Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 183
Recenzije
dru‘bena sfera za~ela institucionalizirati in profesionalizirati v nevladnih organizacijah. V Sloveniji
je bil velik del aktivnosti, povezanih s feministi~nim gibanjem, nekako delegiran v sfero uradne
politike (Urad za ‘ensko politiko), hkrati pa je zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev velik del
alternativnih, nevladnih aktivnosti oslabel. Tako se je, kot pravi V. Jalu{i~, »v Sloveniji zgodil
paradoks, da je od enega najmo~nej{ih feministi~nih gibanj v Vzhodni Evropi, ostalo le malo
institucionaliziranih aktivnosti.«
Knjiga je zanimiv, pa tudi pou~en dokument ter ovrednotenje specifi~nega zgodovinskega
~asa v nastajajo~i dr‘avi Sloveniji. V ~asu, ko se zdi, da je uradna politi~na scena bodisi povsem
zadu{ila ali si prisvojila ideje novih dru‘benih gibanj, lahko po eni strani slu‘i kot spodbuda
o‘ivitvi starih (kolikor so {e relevantna za novo dru‘beno situacijo) ali kreiranju novih
civilnodru‘benih gibanj. Ob nara{~anju nestrpnosti do razli~nih dru‘benih skupin ter nemo~i in/
ali nepripravljenosti politike, da bi jih umirjala, je videti, da bi jih Slovenija {e kako potrebovala.
Po drugi strani pa je Feministi~na gimnazija lahko tudi »u~benik«, kako prepoznati pasti in se
izogniti  napakam, ki so jih gibanja v svojem za~etn(i{k)em, »mladostnem entuziazmu« storila.
Zdi se, da je po izku{njah in spodrsljajih gibanj s konca prej{njega stoletja ter novej{ih poskusih
omejevanja pravic ‘ensk (izbrisanih, muslimanov, gejev in lezbijk ipd.) ~as za feministi~no (in {e
kak{no) univerzo, zrelej{o, bolj izku{eno, mo~nej{o.
Mojca Su{nik
Roman Kuhar: Medijske podobe homoseksualnosti –
Analiza slovenskih tiskanih medijev od 1970 do 2000/Media
representations of homosexuality – An analysis of the print media in
Slovenia, 1970-2000. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne
dru‘bene in politi~ne {tudije, zbirka Mediawatch, 2003
105/112 strani (ISBN 961-6455-10-9), 2.990 SIT
prevod Olga Vukovi}
Spolna usmerjenost, ki je sredi{~e medijskih reprezentacij v pri~ujo~i knjigi, je zapletena
zadeva. Lahko je celo (ni pa nujno) spremenljiva skozi ‘ivljenjska obdobja. Kvantitativno ve~inska
spolna usmerjenost (heteroseksualna) je problemati~na izklju~no zato, ker je tako samoumevna,
dru‘beno sprejemljiva in ker dru‘ba ne dopu{~a drugih/druga~nih spolnih usmerjenosti. Ravno
zaradi samoumevne heteroseksualnosti se druga~no spolno usmerjenost ozna~uje kot nenavadno,
nemoralno, “nenormalno”, “nenaravno”, ker ne vodi k nadaljevanju vrste in se jo na vse mo‘ne
na~ine prou~uje, i{~e se vzroke za nastanek, spra{uje se o njeni nalezljivosti, vrojenosti,
podedovanosti ipd. ^eprav ob tem nih~e ne pomisli, da je bila ve~ina gejev in lezbijk vzgajana s
strani heteroseksualnih star{ev in da so bili (najbr‘) vsi vzgajani kot heteroseksualci. In ~e se
istospolno usmerjeni ljudje niso nalezli heterospolne usmerjenosti, zakaj bi se to zgodilo pri njih
ali njihovih (potencialnih) potomcih? Tako Celia Kitzinger in Sue Wilkinson v tekstu Theorizing
Heterosexuality  izpostavita, da heteroseksualnost ni bila predmet teoretiziranja niti znotraj
feminizma niti znotraj psihologije. Pravita, da so feministi~ne teorije prevzele pojmovanje
heteroseksualnosti kot dane – razvijajo~e analize z ‘ensko (in mo{ko) heteroseksualnostjo kot
dognane, vendar nikoli eksplicitno naslovljene. Psihologija pa naj bi podobno prevzela razumevanje
heteroseksualnosti, lezbi{tvo (in mo{ko homoseksualnost) kot “alternativen ‘ivljenjski slog” v

184 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45
Recenzije
najbolj{em, kot “patolo{ko perverznost” pa v najslab{em primeru (Kitzinger & Wilkinson 1993).
Obi~ajno je heteroseksualnost razumljena kot tisto, kar ni homoseksualno. Vendar omenjeni
avtorici opozarjata, da vendarle ne gre “za nasprotna konca istega kontinuuma”. Prvi paradoks
se pojavi ‘e, kot trdijo nekateri, da je spolna usmerjenost osebna odlo~itev. Namre~ osebna
odlo~itev se postavi pod vpra{aj ‘e po ugotovitvi, da je izbrani ‘ivljenjski stil istospolno usmerjene
osebe odvisen tudi od drugih ljudi (od dru‘be, v kateri ‘ivi). V kolikor bi {lo samo za osebno
odlo~itev, dvomim, da bi se istospolno usmerjeni odlo~ili za prikraj{anje in odvzem pravic.
Pridru‘ujem se mnenju avtoric Brown in Bunch (1985), ki govorita o lezbi{tvu kot politi~ni
odlo~itvi in ne samo seksualni preferenci – “Politi~na zato, ker so odnosi med mo{kimi in ‘enskami
v bistvu politi~ni – mo~ sedanjega sveta, v katerem vladajo mo{ki, je zasnovana na
heteroseksualnosti. Lezbijka te odnose aktivno odklanja, odlo~i se za ‘enske in tako kljubuje
obstoje~emu politi~nemu sistemu.” Prav tako lahko govorimo o gejevstvu kot politi~ni odlo~itvi
– kot zavra~anju obstoje~ih dru‘benih odnosov.
Sredi{~e knjige Romana Kuharja je tako namenjeno homoseksualnosti v javnem prostoru –
gre za rezultate analize tiskanih medijev v obdobju od 1970 do 2000 v Sloveniji. Analiza predstavlja
predelan empiri~ni del magistrskega dela avtorja, v katerem lahko najdete tudi dalj{o teoretsko
argumentacijo zapisanega. Kuhar na za~etku sistemati~no opredeli metodo – tako imenovano
kriti~no diskurzivno analizo. Pri tem opozori na pomemben element analize, da “ni enotnega in
pravilnega odgovora na vpra{anje, kaj ta podoba pomeni? ali kaj ta oglas sporo~a?” (str. 17).
Vzorec, zajet v analizo, predstavlja 644 besedil. Kriterij za izbiro besedila v vzorec je bila tema
besedil – torej homoseksualnost v politi~nih, socialnih, kulturnih in drugih razse`nostih. Avtor
razdeli gradivo po temah v slede~e kategorije (po abecedi): afere; aids; Evropa, svet; kriminal;
kultura; politika; registrirano partnerstvo; scena; stil `ivljenja; zdravljenje in vzroki; zgodovina;
znane osebnosti in drugo (str. 41-44).
Po podatkih iz knjige je prvi ~asopisni ~lanek, ki se dotika homoseksualnosti v Sloveniji,
iz{el ‘e leta 1921 v reviji Njiva. Tako se za~ne avtorjeva analiza, ki postane intenzivnej{a ob
pove~anem izidu dostopnega gradiva, torej v sedemdesetih, osemdesetih in {e posebno v
devetdesetih letih. Medijske reprezentacije homoseksualnosti avtor razdeli v pet osnovnih kategorij:
stereotipizacija, medikalizacija, seksualizacija, skrivnost in normalizacija. Vsaka kategorija je
natan~no razdelana skozi posamezna poglavja – na tem mestu bom izpostavila zgolj nekaj temeljnih
ugotovitev.
Pomembna zna~ilnost stereotipizacije je lo~evanje (praksa izklju~evanja) na normalno in
sprejemljivo na eni strani ter nenormalno in nesprejemljivo na drugi. V kontekstu pri~ujo~e analize
je pomembna ugotovitev, da “podlaga ve~ine stereotipov v medijskih podobah homoseksualnosti
zgodovinsko temelji na razumevanju dru`benih implikacij mo{kega in `enskega spola kot nujno
biolo{kih” (str. 45-53). Medikalizacija je “proces iskanja medicinskih re{itev za deviantno vedenje
v dru`bi“ (str. 54), ki je sestavljeno iz razli~nih elementov. Prav tako kot v za~etkih pisanja o
homoseksualnosti ostaja medikalizacija pomembna kategorija medijske reprezentacije – razlika
je le v tem, da je “medicinski in psihiatri~ni diskurz v za~etku rabil za konstrukcijo homoseksualca
kot (neozdravljivega) du{evnega bolnika, v devetdesetih letih dvajsetega stoletja pa so mediji
prek izjav zdravnikov in psihiatrov, ravno nasprotno, utrjevali stali{~e, da homoseksualnost ni
bolezen” (str. 55). Nenazadnje je tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) homoseksualnost
~rtala s seznama du{evnih bolezni {ele konec leta 1991. Tako so izklju~no medikalizirane in
seksualizirane medijske podobe, ki jih je bilo mo~ brati v sedemdesetih, prestavljene tudi v kontekst
kulture in politike. Kljub temu pa v prvi polovici osemdesetih avtor {e vedno najde povsem
eksplicitno seksualizacijo v medijskih reprezentacijah homoseksualnosti. V poznih osemdesetih
in devetdesetih letih pa se eksplicitna seksualizacija umakne v bolj implicitne oblike (z izjemo
fotografskega materiala, ki se pojavlja ob posameznih prispevkih).
Najve~ja mera mistifikacije homoseksualnosti kot skrivnosti se, tako avtor, dogaja z medijskim
molkom. V analiziranih besedilih pa se homoseksualnost kot skrivnost pojavlja tudi v obliki

Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 185
Recenzije
anonimnih sogovornikov, v spremenjenih imenih sogovornikov, v medijski reprodukciji klozeta,
z naslovi, slikami itn. (str. 77). Normalizacija prekriva prej{nje podobe homoseksualca kot
kriminalca, du{evnega bolnika in podobno. Tako je homoseksualec konec devetdesetih v medijskih
reprezentacijah “povsem obi~ajni ~lovek, ki svojo homoseksualnost lahko ‚ivi ravno tako polno,
kot drugi ‚ivijo svojo heteroseksualnost” (str. 84). Po avtorjevih besedah je homoseksualnost v
devetdesetih stopila v mainstream na ra~un depolitizirane lezbi~ne in gejevske identitete. Pa
vendar moramo biti previdni in se vpra{ati, ~e se ta medijska podoba (ob rezultatih javno-mnenjskih
raziskav) ne ka‚e v stilu znanega pregovora ni vse zlato, kar se sveti oziroma videz vara?
Spolna usmerjenost ni nepomembna osebnostna lastnost. ^etudi ji posameznik ali posameznica
ne pripisujeta velikega pomena, ji le-tega pripi{e dru‚ba kot skupinska entiteta. V Sloveniji je
bilo na tem podro~ju izvedenih premalo raziskav, da bi lahko zaklju~ili z nekimi splo{no veljavnimi
sklepi. Pa vendar podatki Slovenskega javnega mnenja ka‚ejo, da za ve~ kot polovico Slovenk in
Slovencev homoseksualnost predstavlja nekaj povsem nesprejemljivega. Kljub {tevilnim
homofobnim ~lankom lahko prav ob upo{tevanju splo{ne slike mnenj prebivalcev zaklju~imo, da
so mediji kljub vsemu o homoseksualnosti poro~ali z dolo~eno mero naklonjenosti. Postavlja pa
se vpra{anje, ali je to dovolj? Ali ni spolna usmerjenost temeljna ~lovekova pravica? Ali ni enakost
ne glede na spol, vero, spolno usmerjenost itd. zapisana tudi v Ustavi Republike Slovenije? Kako
je potem lahko sploh vpra{anje naklonjenosti relevantno? Ne samo naklonjenost, temve~ tudi
spo{tovanje in enakost bi moralo biti nevpra{ljivo/samoumevno.
Medijske podobe homoseksualnosti – analiza slovenskih tiskanih medijev od 1970 do 2000 je
pomembna {tudija k premisleku o dru‚beni pomembnosti spolne usmerjenosti, predvsem pa o
ponovnem premisleku o vlogi medijev. Knjiga je tudi pomemben doprinos o razmi{ljanju
novinarjev in novinark, ki pi{ejo o tematikah in dogodkih, ki zadevajo spolno usmerjenost. Gre
za vzoren primer promocije znanosti, kjer avtor teoretske, strokovne (sociolo{ke) analize predstavi
na razumljiv in jasen na~in. Kljub temu pa ostajajo {tevilni elementi, ki so potrebni nadaljnjih
analiz.
Literatura:
Celia Kitzinger, Sue Wilkinson: Theorizing Heterosexuality. V: Celia Kitzinger, Sue Wilkinson
(ed.): Heterosexuality, A Feminism and Psychology Reader. London: Sage Publications, 1993.
Ria Mae Brown, Charlotte Bunch: Kaj bi morala vedeti vsaka lezbijka. V: O ‘enski in ‘enskem
gibanju. Ljubljana: Krt, 1985.
Bo{tjan [aver
Diane Ackerman: O naravi ~utnega. Ljubljana:
Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, zbirka Sophia, 2002
334 strani (ISBN 961-6294-40-7), 4.000 SIT
prevod Du{anka Zabukovec
V lu~i sodobnih kognitivnih znanosti postajajo interdisciplinarna raz~lenjevanja o naravi
~utnega ponovno aktualni predmet dru‘boslovja. Slovenski prevod dela The Natural History of
Senses (1990) ameri{ke pesnice, esejistke in znanstvenice Diane Ackerman predstavlja izredno
berljiv tekst, ki koketira tako s spro{~eno strokovno metafori~nostjo kot z znanstveno gostoto
podatkov. Tak{en na~in pisanja in podatek, da je avtorica dela stalna sodelavka znamenite