z nasprotniške strani tudi ne more porabiti. Ali celo v slučaju, ko bi za čas apostolske sinode že bili škofje, vendar bi bila misel izključena, da v XV. poglavju dejanj apostolskih pod besedo „-psij&Tjpoi" ne bi bilo umeti svečenikov, ampak škofe. Kajti škofe so postavljali apostoli le po potrebah za določene škofije (škofijske okraje), katerim so imeli biti na čelu in, če treba, nekako izjemoma apostolom pomagati na njih potovanjih, ni pa jim bilo bivati v Jeruzalemu. Z druge strani je bilo v Jeruzalemu izdatno število svečenikov, ki so z večine pripadali vrsti sedemdeseterih učencev Kristovih, torej jih je Božji usta-»ovnik cerkve sam odbral za svečeniško službo, in ki so bili toliko znamenitega imena, da se jeden teh svečenikov (Barnaba), l<i je uvedel svetega Pavla pri apostolih, imenuje v svetem pismu celo apostol, J) in sicer pred
') Act. XIV: 13 rKer sta apostola Barnaba in Pavel svarila to."
Pavlom, da, celó v sinodalnem listu do Antijohiške občine se navaja pred Pavlom. J) Ako je torej Antijohiška občina, da bi dobila razsodbo v dogmatiškem vprašanju, odposlala poslance „v Jeruzalem k apostolom in svečenikom" :2) mogla je pod „-pí<$ÚTspot" umeti jedino Jeruzalemske svečenike, ne pa zunaj Jeruzalema prebivajočih škofov, tudi ko bi že bili škofje; ali to ni samo dvomljivo po apostolskih dejanjih in celó po drugih virih cerkvene zgodovine, ampak se mora naravnost zanikati.
Tudi vse ostale razmere kažejo na to, da se v XV. poglavju dejanj apostolskih pod besedo „-pa$'jTčpoi" nikakor ne morejo umeti zunanji škofje, celó ko bi že zares bili taki, temveč jedino v Jeruzalemu domači svečeniki. Antijohiški poslanci „ko so prišli v Jeruzalem", so bili lepo sprejeti ne samo od Jeruzalemske občine v obče, ampak specijalno tudi „od apostolov in starešin", 3) i iz česar se more izvajati po pravici, da starešine (svečeniki) so imeli v oni čas ravno takó, kakor apostoli (ne vštevšiPavla) svoje bivališče v Jeruzalemu. 4) Da so se svečeniki Jeruzalemski dejanski udeležili posovetovanj sinode, ne more se tajiti tudi z nasprotniške strani v pogledu na dotično, vsak dvom izključujočo vsebino vrst 6., 22. in 23., temveč se priznava brezuslovno, vrhu tega se priznava, da je bil sinodalni list razglašen tudi v imenu starešin (svečenikov), katerih, kakor rečeno, je bilo v Jeruzalemu mnogo in sicer jako znamenitega imena.
V obče more možnost, da bi se bili zunaj Jeruzalema vsekakor v znatni daljavi bivajoči škofje, celó, ko bi bili taki, sklicali na Jeruzalemsko apostolsko sinodo, tako možnost, pravimo, more zagovarjati jedino oni, ki zamenjuje razmere, v katerih živimo dandanes v krščanskih državah, oboroženi s sedanjimi materijalnimi občili (komunikacijskimi pomočki) po suhem in mokrem, z onimi razmerami, s katerimi se je bilo cerkvi Kristovi boriti v prva stoletja, da, glede na komunikacije noter do tekočega XIX. stoletja, in se ji je nekoliko še danes, če tudi v manjši meri, boriti, ravno v onem delu sveta, kjer je bila ravno apostolska sinoda. b)
Naš častiti gospod nasprotnik si je utegnil pri poskušani, drzni, d a si sami po sebi negotovi trditvi,
•) Act. XV: 25: „Dopadlo nam je skupej zbanim, izvol'ti može in poslati k vam z našima predragima Barnabo in Pavlom."
Act. XV: 2.
«) Act. XV: 4.
4) Po sporočilu so bivali apostoli do 45. leta navadno v Jeruzalemu; bivali so pa tudi poslej še več ltt p j navadi v Jeruzalemu, ker se je njih delovanje najprej raztezalo na pokrajine, ob mejah Judeje. Nahajamo jih to-ej še v čas apostolske sinode v Jeruzalemu in sicer tudi apostolskega prvaka Petra, ki je prvi odšel daleč na zunaj, najbrže da bi ostalim svetil s s/ojim zgledom, vendar pa se je bil vrnil iz Rima v Jeruzdem, ter je ostal tukaj
pet let, da bi odšel še le za cesarja Nerona zopet v Rim.
6) Težave in nevarnosti, katerim so kljubu merodavnemu vplivu krščanskih držav na Turčijo še dandanes izpostavljeni romarji v svete kraje, svedočijo dovolj o tem.
da ni nič na poti, da bi se v XV. poglavju dejanj apostolskih pod besedo 8npsTp'jTspot" ne umeli svečeniki, temveč od apostolov, kakor misli on samovoljno, že postavljeni škofje, stvar predočevati blizu tako-le: Anti-johiška občina je telegrafovala apostolskemu prvaku Petru ali Jeruzalemskemu škofu Jakobu,1) da pošlje za-stran prepirov, nastalih v njeni sredi, poslance v Jeruzalem po razsodbo, kateri dojdejo tje ob določenem dnevu po železnici. V Jeruzalemu so torej po brzojavu takoj sklicali vse škofe k sinodi, in ti, se ve da, vsled svoje trdne obile dotacije, pripravljeni prenašati še tolike potne stroške, niso se niti za trenutek obotavljali, nastopiti svoje daleko potovanje, nad katerim čuva žendarmerija proti vsem neugodnim pripetljem; odpotovali so torej takoj, da bi prišli ob določenem času nekaj po železnici, nekaj po parobrodih v Jeruzalem ter se mogli udeležiti posovetovanj sinode. Ali nam se tukaj ni ravnati po slikah, dasi od nas občudovane, žive nasprot-niške domišljije, temveč po razmerah časa, sosebno pa nam je natanko poštevati v svetem pismu navedena dejstva.
Stanje materijalnih občil v Aziji ob času, ko je bila apostolska sinoda, je bilo vzrok, celo, ako ne gledamo na preganjanja kristijanov, da so se v Jeruzalemu bivajoči apostoli in svečeniki še le po poslancih Antijo-hiške občine poučili o prepirih, ki so bili nastali v njej, na kar se je zbrala sinoda, ne da bi imenovalo sveto pismo sklicanje kakih daleč zunaj Jeruzalema bivajočih oseb, kar se ne da misliti že zaradi nedostatnega časa; te sinode so se udeležili poleg ostalih členov Jeruzalemske občine, sosebno isti apostoli in svečeniki, o katerih se pravi, da so Antijohiške poslance blagohotno sprejeli takoj po njih dohodu. Sklicanje škofov k tej sinodi, celo ko bi že bili škofje, česar pa ni bilo, je torej izključeno, kakor je izključeno to, na kar se opira nasprotniška misel, namreč da bi se bili popolnoma prezirali vele-spoštovani svečeniki Jeruzalemski pri sinodi, katere so se udeležili celo lajiki.
Ta poslednja okolnost, namreč tudi z nasprotniške strani ne zatajena udeležba lajikov na sinodi je pa tudi glede na ulogo, katero so pri njej imeli svečeniki, zaradi tega važna, ker bi se moglo jedva pritrditi, da pri cerkvenem zboru, na katerem sodelujejo lajiki, bi se mogli popolnoma prezirati naravni voditelji, katerimi je poštevati svečenike. Dr. Mahnič, da bi spravil v veljavo svojo hipotezo, po kateri pod besedo „TrpeajžuTspoi" bi ne bilo umeti svečenikov, ampak jedino škofe, trudi se torej na vse načine, tudi sodelovanje lajikov kazati kakor do cela brezpomembeno, ko trdi, da isti niso vplivali na razsodbo. On razlaga namreč 22. vrsto: „Tedaj je dopadlo apostolom in starešinam in vsej cerkvi izvoliti izmed njih može in poslati v Antijohijo" tako, da bi bilo šlo za volitev zanesljivih mož. katere da se je kakor naravno
') Pri Jakobu so imeli zbore (Act. XXI. 18).
udeležila ljudska množica, ki je najbolje poučena o sposobnosti in vrednosti posamičnikov; toda ta množica da je molčala med obravnavanjem o verski stvari, o kateri sta govorila jedino apostola Peter in Jakob, ter da se je po takem dogmatiški list sinode do Antjohiške občine napravil jedino v imenu apostolov in starešin (med katerimi se umevajo z nasprotniške strani, kakor rečeno, ne svečeniki, ampak nekaki problematiški škofje), kakor sledi to jasno neki iz besed 23. vrste: „Apostoli in starešine bratje."
Tu vidimo našega časiitega gospoda nasprotnika zopet pri njemu toliko ročnem prirejevanju (adaptovanju) tekstov svetega pisma, ko se v namen utemeljitve svojega tajenja važnega sodelovanja svečenikov pri apostolski sinodi ne zadovoljuje s tem, da bi besedo „-p£<7[3'.kspoi" (svečeniki) samovoljno ne odnašal na vsaj nad vse problematiške škofe; temveč skuša tudi ostalo vsebino XV. poglavja dejanj apostolskih proti izrecnim besedam tega poglavja tolmačiti na način, kateri namerja očitno, kar najbolj možno oslabiti aktivno sodelovanje ljudstva. Mi pa smo že zgorej podali dokaz, da pri apostolski sinodi so imeli poleg apostolov tudi Jeruzalemski svečeniki odločilen glas, in ni nam težavno dokazati iz vsabateri dvom izključujočih besed svetega pisma, da je bilo tudi sodelovanje cele občine tako, da ga ni podcenjevati, vsekakor pa je bilo aktivno.
Nasprotniška trditev, da je pri obravnavanju verske stvari molčala množica (svečeniki in ljudstvo), in da sta govorila samo apostola Peter in Jakob, nasprotuje besedam svetega pisma „Ko so se pa dolgo posovetovali med seboj, je vstal Peter in jim je rekel."1) Kajti te besede ne dopuščajo nikakega dvoma o tem, da je bilo pred Petrovim govorom dolgo trajajoče razgovarjanje in gotovo se ni vršilo to med apostoli, ker bi se bilo to, celo ko bi mogli prezirati soglasno nazorje apostolov v verskih stvareh, nam gotovo ohranilo v dejanjih apostolskih. Pač pa imamo s pomočjo svetega pisma pravico do misli, da je ono dolgo razgovarjanje prozval oni del lajikov, kateri so iz sekte farizejev postali kristijani ter zagovarjali Mojzesove zakone, specijalno tudi obrezovanje v Antijohiji ravno tako, kakor v Jeruzalemu,2) in da so apostoli vsled običaja, navadnega pri relnih zborih, po katerem posezajo više avtoritete naposled v diskusijo, prepustili svečenikom, da oprovržejo in pomirijo gorečni ke za obrezovanje. Še le ko se je dovrši! ta razgovor, je vstal apostolski prvak, da bi imel govor. Temu govoru pa ni sledil, kakor se trdi z nasprotniške strani, takoj govor Jakobov, ampak govor apostola Pavla,
') Act. XV: 7.
2) Act. XV: 1. Med tem jih je prišlo nekaj iz Judeje (teh se spominja tudi sinodalni list) in so učili brate: „Ako se ne daste obvezati po Mojzesovi šegi, ne morete zveličani biti." Act. XV: 5. „Vstalo jih je pa nekaj od sekte farizejev, kateri so postali kristijani, in so rekli: Obrezani morajo biti, in zapovedati se jim tudi mora, da naj spolnjujejo Mojzesov zakon."
potem, kar je pomenljivo govor svečenika Barnabe, katera oba sta poročala o svojih vspehih med pagani, prav za prav sta govorila o mišljeni dogma-tiški zadevi;1) in še le potem sklepni govor Jeruzalemskega škofa Jakoba, kateri govor je obsezal posnetek diskusije, in kateri govor se završuje z izrekom, ki svedoči o redki ponižnosti in pohlevnosti (skromnosti): Zatorej sodim jaz, ne nadlegovati jih, kateri se izmed neverni kov spreobrnejo k Bogu, ampak da se jim piše, da se z drže ognušenja malikov in nečistosti in zadušenega in krvi. Zakaj Mojzes jih ima od nekdanjih časov v vsakem mestu, kateri ga oznanujejo v shodnicah, kjer se bere vsako saboto." 2)
Ta izrek Jakobov je veljal kot sinoclalni sklep, kajti prišel je ves v list do Antijohiškib vernikov; dopadlo pa je „apostolom in starešinam (svečenikom) in vsej cerkvi, izvoliti izmed njih može in poslati v Antijohijo s Pavlom in Barnabom: namreč Juda, s priimkom Barnaba, in Sila, prva moža (prvaka) med b r a t i; s) in s tem sklepom se je dopolnil izrek Jakobov, ker je bil takisto sprejet v sino-dalni list, in sicer poleg zaznamovanja obema poslancema odkazane zadače, da ustno sporočita Antijohiški občini. 4) Naš častiti gospod nasprotnik nastopa torej tudi tukaj zopet proti jasnemu zmislu svetega p sma, trdeč, da so svečeniki in lajiki le toliko aktivno udeležili se sinodalnih posovetovanj, kolikor je šlo za volitev, ljudstvo pa da je moglo najbolje soditi o sposobnosti in vrednosti pojjdincev Kajti sklep apostolov in svečenikov poleg vse občine, kateri sklep dopolnjuje izrek Jakobov, sklep, ki je bil pač utemeljen v razmerah, torej važen, ta sklep, odposlati zanesljiva in znamenita dva moža v Antijohijo, moral se je neizogibno izvršiti poprej, da se je sploh moglo priti do volitve.
Naposled je naš častiti gospod nasprotnik popolnoma krivičen, ako misli, da bi mogel aktivno udeležbo pri sinodalnih obravnavanjih Jeruzalemske občine doti-kajočih se dogmatiške zadeve, odločno tajiti zaradi tega, ker je bil sinodalni list na Antijohiško občino napravljen jedino v imenu apostolov in najstarejših bratov (torej po njem škofov), kakor kažejo to brezdvombeno že začetne besede lista „Apostoli in starešine bratje pozdravljamo brate izmed narodov, ki so v Antijohiji, Siriji in Ciliciji. 5) Ako bi bil dr. Mahnič, ki, da bi dokazal, da glagol „regere" (voditi, oskrbovati) je jednakega pomena z „regnare, dominari" (gospodovati), poseza celo do hebrejščine in arabščine; ki z nekako posebno ljubeznijo navaja grške tekste in celo tukaj, kjer hoče pod izrazom „svečenik" razumeti nad vse problematiške škofe,
') Act. XV: 12.
2)	Act. XV: 19, 20, 21.
3)	Act- XV: 22.
4)	Act, XV: '25, 26, 27.
5)	Act. XV: 23.
rabi grški izraz ,,-ps<j|3'jTspoi", — ako bi bil dr. Mahnič pravimo, pogledal tudi v grški izvirnik 28. vrste XV. poglavja dejanj apostolskih : zatrdno bi bil opustil, besede tega izvirnika spravljati v boj kot glavno oporo svojega tajenja aktivne udeležbe Jeruzalemskih vernikov na apostolski sinodi. Kajti grški izvirnik 23. vrste, katera se skuša z nasprotniške strani izrabljati, ne rabi izraza „starešine bratje", začenja temveč z besedami „Apostoli, starešine in bratje"; dokazuje torej aktivno udeležbo pri sinodalnih obravnavanjih tudi lajikov (bratov), toliko bolj torej starešin (svečenikov), torej ravno nasprotje tega, kar si naš častiti gospod nasprotnik prizadeva dokazati celo po poti mnogoterih adaptovanj svetega pisma, se ve da brezvspešno. —
Šteli smo si v svojo dolžnost, dokazati popolno neveljavnost nasprotniškega dokazovanja, kolikor se isto odnaša na sodelovanje nižega klera in ljudstva pri apostolski sinodi, in menimo, da smo tej dolžnosti zadostili na vsako stran; ne hoteli bi pa, da bi nas razumeli krivo, in niti sence sumnje ne nakladati si, kakor da bi naša dotična razpravljanja merila na to, glasovom lajikov pri konciljih vindikovati isto veljavo, kakor glasovom svečenikov ali celo apostolov in njib naslednikov. Od ničesar nismo oddaljeni bolj, nego od tega, kakor to brezdvombeno kažejo naša dosedanja razpravljanja in celo vsebina v našem „Slovanskem Svetu" v odlomkih sporočene in z nasprotniške strani luitikovane brošure. V opravičenje zgorej navedenih trditev z nasprotniške strani napadene brošure zadoščuje pač, kakor že omenjeno, že sklicanje lajikov k sinodi in njih z nasprotniške strani brezuslovno priznana, da, celo motivovana udeležba pri volitvi poslancev v Antijohijo. Vendar pa, ako nismo hoteli, da bi se načelo , Qui tacet, consentire videtur" porabljalo za nas, bili smo prisiljeni, s pomočjo svetega pisma oprovreči nasprotniško trditev, da pri sinodalni obravnavi o verski stvari je bila obsojena molčati občina; oz;roma smo bili primorani podati dokaz, da k sinodi sklicano ljudstvo je z jedne strani aktivno sodelovalo pri obravnavi o potrebi, da se pošljeta dva znamenita moža v Antijohijo, z druge strani pa, da pri obravnavi dog-matiškega vprašanja nikakor ni bilo zabranjeno istemu ljudstvu izvrševati svoje pravo, izraziti mnenje ali o klati votum consultativum, temveč daje ono dejanski izvrševalo to ne nevažno pravo.
No, to pravo, pri konciljih oddajati votum consul-tativum, utegne kdo pač nizko ceniti, jednako našemu častitemu gospodu nasprotniku, ker se tak votum ne po-števa pri štetju glasov; utegne se mu pa, kakor delamo to mi, prištevati tudi veči pomen, ker je prikladno za vplivanje na očete koneilja, ki imajo pravo v o ti deci-sivi, in je to pravo že dejanski vplivalo nanje. To je stvar mišljenja, o kateri se da pričkati, „quot homines, tot sensus". Ako se pa z nasprotniške strani sinode udeležujočim se lajikom priznava pravo oddajati votum
consultativum, da, se to pravo celo utemeljuje s sklicevanjem na razpravljanja Suarez-a (De fide I: 1); ako se kljubu temu porablja vse, celo sredstvo adaptovanja svetega pisma, da bi se pri apostolski sinodi sodelovanje k njej sklicanih lajikov omejilo jedino na akcijo volitve, v ostalem pa dokazalo njih obligatno molčanje: da se to protislovno postopanje razlagati jedino s tem, da naš častiti gospod nasprotnik v kar najbolj možnem oslab-Ijenju sodelovanja lajikov vidi sredstvo, da bi mogel znižati tudi sodelovanje nižega klera, oziroma da bi dal veljavo svoji prečudni trditvi, da pod besedo „-psdSurspot" ni umeti svečenikov, ampak škofe. In v tem poslednjem odnošaju (manj glede na sodelovanje lajikov) pač nasprotuje naše nazorje odločno nasprotniškemu nazorju, ko trdimo, da je pri apostolski sinodi Jeruzalemske cerkve tudi niži kler izvrševal njemu pripoznano pravo, oddajati votum decisivum.
Razlike, katera se je pri apostolski sinodi varovala med votumom nižega klera in lajikov, ne more oslabiti ali celo zbrisati okolnosti, da se je sinodalni list razglasil v imenu apostolov, svečenikov in lajikov, ker ta okolnost je, kakor rečeno, utemeljena tudi v sodelovanju lajikov z njih votum consulat i vu m. Vse druga pa je z votumom nižega klera. Antijohiška občina je poslala v Jeruzalem poslance, da bi ondi dobila o prepornem dogmatiškem vprašanju razsodbo jedino apostolov in svečenikov, J) ne pa tudi lajikov; kajti bila je pač primerno poučena po apostolu Pavlu in svečeniku Barnabi o organizmu cerkve Kristove ter je torej pač vedela, da v verskih stvareh je tudi po tedanjem običaju pristajal jedino hierarhiji odločilen (decisiven) votum. Ista bistvena razlika med votumom nižega klera in lajikov, oddanem v verskih stvareh, pa sledi tudi z drugih mest svetega pisma. Tako čitamo v dejanjih apostolskih XVI: 2 „On (Pavel) je hodil po Siriji in Ciliciji in je potrjeval občine; in je zaukazal ravnati se po zapovedih apostolov in starešin." Možnemu ugovoru našega častitega gospoda nasprotnika, da ravno dotičnega odstavka „in je zaukazal ravnati se po zapovedih apostolov in starešin" ni v grškem izvirniku, bi pač ne mogli oporekati; no, mi čitamo kmalu potem (Act. XVI: 4) z izvirnikom do cela soglasno mesto: „Ko sta (Pavel in Sila) potovala po mestih, izročila sta jim naredbe, katere so sklenili apostoli in starešine v Jeruzalemu, da bi se ravnala po njih." Zatorej more jedva nastati utemeljen dvom o tej bistveni razliki, katere se konstantno drži sveto pismo, in katera izvira iz narave stvari, o razliki namreč med votum decisivum nižega klera, in votum consulativum lajikov, kakoršna se je pokazala pri apostolski sinodi.
J) Act. XV: 2 „so sklenili, da zaradi tega prepornega vprašanja naj gredo Pavel in Barnaba in še nekateri drugi izmed onih k apostolom in starešinam v Jeruzalem."
Sicer pa odstranjuje konstantno sporočilo cerkve celó najmanjši dvom na to stran. Zgorej smo spominjali na pravo lajikov do sodelovanja pri nameščanju cerkvenih služeb in okolnosti, da so to pravo cerkev, specijplno papeži, vedno varovali od svetega Klementa naprej in v mnogoterih oblikah volitve, sosebno pa najčešče lajikom pristajujoče prezentacije in nominacije do današnjega dne varujejo na način, kateri zagotavlja lajikom odločilen votum v toliko, kolikor od njih prentovani ali imenovani dosezajo ius a d rem. Tudi v drugih administrativnih,, specijalno ekonomskih zadevah cerkve izvršujejo do današnjega dne mnogi privatni patrom lajiškega stanu po cerkvenem pravu, sosebno pa vladarji na podstavi lastnih dogovorov ali konkordatov prava, zlasti prava nadzorstva nad cerkvenim imetjem, katero v ostalem izvršujejo na najnižem mestu nekoliko tudi sovetniki cerkvenih občin ali cerkveni očetje in ekonomi, kateri so dolžni pokladati celó kavcije, zlasti ko pristaja *) tem odločilen glas pri sestavi računa, ki se ima po Concilium Tri de n-tinum pokladati vsako leto škofu. 2) Ali odločujočega glasu v stvareh vere ni cerkev, oziroma njen poglavar nikdar privolil nobenemu lajiku, kakoršna koli je bila njegova moč in bi prisvojitve takega prava nikdar ne trpel pod nikakimi razmerami. 3)
Nasproti temu pa se ne more tajiti niti z nasprot-niške strani, da svečeniki in dijakoni izvršujejo tudi na ekumenskih sinodah do današnjega dne isto odločujoče glasovno pravo, kakoršno so izvrševali svečeniki v najstarejši čas, specijalno pri apostolski sinodi svečeniki Jeruzalemski in na ekumenski sinodi v Niceji (325) rimska svečenika Viktor in Vincencij. ki sta med očeti koncilja imenovana celó izrecno. Sicer skuša naš častiti gospod nasprotnik na pag. 194. „Rimskega katolika" pravo nižega klera, udeleževati se pri posovetovanjih kon-ciljskih z odločujočim glasom, tajiti na jednak način, kakor zgorej pravo sodelovanja istega klera pri nameščanju cerkvenih služeb, ko postavlja to kot koncesijo papežev, katera nima nikake utemeljitve v ius di-vinum, po katerem pristaje pravo odločujočega glasu izključno le škofom. No, v našem „Slovanskem Svetu" v odlomkih sporočena brošura, ki je predmet nasprot-
Ne omenjamo tukaj cerkvenim občinam zagotovljenih prav po zakonodavstvu bolj ali manj katoliških držav, sosebno tudi po našem državnem zakonu od 7. maja 1874 o zunanjih pravnih razmerah katoliške cerkve, ker je cerkev z večine le trpi, in ker rečeno popolnoma zadoščuje v konstatovanje nasprotja, za katero gre tukaj.
2)	Sess. 22 c. 9. de reform.
3)	Zgorej navedene nemške provincijalne sinode, zlasti njih hvalisanje in brezmejno uklanjanje nasproti rimsko-nemškim cesarjem celo v verskih stvareh, podajejo sliko obžalovanja vrednih zmot se ve da mnogoštevilnih škofov; ali njih ni poštevati kot glas cerkve, ker pogrešajo ravno v njih veljavo neizogibno potrebne potrditve cerkvenega poglavarja. Sicer pa se je isto nezdravo stanje od papeža Gregorja VII. naprej trajno odstranilo tudi v rimsko-nemškem cesarstvu.
niške kritike, povdarjajoč svečenikom in dijakonom dejanski pristajajoča prava po pameti ravnati jedino po ius canonicum, katero postavlja oddajanje odločujočega glasu pri konciljih kot neoporečno pravo kardi-nalskih svečenikov in kardinalskih dijakonov, kakor tudi v kategorijo praelatorum nullius in redovnih generalov spadajočili svečenikov; dotične brošurine trditve
so torej popolnoma utemeljene in ne dajejo nikakega povoda k nasprotniškim napadom in razpravljanjem v obče. Pač pa so oprta ta nasprotniška razpravljanja na obžalovanja vrednih zmotah, katere nas silijo, da si po-bliže ogledamo stvar.
(Dalje prih )
Selitev Srbov 1690. leta.
(M. A. J. „Glas Naroda" 1874. 1, 9.)
Vsa avstrijsko-ogerska država z okolnimi deželami bila je od nekdaj domovina Slavjanov, kateri so pastirji in mirni ratarji živeli v ljubezni in prijateljstvu s svojimi sosedi Nemci. Tedaj pa tedaj so poskušavali Nemci, da zavladajo nad tem lepim narodom; a so vedno v pitomih Slavjanih zadevali na odpor, katerega se niso ni nadejali. Kajti Slavjan, kolikor je jako ljubil svojega prijatelja, dvakrat toliko je mrzil svojega neprijatelja. Slavjan je bil tedaj v moči, in — sovražnik je trepetal, No, postavili so Nemci na meji svoje države proti Slavjanom trdnjave. Posadka teh trdnjavic vsili se mogočnemu Slavjanu za gospodarja, ker je Slavjan po neslogi in prepiru med seboj izgubil svojo mogočno vladavino in je podlegel tujcu.
Med temi Slavjani nahajamo tudi Srbe, kateri so se tu ali od pamtiveka bili zatekli ali so iz selitve Srbov z Bojke na Balkanski poluotok tu zaostali. V živahnem občevanju so bili Srbi tudi od te (severne) strani Save in Dunava s Srbi iz srbske carjevine; časih so dolnji kraji Ogerske pripadali srbski državi, in tedaj je bilo vse Srbstvo združeno v jedni državi Srbiji. A z Dušanom je propalo slavljeno srbsko ime, Kosovo je Srbom zlomilo moč državno, a s padom Smedereva je nehala i država Srbska. Črni dnevi so začeli Srbu svitati, krvavo solnce je počelo vzhajati, ko je Srbin padel v turško robstvo. (Prim. „Slov. Svet" 1889 str. 127, 155 nsl.).
No, šeststoletni neprijatelj Srbstva ni se zadovoljil z lepo zemljo Srbijo. Turška sila je hrepenela za osvajanjem, šla je na zapad, osvojila Ogersko, in večkrat so udarjali Turki na prestolnico cesarja avstrijskega, na Beč.
Težko je bilo narodom Ogerske nositi barbarski jarem ; zamrzela so jim nasilja turška, presedalo je že tudi okolnim državam neprestano strahovanje od Turčina. Mogočni tedaj cerkvi na zapadu bila je sramota, da se ne-krst širi po krajeh krščanskih; obrazovanosti evropski pretila je nevarnost.
Vse to se je zbralo, in boj je bil napovedan Turku.
Vojevali so nemški in latinski narodi in vojevali; ali Turku nikakor nadlegati niso mogli, ker je Turek globoko bil koren zasadil v deželah s te-le strani Save in Dunava. Borba je bila nejednaka; kajti ko je s krščanske strani prirodni nagon pozival borilce v boj, da bra-
nijo dom in zavičaj — turške čete je oduševljavala nadpri-rodna sila. zanesenost za vero Muhamedovo. Napiranje vse moči ne pomore. Veljalo je iznajti junaško moč, katera bode kosa (mogla) Turčinu na boj iziti, pa boj i pobiti. Ta-le junak bil je Srb. Kajti kolikor je veroza-konski zanos in sanjanje o Muhamedovem raju hrabrilo Turčina na boj: toliko je Srbu mučna prošlost, giozna sedanjost in temna bodočnost itak junačnemu vlivala tako reči neko idejalno moč; in tako naorožen borilec je bil dorasel Turku. — Ze za prvih vojen cesarja avstrijskega na Turke pristajali so Srbi k cesarski vojski in delali so čuda od junaštva. Junačnemu Srbinu veljalo je, da osveti poteptano slobodo, poštenje, vero. Jeden je me-ščeval na veri poginolega otca, drugi brata, strica; nahajalo se je i starcev, kateri so se znašali boj na Turčina bijoči celo za vnuke svoje. Pa je li čudo, da je i sreča junaku priskočila ?
Cesarju Leopoldu se je priljubil ta narod. Žal mu je bilo, da tako junaški, zdrav in lep narod nosi robski jarem in to onega gospodarja, kateri je, mraku služeč, pretil krščanski veri, pretil obrazovanosti na zapadu. Imel je tudi na umu, koliko bi koristilo njegovi prostrani ce-sarjevini, ako bi se v njo naselil ta zdravi narod; trdne-jega zida ne bi mogel postaviti proti sovražnikom cesarstva, nego od živega zida v junakih Srbih. — In tako cesarjevo svetovalstvo izda avstrijskim generalom nalog: da povabijo tamošnje Srbe, da pristopijo na stran cesarja pa da se naselijo v rodovitih deželah prostrane države cesarja avstrijskega.
In Srbi so radi pristali na ta poziv. Naveličali so se bili nasilja turškega. Dolgo so se vršili dogovori. Cesarjevi generali pogajali so se s početka s Carjigraj-skim patrijarhom Kalinikom; od kar pak je Pečki patri-jarh Maksim pomazilil Gjurgja Brankoviča na despotsko stolico (1688), od te dobe je zastopal na besedo Gjurgjevo srbsko stvar srbski patrijarh v Peči. -—- Srbom je bil doteščal turški jarem, turška nasilja zastudela; svetinja mu je bila pogažena ; in vendar ne bi tako lahko zapustil Srb svojega zavičaja, da mu skozi meglo temne bodočnosti ni presinjavala nadeja skorošnji vrnitvi. Niso Srba pridobila ona lepa obečanja avstrijskih cesarjev, niso
njega pr<govorili cesarjevi vojvodi, ni se on polakomil za mirnim, ugodnim življenjem na prostranih poljanah zemlje cesarjeve; o svoji slobodi, o svoji rešitvi mislil je Srbin, ko je pristajal na poziv cesarja Leopolda I. Pošten soči, pošteno je i mislil: da pomaga cesarju odbiti nekrst daleč proti Aziji, pa da se vrne potem v svojo domovino, slobodno domovino svojo.
Cesar Leopold je bil ves čas svojega vladanja v veliki zadregi. S Francozi je kakor tako dokončal vojno; nezadovoljene madjarske velikaše je pomiril s tem, da je vodje zaroti ugonobil; a nemilih gostov, ki so na povabo nezadovoljenih Madjarjev prišli, da cesarju vzamejo Beč, oprostil se je Leopold s pomočjo slavjansko. Ali v Ogerski so mu bili Turki zasedli, jadno zemljo za dolgo časa od sto in petdeset let pritisnili. Hude dneve je živel cesar; žal mu je bilo za deželo svojo, ki mu jo je Turčin odvzel, ali sam sebi ni mogel pomoči. Zatorej je živo, prav živo poprijel se o dogovarjanju s Srbi, da preidejo v cesarjevo deželo. Dobro mu je bilo došlo, da se je našel Gjurgje Brankovic, kateri je postal despot, srbski, ker ne samo, da ga je cesar zmesta poslušal in odrekel se grškega patrijarha Kalinika. nego začel se je dogovarjati in pogajati z Arsenijem III. (Jar-nojevičem, srbskim patriarhom v Peči, temveč ga je tudi sam cesar priznal za sfbskaga despota, načinil ga baronom in ogerskim grofom (a 1689 že vrgel ga v ječo, v kateri je bival 22 let, naposled v Hebu, do smrti svoje).
Pogodbo je torej sklenil srbski patriarh Arsenij III. z nemškim cesarjem Leopoldom, kedar je prešel v te-le dežele. I jedna in druga stranka vsprejela je dolžnosti, a tudi piava. Tako so se Srbi obvezali: 1. da postanejo podaniki avstrijski in prisegli so, da bodo vedno zvesti hiši habsburški; 2. da bodo vedno poleg cesarja vojevali proti Turkom. Druga stranka, t. j. cesar, dal je Srbom ta-le. prava: 1. Srbi se vsprejmo kot narod, kateri je politično sloboden in nezavisen, jedino samo cesarju podložen ; 2. obečava se Srbom, da zemlje, od koder so prišli, ostajo njihove, a sedaj so njihove tudi one dežele, katere z orožjem od Turkov otmo; 3. pušča se Srbom lastna notranja samouprava, na osnovi starih njihovih prav in običajev; 4. osigurjava se Srbom pravo, da morejo sebi izbirati vojvodo, kot političnega poglavarja naroda; 5. zavaruje se Srbom sloboda veroizpovesti in cerkvenih obredov po ustavu njihove stare vere; 6. potrjuje se Srbom pravo, da morejo sebi izbirati poglavarja cerkve, t. j. patrijarha nezavisnega od vsake druge duhovne oblasti.
Pod to pogodbo torej vzdignili so se Srbi, njih 37.000 družin, in krenili so v novo domovino, pomladi leta 1690. — Vsi znamo, da od kar je Slavjanov na svetu, da je v njili i neizmerna ljubav do domovja; a ker so Srbi oni del Slavjanstva, v katerem raz vitek vseh slavjanskih i dobrih i zlih osebin doseza svoj vrhunec : to si moramo predstaviti, koliko žrtvo je žrtvo-
vala ona pradedovska selitev, ko so ostavljali grobove svojih praotcev, svojih milih in dragih, ko se je stara katera vlastelska rodbina ločavala od svojih hiš in gradov, a neznajoč zagotovo, bode li i kočico dobila tamo v daljnjem, tujem svetu. Oh ono nebo. one gore, one žive svedoke srbske mogočnosti in gospodstva, s katerimi se je i poznejšnji trpin Srbin sprijateljil, tudi njih da ostavi! — In ostavil jih je, vse je ostavil; ker mu je predolgo bilo čakati od tujca rešitve svojemu potlačenemu, razkosanemu narodu, pa je naumil, da sam na strani cesarjevi započne boj za oslobojenje ostavljenega zavičaja in ostalih zapuščenih bratov svojih.
Pa se je vzdignilo do 500.000 silnih Srbov in krenilo pod vodstvom sivega patrijarha Arsenija III. v „Cesarijo", da z mečem v roki izvojujejo sebi zemljišče, na katerem so se hitro tudi nastanili in so postali tvrdi zid proti navali turški. To je bila selitev, a nikakov zbeg; kajti Srbi so s seboj vzeli vse svoje imetje, kar se je seliti moglo, in so z orožjem v roki prišli semkaj v zemlje, katere bodo po pogodbi njihove. Nova domovina je postala Srbom: Srem in Slavonija, naselili so se po Bački, nastanili se v Budimu in okolini, v Sv. Andreju, v Pomazu, Kalazu, Čobancu in Zbegu, v Komoranu i dr.
Žalost za zavičajem razžene na skoro Srbom posel. Cesar je bil v največi nepriliki: Turki v kratkem udarijo na cesarja, kateremu so bili tem strašneji in nevarneji, ker ne samo, da so mu razpodili posadko v Bosni, temveč je tudi Belgrad bil v turških rokah, a Banat in Veliki Varad sta bila turška pašaluka. Erdelj je stal pod zaščito sultanovo. Znotraj v deželi je kipelo od madjar-skih nezadovoljnežev in upornikov; poleg tega še vojna s Francozi. Dakako, da so cesarju Srbi bili dobro došli; kajti v njih je našla njegova država pomoči i proti Turkom i uporn'kom, kakor je pozneje nahajala v Srbih brambe brez razločka proti vsem državnim neprijateljem. In glej, kmalu zatem, ko so se ti junaki sem priselili, začela je zginjati grba z oblačnega in nabranega čela cesarjevega. Kajti nekoliko let vojevanja je zadostno bilo tem viteškim bojevnikom, da so oslobodili i cesarja i državo od turške pošasti in groze, da so zadušili vstanek madjarskih upornikov in da so cesarju pridobili tako povoljen mir, kakor je bil sklenen 1 1699 v Kar-lovcib, ki je bil samo napovedek miru v Požarevcu od leta 1718, s katerim je cesar očistil vso svojo deželo od Turkov in je dobil še velik del Valahije, Srbije in Bosne.
Ni nam tu, da dalje preiskujemo, kako se izvršuje zgorej omenjena pogodba med obema strankama. Déla, živa déla naroda, zabeležena v knjigi, ki se imenuje povestnica, govoré najbolje, so li Srbi veduo zvesto izpolnjevali, kakor so se obvezali; a da li druga stranka izpolnjuje ono, kar se je dogovorila, tudi to se daje najti v povestnici, a najbolje se more citati v postopanju današnje vlade.
Poslovenil Andrej Fekonja.
Josipu Lipoldu v spomin.
H iiomhk) myahoe mihoiii'hie . . .
II.VUIKBH7).
Bilo je leta 186 . .
Starodavno Celje bilo je nenavadno živahno. Po njegovih ulicah so ponosno korakali slovenski možje. „Naprej zastava Slave" je mogočno grmelo tam, kjer so se v pozno noč neredko oglašali hripavi glasovi „Lieb' Vaterland, kannst ruhig sein!" Celjski nem-čurji so zginili, kakor kafra. V „grofiji" se je ravnokar okončila volitev deželnega poslanca za Celjsko okrajno. Zmagala je narodna stranka, zmagala je sijajno.
V predmestjih vihrali so tam pa tam slovanski prapori, seveda ne Celjskih „Grossdentsche", a vrlih, slovenskih volilcev, prispevših in corpore iz vseh krajev obširne, Celjske okrajne. Posebno pa je kipelo narodno življenje v Žalskem predmestju. Med gosti lnico „zur goldenen Krone" i „gasthof-om zum Wal I and" stala je dolga rida (vrsta) vozov i vozičkov, v polni, praznični, narodni opravi. Tukaj so se zbirali vrli Savinjčani.
Med njimi kazal je največo živahnost mož najgorših let, srednje, pa čvrste postave. Dolgi, čini lasje so se razvevali izpod širokokrilatega črnega klobuka, značivšega svobodomislije. Mala, črnkasta bradica, isto take brke, blagorodne, pravilne črte lica i bistre oči vzbujale so k njemu sočutje z globokim spoštovanjem. Vsa njegova vi;anjost svedučila je, da on ni bil navadni slovenski kmet, pa tudi ne kak nališpani, slovenski škricelj. Ta čestitljivi, mladi mož bil je starši potomek slavnega Lipoldovega roda, bo-gatege Mozirskega doma — g. Jože Lipoid.
„Možje! zapregajte svoje konjiče, če ste si za potrebe od» močili prisohle jezike. Nemškutarski Celjani niso vredni, da bi jim mi darili svoje novce. Odpeljimo se rajši v Žalec. Tam od-praznujemo našo slavno zmago, kakor se spodobi " Tako je bilo resno povelje resnega voditelja gornjih Savinjčanov.
Ni preteklo dobre pol ure, ko so bili volilci uže vsi na svojih mestih, da bi se takoj oddrdrali iz nemškutarskega Celja tje, kjer je vejal bolj čisti slovenski duh. Jaz sem začel sloviti se od svojih dobrih znancev. Iztekali so poslednji trenotki, treba je bilo v gimnazij.1)
„Solčavski! kam te pes nese?" razdalo (odmevalo) se mi je od zadej, ko sva si z Logarjem požemala desnice. „Tako ne pojde. Skupaj sva delala, skupaj se bova tudi veselila." Pri teh besedah me je objela močna roka Lipoldova. Migom sem očutil se na njegovem vozu z uajodličnejšimi Savinjčani. Konji so za-režali. Zagrmelo je družno „Hej Slovani!4 Jedva sem vspel nekoliko opomniti se, ko sem zapazil, da so po obeh straneh uže bliskali pos!ednji velikani Celjskega drevoreda, razšopirivšega se daleč za mestno črto.
Vest o slavni zmagi narodne stranke je nas seveda prehitela toliko, da je Žalski trg uže vspel prirediti nam praznični sprejem. Pred Roblekovo hišo razdalo se (razlegalo se) je na vozeh zopet menda v brezčislenikrat, junaško „Naprej zastava Slave!" Med navdušenimi „Slava" i „Živijo"-klici smo se ustavili pred Stare-tovim domom, kjer je nas čakala posebua dvorana, okinčana narodnimi prapori. Za dolgo mizo sedli smo, kakor je bilo komu ljubo i drago, po bratimski Gosp. Jože Lipoid usedel se je na vrhnji kraj mize, pritegnivši mene na svojo desno stran. Nastopil je čas odpočitka, kajti boj je bil goreč i dolgotrajen. Skoro so začele se nap tnice, katerim ni bilo ni konca ni kraja. Zalčani pili so za zdravje svojih gostov, ti pa so jim odgovarjali, kakor je kdo mogel in znal. Poselila se je v dvorani polna svoboda, ravnopravnost i pobratimstvo. Solčavan se je objemal z Gornje-gračanom, Lučan z Ljubenčanom, Rečičan z Braslovčanom, Mo-zirjan z Vrančanom . . .
*) Ne daj Bog, da bi me ta den ne bilo v klasu! „Prijazno" Slovencem ravnateljstvo gimnazije v osebi nemčurana Premrli, Slovenca Premrlega, je najprej ex cathedra objavilo, da „ohne Pardon" izključi vsacega, kojega zagleda na volilnem poprišču. Pa k „zlati kroni" mi nikdo ni mogel zabraniti, tem bolje, ker je med volilci bil tudi moj svak . . .	Pis.
„Preljubo veselje, oj kje si doma? Seveda le tam, dragi rojaki, kjer Sloven'c Slovenba vabi" . . .
Narodno čnvstvo doseglo je svoje krajno navdušenje, ko je nenadno vstal g. Jože Lipold, možko kriknil: „Savinjčani!" Nastopila je splošna tišina, med katero je nadaljeval navdušeni govornik s Koseskim:
„Gani se, komur je mar zahvale prihodnjega vnuka.
Gani se, kogar je sram zasmehovanja rodu."
Podrobne vsebine posledovavšega zatem govora seveda zdaj uže ne pomnim, dasiravno sem jo pomnil dolgo . . . Podobni nagovori se ne pozabljajo skoro ... Pa tukaj mi ga ni treba niti pomniti niti navajati. Iz navedenega gesla i okolščin, pri katerih se je govor vršil, je pač razvidno, kaj in kako je govoril g. J uže Lipold. Govoril je precej dolgo, govoril je plameno; govoril je tako, kakor govorijo ljudje, kateri ne samo razumejo, no i čutijo to, kar govore, govoril je o vsem, kar je sveto i drago iskrenemu rodoljubu, v srcu kojega plamti narodna zavest; govoril ni, Bog ve, kak modro; govoril je prosto i prepričalno, kakor govorijo ljudje, kateri ne dvomijo o grcmadnemu uspehu svoje besede. „Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo, Vam če slovenske krvi v srcu pretaka se žar, Z umom orožite se, ne bojte se znoja na čelu!"
Tako je okončil g. Jože Lipold svoj domoljubni priziv. Ta : je veljal tudi moji malosti. Vidno je bilo to iz poslednjih kitic. Izrekši jih, g. Jože Lipold je obrnil se k meni s svojim kozarcem ter trknil ž uj m o moj s tako silo, da sta se oba razpršila na drobne koščeke . . .
Vtis je bil velikanski.2) Vsi, volilci in nevolilci, okrožili so takoj g. govornika i Vašega prepokornega slugo. „Slava" i „Živi-jo"-klici dolgo niso zatihli. Iz navzočih so si jedni požemali desnice, drugi so se objemali, tretji so preklinjali nemčurje . . Vsa raznotera, mnogobrojna množica zrasla se je na trenotek v iedno celo, v jedno telo, v jednega orjaka Trebalo bi samo jednega I koraka, i vekovečni nedrug Slovanov bil bi razdavljen, kakor ; ničtožna muha ... O sveto domoljubje, o sveto navdušenje za domovino! H nomhh M.vjtHOC MrHOBCHIie . . (Ja pomnja čudnoje mgnovenije [trenotek]). Tebi pa, dragi prijatelj, dragi rojak, strašni bič nedrugov svojega naroda, krepki ščit svoje domovine, istinita uslada narodne mladine, Tebi pa, g. Jože Lipold, bo na veke veljala zlata kitica Žukovskega:
yraci. bo yb'!;rI; .rlvn>!
(Ugas [ugasnil] vo cvete let.)
F ran j o Solčavski.
P. S. A ravnateljstvo gimnazije? Kajti jaz sem njegovo objavo prelomil, dasi ne mea ipsius voluntate. Kaj je neki ono počelo z mano? Tako morebiti povpraša marsikateri mladi čita-telj. Odgovarjam kratko: Diff cile est satiram non scribere . . . Kar se pa tiče moje osode, bila bi ta seveda nezavidna, če bi me, kakor vselej, tako i tedaj, ne ohranjala mogočna desnica mojega največega dobrotnika, istinitega druga slovenske, narodne mladine, tedanjega o p ata C e lj s kega preč. g. Matije Vodušeka. Sit tibi terra leviš!	Pis.
2) Nekateri iz navzočih so se s prva nekoliko preplašili,
ko so zaslišali žvenk in plenk kozarcev. Menda do iste dobe še niso znali navade, katera je ne malo razširjena med slovanskimi
plemeni. Ta navada je, da razbijajo kozarce, kakor slučajno, ko se ž njimi žvenkajo. To pa neki pomeni, da se zanesljivo izpolni to, o čemur ali za kar so si napijali i žvenkali s e. G. Jože Lipold je mnogo občeval z Jugoslovani i je znal torej ne samo mnogo običajev hrvaških i srbskih, on je tudi precej dobro govoril na teh dveh narečjih.	Pis.
Pogled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.	J listi, hočejo slovenski državni poslanci s tovariši drugih
Ljubljanski Shod raznih slovenskih zastopnikov so desničarjev zahtevati, da bi se narodna jednakopravnost zopet odložili, in sicer na poletje. Kakor poročajo domači j začela izvrševati tudi za druge narode in njih odlomke,
15*
a ne samo za češko kraljestvo. Tako postopanje bi bilo neizogibno potrebno, ali zahteva sama na sebi je hrez-barvena, ako ne bo obsezala zajedno določeb, v kaki obliki naj se izvrši ista jednakopravnost. Kar se snuje za češko kraljestvo, nikakor ne velja za druge dežele, oziroma narode, in še Cehi, da, Staročehi, sami se po svojem nemškem glasilu boje posledic češko nemškega dogovora, ako se ne spremeni to in ono na novi konfe-renciji, ki se prične 14. t. m. Staročehi, kakor dr. Mattuš in drugi, obžalujejo, da se dogovor ni vršil tudi za Čeho-slovane ostalih dežel. Tega pa so, naj si izgovarjajo kakor hočejo, Staročehi sami krivi; saj velja ustava zanje, kakor druge, in ta razločno govori o narodih, o varovanju in gojenju narodnosti in jezika poje-dinih narodov, torej bi bili utegnili zastopati to stališče ter dokazati, da narodnost in jezik pojedinim narodom se ne varuje in neguje zadostno in po ustavi, ako se ista ustava, oziroma njen ID. (len ne izvrši za vse kom paktno bivajoče oddelke vsakegi naroda. In to stališče zagovarjajo t ud i Nemci, ki trde, di Nemci češkega kraljestva so odlomek, ki je in mora biti solidaren z vsetni drug mi oddelki avstrijskih Nemcev. Slovenski in drugih slo\anskih naiodov zastopniki po takem ne morejo nikdar pogajati se samo za kak odJelek pojedinih narodov, ampak za vse oddelke in odlomke pojedinih narodov, torej ne tako, kakor Staročehi češkega kraljestva. Mi pa slovenskim državnim poslancem nikakor ne zaupamo, ker smo čitali tu in tam njih izjave; te izjave kažejo veliko večo plitvost, nego večina slovenskih listov. Modrost, katero slovenski listi pobijajo kritično, prodajajo še vedno nekateri državni poslanci. In zato je dobro, da slovenski listi narodu še nadalje razpravljajo šibke in i napačne strani načel Staročehov ter tako zabranijo zagovarjanje jednakih načel na slovenskih tleh. Shod slovenskih poslancev mora pokazati, da imajo ti zastopniki vsaj toliko kritično utrjenih nazorov, kakor skupina drugih rodoljubov; če ne, je bolje, da do takega škoda ne pride nikdar; — pa saj se ga itak nekateri poslanci boje, drugače bi ga ne odlašali, ker ni to utemeljeno v položenju, kakor se hoče dokazovati. Prave, z ustavo soglasne izjave so vsak čas na pravem mestu in bolj lojalne, nego pa molčanje, sosebno kedar hočejo od kake strani slabo razlagati ali celo rešiti isto, po najvišem oblastniku slovesno razglašeno in po njem kakor po njegovih naslednikih z zagotovilom varstva in zaščita posvečeno ustavo. To naj si zapomnijo slovenski oportu-nisti dobro, ves narod se zaveda, jako dobro, kedaj je treba molčati in govoriti ali konečno tudi shode sklicati.
„Narodne Tiskarne" obči zbor v Ljubljani, ki je bil zadnje dni marca t. 1., je dobil ugodna poročila od svojega odbora. Dela Je imela tiskarna več in tudi več dobička, ntgo lani. Čistega dobička je bilo 1923 gtd. 99 kr., ali 348 gld. 70 kr. več od lanskega leta. Delnice dobe po 3 gld. dividende, rezervnemu fondu se pridene 550 gld. Letos znaša rezervni fond 4396 gld. 71 kr. Hačun o „Jurčičevih zbranih spisih" kaže, da se je prošlo leto prodalo jih za 868 gld. 52 kr. V zalogi pa je od I. do VIII. zvezka Jurčičevih del še 8425 komadov. Zbor je odobril tudi naslednji odborov predlog: „Obči zbor pooblašča odbor „Nar. Tisk.", da stori vse potrebne korake 'v povečanje formata, oziroma pomnoženja gradiva lista , SI. Naroda", dovoljuje v ta namen vsa potrebna sredstva, vendar prepušča odboru zvršiti ta sklep kedar se mu z ozirom na razne okolnosti potrebno zdi." Po nasvetu dr. J. Tavčarja je zbor izrekel posebno zahvalo
odborniku Antonu Knezu za sestavo poročila in trud, ki ga je vse leto imel velezaslužno z društvenim gospodarstvom. Pri dopolnilni volitvi v upravni odbor je bil izvoljen dr. Fr. Tekavčič iz Ljubljane, a pri volitvi v pre-gLdovaini odsek: Fr. Ks. Souvan, Ivan Vilhar, Filip Tratnik in Fdip Zupančič, vsi iz Ljubljane, in Gabr jel Jtlovšek z Vrhnike.
„Narodni Tiskarni" je želeti, da bi postala prva med vrstnicami na Slovenskem: zato pa se ji je varovati malenkostnega duha in kazati več podjetnosti glede na narodna dela, nego je kazala tu pa tam doslej, ko so več znamenitiših del zakladale druge tiskarne, katera bi bila spadala prav za prav v področje „Narodne Tiskarne". Sicar pa, ker se stvar boljša, je to znamenje, d i upravni odbor pozna poti, po katerih mu je hoditi nadalje.
Bachmantl Franjo, dež. okrajni zdravnik v ilirski Bistrici, umrl je L10. marca. Rojen na češkem 1. 1831 v Riehnovu, prišel je okoli 1360 v Kastvo, potem okoli 1870 v ilirsko Bistrico. Bil je velik človekoljub, prijatelj mladine, dobrotnik sirom ikom, ter velik rodoljub, podpirajoč Hrvate in Slovence. Zipustil je 20.000 gold z namenom, d.i s i od te svote dele podpore ubogim iu siromašnim hrvaškim in slovenskim dijako.n Istre. Z dobrimi deli in svojim iskrenim rodoljubjem napravil si je trajen spomin. K pogrebu je narod prišel od daleč okoli v velikih množicah, rodoljubi in društva so pa deli na rakev vence. V. m. p. 1
Slovenskih in čeških učiteljev kolegijalno vzajemnost priporoča za Slovence zasluženi g. Jan Lego na poseben način. On pripoveduje, da češki učitelji potujejo v obče radi, ker pripoznavajo dobiček potovanj ; odkar so bili Čehi v skupini na Slovenskem, kjer so se preverili o krasotah slovenske domovine, potujejo isti češki učitelji sosebno radi tudi na jug, in tu v slovenske dežele. Da bi se spoznavali učitelji, pa olajšali si pot, even-tuvalno zaradi stroškov, priporoča g. Lego da bi se stvar uredila tako le. Do 15. maja t. 1. naj se oglasijo pismeno pri njem (Žžkov — Prag') oni učitelji slovenski, ki bi hoteli sprejeti, oziroma prenočiti češke učitelje, došedše na Slovensko. Uredilo bi se vse tako, da bi ne bilo ni-kake sleparije glede na identičnost oseb, in češki učitelji bi gledali pred vsem, da se seznanijo s slovenskimi tovariši, kateri bi onim kazali ali naznanjali ogledovanja vredne kraje kraje in reči v svojem obližju. Jednako bi se godilo pa tudi na Češkem, kedar bi prišli potujoč slovenski učitelji na Češko. V Pragi je že sedaj tako urejeno, da morejo postreči s 50 postljami. Prago si more slovenski gost v spremstvu svojega češkega kolege dobro ogledati za 5 dnij, odtod pa delati izlete 1, 2, 3 dni na vse strani češkega kraljestva k drugim tovarišem. To bo slovenskim učiteljem dobro služilo sosebno že drugo leto, ko bo v Pragi jubilejna razstava. Svoji k svojim! kliče češki rodoljub, ki je gotovo s takim vabilom razveselil prek in prek slovensko učiteljstvo.
„Südmark" katero ima namen pokupovat' zerr^i-šča slovanskih dosedanjih posestnikov, je osnovalo v Gradcu, Celju, Beljaku, na Dunaju itd. že 40 svojih skupin. Posojilnice slovanske, naj jih bode še toliko, ne morejo paraiizovati same delovanja tega društva. Posojilnice morejo le pomagati, da ne pride kako zemljišče na dražbo, ne morejo pa samo kupovati na dražbi prodajanih zemljišč; zato je treba osnovati jednako društvo, kakoršno je „Südmark", da bo isto pokupovalo slovenska posestva in čuvalo, da ne pridejo v neslovenske roke. Slovenci se morajo pobriniti, da ne zaostanejo za „Sülmarko". Tako
slovensko društvo je bilo osnovati že zdavna, če ne drugače, kakor smo mi sovetovali pred leti, vsaj na delnice. Tako bi ne bili tujci že pokupili toliko slovpnske zemlje, ne samo lepe, ampak tudi plodovite, tu in tam preskrbljene z vodno silo za osnovo raznoterih obrtnijskih podjetij. Mi spominjamo na okolnost, da so bili Slovenci pred desetimi leti tudi optimistični, ko se je osnoval nemški „Schulverein", potem pa so sprevideli potrebo, da so osnovali se ve da skromno društvo sv. Cirila in Metoda. To naj bode v pouk, da je treba tudi sedaj dejanski zganiti se ter osnovati jednako društvo, kakoršno je „S ud mark".
Einspieler pod policijskim nadzorstvom. „Slov Narod" je priobčil 29. marca prvi to-le vest: C. kr. namestnik koroški, tajni sovetnik, ekscelenca baron Schmidt zaukazal je s posebno okrožnico vsem koroškim c. kr. okrajnim glavarstvom in žandarmeriji, da strogo pazijo, kaj počenja slovenski deželni poslanec koroški, lastnik „Mira", župnik Podkloštrom gospod Gregor Einspieler, s kom občuje! Povod tej naredbi je bil Einspielerjev govor v Ljubljani o priliki „Sokolove slavnosti". . . . Nadejamo se, da stori naša delegacija v državnem zboru svojo dolžnost.
Slovenci in nemški konservativci na Koroškem.
Pod tem naslovom opisuje dopisnik iz (koroške) kanalske doline v „Slov. Nar.", kako da je na koroškem vera je-dino še pri Slovencih, in kako da dobiva cerkev na koroškem več pomoči od Slovencev, nego Nemcev, ki jih je še jedenkrat toliko. Med Nemci je več ali manj že vse zbegano in zdivjano. Škofija bi se brez Slovencev jedva-li vzdržala. Ko je zidal knezoškof dr. Kahn Mari-janišče v Celovcu, so morale dati slovenske cerkve za to palačo 30.200 gld., a Nemci samo 29.800 gld. V plačilo se bodo v Marijanišču slovenski dečki nemčili! Karkoli se je katoliškega ustanovilo, vselej so Slovenci krepko pomagali, čeprav so taki zavodi navadno le Nemcem koristili, Slovence pa ponemčevali. Na Slovence gledajo nezaupno kakor na sumne ljudi. Knezoškof sam ni poučen, oni pa, ki ga poučujejo, pa razmer ne poznajo. Nemško-konservativni list, ker urednik ne zna slovenski, ujema iz temnili nemških virov. - V novejšem času je „Vaterland" proti Slovanom jako hladen postal; po Mladočehih udriha pri tem pa misli na vse Šlovane. Odkar se je Liechtensteinov „cen trum" ločil iz Hohenwartovega kluba, pričelo se je tajno in zakotno sumni-čenje Slovanov. Liechtensteinovci kot nemški centralisti mrzijo Slovane že od svojega rojstva in zaradi svoje vzgoje .... Vse, kar se jim sanja o našem„pansla vizmu" itd., so nazori, ki so se jih nalezli iz liberalnih, židovskih listov; in tako nepoštena roba se potem prodaja kot „pravo avstrijstvo". Kdor slovansko čuti in govori, je „pravemu Avstrijcu" iz centrum - kluba že zavoljo tega sumen panslavizma Tako piše tudi koroški nemško-konservativni list; slovenski svečeniki so mu zato podporo odtegnili, zato bi jo pa rad dobil pri družbi sv. Mohorja, in ker so mu morali to prošnjo odbiti , hočejo nemški konservativci ustanoviti lastno tiskarno v Celovcu ter v ta namen nabrati 30.000 gld. in s tem delati konkurencijo družbi sv. Mohora; kljubu temu prosijo podpore tudi zato pri slovenski duhovščini. In za tako stranko, ki je nasproti Slovanom povsod jed-naka, delajo na Slovenskem zaslepljenci propagando, ko agitacijo za versko šolo, ne kakor je potrebna Slovencem, ampak nemškim konservativcem kot Nemcem, ki žive
v posebnih razmerah, torej imajo tudi drugačne potrebe, kakor pa Slovenci. In na politične evangelije takih Nemcev prisezajo zaslepljenci na Slovenskem ter zajemljpjo iz njih Slovane črnečih listov snovi, da črnijo tudi domače ljudi in domačo stranko, ki je previdniša v narodnem boju! Tolažilno je, da se celo na Koroškem odpirajo oči slovenskim rodoljubom.
Širok Stefan, profesor na gimnaziji v lepem toplem kraju na južnem Ruskem, v Nikolajevu, je umrl pred malo dnevi, kakor je zvedel „ SI. Nar. " Pokojnik, iz Ravnice na Goriškem, je bil nekoliko časa tudi kot suplent na goriški gimnaziji ter je tedaj bil jako priden sotrudnik „Soče". Slovenščina mu je tekla jako gladko; zanimal se je vedno in tudi na Ruskem sosebno za najboljša leposlovna dela. Rad bi bil še kaj spisal za domovino in tudi za naš „ Slov. Svet da bi ne bil bolehal že dalje časa. Iskal je zdravja, v gozdih okoli Peterhofa, in lani se je dal premestiti na ruski jug. Bi1 je vedno vrl rodoljub in Slovan; v domovini se mu je zdelo mnogo čudno in neumljivo, kakor se jednako godi drugim rojakom, ki živč daleč, pa vendar in toliko bolj gore za domovino. Širok je bil zelo nadarjen, spreten in povsod med omikanci priljubljen Slovenec, na Dunaju je bil kot dijak odbornik raznih društev, dalje časa tudi predsednik „Slovenije". V miru počivaj!
„Tisočletnica Metodova" in pa Valentin Vodnik" prvi slovenski pesnik, dve knjižici, kateri je izdala družba „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, je za Štirsko c. k. naučno ministerstvo prepovedalo sprejet' v šolarske knjižnice in sploh razširjati med šolsko mladino. Prva teh knjig je v obče prepovedana.
b) Ostali slovanski svet.
Myslbek Jos., slikar češki, je dobil za najnovejše svoje delo „Kristus na križi", katero je sedaj razstavljeno v domu umetnikov na Dunaju, zlato svetinjo nadvojvode Karola Ludovika.
Caprivi, sedanji nemški kancelar, slovanskega je pokolenja. V „Novi Soči" od 4. aprila t. I. piše gospod S. R. pod naslovom „Kopriva" med drugim to-le: „Kakor je znano, leži vas Kopriva ali Koprivno (ital. Capriva) med Korminom in Mošo, ima svojo faro in županijo ter šteje okoli 850 duš . . . Prva cerkev M. D. v Koprivnem je bila (neki) sezidana še I. 776, ali Madjari so jo 1. 954 razdrli . . . Zanimivo je, da je imelo Koprivno v XIII. stoletju tudi svojo plemiško rodovino. Na listini od 1224. 1. so med pričami podpisani tudi ti-le gospodje: Tolkerus de Dorimberch, Siuridus de Peuma, Meynardus de Co-prewa, Meynardus de Fioiana in Hugo de Dewino. V nekej admontskej listini prošta Eberharda iz 1 1235 omenja se tudi „dominus Meinhardus de Coprivve". (Zahn, Steiermârkisches Urkundenbuch IL pag. 437) . . . Da je sedanji nemški kancelar Caprivi slovanskega pokolenja, to dokazuje že pridevek temu imenu, namreč „von Nesselthal"- Ali novi nemški kancelar najbrže sam nič o tem ne vé, da so njegovi pradedje kedaj bivali na Goriškem. Najverjetnejše je, da je imela ta plemiška rodovina med Slovaki svojo zibelko, ker je zadobila naj-poprej ogersko plemstvo.
Narodno-cerkvena avtonomija avstro-ogerskih Srbov. 24. t. m. se snide narodno-cerkveni sabor, ki ima voliti novega patrijarha. V današnjem „SI. Svetu" je spis, ki kaže, kako so se preselili Srbi na sedanja avstro-ogerska tla ter dobili posebna zajamčena prava. Na ta prava se sklicujejo Srbi vedno in sosebno ob volitvi patrijarha, ki
ga imajo pravico voliti svobodno, ne pa z zaprekami, kakoršne jim dela madjarska vlada. Tako piše „CpooopaH" (Srbobran) v 11. št.: „Odkar je srbski narod prišel sem, mu je dal Leopold razne predpravice, izmed katerih je najznamenitiša ona, s katero je podeljena sloboda v njegovih verozakonskih odnošajih. Zakonski člen XXVII. od 1. 1790/91. dal je Srbom pravo, da morejo samostalno upravljati svojo narodno cerkev, ter da se nikdo ne sme v to vtikati. 1848. 1. je 20. zakonski člen zajamčil to pravo z najvišim cesarskim odlokom od 15. decembra; za tem i 9. člen od 1. 1868-, ko je nastal v našem cesarstvu duvalizem, ter naposled s saborskim ustrojstvom 1. 1875. in deželnim zakonom kraljevine Hrvatske i Slavonije od 1. 1887. potrjeno je popolnoma to pravo, ter je tu srbskemu narodu zajamčeno, da mu bodo roke svobodne, kedar sezove in bo zahteval svoj cerkveni sabor. Zajamčeno je srbskemu narodu, da bo samostalno, brez nikakega pritiska volil saborske poslanike. Tudi prejšnji ministerski predsednik je bil obečal to svobodo; ali dejanja so bila drugačna. „Zadnji srbski patri-jarh ni zavzel patrijarške stolice po volji narodni . . ." Kapela sv. Cirila in Metoda v Lavretanski cerkvi,
znani imenitni cerkvi na Italijanskem, ima se sezidati in ter ima stati 26.0u0 j tal. lir. Misel to je sprožil škof Lavretanski; papež Leon XiII. pa je pozval tega, da naj se obrne do vladike Strossmajerja ter prosi tega, da se postavi na čelo tega bogoljubnega podjetja. Djakovski vladika kaže v svojem v to sestavljenem listu, da ni mesta prikladnišega za to kapelo od basilike lavretanske, kjer se čuva sveta koča, „u kojoj je Bogorodici bilo na-vješteno upucenje Sina Božjega", in katera je na hrvaškem Troatu nad Reko ležala prej, nego je bila po božji previdnosti prenesena v Loreto, mesto po svojem južnem položaju vsem nam pristopno, in kamor idejo pogostoma rcmat Slovani raznih plemen. Vladika je za namen odločil 2000 gld. ter prosi brate svoje v episkopatu, da bi sodelovali pri tako bogoljubnem delu, katero je slavni vrhovni pastir katoliške cerkve blagoslovil, in koje ide na doseženje onega svetega jedinstva v veri, ki je bilo zadača naših slovanskih apostolov. Prevzvišeni djakovski biskup hoče se obrniti i na ostale slovanske škofe naše monarhije, ker iz pisma, poslanega mu po tajniku kard. Rampoli, vidi se, da mu je papež poveril to vzvišeno zadačo pri vseh Slovanih. Goriški knezonadškof je že pozval duhovščino goriške škofije, naj pospešuje ta vzvišeni namen. — Pri tem veselem dogodku se nam nehote vsiljuje misel o tem, kako se ravna v našem cesarstvu glede na češčenje slovanskih apostolov, in kako na Italijanskem pod vodstvom papeževim. Na Italijanskem se napravlja tako rekoč nov romarski kraj na čast sv. Cirilu in Metodu; na „Velehradu" pa, kjer je umrl sv. Metod, razsaja kuga, kedar se napravljajo Slovani tje gori na romarsko pot. Pri nas se sumniči celo od du-hovske strani spodbujanje, da bi se dejanski ravnali po zgledu sv. Cirila in Metoda, za kapelo v Loretu istih slovanskih svetnikov pa se brez pomisleka smejo nabirati darovi pri duhovščini in po duhovščini. No, znani ugovor že slišim, ki ga sami pretvorimo primerno: Du-
obus locis si faciunt idem , non est idem.....tudi
če so ista mesta, isti kraji . . sveti.
Kneginja Zorka Karagjorgjeviča, najstarša hči kneza Nikole, preminila je na Cetinju. Malo dnij po porodu 3. sina se je razvila bolezen, katera jo je stala žizljenje. Sinček jo je preživel le malo dnij. Kneginja Zorka, rojena 1864, bila je vele izobražena in plemenita in znana zaradi
svojih redkih vrlin. Vladarji, slovanski narodi pa posebe dele tugo črnogorsko. Saj je dom črnogorskega kneza simpatičen vsem slovanskim narodom.
Iz Krakova pišejo v petrogradski „Kraj:" K profesorju tukajšnjega vseučilišča, dr. Smolki, prišel je nepoznan gospod s karakterističnim nosom ter se začel ž njim pogajati za ceno, za katero bi mu ta napisal kratke životopise poljskih kraljev. Prof Smolka mu je naznanil pogoje, po katerih se hoče dela lotiti, katere je tujec brez pomisleka sprejel. Na to pa je prosil tujec prof. Smolka, naj bi mu naznačil umetnika, ki bi bil zmožen izdelati portrete po'jskih kraljev. Smolka je pokazal na Matejka ter najavil, da je takošnega umetnika treba dobro plačati.
—	„A koliko bi mogel zahtevati Matejko?" — „Ne vem," odvrnil je prof. Smolka, „pa mislim si, da okolo 3000 gld."
—	„Dobro", zaklical je tujec ter prosil Smolka, naj bi posredoval med njim in Matejkom. — Med tem pa je Matejko najavil, da je 3000 gld. premalo in da on zahteva 10.000. Ko je druzega dne prof. Smolka izpovedal tujcu zahtevo Matejke, izjavil je ta zopet brez pomisleka, da da 10.000 gld., da pa hoče napraviti ž njim pismeni dogovor pri notarju. Vsled tega, ker bo takošno delo z nagradami in slikami veljalo okolo 35.000 gld., soditi je težko, da bi nepoznani tujec bil navaden izdajateljski špekulant, kajti dohodki izdanja bi mu niti polovice stroškov ne pokrili. Zaradi tega pa si mnogi do-mišljuje.o, da ta nepoznani tujec ni bil nihče drugi nego bankir baron Hirsch, ki se jako zanima za gališko Poljsko in za „poljske" žide; vsled česar, hoteč| si pridobiti vpliv na poljsko inteligencijo, hoče ji izdati — kakor trdi „Ceronaja Rusj" — životopise in portrete poljskih kraljev, da bi se tako Poljaki bavili z minulostjo, ,.poljskim" židom pa prepustili ugodno stališče v sedanjosti. Za takošnega prijatelja — pristavlja „C. R." — Poljakov nezavidamo.
Bodočnost Slovanov. „Velehrad" priobčuje kaj duhovite „Kulturni listy ze Slezska", kjer čitamo med drugim naslednje opomnje: „Na zapadu prebivajo visoko izobraženi narodi: Angleži, Francozi in Nemci, na vstoku manj izobraženi Slovani. Izobrazba ali kultura javlja se v značnem razvoju zmožnostij duševnih, v posebni izurjenosti rok, v uglajenosti društvenih načinov, v razvoju obrtnije, v olajšavi trgovine, v preziranju verskih predpisov in nravnih osnov. Slovanski narodi, namreč Rusje Poljaki, Slovaki, Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari in nekoliko tudi Cehi so manj učeni in izurjeni, nego zapadni narodi, imajo manj uglajenosti, so malomarnejši za obrt-nost itd., toda za to pa bolje marajo za verske predpise iri osnove nravnosti. Ker se življenje zapadnikov javlja malone povsod jednako, jemljem za primer le najbližje sosede Nemce. Izobraženi Nemci smatrajo za neumnost: držati cerkveni post, bati se cerkvenih kaznij, staviti križe na razpotju, praznovati ob nedeljah in praznikih, zdržati se telesnega razkošja, kolikor se tega človeku poljubi.
Pri nas imamo 98 postnih dnij. Ker je. pri nas post glavno v zdržanju se mesnib jedi, pa imamo na leto prav za prav le 72 postnih dnij. Pri drugih Slovanih imajo več postnih dnij; Bolgari na primer imajo 152 postnih dnij; in ti posti drže se strože nego pri nas. Ne samo meso, marveč tudi slanina, maslo, jajca in mleko prepoveduje se jesti. Ti posti so nekoliko vzrok, da ti Slovani použivajo večinoma rastlinsko hrano, kakor kruh in drugo pecivo, različno kašo, zelje in sočivje, razno sadje, korun in turšico. Ta hrana je tudi vzrok mirnega,
pokornega, celó bojazljivega značaja slovanskega; takošna rastlinska hrana krepi teló ter dela je zmožno za prenašanje raznih naporov; ona tudi podaljšuje človeško življenje ter provzročuje óno silno razmnoženje Slovanov.
Uživanje mesne hrane pospešuje življenjsko delavnost, za to so ljudje hraneči se z mesom, krepki in ošabni, kakor to vidimo na Madjarih, Nemcih, Francozih, Amerikancih. Obilno zaužitje mesa draži teló, dela je nežno ter vabi človeka k razkošju, skrajšuje človeško življenje in provzročuje slabo razmnoževanje rodú. Vsled tega na vprašanja: kdo je najbolj utrjen za nezgode zimske in spremembo vremena, kdo ima največ otrok? sledi vsekdar le odgovor: Reveži, kateri pojedo najmanj mesá. Iz tega vsega torej razvidimo, da Slovani, dokler se ne udajo razkošnemu življenju, imajo tudi v fizičnem obziru dokaj prednosti pred drugimi izobraženimi národi. Njihova je zaradi tega tudi bodočnost.
Bolgarski prevod svetega pisma. V organu protestantske propagande med Bolgari, v carjigrajski „Žor-nici" (4. št. t. 1) priobčen je zanimiv članek o prevodu sv. pisma na bolgarski jezik. Pisatelj članka je Bolga-lom znani misijonar J. R gs. Po njegovi izpovedi bili so prvič v bolgarskem jezikn izdani štirje evangelisti v Bu-kareštu 1828. 1., prevedeni po Serafimu in Sapunovem. Celotni prevod novega zakona bil je izdan v Smirni 1840. I. na troške britanskega in inostranskega-sveto-pisemskega društva. Prelagatelj novega zakona bil je bolgarski menih Neofil P. Petrov-Ryljskij. To izdanje se je v teku 11/2 leta v 5000 izvodih razprodalo. Od tega časa doživelo je že 5 nat'sov v številu 45.000 izvodov. Vsled tako^nega vspeha sklenila je britanska svetopism-ska družba izdati še stari zakon (testament). Prevod izdelan po Fotinu, bil je pisan v zapadno bolgarskem narečju 1858. 1.; odtlej pa je v pismenosti prevladalo točno narečje, po publicistih: Kostoviču, Slavejku in Longu. —•
- ki. —.
Razprostranjenost Nemcev v Rusiji G. Velicyn je priobčil v „Russkeni Véstniku" temeljito stud jo: „Nemške pridobitve v južnej Rusiji." Velicyn sam obiskal je preko 250 vasij v južnej Rusiji in se takó ž njih razmerami temeljito seznanil. Čujmo nekoliko, kaj on pripoveduje.
V	vseh nemških vaseh bije najhuje v oči najpoprej njihova popolna oddeljenost in odločenost od obkoljujočega jih prebivalstva ruskega. Pri obisku nemške vasi čutite se nakrat v posebnem svetu, ki nima nič skupnega z Rusijo. Najdete tuj národni tip, tuj kroj, tuj jezik. Pri bližem opaževanju je razlika med nemškimi naselniki in obkrožujočim ga prebivalstvom še znatnejša. Nemci ne razumejo in ne govoré ruski, da, očevidno prezirajo vse, kar je ruskega; ,ti tepci, ruske sv . . .", takó govoré o svojih ruskih dninarjih, a kjer je to možno in dovoljeno, vedejo se takó tudi k uradništvu. Velicyn je obiskal mnogo nemških šol, toda malokje so mu vedeli učenci prav imenovati imé carjevo. V neki šoli je celó na nemško vprašanje: „Kako se imenuje naš cesar?" odgovoril mu učenec: „Viljem !•' Nemški naselniki so neprestano v zvezi z Nemčijo, naročajo si množtvo nemških časopisov ter pazno slede za Bismarckovo politiko, čegar nameram to gotovo ni, da so Nemci nastanjeni v sreJi Rusije. Nemški naselniki v južnej Rusiji imajo v svojih rokah veliko množico zemlje, nad 7 milijonov desetin.
V	nakup zemlje imajo sami velik kapital, a pri tem dobivajo še posojilo iz Nemčije; da se pri tem udeležuje tudi nemška vlada, je težko reči vsled tega, ker se té reči ne gode javno.
Nemiri na ruskih vseučiliščih so dali zadnji čas mnogo opraviti zlasti nemško-liberalnim in židovskim novinam. Brezimne proklamacije, katere objavljajov po tujih časnikih, pa jasno dokazujejo, da so tu zopet Zidje vmes, ker je v teh izjavih naravnost povedano, češ, da je barbarski, ker se tudi po šolah omejuje svoboda Zidom. No, ruska vlada ve, kaj dela v tem pogledu, in kar je še le oddaljeni ideal nemškim antisemitom, ki vidijo razne nemške zavode do polovice in še bolj požidjene po učenc;h, kakor po učiteljih, to doseza ruska vlada z raznimi u-krepi dejanski že sedaj. Na učiliščih v Peterburgu, Moskvi in Harkovu so vsled nemirov odpustili 157 dijakov, 11 pa izključili. Lehko sodimo, da med kaznenci ni sploh ali le malo Zidov vmes, kajti ti znajo samo na skrivnem netiti ogenj, in ko zagori, umaknejo se, da se drugi opekajo za nje. Želeti je, da bi ruska vlada se ne dala prestrašiti nikakor po židovskih zunanjih listih: tako bo bolje za ruski narod, in nadejati se je, da tudi dijaki zaslede jako zvijačno nastavljene mreže židovkega živ-Ija, ki dela na vse pretege, da bi Rusija presnovala se v ustavno državo ter odprla pijavkam vrata na široko, kakor se je to zgodilo od ustavne dobe po zapadnih državah. Židovstvo skuša toliko bolj delati na ustavo v Rusiji, ker se pričenja na zapadu že zaresna reakcija proti židovstvu, potem pa, ker se je to namnožilo in bi rado prodrlo v novi svet, po razvijajoči se Rusiji.
Gališki Rusi so se izjavili po svojih zastopnikih na nalašč sklicanem shodu za narodno avtonomijo, to je za razkrojitev Galicije po narodnostih, tako da bi pripadala vstočna Galicija Rusom, njen zapadni del pa Poljakom. Tako bi se osnovali dve upravi za vsak narod posebe. Tako je bila Galicijo po narodnostih razdelila tudi Bachova vlada; odkar pa je sebičnost Poljakov uničila isto razdelitev, začel se je prepir v raztezni deželi, prepir, ki je konečno poguben še bolj Poljakom, nego Rusom, da si morajo začasno trpeti Rusi pod pritiskom politike poljskega plemstva. Kar se tiče dostaje razdelitve Galicije na dve narodnostni samostalni upravi, temu ni oporekati že zaradi razteznosti velike dežele, še manj pa zaradi principa volitve po narodnosti, kateri jedino podeljuje pravo narodno jednakopravnost in uslovja za utr-jenje in razvoj vsakega naroda posebe. Gališki Rusi so najdosledniši v svojih zahtevah glede na izvršbo narodne avtonomije, v tem ko n. pr. Staročehi sedaj slepe sami sebe. Ti so za dejansko razdelitev ter se branijo jedino proti obliki, meneč, da jim ostane češko kraljestvo ne-dotakneno, v tem ko se de facto po novem dogovoru razkroji na češki in nemški del. Razlika je le ta, d.i bo razkrojitev češkega kraljestva nekako polovičarsko delo, a slaba stran tega polovičarjenja zadene češkoslovansko narodnost. V resnici kaj pomaga, poudarjati celoto dežele, ko dejanski je vendar razdeljena na dva kosa! Gališki Rusi pa vedo, da narodi, a ne geografske črte dele dežele; zato zahtevajo razkrojitev po narodnostih, po celotah ali kompaktnih odlomkih narodov.
Akademija nauk v Petrogradu. Nedavno vršilo se je slavnostno zborovanje „akademije nauk" v Petrogradu, pod predsedništvom velikega knezi Konstantina. Tajnik spominjal se je najpoprej v govoru umrlih dru • štvenikov, kakor predsednika akademije gr. D. A. Tolstega, akademikov Bunjakovskega in Bezobrazova, na to je sledilo berilo o trudili akademije fizično-matematične stroke. A. N. Majkov prečital je poročilo oddelka za ruski jezik in književnost. Dalje bile so piisojene nagrade: prirejena po simbirskem dvorjanstvu v spomin cara Aleksandra II.
v znesku 1500 rubljev — P. Semenov za delo: „Osvobo-jenje krestjan (kmetov) ob času vladanja cara Aleksandra II."; nagrada A. A. Tolstega, druga zlata svetinja za 250 rubl. Ponomarevu; tretja nagrada A. M. Sibirjakova v znesku 1500 rubljev bda je prisojena Andrejeviču za tri zgodovinske slike Sibirije. Na to je bilo prečitano pismo kneza Nikolaja črnogorskega, v katerem ta naznanja. da se strinja z izvolitvijo v častnega uda.
Shod arheologov v Moskvi. V Moskvi vršil se je minule dni osmi shod arheologov, kateremu častni predsednik je bil imenovan veliki knez Sergij Ak-ksandrovič. Shod je trajal dva tedna ter je ob jednem tudi proslavljal 25letnico carskega arheologičnega društva v Moskvi. Predsednica priprave oskrbujočega odbora bila je grofinja Auvaroffova, izbrana po arheologičnem društvu v Moskvi.
„Herostratova podjetja». Pod tem naslovom piše levovska „Čer v. Rusi.": Namere pokojnega užgorodskega (ungvarskega) škofa Pankoviča našle so zopet novega pro-pagotorja. Josif Festorij. ruski župnik v Vojeevcah, ljubitelj naših vragov, izrekel se je te dni za latinski, oziroma madjarski pravopis ali alfabet. Napisal je namreč v časopisu „Relet" priobčen članek, kjer pravi med drugim, da je prosveta ogro-ruskega naroda zavisna od zamenjave cirilice z latinskim alfabetom, da bi se tako Rasi zbližali z Madjari in iznebili se slovanske azbuke, katera nam je doslej provzročila že toliko škode".
Slavjansko blagotvoritelno društvo v Petrogradu je v svoji seji. dne 28. januvarija t. 1. sklenilo žrtvovati za izdavanje časopisa „Slavj. lzv.", namesto dosedanjih 3000 celih 5000 rubljev; dalje je naročilo odboru začeti tiskati „Rusko-slovaško-češki slovar", ki ga hoče sestaviti delujoči člen društva A. M. Mičatek; preskrbeti izdajo „Rusko-slovanske hrestomatije" ter storiti potrebne korake k pravočasnemu izdanju „Rusko-slovanskega koledarja" za 1. 1891.
Razpisane nagrads. Moskovska komisija narodnih čtenij (berila) razpisuje nagrado 100 r. na sestavljenje brošure za javno berilo v narodnih čitalnicah na nalogo: „Učenje (je) svet (luč), a neučenje — tema," Naloga ne sme biti razvita v obliki širokega presojevanja, marveč v obliki žive pripovedke, osnovanje, katere naj dokazuje, da je učenje luč, a neučenje tema. Želeti je, da bi pojem „učenje" ne bilo predstavljeno v ozkem, materijalnem zmislu, t j. ne kot sredstvo, služeče k dosegi zasebnega obstanka, marveč kot jedino mogočno orodje, zboljšujoče duhovno stran človeka, ker le pri takošnem razvitju učini se on nad vse zmožen poj miti svoje dolžnosti do Boga, cesarja, domovine in svoje rodbine Brošura ne sme obsegati več nego dve, pa tudi ne manj kot jedno tiskano polo. Zato pa je treba, da se uvrsti v tekst najmanj 10 slik.	_
književnost.
Politični katekizem za Slovence. Spisal f monsignor Andrej Einspieler. Za sedanje razmere prenaredil in pomnožil Filip Haderlap. Na svetlo dal in založil Gregor Einspieler. župnik in deželni poslanec. 1890. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. Str. 102, stoji 20 kr.
, Slovenci, jemljite ta katekizem večkrat v roke, prebirajte ga pridno in učite se iz njega. Tako se boste naučili vladati sami svoje zadeve in pametno uživati dano svobodo in podeljene pravice. Spoznavajte tedaj svoje pravice, pa poslužujte se jih tudi v čast Božjo, v vašo in vaših otrok korist . . Tako nas spodbuja ta knjižica k delovanju v predgovoru, in rodoljubi si pridobe novih zaslug, ako jo kar možno razširjajo med preprostim narodom.
Bibliotheca Slavica Nr. XLII. To je naslov spisu knjigarne in antikvarijata N. Kimelja v Rigi, z dodatkom: Katalog cenih del v zgodovini, književnosti in jeziku vseh slovanskih plemen. Kdor se oglasi z dopisnico, dobi katalog brezplačno
O mexnmecKux% mcpMunax% b 3ai;0H0<iameMcm\>,% (O tehničeskich terminach v zakonodateljstve.) čtenije. Priobčil Bogišič. 1890. Cena 50 kop.
Ilapodtiun oOmaii, o6phju>i, cyeBepia u ripeAPa:icy,^nn KPecn.iiin, CaPiiTOBCKOH ry6. (Narodnija obyčaji, obrjady, sujeverija i predrazsudki krestjan Saratovskoj gub.) So-brany v 1861—1888 gg. Pr občil A. N. Mnieh. St. Petb. 1890. C. 1 r.
Vybran6 pohadky narodni. Ditkain vypravuje Božena Nčmcova. Ilustroval V. Oliva. Nakl. F. Topiče. Praze.
Bulletino di Archeologia e Storia Dalmata, št. 3., izdaje prof. Fr. Balič.
Cjionapb OomapcKazo muna. IIo na.ufmihkamf. ha-po^Hoii cjioBecHocrii ii nP0H3BefleHiHMT> HOBeiimeu nenaTii. (Slovarj bolgarskago jazyka. Po pamjatnikam narodnoj slovesnosti i proizvedenijam novejšej pečati.) Moskva 1885—1889. 8° st. 2022 od 1—VII. zvezka. Pričel je bil to potrebno delo profesor slovanske filologije na Moskovskem vseučilišču, A. L. Djuverica, ki je nalašč zato potoval po Bolgarskem. On je umrl 1886; na to je začela nadaljevati delo njegova žena v društvu P. Lavrova, znamenitega jezikoslovca ruskega, V. Ščepkina in V. Lja-priva in do danes je izšlo že 7 zvezkov, okoli tretjine vsega besednika. Od 3. zvezka naprej se besede zaznamujejo tudi z naglasom in se v obče zvezek za zvezkom izdeluje popolniše.
OcMati Ihan I\/id),.mi,a. (Osman Ivan Gunduliča). S dopunama J. Mažuranica i P. Porkočeviča. Pripravio za štampu Jovan Boškovič. V Zemunu. Izdanije knjižar-nice Jovana Karamata. 1889. To izdanije ima predgovor, potem pa na vsaki strani razlaganje manj znanih besed in oblik. Na koncu je zopet „Rječnik manje poznatih riječi, oblika, značenja in osobim," pa „Bilješke istorijske, zemljopisne i mitologiške." Cena 2 gld. 40 kr. To iz-danje pozdravljajo z veliko radostjo.
IIjz npouiJiaio pyccnott duit.iOMamiu. (Iz prošlago russkoj diplomatiji.) Istoričeskija izsledovanija i polemi-českija statji. Spisal S. S. Tatiščev, St. Petb. 1890. g. Cena 4 rub.
Popravki k 6. št. „Slov. Sveta". Str 85 leva 7. v. zg.: vrenje nam. orenje; 88 str. leva 5. v. zg.: uslovij nam. ustavi j; ondi v 7. v. zg.: na dnevni red; 96. desna 7. v. sp.: postavljajo nam. ustavljajo; 98. str leva 33. vrsta zgorej: rastlina Kopriva nam. gostilna „Kopriva".
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za ljubljanske naročnike in za dijake stane celoletno 3 gld. 60 kr. poluletno 1 gld. 80 ki-, in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 20 kr. — Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo Fran Podgorniku v Gorici,
ulica Barzellini 4.
Tisk „Narodne Tiskarne". —
lidajatelj in lastnik: Fran Podgornik. —
Urednik: Janko Pajk.