^ ^ tuen sobot, nedelj praznikov. . W except Saturdays. "J^, and Holiday._ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravnlArl prostori: M57 South Lawndale Ava. Office of Publication: 1M7 South Lawndale Am Telephone. Rockwell 490« .teak xxxviii Cena liata )• 16.00 Enured m second cUm matter January IS. IBM. at the poat-oMtee at Chlcaco. IUinols. under the Act uf Consreaa of Mirth S. lift. CHICAGO 23. ILL, PETEK. 16. AVGUSTA (AUGUST 16). 1946 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in ject ~~* 1 Subecripiion 16.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 159 :Uon 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 4. 1911. iucija v korist ifjm članom sprejeta j-a Zore in Adamič govorili na konvenciji. Cainkar predstavil delegatom zmagovalce U,dnji članski kampanji. Število diatriktnih predsednikov zvišano. Pozicija glavnega ivnika kot člana gl. odbora odpravljena, •vanje bolezenake podpore oatalo po ata-p. Resolucija glede uatanovitve pokojninska sklada za uradnike in ualužbence jed-poražena. Konvencija bo zborovala v zvečer M MINN.. 15. avg.— poročilo)—Konven-i sprejela predloženo reso-t korist starim članom, bo plačevala asesment in potrebne člane is Izrednih podpor. To ve [a ose. ki so stari 65 in več i io člani jednote 35 in več konvenciji so govorili Et-I Kristan, dr. Slavko Zore in »Adamič. Vsak le govoril Govora Zoreta in Ada-Ikoda objavljena v Prosvetl. i Vincent Cainkar, predaed-PJ, ja predstavil delega-I tmigovalce v sadnjl član-inji. Ti so Uršula Am-Evslaih. Minn.; John Crlvltz, Wis.: Mary Imperial. Pa.; Rose Ra-Pueblo. Colo.; Camllus Cleveland, O.; Mary , Harwick, Pa.; Theresa Hostetter, Pa.. In John ir, Southview, Pa. Pred->b!la zelo ganljiva iia. vancija je poslala kablo-mirovni konferenci v Pali priporočilom, naj sprejme rinike načrte in predlo-reilive vprašanja Trsta Krajine. Kablogram tudi Edvardu Karde-liku Jugoslovan->d»de In načelniku Jugoslo-delegacij« na mirovni d. Konvencija mu Je . in ga xagotovlla. [kdo ameriški Slovenci ln W «• nadalje podpirali Jugo- Ma qlada ustanovitve •k*9« »klada za uradni-' *lutbence j a bila po daljši TI Poražena s 146 proti 95 [^rtek ob 3:40 popoldne Je prekinila sejo. da so pripravili za banket »i*- Sprejet je bil sklep, "•ncija zboruje v petek 10 t0***1 tvoje delo* ta ^H. MINN., U. avg.— ** - Ns da- konvencije Sloven- P°dporne jednote Posveiili največ časa 8,1 Pf«vll. Radikalnih bo. tcda konven- triletnih podpredsednikov pa S15. Načelnik finančnega odseka naj bi prejemal $45 na meeec, člani pa $35. Načelnik porotnega odseka naj bi prejemal $45 na meeec. člani pa $15. Načelnik nadzornega odseka naj bi prejemal $35 na mesec, člani pa $20. Loula Adamič ln Slavko Zore sta prišla ▼ Eveleth Is Washlng-tena. Oba boat a govorila na banketu v četrtek zvečer. Sava Kosanovlč, jugoelovan-ski poslanik v Washingtonu. je pcalal konvenciji posdrav ls Pariza. kjer se vrši mirovna konferenca. Nadaljnja društva so pcalala pozdrave konvenciji. Na konvenciji prevladuje prl-Jateljako razpoloženje, čeprav so se pod površjem pojavili bloki. Domače vesti t Ohiaki ln roriiiTl. Kitajski komunisti okrcali Marshalla Ameriška vojaška pomoč Kaiaekovi vladi Nanking. Kitajska. 15. "avg.— Kitajski komunisti so prvič odprto kritizirali ameriškega generala G. C. Marshalla, posebnega odposlanca predsednika Trumana, odkar je prišel na Kitajsko. Kritiko vsebuje članek, katerega je objavilo glasilo komunistične stranke, katere glavni stan je v Jenanu. Članek med drugim očita Marshallu, da je delno odgovoren za nadaljevanje civilne vojne na Kitajskem. V pogajanjih med komunisti in vlado generalising Čianga Kaišeka je demonstriral svojo priatranost. "Marshall ni še nikdar obsodil kitajske reakcije, ki podpira Kaišeka," pravi članek. "Obsodil tudi ni ameriške vojaške intervencije v prilog Kaišeku. Ameriški pomorščaki sodelujejo s četami centralne vlade v bor-ai proti komunističnim silam." Govorice, da bo Marshall kma-u zapustil Kitajsko in se vrnil domov, se še vzdržujejo. Ameriški general še ni doslej zanikal in ne potrdil teh govoric. Nedavno je izjavil, da je situacija na Kitajskem brezupna in da ni nobenega izgleda za spravo med Kaišekom in komunisti ter končanja civilne vojne. Židje pozvani na revolto Chicago.—Gl. urad SNPJ so dne 13. avg. obiskali Frank, Gertrude in Edward Razoršek in Martin Barlič iz Clairtona, Pa. — Anton Jankovič, zastopnik Prosvete in delegat na konvenciji SNPJ v Evelethu, Minn., pošilja pozdrave vsemu član-štvu, posebno pa vsem starim in novim naročnikom dnevnika Prosvete v Cleveiandu. Dostavlja, da bo po vrnitvi v metropolo nadaljeval s kampanjo za pridobivanje novih naročnikov s podvojeno silo. "Večnemu popotniku" želimo obilo uspeha! i Nov grob v Pennl Renton, Pa.—Dne 7. avg. je umrla Mary Kosmač, stara 70 et in doma iz Oslice nad Škofjo Loko na Gorenjskem. Bila je članica društva 33 ABZ nad 30 et. Zapušča moža, štiri sinove tri hčere in več vnukov ter eno sestro v White Valleyju, Pa., in eno v stari domovini. Dr.*Marlcovlč umrl New York. N. Y.—Dne 11. avg. je v bolnišnici Lexington umrl dr. Božidar Markovič, bivši profesor na belgrajski univerzi in minister v zamejni vlad Dušana Simoviča. Star je bil 72 let. Jugoslovanska vlada Je počastila spomin pokojnega "za njegove zasluge s častnim zastopstvom pri pogrebnih obredih. afs osem i od, t Odbort SNPJ Je •d u Bi" Zd'*vnikabo " 18 upaslll gl. odbo,. i«»bil predlog, da m ^ "varuje as vi "Tinino. Razprava Predlogu, d. se bole UuJ*" Prvi •»P-W konvencija '»•••denjeg, nmane •bolezenska podpore *4pore bi rezultlralc »•Prbpeekov. toda kon ft* ^kle proti temo ■i** ijJT Z* delegate je , «• uradnike a ,,)n»*a ssr ln u redni us as J* ekwlrutlvnih a ||^Podpradsednlhet «0 n. -- ^ Eleanor Roo»evelt V avtni koli zi j i Yonkers, N. Y., 15. avg.-Ele-anor Roosevelt, vdova pokojnega predsednika, je treščila s svojim avtomobilom v dva druga avtomobila na cesti v bližini Sawmill River Parkwayja. Po koliziji je izjavila, da je zadremal a pri krmilnem kolesu. Stirs osebe so bile ranjene v nesreči. a Pošiljat ve iivil Nemcem v Berlinu Berlin, 15. avg. — Polkovnik Frank L. Howley. pomožni vo jaški governer v ameriškem sektorju Berlina, je dovolil pošilja nje iivil iz Amerike nemškim civilistom v tem sektorju. How | lev Je izrazil upanje, da bodo tudi britske. ruske in francoske ivtoritete odpravile restrikrije glede pošiljanja iivil. reakcija j NA pohodu V GR Novi izgredi izbruhnili v Hajfi Jerusalem. Palestina, 15. avg. —Tajna radiopostaja iid bili vs< temelji /« obnovljeni. ;ni ^apornega dela in ' ztasla v viša v ; • ;«ska ste- LT« lebrua,,. m ^ da. n,nh mc-^ih, v ča-' ' ' u,n za to-w J* rr,x'o še vse o ievetlmi |irr4,r'' loki Naj ta doloten za 1. Z? gradi- ^dukt ori Ž.|„i Pred rokom. Stroji v alužbi delovnega človeka Pri obnovi velikega viadukta onkraj Žalne se je pokazalo v prav posebni meri, kako naglo se lahko razvija delo ob majhnem številu požrtvovalnega delavstva, ako je delo prav razdeljeno in če delovnemu človeku služijo raznovrstna tehnična pomagala. Ves čas je bilo stalno zaposlenih povprečno po 65 ljudi, vštevsši pisarniške moči in profesioniste. Ob obsežnem inventarju stavbne družbe je bilo vse delo mehanizirano, da so ga lahko opravljali z najmanjšim številom delovnih moči in tako dosegli isti uspeh, kakor bi ga sicer bili dosegli pri 200 ljudeh v mnogo daljšem roku. Brez velikega žerjava bi bilo delo trajalo nad leto dni. Večina delovnetfh kadra je bila iz okoliških vasi in med težaki so bile tudi ženske, ki so se izkazale prav tako pogumne požrtvovalne kakor moški. Profesionisti — nekaj tesarjev, zidarjev, krivcev železja, strojniki, monterji in pisarniško o-sebje—so bili iz Ljubljane. Dela je vodil kot zastopnik tvrdke tov. Kalin. Da bi se delo pospešilo, so zadnji čas delali tudi ponoči. Tako sta se vrstila šihta od 7 zjutraj do 7 zvečer in potem vso noč do jutra, seveda s potrebnim počitkom opoldne in opolnoči. Delavstvo je prostovoljno pristalo na 10 delovnih ur. Polega tega so pa vsak me sec izvršili po 4 delovne ure v dobrodelne namene. Podjetje pa se je s svoje strani potrudilo za preskrbo, s katero so bili prav vsi zadovoljni. S pomočjo dodatnih kart je podjetje lahko organiziralo skupno kuhinjo, ki se je postavila z res izdatno in okusno hrano. fttednja pri stroških Viadukt pri Žalni je največji betonski viadukt, kar jih je bilo po osvobojenju zgrajenih v Jugoslaviji, . Stroški za sam viadukt so bili izračunani na pet in pol milijona dinarjev. Poleg štednje pri uporabi pomožnegs gradiva je posebno važno, da je bil zgrajen poldrugi mesec pred določenim rokom, s čemer je železniški upravi poslej dnevno prihranjenih 6000 din. kolikor so znašali stroški z ustavljanjem vlakov na obeh straneh viadukta. Ves tovorni promet je šel čez Sevnico, poslej pa bo usmer ien iz LJubljane naravnost na Dolenjsko in obretno. kar Je tudi zelo visok prihranek. Od Ljubljane do Otovca teče zda) obnovljena proga. Vlsdukt pri Otovcu Je višji od viadukta pri Žalni (32 m) In tudi daljši, vendar je manj porušen in Je do ene tretjine že obnovljen Na dalje bo treba obnoviti most ne Kropi (med Črnomljem in Gra dacem) in naposled je most čez Kolpo pri Bubnarcih, ki pa je že na hrvatski strani. In spet bo Slovenija tudi po dolenjski progi zvezana s Hrvatsko in s tem z Jadranom ter z ostalo Jugoslavijo. Poslednje priprave Ker so močni nalivi minulega tedna kdaj pa kdaj zavrli delo, je bilo treba pičlo odmerjeni čas do današnje otvoritve iskoristiti v pospešenem tempu. Poslednji dan pred otvoritvijo: Iz Ljubljane je prispela komisija instituta za preiskavo materiala, ki ga vodi rektor univ. prof. dr. inž. Kral. S svojimi preciznimi instrumenti opravijo preizkušnjo. Most je v redu. Na koncu mostu prdti Višnji gori polagajo na hrastove pragove poslednje tirnice. Že pred tedni, ko je bil viadukt zgrajen do vrha, so ga delavci okrasili z mlaji. Most je usposobljen za promet, vendar pa bo treba opraviti še nekatera dela. Veliki žerjav je že odstranil z lokov orjaške lesene polkrožne ramenate, ki jih je bila izdelala ljubljanska tvrdka Ravnikar, nekaj pa so jih izdelali ob gradnji sami. Zdaj jih bodo uporabili na drugih me stih. Nosilna konstrukcija se po enem mesecu lahko razopaži. Tudi to delo bo opravljeno z velikim žerjavom. Ta orjak, simbol sodobne velike/gradnje, je ori nas v službi že od leta 1937. Ni bil docela nov, ko je prispel v LJubljano. Pomagal pa je že pri velikih delih, tako pri gradnji hotela Slon v Ljubljani in palače "Slavije" ter pri tovarni v Jaršah. Če bi se vsa domovina obnavljala s takimi žerjavi in stroji, bi bila kmalu obnovljena tudi pri največjih delih,—nam zagotavlja inž. Zajec, ko med tru-ščem strojec strmimo ob vznožju viadukta v mogočne stebre in loke. Pri vsej nagli izgradnji naj ne pozabimo enega: 'Ves čas se ni primerila niti ena omem-bne vredna nesreča. To naj bi bilo poroštvo srečnega in uspešnega prometa, ki bo poslej leto in dan tekel čez novi viadukt pri Žalni. PROSVETA ameriška in ruska mflsvbkua i na kitajskem Napisal Owen Lfcttimore Na Kitajskem imamo pričakovati dobo, ki ne bo lepa niti prijetna. Celo ako uspe generalu Marshallu in nišemu novemu ambasadorju Lelghton Stuartu, d* sprožita nova pogajanja med kitajsko centralno vlado in komunisti, Je verjetno, da se bodo nadaljevali boji precejšnjega obsega. Za kaj pravzaprav gre, je enostavna zadeva, katero bo vsakdo z lahkoto razumel. V pogledu politične in vojaške pripadnosti je na Kitajskem troje različnih možnosti v različnih krajih~pr-vič so kraji, v katerih domini-ra neoporečno centralna vlada generplissima Čiang Kajšeka, drugič so predeli, v katerih do-mlnirbjo ravno tako neoporečno komunistične sile, in tretjih so kraji, v katerih sta navzoči obe stranki. Ti zadnji kraji so najnevarnejši—ko da so polni dinamita. V pogajanjih, katera je glede teh neopredeljenih predelov dežele sprožil general Marshall med komunisti in centralno vlado, so se razvijale povsod slično in kažejo troje razvojnih stopenj. Najprej je prišel v vseh slučajih poziv komunistom ali njim naklonjenim domačim oblastem, naj se umaknejo iz do-tičnega ozemlja. V drugi razvojni stopnjj pogajanj pristanejo komunisti na to, da se umaknejo, a stavijo zahteve, da morajo v tem slučaju .ostati liven ozemlja tudi čete centralne vlade, tako da bo prepuščeno domačemu prebivalstvu, da izrav-svoje težkoče ln si postavi Razvoj zadrug V varaždlnakem okrožju Je preko 450 sadrug. Lep razvoj kaže zadružništvo v varaždin skem okrožju, kjer deluje sedaj že 450 zadrug, po veČini kmetijskih. Glede na nagel razvoj za družništva so bili v tem okrožju v zadnjem času prirejeni štirje zadružni tečaji, ki so trajali 5 do 6 tednov in jih je v celoti obiskovalo 185 slušateljev. V kratkem bodo prirejeni novi zadružni tečaji. Zedrušnlštvo v Črni gori. Tu di v Črni gori se zadružništvo naglo razvija. V Topolici pri Baru so organizirali zadružni tečaj, ki ga obiskuje 65 udeležencev. Zaradi popolenjše izobrazbe zadružnih kadrov bodo pričeli izdajati na Cetinju zadružni mesečnik pod naslovom "Zadrugar". Prva številka bo izšla letos v juliju. — -........ " ■ ■ ::;:trr.!^|Oia9ovi iž H 1 naselbin (Nadaljevanja a t. *rant.) 000. Upamo, d* bomo naš cilj dosegli prihodnji mesec. Apeliram na naše rojake v okolici Sudburyja, naj se nfcto- "Pred log za tijo je sestavljen imel ostati nespremenjen za vse Večne je nfcglasil jugoslovanski delbgat na pariški konferenci. MIn Vendar mdra biti vsakomur jasno, da to neodvisno ozemlje ne bi moglo živeti za vedno samo zase v nekem vakuumu, ter da bi s časom mo-1£"ollcl n*J 1»e ralo iskati zaslombe nekje v po- n* dnevnlk Prosveto. Lah-vesanosti s svojim naravnim o- na nrimerno upravno organizacijo. Tretja stopnja pa je ta. da cen trnlna vlada zavrže te komuni stične predloge, pripravi svoje sile in udari. V pretežni večini slučajev so Čete centralne vlade odgovorne za ponovne izbruhe sovražnosti Iz teh dejstev sledi, da je na vzočnost ameriških sil na tem področju pomoč, katero Amerl ka obilno daje vladnim četam, nevarno početje, katerega posle dice je težko oceniti—posebno ako pomislimo nn ozadje medsebojnega nezaupania. ki vlada med Zedinjenimi državami in Sovjetsko unijo. Navzlic temu, da je položaj tem pogledu že skrajno napet, postaja vendar vsak dan hujši. Danes si je že težko predočltl, kako nai se ameriške §Ue umaknejo iz Kine. Zs razumevanje položaja je potrebno, da si objaanimo, za kaj gre, kdo je pravzaprav interveniral, v koliki meri in zakaj. V kolikor se tiče ruskega poseganja v kitajske razmere, Je treba reči, da le nelteto doka zov iz ameriških virov, da Rusi niso pomagali komunistom do kler je trajala vojna, temveč da so pošlliali izdatno nnmoč Iz ključno le Člnn« Kaišeku. Oh zaključku volne proti Ja-nonski na Rusi precej fzdnt-nn nomsi/nH komunistom na in dijokten npčln. Rusi niso pre- važali komunističnih čet', toda geografični položaj je bil tak, da so bili komunisti bližje, tako da jim je uspelo, polastiti tee precejšnjih zalog japonskega oroi ja. Toda Rusi niso nikdar pomagali komunistom tako naravnost in v toliki meri. kot smo Amerikanci podpirali KajšekoVo vlado. , Jasno je, da je šla Amerika daleč l^reko cilja, da le pomaga Kini, ter da smo se zapletli v dalekosezno akcijo intervencije v kitajske notranje razmere. Za časa Stilwellove krize smo zagovarjali stališče, da morajo biti vsi Kitajci, ki se bore proti Japoncem, deležni ameriške somoČi. toda pozneje smo vzeli za svoje stališče, katero Je zagovarjal kuomintang, to je, da smejo kuomlntanške sile napadati s pomočjo ameriškega vojnega materiala tudi one Kitaj-, ce, ki so se borili proti Japoncem, Čim jih amatrajo nepokor-nim desničarski generali. Prevažali smo kuomlntanške čete na področja, do katerih se ne bl bile mogle nikdar prebiti brez naše pomoči. Vzdrževali smo zVeee za prevoz premoga v Šanghaj iz severne Kine, katero bi bili brez naših marinov na straži z lahkoto zasedli kitAjsk! partizani. - Mnogo je takih slučajev, katere bi mogli navesti. Toda naša trmasta intervencija v Kini nam ustvarfa nebroj nasprotnikov in naša "zaloga dobre volje", kot Je imenoval Wendell Willkie prijateljstvo drugih narodov, naglo kopni. zadjem." Dr. Moša Pijade je male rasti, posebno kadar je v družbi svojih kolegov Stanoje Simiča in Aleša Beblerja. Njegov ataše za Časopisje likovnik Vlado Dedier pa je vis6k nad šest Čev-ljen in tehta 260 funtov—gora človeka, ki je bil eden najbolj veščih Titovih partizanov. In vendar govori Moša Pijade avtoritativno Pijade je dejal, da je ena izmed razmeroma nevažnih točk na dnevnem redu konference velikanskega pomena za njego vo deželo. Gre za vprašanje, kam naj pride ln komu naj pri t pade Tržič, katdrega bl francoska obmejna linija pustila Italiji. "To je Izhod Slovenije na morje. Kraj leži v centru po krajine, katere prebivalstvo je popolnoma slovensko — Italijani imajo večino edinole v mestu samem. Ta okraj je Širok le 6 km, a francoska linija poteka skozi to ozko ozemlje ln tako odreže Slovenijo popolnoma od dostopa do morja, in to le za las." Dr. Pijade pravi, da je celo, Italijanska večina v mestu naklonjena Jugoslovanom. Dejal je tudi, da bo Jugoslivlja pro testirala proti Ifcgubl Kanalske doline, ki je bila Vedno strate- ko ga naročite pri meni, sli 1» pošljite naročnino na upravo Prosvete. Rojaki v Torontu in bilžinl ga lahko naročijo pri meni, alt pa mi pišite dopisnico in vas bom osebno obiskal. Moj naslov je: 901 Besle St., Sud bury, Canada. Končno želim obilo ufpeha konvenciji SKPJ na EveletHu. Frank Zaje. IT'S "PLAY BALL!" IN JAPAN Dr. Moša Pijade o trsta PARIZ.—ONA—Dr. Moša Pijade, prvi podpredsednik jugo slovanskega predsedništva, je Izjavil v teku Intervjuva z Overseas News Agency o tržaškem problemu, da bo rešitev neodvisnega ozemlja pod upravo mednarodne komfvijt, Uprejem ljiva za Jugoslavijo le v alučsju, da bo zajamčena prebivalstvu popolna samovlada, tudi v tem slučaju pa bo ta reftltav valjala le kot začasna ln prehodna. glška Invazljska pot Italljinov v Jugoslavijo, oziroma Slovenijo. Dalje Je naglasll, de prerefe francoska linija Gorico na 'tak način, da oatane večina ifietta Italijanom, dočim sta pokdpell Iče In ftelesnlškii postajk v jugoslovanskem ozemlju. Pritožil se je tudi proti temu, da so bili nastanjeni v goriškem okraju vp-iaki poljske armade generala Andersa, Listnic* ure&nUtvk Kar poštni idsi prepoveduje vtrsako oglašanje kakršnega Ml »rečkanja v listih, proalmo vaa dopisnike. Id oglašalo prlrMk* tvojih društev alt drutfh orgs-iltael). ali pa kake drugo akdjh m sblranje #ana»|e. hal v fVoJlh »ročllih ne omenjajo sretk ali tretlMJt. kakor tudi na barlnlk tli tombulaklh sabav, ako Je vatlih določana vrtopnlhfc. Poštna ijptavt nhim od na«, fti %m vse tako ogtlftanjt i« tlita. Pro-ilino. drtltt le teat.. H£l?i - HELP! - HfcL*! Mm Netded at Ofcc* fto Fatta? Wbrfc Year round lemployment Iti a stable tood lhdufltry TOP WAGES and GOOIVCHANCE FOR ADVANCEMENT Excellent employee benefit programs Good Labor relation« Apply at any of the follqwitiR offieWi: CORN PRODUCTS REFINING CO. BOrd AND AltCHKN - AROO, ILLINOIS U.S.E.S. •17 • 125 Exchange Ave. ' Chicago. Illinois Ui S. S# 1321 i Ashland Avenue • Chicago, tlllhola aMawaaai Musei POTREBUJEMO MOŠKE iN ŽENSKE ZA STALNO DELO TAKOJ Viiska PliŽa . T« Ima le priliko dobiti stalno dele « visoko plate. John Suture Corporstlon^, * svetovno na)v#**e fdilnvalntca sdravnMke "■ur^ieal anture" . . . priprave . . . pdNwWfcl nadaljnlh delavnih moči » aftaltte dele Začetna plača aa ft#nakq sdaj Je lic na uro ta 11.00 na uro M moške delav,. a priliko aa povtfafcje. ko aa tola molno.t poveta. Sovi niourno atio m pisci poitnf|# NIZKO CKKO OOHICI PftMlIIZtlC "KOT LUNCtt" LAHKO. ZANIMIVO DELO AIK CONDITION TOVARNA VSE NA ENBM NADSTROPJU Veem ki ae Imofni ... ln sploh ni potHfca p Platonih tasoinoett . ,. M laMtt pNdeH'Hio Salo sa vaa vaše ftlVtjM*. Vtttfta teašth dehsvdSv jO a nami le mhsjt let, mnogi od kitk it Ufa Šolali m nikjer drugje. PLAČANE POČITNICE PLAČANI ZAČASNI ODDlNl V *e*f pri) as iti fodllat eoM lahko llim dobra govka Jedila M Manilo od rdSna cono. Dobite sake ve I sodelavci. Prt nas damo lea Ml M ahkavo. godbo . . . peril le ln aaVorovaato ln ae-bolniško podpotro ao ifi-Prt Johnaon Se** preskrbimo oni ^ .— »- .-i na HrotioT on vase arrow. ČISTO LAHKO PRIDETE 00 TUKAJ Nabojema M M Ml Well tttb Stroot. Slrd S. poulična kara vat prtpOlfe So Lav^rgne Avenue lb OM laib Jo lo kratek pohod do f over ne. Cicero' Nmndo •Tih*! hodim sapadno dva bloka PRIDITE TAKO/ ZDAJ vaa mete tudi Streets in potem DIREKTNO DO 8001 WEST 67th St. URAD JE ODPRT OD PONDELKA SKOZI DO PETKA OD IS DO Ml JOHNSON SUTURE CORPORATION SMI We»t 67tk St. • Cbicifp MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nedelje ven je) "Na moji častni besedi! Brata po krvi, a sa-. mo pred Bogom! Pred ljudmi pa se skrivava, ker se sramujeva!" "In oče tvoj se je pisal vedno za Malca?" vpraša Welser, in na obrazu se mu napno črte. "Ha! ha! Danes se izvrstno zabavam, nebeško!" "Ti se šališ, Viktor!" izpregovori Filip. Čudna groza mu je pretresala ude in zavest se ga je lastila, da bo iz ust tega pijanca čul nekaj groznega, morda najgroznejšega, kar ga je še pričakovalo v samotnem življenju! "Govori, govori, dragi Malec naš!" sili baron Krušič, ki se je tudi zelo zanimal za stvar. "Sproti in povej nam vse!" "Reč je hitro povedana!" odgovori Malec. Bil je očividno tako pijan, da ni vedel, kaj blebeta. Nekdaj je živela tam na Višavi mlada ženica in je imela počasnega, nerodnega moža, ki ga ni ljubila. Kaj takega se pripeti časih!" "Res, res! Kaj takega se rado pripeti!" dostavi gro/ Welser goreče. "Toda povej, kako je bilo potem, ljubi, preljubi mi prijatelj Malec!" "Moj oče—saj ga sedaj pozngte starega kro-. kar j a—pa je bil v mladosti pravi hudič, pravi Satan in kakor strela za ženskami, ha! ha! In sin ni mnogo boljši sedaj, ali ne, Krušič?" "Res je, in za ženskanlii si kakor strela!" "Recimo, kakor vodena strela, ki še slamnate strehe ne užge, če trešči vanjo, ha! ha!" 'Ti si dovtipen, Welser, a sedaj pusti, da Malec nadaljuje! Stvar je taka, da se o njej med prijatelji govoriti daV' • "No, vidita!" prične na to Malec, "oče moj je izgubil pred časom lase in sedaj se ve, zakaj! Oni na Višavi mu je prišel na sled. In kaj mislite, kaj je storil? Tepec je potegnil v svet, tu na Višavi pa pusti zeleni travnik, da ga je ata moj kosil, prijetno in polagoma!" "Kaj vraga!" ječi Krušič in oči se mu napno na drobnem obrazcu, da mu stopijo izpod nizkega čela. "In potlej?" "Potem, nekaj let potem pa se je oglasil na Višavi sinek, dasi Je bil domači graščak že davno odrinil v svet. Saj umejete to zastavico?" "Umejem! Vse mi Je jasno!" kriči Welser. "In ko se je oče moj ženil in ko se je peljal s svojo ženo iz cerkve, ga je Čakala tik pota gospa z Višave in pred nJim se je ustrelila v srce, da Je obležala mrtveca mestu! Saj umejete, kaj in kako?" / "Vse mi Je jasno kakor modro nebo!" odgovori Krušič. "In tisti sinek je v nail družbi danes, ha! ha!" •Taka je in čaat ml je predstavljati vama— gospoda Filipa Tekstorja!" Pozornost vse družbe se Je obrnila tedaj na tega nesrečnega človeka. Na stol je bil sedel med Malčevlm govorjenjem In kakor v smrtni grozi Je obračal skaljene poglede proti onemu, ki Je s tako umazano prozo moril njegovega srca vzore ter mu tako rekoč iz živega telesa trgal mučeno to srce. Zadnja kaplja krvi mu je izginila z upadlega lica, da je bil bledejši od mrliča. Debele kaplje so mu stopile po čelu, po vsem obrazu. "Viktor," je zdihnil, "ali imaš toliko pameti in zavesti, da pomniš, kaj si izbruhal ravno iz sebe? Reci, da si lagal, da vae to ni res! Moj Bog, saj ne more biti res, ne sme biti res! Pomisli vendar, kako ste me trli, kako ste me preganjali in kako sem meral zavoljo vas ne<-srečno živeti do sedaj! Ne spominjam se dneva, da bi bil srečen! Pomislite, gospodje, vse to in imejte usmiljenje z menoj! Ves ta čas mi je pred temno dušo sijalo solnce spomina nanjo, ki mi je bila mati. In sedaj mi hočeš sveto podobo v mojem srcu razdrobiti in oskruniti najskrivnejše svetišče v duši moji! Reci, da si lagal, Viktor, in vse ti hočem odpustiti, kar si mi kdaj storil žalega, kar ste mi storili žalega vel! Reci, da si lagal, za vse svetnike! Reci, da si lagal! Zdrami se, vendar, sicer mi je zblazneti. Na mizo nasloni težko glavo in globoko zdi-huje. Malcu pa $e je free topilo v radosti. "To mi je prijeten pogled! Le trpi, spaka, ki sama ne veš, kako si prišla na svet!" "Ti ne govoriš resnice, Viktor!" "Ha! ha! Kdo pravi? Včeraj se mi je izpovedala sestra Met«, nesrečna nevesta naša! Kazal sem ji dobro srce in počasi sem izvlekel iz nje! Uboga, bleda golobica! Veruj mi torej, da je bila mati tvoja—ničvredna, izprijena ženska!" Filip vzdigne glavo. Z mrtvim pogledom opazuje onega, kakor Bi pričakoval, da bo še enkrat ponovil grozne besede. "Res! res!" ponavlja Malec, "tako je: izprijena, slaba ženska!" « Na to Filip naglo vstane, popade polno kupo na mizi ter buškne tekočino Malcu v obraz, da je hipno Vse curelo po njem. "Na, kukavica!" izpregovori, "da boš laže pogoltnil laži, s katerimi hočeš onečediti gomilo materi moji!" Malec si obriše obraz in votlo zaječi. Potem pa plane v kot, kjer je slonelo orožje. Ali prehiti ga mali grof Welser. "Kaj hočeš pri orožju! Branil je čast svoje matere in ti moraš vedeti, kaj ti je-storiti sedaj!" "Naj orožje ragaodi!" se peni Viktor. "Dobro, naj razsodi!" odgovori Filip ponosno. "Stvar Je torej v najlepšem redu!" dostavi Welser, "vse drugo prepustite meni! Lepšega konca si niti misliti ne morem!" Dvajseto poglavje Jn ko ura nam odbije, !rns zemlja nas pokrije; Kdo bo le po nas povprašal? Kdo ae s nami bo ponašal? Simon Jenko. Welser Je res vse uredil. Ker ni bilo glede sekundantov mnogo izbire, se Je delil s Kruši-čem v ta posel. Potem pa se je odpeljal v Luko v ec, kjer bi poiskal vojaškega zdravnika, ki naj bi bil za vse slučaje navzočen pri dvoboju. (Dftlje prihodnjič.) learn safety in crowded boats i_ bf laahlar thr«« placed across Um fsawsle* SS people m»f fes rmal ssmplemeaf ef sli te a Seat. (American Bed Creee Fbete) nanja doživetja, priroda in druž- mojstrski je v tem pogledu pre-ba — vse se odraža v njegovih!vod "Zimskega večera".) Celo pesmih. 2e Belinski je zapisal,' Puškinove asonance in aliteraci-da je Puškin prvi ruski realist.'je so v prevodu ohranjene. Toda Če je bil v svojih prvih delih še j poleg formalnih težav zahteva pod vplivom ruske klasicistične poezije 18. stoletja, tedaj je zapustil v svojih kasnejših delih čudovito realistične podobe resničnega živjjenja (n. pr. potovanje Tatjane in njene matere v Moskvo' v "Evgeniju Ognje-ginu"). Toda še dragocenejše je "Ančarja" so pristno in preprosto izražanje "Ljubil sem osebnih doživetij v Puškinovih liričnih peemhi. In prav zato so nam njegove pesmi blizu tudi sedaj, po več kot sto letih. Kajti Puškin ima tisto čudovito preprostost in pristnost, ki je bistvena lastnost velike in globoke u-metnosti. Zdaj, ko so tudi tisti narodi bivšega carskega imperjia, ki so bili za Puškinovega življenja na nizki kulturni stopnji po prizadevanjih sovjetske države dobili svojo lastno književnost in ko so njegove pesmi prevedene v več kakor 60 jezikov Sovjetske zveze, so se uresničile preroške besede, ki jih je zapisal v "Spomeniku": "Po vtej Rusiji glas raziiri »e o meni, in slednji jezik v njej me cenil bo in bral . . ." Ob slovenskem Puškinu l^etos se je slovenska prevodna literatura obogatila z izborom iz lirike enega največjih svetov-nih pesnikov — Aleksandra Ser-gejevlča Puškina. Prevod celotne zbirke je oskrbel Mile Klopčič. prevode štirih pesmi pa je pri-Mpeval Oton Župančič. S to zbirko, ki je izšla v visoki nakladi pri Slovenskem knjižnem zavodu, je Slovencem dana možnost, »poznati čudovito lepoto Puškinove poezije. Bilo je silno poti ebno seznaniti širše slovensko občinstvo z enim največjih svetovnih • pesnikov in največjim (lešnikom bratskega ruskega naroda Kajti čeprav je od Puškinove smrti minilo več kot sto let, vendar niso njegove peemi Izgubile ničesar od svoje umetniške vrednosti in svojega pomena fte več šele v zadnjih letih so odkrili pravi pomen Puškina, ne Muno kot pesniks, temveč tudi kot borca za svobodo In človečnost Ta Puškinov pomen Je *pornalo napredno rusko občinstvo že re časa njegovega življenja In velikanako ogorčenje, ki ga je /budile njegova smrt. nI mogoče pripisati le občudovanju njegovega umetniškega dela. temveč tudi pomenu PuAkina kot tvobodnljobnega mislece. Puškinove lirične pesmi so ne- ke vrste pesniški dnevnik, kjer reagira pesnjk ne le na oaebna doživetja, temveč tudi na pojave ruskega življenja sploh. Že kot majhen deček je začel Puškin )isati pesmi sprva v francoščini, ti je bila občevalnt jezik ruake visoke družbe. Ko pa je z dvanajstimi leti (1811.) prišel v car-skoselski lice j, je začel piaati ruske pesmi. Pesmi petnajstletnega Puškina so Imele že tako visoko umetniško vrednost, da ao ih prinašale najboljše ruske revije. V mladosti je Puškin pisal le verze: prozo zasledimo pri njem šele kasneje. Vers je bil zanj pri rodno sredstvo izražanj«, V verzih Je pisal poleg peemi tudi večje pesnitve (Rualan 1 Ljudmila. Bahčtaarajskij fontan). skoraj vse drame in celo roman Evgenij Onjegin", kar je men da edini primer v vsej ruski lite raturi. Največ peemi Je napisal Puškin nekako do trideaetega leta. ko se Je posvetil pred prozi, toda majhne lirične peemi so ga apremljale prav do smrti Ii peami lahko rasladujemo Puškinov pesniški in dulevnl r arvoj, lahko ope/ujemo, kako ao težile rta mere spremenile vedri značaj mladega pesnika v zagrenjenega In mračnega Kajti Je bilo težko mislečemu človeku ohraniti duševno vedrino v mo-rečem vadušju tedanje Rusije. Mlado rusko meščanstvo Je po rmagi nad Napoleonom prtčako- bilo razočarano. V Rusiji je za vladal še večji teror in revolucionarno gibanje ruskega meščanstva je bilo krvavo zadušene v decembrskem uporu 1. 1829. Puškin sam ni bil član krožkov dekabristov, bil pa ijm je zelo blizu In z marsikaterimi izmed njih so ga spajale prijateljeke veti. Pesnik, ki je živel Ukret v pregnanstvu na posestvu Mi-hajlovsko, se je pogumno zavzemal za nesrečne prijatelje In najbrž ga je le njegova velika aleva rešila hujše uaode L. 1826 ge Je car spet poklical v prestol nlco, toda ta milost je bila le na-vtdegna. kajti tu je bil pesnik Še manj svoboden, de bolj se je njegov položaj poslabšal, ko je poročil s znano lepotico Natalijo Gončarovo. Odslej je moral llveti življenje dvorskih krogov ki ga Je ubijalo in poniževalo Nemir, prazno dvorsko življenje dolgovi in poniževanje ao mu Mgrenili njegova zadnja leta, eovraštvo visoke družbe pe ge je pognelo v dvoboj s D Antheeom. posinovljencem holandskege po-jfgjllra. in v prezgodnjo smrt Puškinov c pesmi ao čudovito rasnolike ne samo po svoji zunanji obliki, temveč tudi po vsebini. Najintimnejša čustva lju besni in prijateljatve ae družijo v njegovi liriki t resmišljanjem o najglobljih vprašanjih življenje In emrti tor a ogorčenim protestom proti suženjstvu in htnevftčini tedanje ruske druž- vele svoboščin, toda kmalu je bene stvarnosti. Notranja in tu- Lahko rečemo še več: Puškina ceni in pozna vse človeštvo. Slovenski prevodi lirike so precej maloštevilni, še bolj redki so pa res dobri prevodi in zato je ta zbirka tem bolj pomeki-bna. Nekaj prevodov Puškinovih pesmi je izšlo v Aškerc-Ve-selovl antologiji ruske lirike (Gregorčič, Aškerc, Vesel, Mencinger). Puškinovo liriko je prevajal tudi Hribar. So pa ti prevodi večinoma prav slabi. Lepota Puškinovih peami se pri teh nebogljenih prevodih popolnoma izgubi, čeprav prevajalci večkrat prevajajo cele verze kar dobesedno z ruskimi besedami vred. Resnični pesniški prevodi so bili le Župančičevi in Klopčičevl, ki so izšli v "Ljubljanskem zvonu" in v prvi zbirki ob stoletnici pes-ninkove smrti, a v zelo omenjeni nakladi. Pričujoča zbirka, ki obeega vse gradivo jubilejne Izdaje in še 11 novih prevodov, je tako s svojo visoko naklado prvi res pomemben prispevek za spoznavanj !e Puškinove lirike pri Slovencih. Prevejati Puškina je pogumno delo, ki zahteva velike kulture in obvladanja pesniške forme. Kajti ravno pri pesnikih, ki se tako strogo drže forme kakor Puškin, kjer je sleherni verz kakor izklesan, je vsaka netočnost velika pregreha. Skoraj bi človek lahko trdil, da zahteva Puškin od evojega prevajalca veliko poštenoeti. ker izključuje sleherno slepomišenje, ki se ga prevajalec ^krat posluži pri formalno in israzno manj jasnih in strogih peenikih. Formalno eo Puškinove pesmi silno dovršene in raznovrstne: tej je uporabljal skoraj vse pesniške oblike. Njegovo izražanje Je zelo preprosto, skoraj bi človek dejal proeaično. in vendar reenično pesniško Ni nobene besedne navlake, besed zavoljo besed. Puškinove peami nas prevzamejo t svojo čudovito pristnostjo in globino, obenem nas pa prepričajo, ker ao tako preproste in rsxun\ljive In prav ta "klaaična" preprostost je veliko m jstrstvo, ki ogromno zahteva od prevajalca Klopčič se Je strogo držal Pu-škinovega ritma in rim. tako da ao njegovi prevodi ohranili mu-tlko Puškinovih versov. (Zlasti veliko mojstrstva iskanje adekvatnega izraza v takih pesmih, ki vsebujejo izpovedi pesnikovega svetovnega nazora (Vas, Stance, Prijateljem) in take izredno težke pesmi kakor "Ančar", ki je 'res mojstrsko prevedena. Poleg najboljši prevodi vas," "Odmev", "Dar brezplodni", "Verzi napisa ni med nespečnostjo", kjer so Puškinovi stihi čudovito preliti v slovenščino. Pomembno je, da se ni pri prevodih dovršena oblika uveljavila na škodo jasnega in razumljivega jezika. Slovenske besede so preproste, ne iskane, kar je posebna umetnost, ki jo zna pravilno oceniti le tisti, ki se sam, ukvarja s prevodi in ve, kako lahko zapelje prevajal ca možnost "vpeljati" novo ali nenavadno besedo. Štirje Župančičevi dovršeni prevodi nas spominjajo njegovega čudovitega prevoda "Pravljice o carju Saltanu". Zlasti lep je prevod pesmi "Trenutek pomnim dragoceni..." Poleg številnih Župančičevih mojstrskih prevodov dram in večjih pesnitev so pričujoče štiri pesmi pomemben prispevek k slovenski prevodni literaturi. Vera Brnčič. prikazuje razvoj in sedanje stanje zadrug. Nabavno prodajna zadruga v Dolnji Lendavi se je ustanovila 5. maja 1945. Do konca leta je pridobila 371 članov. V začetku leto 1946, ko je bil izvoljen novi upravni odbor, je članstvo začelo naglo naraščati. Konec maja ima že 1042 članov. Se večji porast je dosežen pri blagovnem prometu. Do konca leta 1945 je bilo 861,075 din prometa, medtem ko je v mesecu maju že samo v enem mesecu dosegel 2,-6330,123 din. Veliko-polanska zadruga je v primeri s tem mnogo šibkejša, vendar tudi ona kaže lepe uspehe in napredek. Rasni mali oglasi __Razni mali ogl FURNITURE^ finishers experienced steady work good pay !!?z_8jucia. a 1 FACTORY HELP Light Work—Good pay & overtime ALONZI FURNITURE CO # 1832 Hubbard waitress1 good working conditions Uniforms and MeaU Fi GOOD Tips mickelberr1 2300 W. 95th JBeverly Zadružna razstava v Doljnji Lendavi Zadnji teden jf bila v Dolnji Lendavi v prostorih bivšega hotela "Krona" zadružna razstava, ki nam prikazuje delovanje in uspehe naših zadrug v kratkem povojnem času. V lendavskem okraju obstojata samo dve nabavno prodajni zadrugi: ena s centralo v Dolnji Lendavi, druga pa v Veliki Polani. Zato pa ae ti dve lahko tembolj ponašata s svojimi uspehi. Pri vhodu v poslopje razstave stojita ob vsaki strani vrat po en kosilni stroj. To je za marsikaterega kmeta nekaj novega, ker so taki stroji bili do sedaj v Prekmurju zelo redki. V veliki razstavni dvorani pa najdeš pisane vzorce«blaga in najrazličnejše predmete, potrebne v gospodarstvu in gospodinjstvu, da marsikdo vse to začudeno in strme opazuje. Kako hitro si je naša industrija opomogla, da lahko zalaga trgovine s tolikim blagom. In vse to je zadružno, naše. S tem blagom ne bodo delali Špekulenti mastnih dobičkov. Poleg tega je o-paziti tudi tabelo, ki v številkah Slovene Records IS-lnek reeerda Te COD. pl"* »eeUsr B-001 Ringelspil, polka Vesela vdova, polka OtaheeA B-002 fcidana Marela,- polka Zeleni hribi, valček Toni Omerso C-411 Priljubij*ma polka Po polj ava ee »prehajala, val. k user's Orrhestrs C-11SS Beer Barrel polka Helen« polka — Krnil.a polka Hula's Musette Orchestra V MOW Po Jeaora blis Triflev* Ok. oh ura ie bije V StetS Jurij Benko vsemi Leako Pobi? eem etar iele II let V-SSST Pa kaj to mor« biti ______ Mene pa glav* boli Mlinar, narod. V.I ao prikaiall Mirko JeWin, tenor lS-ln. V peerteee 11.21 < Oil. ples WaU poroka, Del I. ___»eta poroka. Del *. V TSSei Kadra imajo vrni JoAeti rod •strinja, Ckristsaia* party Adrte* m H»jer Trto Wrko fee free reUlogne of all new RLOVKNK RECORDINGS PALANDECH'S &M t. Clark Street, Chkage 5, III WOODWORKERS Machine hands for planer, rip-saw and turning Also laborers 637-647 W. OAK ST. GIRLS & WOMEN For assembling and soldering Good Pay - 44 hours Experienced or we train MASTER METAL CRAFTERS 12 S. Jefferson Street - Franklin 1481 MAID to stay - Own room Assist with 6 month baby Light housework $25.00 per week Phone: ARDMORE 3353 BEGINNER - STENOGRAPHER 37 Hour Week - 10 Girl Office Good Starting Pay - Contact Mr. Bird. Calumet SSS0. NEW YORK BLOWER CO. 3155 Shield« Ave. Tool & d makers AND RADIO TECHNIC1 Mechanical and Electros Experience desired REAL OPPORTUNIT ALLADIN RAD] IND. 501 W. 35th Street JANITRESSES Top scale wages MADISON TERMINAL BUILDING See Mr. Jensen 9 South Clinton Street BENCH WORKERS & STUFFERS Experienced - Good Pay Time and V4 over 40 hours CRAWFORD SAUSAGE CO. __2310 S. Pulaski Rd. OPERATE SMALL DRILL PRESS AND MILLING MACHINES No experience necessary - 50 hours week . 55 hours pay - Production bonus - Paid insurance and vacation. MILLED SCREW PRODUCT8 _2016 W. Lake St. FIVE WOMEN OR GIRLS Light assembly and soldering Experience not necessary.' Small clean factory. 75c per hour to start. WILLIAMS MFG. CO. __ 1S1 W. Huron St GIRL OR WOMAN to assist with children. Light housework. No windows or laundry, Own room, bath & radio in new home. Only girl interested in steady job need apply. $35.00 and bonus. MIDWAY 1640 GIRLS -WOMB Bindery Work Experienced or Inexperienced Light, Clean Fact Work Pleasant Working Conditio 310 W. POLK 12th FLOOR ALI GLEDATE ZA D 01 PLAČO IN BTABILNOSl Telefon kompanija ima takih prilik - hišnice (JANITRESSES) Takoj od sačetka plača 72 vA uro. po treh mesecih 77 ^c al In po šestih mesecih po Iti uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V V DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. d| ure ponoči. Oglasite se pri nUNOISBEU telephone! COMPANY v uposlovalnem uradu ss m v pritličju 1 309 W. WASHINGTON naroČite si dnevnik prosvet Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na list Prosveie prišteje eden. dva, tri. štiri ali pet članov is ene družine k eni ne« nlnL List Pro«veta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane M M •no letne naročnino. Ker pa ilanl še plačajo pri esesmentu SIJS tednik, se jim Se prišteje k naročnini. Torej sedej ni vsroka. re da Je list predrag sa člane SNPJ. List Prosveis je vata laiimas getovo Je v vsaki drušini nekdo, ki bi red čital Hat vsak dan. Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti a SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam ivoj i tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skup naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nameniti upravni