180. številka.
Ljubljana, četrtek 9. avgusta.
X, leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, icvcemii ponedeljke in dneve po pracnicih, ter velja po poiti preieman ca avstro-ogerske dežele za celo leto Iti gld., ca pol leta 8 gld M eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na tlom se računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ca
>rejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od. irat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. „ani v Frane Kolmanovej hiši št 3 „gledališka stolba". Opra? ni it vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklsmacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
■on se raenna iu ar. sa mesec, au ar. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštni i dijake velja snitana cena in sicer: Za Ljubljano ca četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poiti preji četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani
Kdo nas reši modernih barbarjev?
Ako človek posluša nemške ustavoverne svobodnjaku, ali čita njih liste, — kako lepo, svobodoumne in človekoljubne ideje razvijajo in razpravljajo, kako te vabijo z snedo-sladko besedo, vdeležiti se njihove zveličalne svobode, kako jih popada sveta jeza, ako vidijo, da se svoboda zatira, kako so vneti za človeške pravice i. t. d! Ko bi jih ne poznali, ko bi ni i ne vedeli, kaj je njim „svododa" in kakošno svobode je nam treba! Pisati znajo lepo in se dobrikati, ali „po njihovih delih jih boste izpoznali." Pomislimo malo, kako delajo z nami, in videli bomo precej, kako strašno se loči njih praksa od teorije. —
Vsa naša prizadevanja, narodnost svojo ohraniti si, in na narodnej podlagi vzpeti se do omike in politične svobode, kakor-žni sti 19. veka dostojni, hočejo nam uničiti. Gospodariti nam hočejo v našej lastnej hiši po vsej sili, — za-se vse svobodščine zahtevajo, mi pa saj plačujemo davke, naj prelivamo kri, kadar se nam ukaže, a zadovoljni naj bomo s tem, kar bode palo od njihove dobro naložene mize. Pa dobro!
Osoda je Slovanu nemila, to vemo, in zato smo pripravni pribojevati si z vztrajno močjo pravice, poštenja in resnice, kar nam gre po prirojenem pravu brez vsa-cega boja, in nič druzega ne zahtevamo od svojih nasprotnikov, kakor poštenje, pravico in nepristranost v političnej borbi. Zares skromne zahteve! Skromne, ali kljubu temu zavrženo, prezirane, teptane! Volitve za deželni zbor po mestih, kakor smo jih uže pojasnili in ka-
Ž i d.
(Sp'sal Ivan Turgonjev; poslovenil V.Eržen.) (Dalje.)
„Gospod, daj tudi meni," reče Sara.
Vrgel sem jej nekaj zlatuikov v naročaj, ona jih hitro pograbi, kakor mačka.
„Ali sedaj te bodem poljubil."
„Oh, nikarte, usmilite se," šepetala je plašno s prosečim glasom.
„Česa se bojiš?"
B0h, bojim se."
„Dovolj je tega!"
„Nikarte, usmilite se."
Strašljivo me pogleda, nagne glavo malo na stran ter dene roko navzkriž. Nijsem je dalje vznemirjal.
„Ako hočeš — evo, tu sem —" reče izza kratkega molka ter poda roko mojim ustnam. Poljubil sem jo nehoteč.
Sara se je zopet nasmejala. Srdil sem se,  ne vedoč, kaj naj storim. — „Kako Bi
kor bodo še bolj pojasnjene pri verifikacijah, so dovoljni dokazi, kako „poštena" je tako imenovana nemška ali nemškutarska „ii.st.avo-verna" stranka.
Ali mislijo naši nasprotniki, da s tem, Če nas pritiskajo, vse popravijo, ako zadušu-jejo glas naroda? Motijo se; pritisek rodi nasprotni pritisek. Le pritiskajte, dokler morete, prišel bo čas, ko bo nasprotni tlak tako velik, da vas bo vrgel s tako energijo zopet v stran, in dolgo zadušeni in zaprti glas se bo razlegal po širnem svetu in gotovo ne vam v slavo.
Žalostno je videti, kako naši nasprotniki z nepoštenimi pomočki svojih privržencev naš ubogi, toliko stoletij zapuščeni slovanski narod neprestano narodno zatirajo, ter ga na vse mogoče načine ovirajo v njegovih poskušajih, vstati iz pogubnega narodnega spanja ter se postaviti mej izobražene narode. Pa to-lažilno je to, da se naš narod kljubu vsem oviram, vsem pritiskom, vsej sili, — bud', dviga, da napreduje, če tudi počasi, — pa gotovo.
Kdor bi iz resultatov poslednjih volitev sodil, da slovenska narodnost propada, motil bi so.
Zaradi par ducetov premalo značajnih mestnih volilcev, ki so se dali preslepiti ali podkupiti in zapeljati, slovenska ideja nij škode trpela; slovenski narod si bo te najnovejše omahljivce zaznamoval — a napredoval bo kljubu njim.
In če primerjamo majheno število in slabo materijalno stanje svojega naroda z mogočno protivno stranko in njenimi sredstvi, z ono
vendar nespameten !u si mislim. Obrnem se k njej.
,,Čuj me Sara, jaz te ljubim/* „Vem."
„Ti veš? In nijsi huda? Ali ljubiš mar tudi ti mene?"
Sara pomajo z glavo.
„Ne tako, odgovori, kakor se spodobi I"
„Pokažite se," mi reče.
Nagnil sem se k njej. Sara mi je položila roke na ramena, začela motriti moje lice, mežikala z očmi ter se smehljala. — Nijsem se mogel vzdržati, poljubim jo hitro v lice. Ona se vzdigne iu z jednim skokom je bila na vhodu šotorovem.
„Kako si divja!"
Ona je molčala ter se nij genila z mesta. „Pojdi k meni."
„Nehčem, gospod. Z Bogom! Drugikrat!'1 Uiršelova kodrasta glava  prikaže se zopet na vhodu. Zašepeče jej dve besedi, ona se pripogne in izgine iz šatora.
Pohitim iz šatora za njo, a nijsem opazi', ni nje ni 1 lir .šel a.
kliko, katera upotrebljuje vse mogoče sile — čuditi se moramo dušnej kreposti in vstraj-nosti slovenskega naroda. Tak narod, katerega ne morejo udušiti — kaj bom dejal udušiti, katerega niti v narodnem napredku zadržavati ne morejo nasilstva mogočnega sovražnika, — mora imeti zdravo srce, čvrsto sredino, nepokvarjeno jedro, Čudovito životno močk
In to srčno zdravje našega naroda nam daje upanje, da bodo izpodletela vsa napenjanja naših nasprotnikov. NemŠkutarija in njeni pomočniki pa si nakladajo neizmerno odgovornost, da zatrejo duševno tako bogato obdarjeni narod. Ako uže sedaj more pokazati vsestranski napredek, ko mora večino svojih moči, potrositi za obrambo svoje narodnosti in odvračanje nepretrganega žaljenja svojih pravic, kaj bi še le storil in s kacimi koraki bi napredoval, ako bi ga tudi protivna klika po svojej dolžnosti podpirala in branila, ali ako bi vsaj neutralna ostala in zaprek in ovir ne stavljala njegovemu razvitku. Sodba, katero bo jej izrekla zgodovina in vsem, kateri z njo vred slovenski narod tlačijo, ostrejša bo, nego je naša; kajti nas, da si ne zabimo, kar se nam je v duševno in materijalno kvar zgodilo od naših neprijateljev, zanima vendar vselej najbolj sedanjost.
Zgodovina pa bo posnela vse njihove sramotne čine ter je v enej sliki potomcem predočila in obsodila, kakor zasluže po svojih ,,k uit uro nosnih" dolih. In če mi svoje nasprotnike imenujemo nemškutarjo, nemčurje, laži-liberalce itd., ta imena nijso častna, ali naših zatiralcev ne karakterizujejo dovolj; jaz bi ljudem, kateri hočejo nadarjenemu narod u, mej
Celo noč nijsem mogel zaspati.
Druzega jutra smo sedeli pri našem stotniku ; kartal sem so, a ne posebno rad. V šotor stopi moj sluga.
„Nekdo vas išče, vaše blagorodje."
„Kdo me išče?"
„Žid."
„Gotovo Iliršel" — si mislim. Točakam, dokler se igra ne konča, potem vstanem ter otidem. V resnici opazim Iliršcla.
,,Ali sto zadovoljni, vaše blagorodje?" me vpraša, smejoč se prijazno.
,,0h, ti!" — (polkovnik se ozre okolo) — mislim, da tukaj nij gospij — v ostalem vse jedno.
„0h, ti dragi moj, mu odgovorim, „ti me še zasmehuješ?"
„A zakaj bi vas zasmehoval?"
„Kaj, ti še vprašaš?"
,,Aj, aj, gospod častnik, kakov ste vendar človek," — reče in me kara Iliršel ali ne preneha smejati se. — „Dekletce je mlado, plaho. — Vi ste jo prestrašili, prav res, prestrašili."
katerim žive, ali katerega sosedje so, zapreti pot do narodne omike in do blagostanja ter ga vniciti kot narod, imenoval moderne barbarje, in če pomislimo, da nikakoršnega prava nemajo v našej hiši z nami gospodariti, kakor jim je drago, so njihova ravnanje z nami moderno barbarstvo.
In kdo nas reši iz tega duševnega in političnega suženjstva? Reči smemo, da smo se dosedaj hrabro branili tujim navalom. Kaj nam pa prihodnjost prinese? Žilavost našega naroda nam vzbuja upanje srečne prihodnjosti, vedno hujše, vedno brezobzirnejše pritiskanje naših sovragov nas pa osvedočuje, da se te srečne prihodnjosti ne moremo tako hitro nadejati, ako ne dobimo pomočnikov in zaveznikov.
Kje nam je pa iskati pomoči in podpore? O tem vprašanji smo bili dosedaj Slovenci ne-složni. Nepošteno, brezobzirno ravnanje naših nemških in nenemških, turkohiskih neprijate-Ijev, in dogodjaji na vzhodu odprli so oči tudi onim, kateri so dremali, pokazali pravi pot tudi onim, kateri so dvomili. Divjaška krutost krvoločnega Turka je bila znana vsem državam. Večna sramota vsem omikanim državam, da so jo trpele do sedaj! Sebičnost, grda sebičnost ima v oblasti svet; da tako velikanske sebičnosti nij, kdaj bi uže bili turški kristijani rešeni nečloveškega robstva! Kulturne, civilizirane, izobražene države iščejo in najdejo puhlih izgovorov in uzrokov, zakaj da se mora gnjila Turčija varovati razpada, in gnjeteni kristijani prepustiti nemilej osodi, neomikana, tiranska, sebična, obrekovana Rusija, je jedina samostalna država, ki je ne-ustrašivši se velikanskih žrtev, prevzela sveto nalogo, konec storiti turškej grozovitosti in priboriti ubogej »raji" človeško življenje. Bili so mej nami, ki so o kulturnej moči in nesebičnosti Rusije dvomili in nanjo malo, celo malo upali, sedaj so se nasprotnega prepričali. Rusija je s svojim požrtvovalnim podvzetjem osramotila vso Evropo, in si pridobila simpatij tudi tam, kjer jih prej nij imela. Sveto vojsko, katero je začela Rusija proti nespraved-Ijivemu so vragu krščanstva, civilizacije in S1 o-vanstva, spremljamo vsi Slovenci z najtop-lejimi željami in molitvami, naj naj pravičnejši Bog zmago podeli junaškemu narodu ruskemu, in naj previdnost božja osvoboditelja Slavja-
„Krasna takova plahost! A zakaj je vzela denar?"
„Kaj ne bi vzela, ako se jej da?"
„Slušaj Hiržel, kadar zopet pride, jej ne bodem nič zalega storil — samo ti ne moli svoje suhe brade zmirorn v moj šotor in naji pusti v miru; ali si čul?"
Hiršelu se zažare oči.
„No, kako? Ali vam je všeč?"
„Da, všeč mi je!"
„Krasota! takove krasotice nij nikoder. Ah mi hočete dati denarja?"
„Tu, na, vzemi! No, poslušaj me: ako se midva kaj dogovoriva, je več vredno, nego denar. Njo mi dovedi, a ti pojdi k vragu. Spremim jo potem tudi sam domov."
„To nij mogoče !" pravi naglo Iliršel. — „Aj, aj, to nij nikakor mogoče. Pohajal bodem okolo vašega šotora, vaše blagorodje; malo se bodem oddaljil — vaše blagorodje — voljan sem vas poslužiti — malo se bodem oddaljil. Ali ste zadovoljni?"
„Dobro torej, — dovedi mi jo gotovo, čuješ-Ii?"
nov, slavnega carja Aleksandra, še dolgo krepkega ohrani. To je naše upanje, trdno, nepremakljivo upanje, da bo za celo Evropo in posebno za Slovanstvo po srečnem izidu rusko-turške vojske nastopila tudi v Avstriji nova, srečna doba. In da sedaj tako gorke simpatije za ruski narod gojimo.
Telegrami.
Bukarešt G. avgusta. Kakor se poroča, imajo Rusi v svojej oblasti dobre pozicije le sedem kilometrov to stran P1 e v n e. Ruski glavnokomandujoči, veliki knez Nikolaj, je šel tja k prvim stražam, da pregleda turške položaje.
Zimnica 5. avgusta. („N. W. T.") Pri vojnem oddelku generala Gurka, ki je v Balkanskih soteskah, sta tudi dva princa carske rodovine, velika vojvoda Nikolaj in Evgen Leuchtenberg. Zavoljo tega se bode od ruske strani vse storilo, da se ta k6r osvobodi. (Ne ; samo zavoljo tega. Ur.)
Carigrad 7. avg. Uradni list proglaša ukaz, naj se vsi carigradski meščani brez razločka vere t meščanske garde snujejo in v orožji izurijo.
Dunaj 7. avg. „Pol. Corr." iz Belgrada poroča, da se zadnji čas srbska vlada zopet bolj za vojsko pripravlja.
Cetinje 5. avgusta. Čuje se da turška tvrdnjava Nikšič s Črnogorci obravnava o predaji Nikšiča. Tudi v bliiini Trebinja so vedni boji mej Turki in Črnogorci.
Vojska.
Dobro je to, da tudi denes nij od nobene strani, ne od turške ne od ruske, z bojišča važnih poročil. To je znamenje, da Rusi čakajo novih vojsk, katere noč in dan iz sredine velike njihove države na pomoč dohajajo, Turki so pa preslabi, da bi mej tem mogli sami ofenzivno prijeti in kaj opraviti. Gotovo je, da je bila napaka ruskih generalov, prijeti z manjšino turške pozicije. Ali dozdanji ne-vspeh, turške defenzivne zmage pri Plevni kažejo jasno, da so sovražniki Slovanstva in Rusije prezgodaj triurofirali, ko so tak krik zagnali, kakor da bi Rusija uže pobita bila.
Iz Rusije maršira zdaj, kakor rečeno, mnogo vojske proti Prutu in skozi Rumunijo. Ko se ta nabere, prijeli bodo Rusi z novega.
„Nij mari krasotica, — gospod častnik, ka-li? vaše blagorodje, to vam je krasotica, kaj ne?"
Hiršel se nagne in mi gleda v oči. „Krasna je." „Dajte mi torej zlatnik."
Dam mu zlatnik, potlej se ločiva. Mine naposled dan in nastane noč. Dolgo sem sedel samoten v svojem šatoru. Zvunaj je bilo temno. V mestu je ura odbila dve. Jel sem uže proklinjati žida — kar vstopi v šator Sara, čisto sama. Skočim in objamem jo — dotaknem se z ustnicami nje lica. Biio je mrzlo kakor led. Jedva sem upoznal nje obrazek. Posadim jo, vržem se pred njo na kolena, primem jo za roko, dotaknem bo nje telesa.
— Ona je molčala, nij se gonila in močno je jokala, glasno in britko. Zaman sem se trudil, da jo umirim. Ona je globoko vzdihovala. Božal sem jo, brisal jej solze; ona se nij temu protivila, nij mi odgovarjala na vprašanja, nego je plakala, plakala glasno. Bil sem ginjen
— vstanem, ter odidem iz šotora.
Turki so prej uže vse postavili, kar so imeli. — Zarad tega je verjetno, da nekaj dni ne bodemo važnih poročil dobivali. Mej tem se je pa varovati zmešanih poročil raznih dopisnikov.
Preko Londona dohaja nezanesljiva vest, da je Osman paša dobil še več konjice ali ka-valerije in da bode izkušal zjediniti se z Kjub-pašein in Mehmet-Alijem, ter Rusom pred RušČukom Škodovati. Izkušal! Ali če bode kaj dosegel? Zdaj je uže deset dnij od Plevne, pa Turki stoje, kjer so stali.
Le ne preveč črnogledstva, kakor se razširja mej prijatelji Rusije in Slavjanstva! Mi bomo še lepih zmag veselili se, to trdno upamo. Pisanje ruskih novin in od ruske strani inspiciranih listov je pod sedanjimi odnošaji izredno zanimivo, in sicer i glede vojaške si-tuvacije i glede politične. Kar do prve, razlega se po celem časništvu krik strmenja, — javljenje, ki ima pod ruskimi časniškimi odnošaji velikansk pomen. Tako pravi „Golos" : Celi ruski narod se čudi in se strmeč vprašuje, kako je to, da so se bitve pod tako neugodnimi odnošaji bile, da so se celi polki uničili in da je bil resultat celega taka izguba?
„Novoje Vremja" graja poveljnike, zakaj se nijso prej podučili o množici sovražnikov, in znači ruske izgube kot gorostasne in nenavadne.
„Vjedomostim" se izgube pri Plevni zde večje, nego vse druge v tej vojski skupaj.
O zadnjih bojih na jugu Balkana, katerih konec je bila turška zmaga, piše se angleškemu „Daily Telegraph" iz Karabunarja, sledeče 31. julija: Reuf-paša in Suleiman-paša sta napadla vzajemno Ruse, ki so stali v Eski-Sagri prav energično. Eski-Sagra je dobro utrjen kraj. Turki so napadali obupno; a šla je nad nje cela toča ruskih krogelj. Še hujSi boj je bil drugi dan, divji boj. Turški pešci in konj i ki so prodrli do šanc, a nikakor nij bilo moč ustaviti streljanja ruskih topov, ki so Turke v krilu in središči podirali. A turške napadanje je bilo brez vspeha; bilo je 800 ranjencev; tudi Mehemed-paša. Drugi dan je Suleiman-paša zopetpridrls 15 bataljoni svojih v Črnejgori uže večkrat naklestenih vojakov. Rusi so se dobro branili, a napad Suleimanov je bil tako nenaden, da je bil ves ruski trud
Iliršel stopi pred me, kakor da bi zrastel iz zemlje.
„Iliršel!" mu rečem, „tu imaš obljubljeni ti denar. Odvedi Saro."
Žid pohiti k njej. Ona preneha plakati in in ga prime za roko.
„Z Bogom, Sara!" jej rečem. „Bog te obvaruj, z Bogom! Morebiti se kdo drugje vidiva!"
Iliršel se mi molče prikloni. Sara se zgane, me prime za roko in jo pritisne k svojim ustnam — obrnil sem se.
Pet do šest dnij sem mislil neprestano na svojo Židovko. Iliršel ne dojde, niti ga je kdo videl v taboru. Spaval sem dovelj slabo; kamor  sem pogledal, povsod sem videl pred soboj nje velike in rosne oči, dolge trepalnice : moje ustnice nijso mogle pozabiti, kako so se , dotaknile onega gladkega, svežega lica. Bil , sem z oddelkom vojske poslan po živež v neko l oddaljeno vas. Kadar so vojaki plenili po hi-, šah, sem obstal na ulici, na konju sedeč. Kar t me nekdo zgrabi za nogo. „Za Boga, Sara!"
zastonj. Boj je bil kratek a odločilen; Rusi so bežali na vse strani, za pustivši pet topov in veliko municije. Število mrtvih in ranjenih je bilo ogromno.
Politični razgled.
V Ljubljani 8 avgusta.
i\»tjski „Czas" pravi: .,Naše poljsko stališče je tisto drugo, nego magjarsko. Mi razločujemo mej Slovanstvom in panslavizmom. Magjari pa vidijo ne le v panslavizmu, temuč v vsacem slovanskem gibanji svojega smrtnega sovražnika in ga hote uničiti. Zato nemarno nobenega uzroka združevati se z Magjari." Torej tudi Poljaki pametni posta jejo, če prav počasi.
Iz Fjvovc se poroča, da se je začelo preiskavanje zoper osnovatelje tabora, pri katerem so nekateri vpili: Živela Poljska, poginila Rusija!
Iz Sfotf%Offf€Mtla bo javlja 7. avgusta: Nemški cesarje deneB zvečer sem prišel, sprejet od pobočnika našega cesarja, Spinettija, v imenu cesarjevem in od načelništev oblastnij. Pelje bo jutri v Is I, od koder se mu naš cesar nasproti vozi.
Z Dunaja se zdaj poroča oficijalno, da tšit/nifi paša nij bil od sultana pozvan, naj bi šel na Dunaj. Vse je le njegova sleparija. Sultan ga ne mara in tudi sicer ima sovražnikov dovolj, kakor vsak intrigant.
FivfMro* ki starec Tbiers hodi zarad volitev okolo po deželi in ga republikanci povsod jako častilno sprejemajo. V gradu Stors je govoril pred GOO ljudmi in rekel: Republikanska Francoska bode triumfirala, zakonitost in volja narodova bosti imeli zadnjo besedo.
stngiriki vladni listi govore, da ko bi Rusi iz Bulgarije umaknili se, mora Evropa (!) varovati Bulgare pred Turki. — Evropa! Ke-daj je kaj storila za kristijane ? Rusija je zdaj Evropa.
Iz Miitliff se poroča, da se emir iz Kabula pripravlja vedno na boj proti Angli-£anom.
Dopisi.
Mm ht. Iliiprtti na Dolenjskem G. avg. [Izv. dop.] Vendar smo enkrat volitev župana končali, kar smo dolgo želeli. Poročal sem vam uže zadnjič, da smo 5. t. m. gospod A. Z aj c a enoglasno izvolili za svojega župana.  Še celo prejšnji župan, razvpiti
Bila je bleda in zelo vznemirjena.
„Gospod častnik, gospod — pomagajte, rešite! — Vojaki nas plenijo. — Gospod častnik 1 —u
Izpozna me in zarudi. Ali ti stanuješ tukaj!"
„Da, tukaj."
„Kde?"
Sara mi pokaže malo staro kočico. Na dvorišči te kočice ubijala se je na vse kriplje umazana Židovka, razpletenih las, da iztrga iz rok mojega dolzega stražnikarja (Wacht-meister) Siljavke, prasca in tri kokoši. Smejoč se, je stražnikar dvignil plen kvišku; kokoši bo zakokotale, prasec je zacvilil. — Druga dva kirazirja sta nalagala na konje seno, slamo in vreče z brašno. Iz kočico so se čule malo-ruske grde psovke in kletvice. Zazovem svoj<* vojake, ter jim zapovem, da naj Žide puste v miru in da jim nič ne vzemo. Vojaki so ubogali ; stražnikar se zažene na svojo kobilo in z menoj oJjezdi na ulico.
„No," pravim Sari, ,,ali si z menoj zadovoljna?"
Pogleda me in se mi nasmeje.
gospod Dolar, volil je narodno, kakor tudi gosp. Škedelj in njegova stranka, katera je pa jako slaba in majhena. Trikratni Btrel možnarjev naznanil nam je, da je slo venski župan izvoljen. Ravno takrat pak se oglasi zvon, ki je zadnjo uro zvonil nečemu mrtvecu in menim tudi nemčurskemu bivšemu Županstvu v našem kraju. Ah, da bi bil pač zadnjo zabrenkal vsem nemčurjeml Čast pak gospodu grofu Barbu, ki je, kakor je bilo po-ročano, uže k prvej volitvi župana nalašč z Dunaja prišel, dasiravno nijsmo mogli takrat nič opraviti. Zdaj pak zopet, ko je gospod Dolar prejšnji naš župan na to deloval, da bi se volitev brez g. grofa Barba izvršila, čakal je ugodnega časa, ter razpisal volitev, ko je ravno gospod grof v Toplice odšel. Toda vrli g. grof prišel je v nedeljo popoludne domov ter šel naravnost k volitvi. Bili bi drugi gra-ščaki enaki borilci za narodnost ljudstva, od kod bi nemčurji v deželni zbor večino dobili ?
Torej so se letos Št. Ruperčanje uže dvakrat dobro obnesli; pri volitvi v deželni zbor in zdaj pri volitvi župana: S tem ste pokazali pošten značaj ter ste svojej fari vso čast ohranili. Kajti kaj tacega še nij bilo slišati od vas. Po navadi je vladal pri vas prej nemčurski duh. Zdaj pak le tako naprej, in ne dajte se nemčurjem slepariti. Možje ste zdaj, torej možje ostanite! Bodite stanovitni v prihodnje! Čemu bi pustili, da bi bila vaša fara gnezdo nemčurske golazni? Proč tedaj, nemčurstvo in slovenska naša narodnost naj velja! Na ta način boste svetu pokazali, da ste veljavni in značajni možje in z veseljem se vas bodo vaši potomci spominjali, tda ste jim pravo pot kazali. Živili narodnjaki! Živel novi župan gosp. Zajec in njegova stranka!
Iz istre 5. avg. [Izv. dop.J Jaz ne vem, kako vi v Ljubljani mislite in čemu se vse nadejate — po izkušnjah poslednjih volitev. No povedati vam hočem, da i s t e r s k i Italijani uže vidijo v duhu italijansko zastavo na Triglavu plapolati. Tako namreč računajo: Srbija in Črnagora ne bosti mirno gledali,) da jima Magjari pred nosom vzemo Bosno in Hercegovino, za kateri sti toliko krvi in novcev žrtvovali. Ko bode, pravijo ti izdajice, avstrijska vojska trčila na Črnogorce, takrat bo skočila tudi Srbija na noge in I tu-
„Kde si bila cel čas?" Ona zamiži. „Jutri pridem." „Zvečer?"
„Ne, gospod, zjutraj."
„Pridi torej gotovo iu me ne varaj."
„Nikakor — ne varam vas."
Gledal sem pohlepno za njo. Po dnevi videla se mi je še bolj krasna. Spominjam se, da me je osobito omamila jantarova boja nje lica in modrast lesk črnih las. — Pripognem se raz konja in jej vroče stisnem majheno ročico.
„Z Bogom, Sara, — pridi torej gotovo I" „Pridem."
Drugi dan vstanem vrlo rano, se oblečem ter grem iz šatora. Jutro je bilo prekrasno : solnce je baš vzhajalo, na vsakej travici zibal se je rosin biser. Vzpnem so na visok nasip in sedem na kraj ograje. Pod mano je odprl žrelo ogromen top. Gledal sem raztreseno na okolo. Kar zagledam kakih sto korakov daleč sključeno osobo v sivem kaftanu. lzpoznam Iliršela.  Dolgo je stal na jednem mestu ne-
lija, Nemčija, Rumunska in Grška ne bodo doma čepele. Vse to je gotovo uže preskrbela Rusija, pravijo naši Italijani, za tak slučaj; ona namreč, pravijo, ne sme nikakor dopustiti, da bi „neprijateljska" jej Avstrija imela čilo in veliko vojsko blizu Bolgarske, takrat, ko bode ona v Carigradu mir sklepala; kajti Avstrija tako blizu, in Anglija v Galipolji bi jej mogla preveč sitnosti delati pri takem dek; in lehko bi se dogodilo, da drugi požanjejo, kjer sedaj Rusija seje. Tako misle ti italijanski gospodje, in jaz družim prepuščam iskati, če je nekaj resnice v tem. Zato pa tudi glave zdaj Italijani strašno visoko nosijo ter našega kmeta pripravljajo na prijazen sprejem — Taljanov. Nekateri, ki so se pod Garibaldijem bojevali proti Avstriji, in takrat pisarili domov v našo Istro svojim sorodnikom, da bodo kmalu le-sem prišli igrat biljard z našimi glavami, sedaj javno prorokujejo: Še dva meseca in Italijanska zastava bode plapolala na vrhu Triglava!! To ister3ki nevedni slovanski kmetje poslušajo in tudi verujejo in kadar se z italijansko gospodo opi jo v gostilnici tudi „evviva Garibaldiju" vičejo, misleč si — nič. Šole so nam italijanske, uradi italijanski, vse na nas reži po italijanski! No vi v Ljubljani boste vprašali, kaj pa narodna stranka dela, da ne podučuje in budi narodne samo-svesti in domoljubja v narodu ? Na to moram, žalibog, odgovoriti, da tu sedaj prav za prav niti narodne stranke nij več, odkar se je, kakor pravijo, po nastojanju odličnega tukajšnjega narodnjaka zjedinila z ono stranko, ki nas talijanči in nemči na vse kripljo ter naše prošnje za narodne šole na prosto prezire. Je tu res, pet, šest mladičev došlih iz Gradca, Zagreba itd., ki so jako narodni — kričavi. Veliko Hrvatov jo tako narodnih, da b i najrajši — vso rusko vojsko s carjem vred potopili v Dunavu! Kolikorkrat sem uže govoril s katero teh „nadejtt hrvatske bodočnosti, sem slišal trditi starčevičevsko oslarijo, da mi Jugoslovani nemamo večjega sovražnika, nego je Rus (!) ter da ako bode kdo rešil jug, da bode — Velikohrvatstvo. (Kje se neki kaže? Morda vjudovstvu, katero bode hrvatstvo kmalu materijalno popolnem sleklo in ponemčilo!) Kaj pravite vi? Jaz  nič kaj
premakljivo, na jedenkrat stopi na stran, bo ozre pozorno in boječe — sede, oprezno stegne vrat in se zopet ozre, ter pazno posluša. Ja-mem pozorno motriti vsako njega gibanje. Seže z roko v nedrije, izvleče kosič papirja in svinčnik, ter začno nekaj pisati ali risati. Zdaj pa zdaj je malo prejenjal v svojem poslu, strepetal kakor zajec, ter se pozorno ogledal po okolici, kakor da bi risal naš tabor. Po večkrat je skril bvoj papir, zablestel z očmi, srkal zrak v se, ter se zopet lotil dola. Naposled sodo žid v travo, izzuje papuče ter va-nje skrije papir; ali prej, nego je mogel vstati, se pomoli izza nasipa, kakih deset korakov od njega kosmata kapa stražnikarja Siljavke, ter se počasi povzdigne z zemlje tudi cela dolga njega zavaljena podoba. Žid je bil s hrbtom obrncn proti njemu. Siljavka približa so hitro in mu položi na rame svojo silno roko. Iliršel so strese. Zatrepeta kakor šiba na vodi in zajavka s slabim, bojazljivim glasom. Siljavka grozno zavpije nad njim in ga zgrabi za vrat.
(Daljo prih.)
mnogo dobrega ne pričakujem od tega plitvega „Zvonorairstva," ki je nekim mladim Hrvatom tako um in pamet pomešalo, da kaj tacega neumnega trdijo. Kar se pa tiče omenjene laške politike, mislim, da bi res za-mogla nam Slovencem skuhati še vročo kašo, če se veže z nemškim „das deutsche Vater-land muss grosser sein." Caveant consules, jaz sem to pisal, da opozorujem kot dober Avstrijec in dober Slavjan.
stvari.
v Ud matu) je sicer
Domače
— (Naš tabor prepovedan, ali resolucijo slovenskega naroda in mnenja Slovencev o orijentalnih zadevah, naše simpatije do bratov Ilusov in do slavjanske stvari, so časniki raznesli po vsem svetu. Mnogi inostrani in vsi glavni slavjan-ski listi so jo odobravaje omenili ali ponatisnili. S tem svet vse jedno ve, kaj mislimo.
— (Svečanost v Ložu), ki bode prihodnjo nedeljo, je, kakor čujemo, uže dovoljena od politične oblasti. Če bode lepo vreme, bode udeležba od vseh krajev obila.
— (Prof. dr. Krek), naš rojak, se je te dni mudil v Ljubljani. Njegovo učeno nem-fiko delo: „Uvod v zgodovino slovanske literature" je uže vse razprodano in pripravlja učeni avtor novo pomnoženo izdajo.
— (Dr. Boh in), kočevarski zdravnik v Novem mestu, hoče se v „Tagblattu" od vtorka zagovarjati, pa se ne more in ne zna. Kar je res, je res. Ne more ovreči, kar smo mu resnice povedali, potem pa reva misli, da bi se opravičil, če druge črniti poskuša. Tako neumno se nihče ne zagovarja, ki je pameten.
— (Na Vrhniki) Be pripravljajo na volitve za občinski zbor. Upamo, da se bodo narodnjaki odločno na noge postavili in sicer baš kljubu izidu zadnjih deželnih volitev zmagali. „Laib. Tagblntt" uže vpije nad nje, kar jq dobro znamenje.
— (V Bled) se napravlja baje 15. t. m. več družeb od tod.
— (Toča) je pobila zadnji četrtek v nekaterih občinah mariborske okolice.
— (Toča) je pobila prošli četertek po Štajerskem Pohorji. Kosi, ki so padali na tla, imeli so v premeru 25 do 30 milimetrov in so po nekaterih krajih bili šest centimetrov visoko nakopičeni. Tiče in kokoši so našli mrtve in živina na prostem je bila do krvi raz-tolčena.
— (Stlačen.) Prošlo nedeljo je šel v Celji nek hlapec po nasipu proti kolodvoru domov, a zgrabi ga mašina in ga vleče soboj, da so ga drugi dan mrtvega in vsega stlačenega našli blizu tamošnje tovarne za kis.
Razne vesti.
* (Svet Pavel časnikar.) Katolišk list poroča, da je baš te dni umrli slavni škof Keteler iz Majnea nekdaj govoril o važnosti časopisov in rekel na konci: „Jaz bi mislil, da ko bi sveti Pavel zdaj živel, uredoval bi časopis."
* (Grofovska telegrafistovka.) Generalni direktor za poštarstvo in telegraf-stvo je imenoval grofico Iledvigo VVimprlen za telegrafistovko. Ona je hči dvornega svetovalca grofa Karla vVimpflena. To je prav tako, kakor z onim grofum, ki je uže leta in leta železniški čuvaj v Krkonoših, kjer premišljuje o resničnosti stavka: sic transit glo-ria mundi — tako-le mine glorija tega sveta I
* (Strela ubila.) V Seesnu pod Har-cem na Nemškem se je zgodil čuden dogodjaj, da je strela udarila v streliščni šotor, ter ubila štiri može; dva mej temi sta bila dvojčka; oba brata sta v življenji vedno skupaj bila; rodila sta se oba v taistej uri, oba sta bila pri taistem mojstru izučena, oba sta služila pri vojakih pri taistej kompaniji, oba sta se borila skupaj na Francoskem, in zdaj sta tudi oba v taistem trenotku iz življenja šla.
* (Zanimiva pravda.) Občinski za-stop v moravskem mestu lulneku je svojemu tajniku naročil, naj pobere zaostale davke. Ta pa je od pobranih denarjev zadnja tri leta za-sleparil 8000 gld. in pomanjkljaj v knjigah s tem pokril, da gaje vpisal mej zaostale davke. Ko se je prišlo njegovim sleparstvom na sled, — se gre pa tajnik vstreliti. Kaj hočejo pa zdaj početi? Davkarija terja davke, češ, naj jih pa zastop razdeli na posamezne meščane; toda občinski zastop s to salomonsko razsodbo nij zadovoljen, meščani pa komaj pričakujejo ali in kako bodo prisiljeni uže plačane davke še enkrat plačati.
* (Samoumor.) Major Beniško pl. Dobro slav se je v Lincu obesil na plot v vrtu. Uzrok samoumora so slabe premoženjske razmere. Bil je rodom Čeh, iz bogate, plemenite rodbine, a zapravil je svoje premoŽenje in za-Btavil svojo penzijo. Pri njem je živela dalj časa neka sorodnica, kije vlekla na leto 1200 gld. obresti. On pa jo je dejal pod kuratelo, češ, da je trapasta. Zdaj je sodnija to kuratelo izpoznala za krivično in ona ženska je šla k drugim sorodnikom. Tako major nij imel kaj jesti in se je z vrvico na oni svet preselil.
* (Osveta zaradi zaničevane ljubezni.) Plemenitaš De Prisco v Napolji na Italijanskem je ljubil neko tamošnjo damo, katera pa nij marala zanj. Po razburjenem prepiru jej reče De Frisco, da se bode maščeval. Nekaj dni pozneje jo krivo ovadi pri sodniku, da izdaja ponarejen denar. Preiskali so hišo in našli v njej ponarejen denar; a policaji protokola nijso hoteli podpisati, češ, da je Prisco sam denar tja uteknil. Sicer se je še eden uradnik od sodišča spominjal, da je on denar pred nekaterimi dnevi videl v Priscovih rokah. K temu pride še zagotavljanje omenjene dame, da je ona nedolžna. De
Prisco, državni uradnik je bil takoj iz službe odpuščen in sod nij i izročen.
* (Igube po vojski.) V tretjej četr-tinki sedanjega stoletja so vojske pobrale veliko ljudij in denarja. Mrtvih ali vsled rad umrlih je bilo v Krimske j vojski 750,000 ljudij; v italijanskej vojski 1. 1850 jih je bilo 45.000, v šlezvik-holštanskej vojski 3000, v drža vlj an skej vojski južne Amerike 280.000, severne Ameiike 520,000; v avstrijansk o-p rusko-italijanskej vojski 1. 18GG je bilo mrličev 45.000, v me-hikanskej ekspediciji 05.000, v zadnjej prusko-francoskej vojski 215.000 vsega skup 1,920.000 ljudij. Veljala je krimska vojska iJ40 milj. funtov sterlingov, italijanska GO, obe amerikanski 940 in 4G0, avstrijauska proti Italiji in Prusiji GG, mehikauska ekspedicija 40, nemško-francoska končno 500, vse skup 2413 milijonov funtov sterlingov, funt po 10 gld.
Dunajska borza 8. avgusta.		
(Izvirno telegrafiČno poročilo.)		
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   62 gld. 65	kr.
Euotni drž. dolg v srebru	.   66   n 75	n '
	.   74 . 83	n
1860 dri. posojilo ....	112   „ -	
Akcijo narodne banka   , .	825   „ -	rt
Kredi,ne akcije ....	166   n 60	
London	122   n 50	n'
C. k. cokini......	9   „ 80	
	5   „ 84	
Srebro     .       ,   .   ,   . ,	107    „ 20	
Državne marke ....	60    „ 20	T9
5000 kilogramov
zgodnjega rožneg« lii-oni|>ii-_j:i Kariy-Rose,-najokusneji in najrodovitneji krumpir je na prodaj po 5 gld. 100 kilogramov pri
(•207—1) v Kranji.
Dobra
prodajalka na drobno
se sprejme za mešano trgovino na Kranjskem pre-' ccj. Ponudbe naj se oddajajo v F. Itliillcrjcvcui
annonceu-bnrean v Ljubljani.
(206—2)
Štev. 10818.
(203-2).
Razglas.
Ker so se konec julija t. 1. mej tukajšnjem delavskim stanom osemkrat prave človeške koze zdravniško opazile, tak se prebivalstvo nujno vabi, Be stavljenja koz obširnejše poprijeti, kakor se je to dosedaj zgodilo, ker se ravno to stavljenje kot edini pripomoček zoper epidemično vnetje te bolezni živo priporočati mora, in ker stavljenje koz, ki se vsako soboto po poludne na mestnem magistratu-brezplačno godi, slehernemu priložnost da, si koze, naj bo uže prvikrat, ali pa v novic staviti dati.
Mestni magistrat v Ljubljani,
1. avgusta 1877.
Tujci.
7. avgusta:
Evropa: Mnly iz Pulja. — Gradišnik iz Borovnice. — dr. Krek iz Gradca. — Buzzi iz Pulja.
Pri Slonu : Preleaoik iz Kamnika. — dr. Eržen iz Litijo. — Piklo iz Trsta. — VeBter iz Cadeža. — Socielo iz Trata. — Podgoršek iz Karlovca. — Zvanut iz Vipave. — Polak iz Dunaja. — Kisel iz Kairo.
Pri Malici: Eianer iz Dunaja. — Basovi iz Trsta. — PavaSevič iz Portore. — Kolin iz Dunaja. — Mittoror iz Gradca. — Weis iz Dunaja. — Keuburgor iz lierlina. — Kaiser ia Dunaja. — Tscherin iz Lvova. — Kebl iz Kočovja. — Fischer iz Dunaja.
Pri Zamorci: Scluvarz iž Gradca. — Kocijančič iz Kranja. — Miholič iz Loko. — Lavrič iz Gradca.
notar v Brežicah (Kanu) na Spodnjem Štajerskem, proda 1£20 veder prav dobrega staroga in novega
lutenberškega vina
domačega pridelka, katero jo za butelijo ali pa za mošanjo in zboljšanje sla-bcjsih vin posebno pripravno, precej in po vredni coni, tudi po 5 veder ali pa vse vkup.   Vprašanja so bodo hitro odgovorila. (208_1)
Na gospodstvu Kraj pri Brežicah
jo na prodaj
1100 veder izvrstnega belega vina
po anižanej ceni, skupno, kakor tudi v partijah od 20 veder naprej. — P. n. kupci, kateri bi žideli vino na mestu pokusiti, naj izvolijo poprej pismeno naznaniti oskrbništvu omenjenega gospodstva, prihod v Brežicah, dan in vlak, da se jih more na železnici s priliko počakati. (196—3)
HENRI NESTLE-jeva
mota za
Izlili \(t   npnvn • 80 etiket0 vsake doze s podpisom iznajditelja
M-a\*iiM.\j ju « v a . „iicmri Nosili"* in pa s podpisom glavnega založnika Beri j-alt** prepisano.
Središčni zalog za Avstro-Ogersko: ■■ Dunaj, mostu« laglergasse ste v. 1. Glavni zalog v Ljubljani pri TilJ. l?Iayrjii, lekarna „k zlatemu jelenu" na Marijnem trgu. (197—3)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne."