ISSN 0351-6407 9 770351"640019 Prosinec mili, bogu se usmili. Murska Sobota, 14. januar 1999, leto LI, št. 2, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT INTERVJU, str. 10 Abstraktna slika še ni bila naslikana AMNA POTOČNIK Občinska siromaštva Voljeni predstavniki ljudstva, naši ljubi parlamentarci, očitno včasih ne vedo, kaj delajo. Tako so krepko presegli vladni predlog o ustanovitvi novih občin in npr. v Prekmurju in Prlekiji našli dovolj »izjemnih okoliščin« za ustanovitev osmerice najmlajših. Hkrati pa so sprejeli novelo zakona o financiranju novih občin. S tem so manjše občine obsodili na životarjenje. Po novem občina za uresničevanje svojih ustavnih in zakonskih nalog ne bo dobila iz državne malhe toliko, kot potrebuje, temveč največ enkrat toliko, kot znašajo njeni lastni prihodki. Slednje pomeni, da bodo občine, ki poberejo manj davkov ali uvajajo nizke takse, vlekle kratko. Če nič nimaš, tudi nič ne moreš pričakovati. Nekatere od novih občin se bodo utapljale tudi v starih dolgovih. Vprašanje je npr., kdo bo poravnal dolgove za gradnjo ceste pri Gradu. Da je imeti i občino eno, skrbeti za šolo, vrtec itd., pa drugo, so ugotovili tudi na Hodošu. Tam naj bi si župan od Šalovec že sposodil milijon tolarjev. Zaenkrat, kljub neusklajeni metodologiji na ravni države, kar se tiče izračunavanja potreb in lastnih prihodkov posamezne občine, kaže dobro samo petim od 26 občin. Dokaj ironično, dvoumno in prilagojeno predvolilni pretekli jeseni je spoštovanje »volje ljudstva«, izkazane v referendumskih zahtevah po ustanovitvi novih občin. Tudi zato, ker novela zakona občinam ponuja združevanje, ob katerem bi iz državnega budžeta kapnilo v združeni občinski budžet več denarja. VraanObancija AKTUALNO DOMA LDS, SLS in DeSuS so se ta teden sestale na koalicijskem sestanku Kako revne bodo občine? str. 3 Vse poti vodijo v OLJE, SONČNIČNO, GEA Slovenska Bistrica 11.199,00 SIT TOALETNI PAPIR CARLINA, 10 rol, Paloma..179,90 SIT HLADILNIK GORENJE, 135 I...............32.199,00 SIT v POTROŠNIKU! PONUDBA MESECA do 31. JANUARJA CENE NIŽJE OD PROIZVAJALČEVIH 3 v POTROŠNIKU! SEZONSKO ZNIŽANJE do 25. JANUARJA V prodajalnah s tekstilom ' ženska, moška, otroška konfekcija, ostanki metrskega blaga ZNIŽANJE ZA 30 % IM v POTROŠNIKU! M TUDI v JANUARJU BI NAJNIŽJE CENE V POMURJU Diskontne prodajalne v ulici Štefana Kovača in v Slomškovi ulici v Murski Soboti erjetno nihče več ne dvomi, da sedanja vlada ni učinkovita, saj se v zadnjih dveh letih ukvarja predvsem s kadrovskim trgovanjem. Tako v vladnem izgorevanju po »naših« resorjih, na katerih vztrajata tako Drnovšek kot Podobnik, ostajamo brez ministra za obrambo, brez generalnega državnega tožilca, brez uprave Darsa, vprašljivo je predsednikovanje Skladu kmetijskih zemljišč, vprašanje je, kaj se bo dogajalo v prihodnji finančni bazi SLS, to je Kmetijski gospodarski zbornici itd. Posledica trgovanja: nagajanje ob interpelacijah. SLS si skuša zagotoviti obstanek v slovenskem političnem prostoru tako, da se po potrebi kaže v »pomladnih« barvah. Ker pa je vladati očitno mamljivo, zaenkrat nobena od vladnih strank ne kaže zanimanja za sestop z oblasti. Zato nič čudnega, da bodo ustanavljali komisije, ki bodo ugotavljale uresničevanje koalicijske pogodbe. To pa se zdi ob očitnem razhajanju med LDS in SLS, ne'samo glede kadrovskih vprašanj, temveč tudi glede vladnih projektov, kot je bil navsezadnje TET3, jalovo vztrajanje pri nekoč želeni »uravnoteženi vladi«. Toda zdi se, da te vlade ne strezni niti po- ročilo Evropske komisije o slovenskem »mrtvem teku« v pripravah na EU. Se splača povezovati raztrgane »kable« ali je bolje položiti nove? Foto: JZ, AP ■ LOKALNA SCENA Spor med sejmom in KS G. Radgona str. 4 Šola - namesto da bi dobili novo so uničili staro str. 5 Hotiška meja str. 5 ALFA poslovno posredništvo Slovenska 42/I, Murska Sobota Tel.: (069) 37 162 ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL! Ugodne cene! Najhitrejše izplačilo! 1-1;SAX0MANI FILM - KOLOR se ponovi iz zadnje štev. AKTUALNO OKOLi NAS 14. januar 1999, H Leto 1999 Iz New Yorka Leto škandalov di se, da bodo zadnje leto tega tisočletja zaznamovali majajoči ugledi svetovnih organizacij in njihovih institucij. Zares nerodno za Slovence. Ko nam je končno uspelo prilesti v V arnostni svet Organizacije združenih narodov, so se pojavile govorice, da ima njen šef Kofi Annan dokaze o vohunjenju UNSCOM-ovcev v Iraku, in sicer za ameriško in še štiri druge obveščevalne službe. Po katerem naročilu je torej »sporni« vodja inšpektorjev Avstralec Richard Butler v VS OZN prebral poročilo o nepokorščini Iraka in oviranju njihovega dela, ki mu je sledila operacija Puščavska lisica, v kateri je (ob Blairovi podpori) Clinton reševal svoje komplekse in kožo pred impeachmentom, ki mu nazadnje vendarle ni mogel uiti. Sum, ki je tako padel na »može v belem«, na zaščitno znamko UNO, ki se je »sprehajala« po vseh večjih svetovnih žariščih in bojiščih, bo imel najbrž usodne posledice. Le kdo oziroma katera vojska ali vojaška formacija bo še skrbela, da krogla ne zadene »mož v belem«, ko pa so svetovni mediji razglasili sum o vohunih v belem? Mar Annanovo zanikanje o kakršnih koli dokazih lahko opere madeže, ki spodkopavajo kredibilnost njegove organizacije? Res je bil pretekli teden velik dan za Evropsko unijo. Evro je začel vladati petnajsterici. Nerodna je seveda zgodba, ki se je ob zmagoslavju in paradah na čast skupni denarni valuti pojavila na račun Evropske komisije. Tik pred iztekom leta je Evropska komisija potihoma odstavila Nizozemca Paula van Buitenena, uradnika in člana službe Evropske komisije za proračunski nadzor, saj naj bi zelenim v Evropskem parlamentu posredoval informacije o finančnih nepravilnostih znotraj EU. Na čakanje naj bi ga postavili, saj naj bi informacije posredoval brez pooblastila nadrejenih, in to v času, ko so bile »štorije« delo notranje preiskave v komisiji in s tem zaupne. Nerodno je seveda, da je »afera« izbruhnila le nekaj dni pred prvim letošhjim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Tam naj bi ravno ta teden razpravljali o nezaupnici komisiji, saj parlamentarci niso potrdili njenega poročila o proračunu za leto 1996. Tako med parlamentarci krožijo govorice o prevarah na področju ECHO - program človekoljubne pomoči in v MED - programu za pomoč sredozemskim državam. Nič kaj ugodno tudi ni poročilo računskega sodišča, kije ugotovilo, daje bilo za okoli 4 milijarde ekujev napačnih izplačil. Seveda je kaj malo verjetnosti, da bi ta teden Evropski parlamentarci v Strasbourgu izglasovali nezaupnico komisiji, saj bi zanjo morala glasovati kvalificirana večina parlamentarcev. Pritiskanje na komisijo seveda lahko razumemo kot poskus Evropskih parlamentarcev, da bi svoji instituciji - parlamentu povečali dokaj šibko moč znotraj trojice svet - komisija - parlament. Prav tako seveda niso spregledljive junijske parlamentarne volitve. No, razumljiva je tudi reakcija predsednika Evropske komisije Jacquesa Santerja, ki je seveda posvaril pred »nepravim« časom glasovanja o nezaupnici v letu evra, realizacije Agende 2000 itd. Sploh pa, kateri je čas, primeren za finančne škandale in majanje ugleda inštitucij? A. P. I Zgodovinska farsa stoletja Veleumni ameriški senatorji so sredi preteklega tedna z vso resnostjo prevzeli štafetno palico impeachmenta proti predsedniku ZDA Billu Clintonu iz rok spodnjega predstavniškega doma kongresa, pri čemer je zmešnjava, ki v svetu vzbuja vprašanja, kot »Kaj pa je narobe s temi Američani«, dobila pridih zgodovinske vzvišenosti in fasado popolnoma resnega legalnega postopka senatno dvorano je priparodiralo 13 članov pravosodnega odbora predstavniškega doma kongresa na čelu z »zakonolomcem« Henrvjem Hydom, ki je prav tako kot Clinton nekoč skakal čez plot, ter slovesno predstavilo obtožnico proti Williamu Jeffersonu Clintonu, ki je obtožen krive prisege in oviranja pravice. Škandal o mečkanju med predsednikom ZDA in pripravnico Monico Lewinsky, ki je izbruhnil v začetku lanskega leta, tako počasi doživlja epilog, v katerega skoraj nihče, razen upa polnih republikanskih skrajnežev in neodvisnega preiskovalca Kena Starra, ni resno verjel. Eden od tistih, ki ob omembi imena predsednika Clintona dobijo ošpice, republikanski senator Arlen Specter, je celo izdavil, da je to najpomembnejši proces, ki ga pozna ameriška zgodovina v zadnjih sto letih. Uboga država, ki na čelo dogodkov v tem stoletju postavlja ugotavljanje, ali je njen predsednik res otipaval in prejemal spolne užitke od mlade pripravnice, ki se mu je z veseljem ponujala. Vendar to so ZDA, ki zakonitost in postopke čislajo tudi v primerih, ko bi večina drugih držav le nejeverno odmahnila z roko. Prav zaradi te ameriške posebnosti, ki jo je Clinton v celotni nadaljevanki premalo upošteval, imajo zdaj njegovi nasprotniki priložnost, da ga sesujejo z oblasti. Republikancem je zaradi večine, ki jo imajo v kongresu, uspelo, da iz spolnih skrivalnic predsednika naredijo zakonit postopek s ciljem spremembe volje »zavedenih« volivcev, ki so Clintona dvakrat poslali v Belo hišo. Namesto da bi uvideli, kakšen pokvarjenec je, in raje glasovali za Georga Busha ali Boba Doyla, ki poleg honorarnega lobiranja za interese Slovenije v ZDA veselo propagira dobre strani čudežne tabletke viagra. Ta mu pomaga »vzdrževati dobre stike« s svojo ženo Elizabeth, eno morebitnih kandidatk za položaj predsednice ali podpred- sednice ZDA na volitvah leta 2000. Ameriški volivci so lani novembra na kongresnih volitvah pokazali, kaj si mislijo o vsem skupaj, in republikancem zadali opozorilni udarec. Slednji so se trmasto pobrali na noge in rinejo naprej, čeprav je brskanje po umazanem Clintonovem perilu stalo položaja speakerja ali predsednika predstavniškega doma Newta Gingricha, nato pa še nesojenega naslednika Davida Li-vingstona. Zmernež Livingston se je moral odpovedati položaju, ko je izvedel, da je urednik erotične revije Hustler Larry Flint z milijonsko »tiralico« uspel najti žensko, s katero je Livingston varal svojo soprogo. Veselje re- Iz Bruslja piše — jan publikancev ob spotikanju Clintona zaradi prepovedane spolnosti se jim torej vrača kot bumerang, le da tega v svoji ekstazi še niso popolnoma ugotovili, bodo pa zagotovo na naslednjih volitvah. Veličastnost, s katero se je začel proces v senatu, na prvi pogled vzbuja pri ljudeh spoštovanje, češ: »Glej, glej, nekaj resnega se dogaja.« Prihod prej omenjenih »13 grobarjev«, prisega članov senata kot porotnikov in vrhovnega sodnika Williama Rehnquista kot predsedujočega procesu proti predsedniku, uporaba arhaične angleščine pri proceduri, vse to daje videz pomembnosti, kot da se dogaja nekaj usodnega. V naslednjem trenutku pa človek pomisli, kaj je bistvo vsega pompa in veličina dogodka kaj hitro splahne v ogorčenje nad izgubo občutka za realnost izvoljenih predstavnikov ljudstva. Inšitut impeachmenta je bil vpeljan v ameriško ustavo zaradi obrambe ljudi in države pred predsednikom, ki bi se mu no domače povedano »odrtgalo« in bi počenjal stvari, ki sodijo v definicijo »hudih zločinov«, kot — —......... piše v ustavi. Zloraba ustave v politične namene zaradi zamenjave priljubljenega predsednika, pod čigar taktirko ZDA doživljajo nesluten gospodarski razcvet, pa pomeni nevaren preše-dan za prihodnjo stabilnost naj večje demokracije na svetu. Senatorji se doslej sploh še niso uspeli do konca dogovoriti kako bo postopek impeachmenta potekal naprej, to pomeni, da bo namesto pomembnejšega dela, kot je sprejemanje zakonov, vkopan v brezplodne razprave okrog predsednikovih skokov čez plot Nova ameriška veleposlanica v Sloveniji Nancy Elly Raphael ja pred časom dejala, da se naš parlament preveč ukvarja sam s sabo ih z zamenjavo izvoljene vlade, namesto da bi pozornost usmeril na prioritete, kot je vključevanje v, Nato in Evropsko unijo. Z njenim mnenjem se ni težko strinjati, vendar ZDA s procesom proti predsedniku delajo podobno napako. Vendar Slovenija je Slovenija, ZDA pa so ZDA, ki jim kot edini preostali velesili na svetu ni potrebno skrbeti za »javno podobo«. Morda pa le. ROBI POREDOŠI SIMONA PILKOB Bruselj se je v našo zavest usedel ne kot prestolnica sodobne Belgije z več kot tisočletno zgodovino, ampak kot upravno središče Evropske unije (EU) in kot prizorišče dogovarjanja med 15 državami članicami povezave ter sedež skupnih ustanov, ki zaposlujejo prek 20.000 uradnikov. Ta novi Bruselj zbuja pri nekaterih domačinih obžalovanje, saj so ogromne brezdušne stavbe, iz katerih krmarijo unijo, precej spremenile podobo mesta, prihod evro- 2003, ki je tudi mejnik pri pripravah na članstvo, EU pa datuma ne želi napovedati. Poleg priprav in pogajanj, ki terjajo temeljito dopolnitev slovenske zakonodaje, je bila za odnose med Slovenijo in Brusljem v minulem letu pomembna dokončna potrditev evropskega pridružitvenega sporazuma, ki mu je ministrski svet EU zadnji pečat pritisnil decembra. Sporazum bo ugledal luč sveta 1-februarja, pomemben pa bo ne samo za trgovinsko in Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1999 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. V evropskem objemu kracije pa je porušil socialna razmerja, kajti belgijski srednji razred se težko kosa z izredno dobro plačanimi uslužbenci evropskih ustanov, ki plačujejo samo simboličen 10-odstoten davek in uživajo številne druge koristi. Po drugi strani pa se je v belgijskih političnih krogih utrnila zamisel, da bi Bruselj spremenili v pravo prestolnico nove, združene Evrope po vzoru Washingtona, ki sta ga Američanom kot nacionalno prestolnico podarili zvezni državi Maryland in Virginija. Ta drugi Bruselj postaja iz dneva v dan bolj tudi cilj slovenskih uradnikov, ki skrbno pripravljajo pot za vključitev Slovenije v družino narodov EU. Vrata Bruslja so za Slovenijo decembra 1997 odprli šefi petnajstih držav v Luksemburgu, kjer so jo poleg Cipra, Češke, Estonije, Madžarske in Poljske povabili, da se začne pogajati o včlanjenju. Konec marca 1998 so stekla formalna pogajanja, mesec dni kasneje pa so uradniki slovenske vlade in Evropske komisije začeli primerjati usklajenost slovenske zakonodaje s pravnim redom in politiko EU. Ta proces bo trajal vse do srede tega leta, ko naj bi uradniki končali s pregledovanjem 31 področij zakonodaje. V Bruselj bodo poslej vse pogosteje hodili tudi slovenski pogajalci: konkretna pogajanja o prvih 7 od 31 področij so stekla novembra lani, v prvi polovici leta pa naj bi se pogajali o nadaljnjih 8 področjih. Pristop EU pri pogajanjih je preprost: najprej so na vrsti enostavnejša področja, pri katerih ne pričakujejo večjih zapletov, najtrše orehe pa bodo pogajalci trli šele čisto na koncu in tedaj bo tudi postalo jasno, kdaj je realistično pričakovati vč-lanjenje Slovenije. Cilj slovenske vlade je L januar vse drugo sodelovanje z unijo, ampak je tudi koristno \ sredstvo za priprave na članstvo, pri katerih so neka-' tere druge države kandidatke Slovenijo prehitele tudi, zato, ker so tak sporazum že imele, Slovenija pa je nanj morala čakati vrsto let zaradi težav z Italijo, M je sklenitev tega sporazuma dolgo spodbijala zaradi spora glede optantskih nepremičnin. Leto 1999 bo pomembno tako za nadaljnjo. utrjevanje kot širitev evropske povezave. Marcel bodo šefi petnajsterice na izrednem vrhu v Bruslju sklenili dogovor o reformi kmetijske politike, proračuna, razvojne pomoči in pomoči državam kandidatkam, kar je prvi pogoj za sprejetje novih članic. Maja naj bi začela veljati amsterdamska pogodbo EU, zato bodo šefi držav morali imenovati svojega prvega visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, poglobili pa bodo tudi sodelovanje pri politiki vizumov, azila in imigracije. Junija bodo voditelji EU v Koelnu izbrali novega predsednika Evropske komisije, sprejeli pa naj bi tudi sveženj ukrepov za usklajevanje davčne politike. drugi polovici leta bodo pogajanja s kandidatkami dosegla kritično točko, saj se bodo pogajalci prvič lotili najtežjih vprašanj. Decembra bodo šefi petnajsterice na vrhu v Helsinkih odločili, če naj k pogajanjem povabijo tudi nekatere druge kandidatke, zlasti Malto, Latvijo, Litvo in Slovaško, kar b> lahko upočasnilo proces širitve. 31. decembra 1999 se bo poslovila sedanja Evropska komisija, ki bo krmilo za naslednjih pet let predala novi posadki-Ta bo bdela skupaj z junija 1999 izvoljenimi poslanci Evropskega parlamenta tudi nad procesom širitve in pripravami Slovenije. IBIHI, 14. januar 1999 AKTUALNO DOMA o Nedeljski referendum S TET3 do nadaljnjega ne bo nič lirija Lendava Do nedeljo se je na volišča odpravilo 426.133 volivcev, ki jih je bolj ali manj heljubo presenetilo že samo referendumsko vprašanje. To se je glasilo: »Ali ste za to, da se vprašanje financiranja izgradnje TET3 uredi tako, kot je predlagano s predlogom zakona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje in o poroštvu Republike Slovenije za najetje kreditov za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, in sicer: - da se del sredstev zagotavlja iz vsakoletnega proračuna Republike Slovenije, - da za obveznosti iz domačih in tujih posojil, ki jih bo najelo Javno podjetje Termoelektrarne Trbovlje, daje poroštvo Republika Slovenija - in da se izpušča vprašanje ostalih investicijskih sredstev, ki jih Javno podjetje Termoelektrarne Trbovlje samo nima, oziroma bi jih lahko pridobilo le pod pogojem trajnih državnih poroštev za administrativno in na račun plačnikov elektrike določeno ceno električne energije na njenem pragu za časa gradnje in za časa obratovanja TET 3?« Ob takšnem vprašanju ni čuda, da so na Republiško volilno REFERENDUM 10.1.1999 VOLILNI UPRAVIČENCI ■ UDELEŽBA ZA PROTI NEVELJAVNI SLOVENIJA 1.564.147 27,24% 19,73% 78,08% 2,18% Lendava 20.341 26,38% 11,72% 82,84% 5,44% Ljutomer 14.909 28,36% 11,57% 87,37% 1,06% Murska Sobota 1 25.406 32,28% 15,44% 81,95% 2,61% Murska Sobota II 24.577 20,37% 19,30 78,68% 2,02% Gornja Radgona 16.865 20,16% 14,88% 83,5% 1,62% Tabela: Udeležba na referendumu o financiranju gradnje TET3 v Sloveniji in volilnih okrajih v Prlekiji in Prekmurju komisijo deževale pritožbe, svoje pa je najbrž moral slišati tudi varuh človekovih pravic. Torej, na referendumu seje prebivalce Slovenije spraševalo, ali so za to, da država sofinancira TET3 v višini 150 milijonov nemških mark v tolarski vrednosti in da daje poroštvo v višini 275 milijonov nemških mark. Kot je razvidno iz tabele, se je proti takšni odločitvi, ki je v državni zbor priromala s strani združenolistinega Mirana Potrča (spisali pa naj bi jo menda v sami v Termoelektrarni Trbovlje), podpirala pa jo je tudi vladna LDS (navsezadnje je to volilni : okraj sedanjega premiera), odločilo kar 78,08 odstotka ljudi, ki so prišli v nedeljo na volišča. Udeležba na referendumu je bila pričakovano nizka (27,24%), saj se je zdel marsikomu predlog 30 poslancev (iz vrst SKD, SDS in SLS) zapravljanje denarja. Ne glede na izid referenduma, to ne pomeni, da TET3 ne bp oziroma da se vlada (ki je začuda prenesla odgovornost kar na parlament) ne bo odločila za drugačno reševanje zasavske termoelektrarne in rudnikov. Kaj se bo zgodilo po enem letu, ko državni zbor ne bo več zavezan izidu referenduma? Zanimivo je, da se za takšno investiranje ogreva vladna stranka, ki tako rada govori o poti v Evropsko unijo. Kot če bi nekateri ne slišali sporočil, ki prihajajo iz Bruslja, od koder nas opozarjajo, da so državne investicije previsoke. A. P., FOTO: J. ZAUNEKER ■ Dve izmeni po dvanajst ur na dan I eneralni direktor Ilirije Matija Maučec je izpolnil obljubo in prejšnji četrtek tudi naši časopisni hiši poslal ______I obljubljeno pojasnilo v zvezi prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za dvainštirideset delavcev v lendavskem obratu. Takole piše: »Ilirija, d. d., Ljubljana, Tržaška 40, je predvsem pri proizvodnji sveč v lendavskem obratu odvisna od sezonskih nihanj na trgu in je zato občasno sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Lanska sezona se je končala s koncem leta 1998, ko so hkrati pogodbenim delavcem potekle pogodbe o začasnem delu. Teh pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki so se iztekle na osnovi obojestransko sprejetih in pravno veljavnih pogodbenih določil med delavci in družbo, družba ni mogla podaljšati. Trenutno dodatnim delavcem ne moremo zagotoviti dela.« Podpis - Uprava družbe Ilirija, d.d. Ne glede na to, daje uprava Ilirije naš medij spregledala, saj je bilo pojasnilo dano le kot odmev na članek, objavljen v Delu, moremo ugotoviti, da ni vreden pol počenega groša. O poslovnih načrtih za lendavski obrat in možnostih ponovne zaposli VESTNIK NA INTERNETU: tve delavcev namreč ne govori - ne, ker naj bi podrobnejše informacije izkoristila in obrnila sebi v prid konkurenca, je v pojasnitev pojasnila po telefonu povedal Matija Maučec. Počakati bo potrebno na maj, ko bo po napovedih sklicana skupščina družbe in bodo nekatere informacije o poslovanju in načrtih postale javne. V lendavskem obratu Ilirije je torej ostalo zaposlenih okoli osemdeset delavcev, ki pa so ta teden začeli delati v dveh izmenah (do novoletnih praznikov v treh izmenah), in sicer po dvanajst ur na dan. Do kdaj tako? Zagotovo ta teden, kako pa bo naprej, zaposleni še ne vedo. S tretjino manj zaposlenih je bilo res treba delo organizirati drugače, vendar pa jih odločitev uprave čudi, ker zimski čas v proizvodnji sveč resnično ni vrhunec sezone pa tudi skladišča še niso prazna. MHI Kako revne bodo občine? Na glavo prebivalca: 62.961 tolarjev Ko država demokratično daje in jemlje ali kako spraviti občine na kolena arlamentarci so v preteklem letu, letu lokalnih volitev, prisluhnili »volji naroda« in dali soglasje za razpis referenduma o ustanovitvi novih občin. Tako smo na območju Prlekije in Prekmurja oziroma Pomurja dobili 26 občin. Hkrati z novimi občinami pa so parlamentarci sprejeli novelo Zakona o financiranju občin, ki klesti finančne tokove iz državnega v občinski budžet. Tako bo imelo primerno porabo od 26 občin, skupaj s t. i. finančno izravnavo iz državnega proračuna, le pet: Lendava, Veržej, Moravske Toplice, Murska Sobota in Radenci. Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki ne bodo mogle poskrbeti za uresničevanje svojih nalog? Država jim ponuja združevanje: če stopita skupaj dve občini, dobi vsaka 3 % višjo finančno izravnavo, če se združi več občin, pa jim zagotavlja država 6 % višjo finančno izravnavo, in to za tri naslednje proračune. Dovolj, da bi se občine združevale? Neenotna metodologija Vlada je v decembru sprejela Izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave za leto 1999, v katerem priznava, da bo financiranje občin v letošnjem letu, vsaj kar se tiče državne pomoči, »specifično«, saj na državni ravni manjka ustrezna metodologija, po kateri bi občine enotno ocenjevale lastne prihodke, vlada pa hkrati priznava, da se tudi ob izračunavanju primerne porabe srečuje s podobnimi težavami. Toda, čemu je ocenjevanje lastnih občinskih prihodkov tako pomembno? Z uveljavitvijo novele zakona lahko občina dobi iz državnega proračuna samo 100 odstotkov vrednosti, ki jo predstavljajo njeni lastni prihodki. Torej, hipotetično: če bi bili prihodki občine 1 tolar, bi ji država primaknila dodatni tolar. Vendar ta dva tolarja najbrž ne bi zadostovala za »primerno porabo«, torej tisto finančno malho, ki jo občina potrebuje za uresničevanje svojih temeljnih nalog. Slednje je pred noveliranjem zakona pokrivala država, ne glede na »težo« posamezne občine. Posamezna občina mora tako poskrbeti za sred stva za delo občinskih organov in uprave, sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti, za sredstva za izvajanje posebnih pravic narodnih skupnosti in za subvencije ter tekoče prenose v gospodarske javne službe (komunalna, stanovanjska in cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja in druge dejavnosti), sredstva za požarno varnost in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ne nazadnje za sredstva za mrliško ogledno službo. »Teža« občine ali o lastnih prihodkih Občinski lastni prihodki so sestavljeni iz dohodnine in drugih davkov - npr. na promet nepremičnin, na dediščine in darila, na dobitke od iger na srečo, na igralne avtomate in od upravnih taks. Zato je dokaj iluzorno, da bi občina zmanjšala npr. turistično ali I komunalno takso in na ta način naredila svojo občino atraktivnej-šo za vlaganje v njen gospodarski razvoj. Slednje bi si lahko privoščile samo tiste občine, ki spadajo med bogatejše in jim finančna izravnava iz državnega proračuna ni pogoj za preživetje. Primerna poraba Kako država izračunava primerno porabo posamezne občine? Državni zbor vsako leto sprejme višino primerne porabe na glavo prebivalca. Ta znaša v letošnjem letu 62.961 tolarja. Število primerne porabe na prebivalca se nato korigira z razmerjem površine, dolžine lokalnih cest, številom prebivalcev, mlajših od 15 let, in številom prebivalcev, starejših od 65 let, glede na populacijo posamezne občine in povprečje v državi. Ali je takšno vprašanje najbolj »pošteno«, je drugo, tudi zato, ker je državni zbor omogočil občine z zelo majhnim številom prebivalcev, s čimer jim po noveli zakona o financiranju občin skorajda ne zagotavlja preživetja. Kaj novela zakona predstavlja za Pomurje, je razvidno iz tabele 1. Tabela: Izračun pripadajočih sredstev finančne izravnave v 000 SIT Občina Št. Prebiv. Primerna poraba Lastni prihodki Razpoložljivi prihodki 1 Beltinci 8.626 506.485 230.152 460.305 2Cankova 2.213 137.148 39.761 79.552 3Tišina 4.329 251.817 105.880 211.760 4Črenšovci 4.492 262.288 83.292 166.584 5Velika Polana 1.616 98.220 228.071 56.142 6Gornja Radgona 13.080 817.642 357.772 715.544 7Gornji Petrovci 2.489 168.002 40.730 81.460 SHodoš 394 28.215 3.281 6.562 9Šalovci 1.990 101.850 22.722 45.444 lOKobilje 647 40.457 13.186 26.372 11 Grad 2.591 163.909 27.324 54.648 12Kuzma 1.838 112.296 19.012 38.024 13Dobrovnik 1.467 88.861 42.431 84.862 14Lendava 12.041 748.085 546.076 748.085 15Križevci 3.593 217.722 101.976 203.952 16Ljutomer 12.330 779.676 359.156 718.312 17Razkrižje 1.346 77.031 24.855 49.710 18 Veržej 1.398 81.346 47.361 81.346 19Moravske toplice 6.523 414.368 219.815 414.368 20Murska Sobota 20.953 1.300.643 1.504.401 1.504.401* 21 Odranci 1.769 102.393 24.491 48.981 22Puconci 6.578 414.686 151.071 302.143 23Radenci 5.486 322.090 259.641 322.090 24Rogašovci 3.801 235.631 46.732 93.463 25Sveti Jurij 3.020 196.001 40.190 80.381 26Turnišče 3.663 216.050 68.842 137.683 • Murska Sobota edina med pomurskimi občinami ne dobiva finančne izravnave. T. i. primerno porabo presega za 340.290.000 tolarjev. • Finančno izravnavo, ki znaša največ 100 % lastnih prihodkov občine, dobimo tako, da od razpoložljivih prihodkov odštejemo lastne prihodke. Investicije Kako naj torej občina poskrbi za blagor svojih občanov, za pro-speriranje gospodarstva itd. itd., če pa še zakonsko določenih obveznosti ne bo sposobna izpolnjevati? Občina si lahko po-I maga z investicijami, ki jih dr žava sofinancira do 70 odstotkov njihove vrednosti. Seveda mora dati svoj blagoslov za začetek investicije tudi ministrstvo za finance. Toda, kaj bo, če občine ne bodo pravočasno prijavljale investicij? A. POTOČNIKI 4 LOKALNA SCENA 14. januar 1999, flllll Uspešno leto za Pomurski sejem Z velikimi načrti v novo leto Lani štiri, letos tri sejemske prireditve a Pomurski sejem je bilo leto 1998 uspešno, saj so organizatorji sejmov uspešno spravili pod streho štiri sejemske prireditve, ki so naletele na izreden odziv med razstavljale! in obiskovalci. Največja sejemska manifestacija, ki ima tudi najdaljšo tradicijo, je vsekakor mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki so ga lani organizirali že šestintridesetič, na njem pa seje predstavilo 1.550 razstavljalcev iz 26 držav. Tudi gradbeni sejem MEGRA in sejem INPAK, na katerem predstavljajo embalažo in tehniko pakiranja, se vse bolj uveljavljata, najmlajši pa je sejem Sadje, ki so ga lani organizirali šele drugič in je na dobri poti, da se bo uveljavil v slovenskem in širšem prostoru. Na vseh štirih lanskih sejmih, ki jih je organiziral Pomurski sejem, je sodelovalo 2.350 razstavljalcev iz 32 držav, na njih so našteli več kot 230 tisoč obiskovalcev, prodanih pa je bilo 75 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin. Po besedah direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca ob samih razstavah posebno pozornost namenjajo spremljajočim strokovnim prireditvam, na sejmih pa se vedno dogaja tudi kaj zanimivega. Tako so v okviru sejma Sadje lani že drugič Po sledi nevsakdanje zgodbe Glas vpijoče v puščavi?! Ko smo lanskega maja pod naslovom »Žabe morajo imeti mir, kaj pa ljudje!?« v Vestniku objavili zgodbo kmetovalca Alojza Ciguta s Petanjec 91, smo bili prepričani, da so medtem zadevo uredili d tedaj je namreč minilo že osem mesecev, zato so bila upravičena pričakovanja, da bodo del magistralne ceste M-10/1 od Petanjec do Tišine, ki je v zelo slabem stanju, vsaj nekoliko po- pravili, saj so živci ljudi zaradi gostega tovornega prometa, ki povzroča tresenje bližnjih hiš, na katerih so vidne razpoke, močno zrahljani. Pa nič! O Kako dolgo bo vzdržal podporni steber? okronali slovensko vinsko kraljico, Pomurski sejem je imel že dve leti pokroviteljstvo nad njo, lani pa so na prostorih razstavišča prvič opravili tudi trgatev. Pred Vinskim hramom namreč raste potomka najstarejše slovenske vinske trte, modra kavčina, ki jo je sejmu podaril mariborski župan, tu pa je tudi avtohtona sorta Radgonsko-Kapel-skih goric, radgonska ranina. Tudi v leto 1999 vstopa kolektiv Pomurskega sejma s smelimi načrti in velikimi cilji, eden od pomembnejših pa je gotovo ureditev lastniških razmerij za sejemski prostor. V tem letu bodo na razstavnem prostoru v Gornji Radgoni tri sejemske prireditve, gradbeni in kmetijski sejem in sejem Sadje, sejem INPAK pa bo v prihodnje jeseni. Sejem INPAK. ki je bienalni, bodo tako v letu 2000 pripravili sočasno s sejmom Sadje, vendar na ločenih razstavnih prostorih. Letošnji gradbeni sejem bo v Gornji Radgoni od 13. do 17. aprila, mednarodni kmetijsko-živilski sejem bo od 21. do 29. avgusta, sejem Sadje pa od 10. do 14. novembra. Sicer pa se Pomurski sejem predstavlja tudi na drugih sejmih doma in v tujini, prav tako pa je tudi organizator predstavitev slovenskega kmetijstva in gospodarstva na tujih sejmih. Že konec tega meseca, od 22. do 30. januarja, bo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gospodarsko zbornico Slovenije in osmimi podjetji organizator predstavitve slovenskega kmetijstva na Zelenem sejmu v Berlinu. LUDVIK KOVAČ! Ker je obstajala resna nevarnost, da se bo v predsobi zrušil strop, ga je Alojz Cigut na lastno pest podprl z železnim drogom, v spalnici pa je ob lesenem stebru zaradi razpokanih zidov s Spor med sejmom in KS G. Radgona Kar panoramsko dvigalo! Ali so zahteve krajevne skupnosti za preselitev v druge prostore res tako pretirane, da jih sejem ne more uresničiti? i prostori so last krajevne skupnosti, kupili smo jih s pomočjo samoprispevka krajanov in meščanov G. Radgone in se sedanje občinske vodstvo nikakor ne more in ne sme-vmešavati v naše odnose s Pomurskim sejmom. Odločitev, ali se bomo selili ali ne v druge prostore, lahko sprejme samo svet Krajevne skupnosti G. Radgona, je bila odločna tajnica radgonske krajevne skupnosti Jožica Ravnikar. Vodstvo sejma je namreč upalo, da bodo z županom hitreje našli skupni jezik kot z vodstvom krajevne skupnosti, zato je direktor Janez Erjavec pomoč poiskal kar pri Mihi Vodeniku. Če jim bo uspelo lastninjenje oziroma nakup sejmišča, se lahko zgodi, da bodo v prihodnje pisarne krajevne skupnosti edini »moteči element« v načrtovanju razvoja. Vsaka stran ima svojo zgodbo. Sejemski ljudje so prepričani, da jim na krajevni skupnosti namerno nagajajo in si izmišljajo nenormalne zahteve, medtem ko na krajevni skupnosti trdijo, da jih hoče sejem »poriniti« na rob dogajanja oziroma v prvo nadstropje, kjer bo pisarna zaradi zunanjega stopnišča nedostopna starejšim in invalidom. Prva zgodba? S krajevno skupnostjo se že tretje leto dogovarjajo, da bi pisarno preselili v druge prostore, ki jih bo kupil sejem. Že pred dvema letoma so prejeli pisno odločitev, da se je svet odločil za zgradbo SKB-ja (prva zgradba ob Cesti na stadion, tik pred sejmiščem). Sklenili so predpogodbo in se dogovorili za odkup. Ker je imel lastnik tuje hipotekarno posojilo, je trajalo kar nekaj časa, da je dobil ustrezno poroštvo domače banke. Najeli so odvetnika, ki naj bi speljal ves posel. Nato so ugotovili, da je potrebno pridobiti novo gradbeno dovoljenje, saj bi v prostorih potekala drugačna dejavnost, kot je bilo prvotno predvideno v gradbenem dovoljenju. Opraviti so morali tudi ustrezne cenitve. Med zadnjimi volitvami pa seje pojavila ideja, da naj bi sejem za potrebe invalidov in starejših zgradil tudi dvigalo, šele potem da se bodo selili in jim prepustili sedanje prostore v upravni zgradbi sejma. Na to ne pristajajo, zato so nad vso zadevo dvignili roke. Kot drugo alternativo so jim ponudili lokacijo v zgradbi nekdanje Obrtne zadruge 14. oktober (v središču, za tržnico), kjer bi lahko imeli pisarne v pritličju, vendar se nočejo preseliti v tisto stavbo, ampak raje vztrajajo pri dvigalu. Takšna je zgodba Pomurskega sejma. Druga zgodba: Zgodba Krajevne skupnosti Gornja Radgona je nekoliko drugačna. Vztrajali bodo pri zahtevani ustrezni rešitvi za starejše ljudi in invalide, a dvigalo ni nujno, kot trdijo na sejmu. Že 1994. leta so vedeli, daje zunanje visoko stopnišče edina ovira za selitev, a se je svet kljub temu odločil za preselitev v prostore SKB-ja, saj bi s tem pomagali domačemu podjetju Lemko, kjer so zaposleni domači ljudje. Teden dni pred zadnjim jesenskim sejmom so jih delavci Pomurskega sejma hoteli kar na hitro preseliti in jim omare kar odnesti iz pisarne. Toda vse zadeve še niso bile urejene niti še ni bilo uporabnega dovoljenja, kaj šele, da bi našli rešitev za starejše in invalidne občane. Novi svet krajevne skupnosti nima novih zahtev, temveč le vztraja pri zahtevah, ki jih je sprejel stari svet. Vse rešitve so v Pomurskem sejmu zavračali, čeprav imajo (jomače mojstre, specialiste, ki bi vedeli najti ustrezne rešitve -to pa ni nujno dvigalo, v katerega so se zapičili na sejmu. V prostore 14. oktobra se nočejo preseliti iz povsem ekonomskih razlogov - tam bi imeli le 46, tukaj pa imajo 114 kvadratnih metrov prostorov. In kakšna bo rešitev? Našli jo bodo le, če bo vsak malce popustil. BERNARDA B. PEČEK! predelno steno vsaj začasno utrdil objekt. Resda je stanovanjska hiša, ki stoji tik za znanim ostrim ovinkom pred gostilno Šantl v Petanjcih, že precej stara, toda vidne razpoke so se pojavile tudi na bližnjem novozgrajenem gospodarskem poslopju. Čeprav je omejitev hitrosti na tem cestnem odseku 40 kilometrov na uro, le-te po navedbah oškodovanca skoraj nihče od voznikov ne upošteva. Zato terja dosledno ukrepanje policije, temeljito popravilo vozišča in odškodnino za utrpelo škodo od države. V stiski se je Alojz Cigut povezal z znanim soboškim odvetnikom Oskarjem Norčičem, ki v tožbi, vloženi proti državi, zastopa interese prebivalcev Cankarjeve ulice v Murski Soboti, ki doživljajo podobno usodo. Država se spreneveda Alojz Cigut se je 9. marca lani celo pritožil na Direkcijo RS za ceste, vendar je na odgo- vor moral čakati kar štiri mesece. Kot piše v pojasnitvi omenjene direkcije, »so ugotovili, da je stanovanjska.hiša oddaljena od ceste od štiri do šest metrov in da na njej ni opaziti vidnih poškodb. Pred dvema letoma je bila cesta zakrpana v dolžini sto metrov, lani pa na daljšem odseku preplastena. Po veljavnih standardih in merilih je v dobrem stanju. Morebitne poškodbe na vaši stanovanjski hiši ne morejo biti v nikakršni vzročni zvezi s stanjem cestišča ob njej, s tem pa tudi ni podana naša odgovornost kot upravljalca državnih cest.« Tako je torej zapisano v odgovoru Direkcije RS za ceste. Da bo ironija še večja, so v nadaljevanju odgovora zapisali še tole: »potekanje prometa ni nedopustno ravnanje, ampak splošno koristna dejavnost, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. Po zakonu o obligacijskih razmerjih je mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega normalne meje, to pa lahko oceni le sodno priseženi cenilec gradbene stroke in na tej osnovi pristojno sodišče.« Je zapora res edina rešitev? Zanimivo je, da so Cigutovi septembra pridobili dve potrebni izvedenski mnenji, ki sta povsem drugačni od navedenega odgovora. Eno izvedensko mnenje je izdelal soboški sodni izvedene« in cenilec gradbene stroke Ivo Gerenčer, drugega pa Družba za projektiranje, inženiring, tehnic no svetovanje in nadzor Stati kon. V obeh je zapisano, da sc razpoke v stanovanjski hiši posledica prometa težkih tovor njakov ob bližnji glavni cesd-zato bi bila potrebna objekta. Po njunih ocenah bi ® najnujnejša opravila morali odšteti okrog pol milijona tolarjev. S to oceno so seznanjeni tudi na Direkciji RS za ceste, katere predstavnica je obiskala družino Cigut s Petanjec. »Dejala je. da razume naše probleme, ker naj bi se s podobnimi ukvarjala tudi sama, toda pomagati ne more! Dodala je še, da en velik tovornjak naredi na cesti toliko škodi kot šest tisoč osebnih avtomobilov. Tako mi ne preostane drugega, kot da skušam z lastno iznajdljivostjo čimbolj ublažiti tre sijaje v stanovanju. Ker avtoceste še dolgo ne bo, ne morerH pričakovati, da bi gost promet kmalu spravili iz vasi. Zato bo očitno treba organizirati dalj§° zaporo tega dela magistralne c^ ste, kef se drugače ne bo zganil nihče!« je še potožil Alojz Cigut- MILAN JERŠE* Replika k pomislekom g. Serca a/i »Slaba stvar je slaba samo zato, ker o njej poročajo mediji« ahko bi začel i istimi besedami kot v prejšnji številki občinski svetnik občine Križevci Pavel Šerc: ko sem prebral njegove pomisleke k mojemu članku, sem bil presenečen. Sam bom prvi, ki bo priznal svoje napake, toda tokrat jih ne morem, ker so ugovori g. Šerca neupravičeni oziroma sploh ne spadajo v koncept omenjenega članka. Najprej je na veliko v naslovu zapisal moje ime, nato pa je opisoval probleme in dileme, ki jih imajo v občini Križevci, tako da moram na žalost ugotoviti, da je gospod Šerc še eden tistih posameznih primerov, ki bi radi, da bi se o njih in njihovi stranki pisalo vse samo lepo in prav, čeprav ni vse tako bleščeče, kot se zdi na prvi pogled. Če pa je opisana kakšna slaba stvar, pa je zanjo po njihovem mnenju seveda kriv novinar, ki je to objavil v mediju. Pri tem pa pozabljajo, da je slaba stvar slaba sama po sebi, ne pa zato, ker je nekdo o njej poročal v javnosti. In jo kot tako morajo sami rešiti. O pomenu narekovajev ne bom razglabljal, ker ga pozna vsak srednješolec, najbolj smešna pa je misel g. Šerca, da mu je žal, ker zaradi županove izjave ni protestiral, ker je »na tiherf upal, da novinar tega ne bo povzel v članku.« Kot da ob njegO' vem protestu tega ne bi zapisal Na koncu mi je očital še »pod žiganje strankarskih strasti UJ vaški ravni«, kar je čisti nesnU’ sel, ker me politika razen z novt narskoporočevalskega stališ^ prav malo zanima, še najmanj11 sta na lokalni ravni. Ne bom Ps pustil, da si bo neki lokalni svet nik s kritiziranjem mojega del® nabiral politično veljavo in tov ke. Z mojim imenom ne! TOMOKOLEŠ^ »■,14. januar 1999 LOKALNA SCENA o Bo šla občina Rogašovci zaradi šo Namesto da b dobili novo, s uničili staro občini Rogašovci so pred volitvami po slovesni položitvi temeljnega kamna začeli z gradnjo nove osnovne šole, potem pa so v kratkem času naredili več škode kot koristi. Po prvih izkopih so delavci Pomgrada gradbišče zapustili. Ostali pa so izkopani temelji in razpoka na prizidku stare osnovne šole. Učenci sve-tojurjevske šole so tako ostali brez dela svojih prostorov, občani pa le nejeverno pogledujejo proti luknjam. Pa ne samo proti luknji ob šoli, temveč tudi tistim, ki kažejo, da je s finančno konstrukcijo investicije nekaj narobe. Zanimivo je tudi pismo Ministrstva za finance, iz katerega je razvidno, da je župan s podpisom pogodbe (za šolo, telovadnico in čistilno napravo) z investitorjem ogrozil normalno delovanje lokalne skupnosti. Če bi bili hudobni, bi lahko ob vsem tem rekli, da se česa takega lahko razveselimo samo novinarji. Gradili novo šolo, naredili pa razpoko na stari. Komentar Delavci SGP Pomgrad ABI Gradnje so morali sredi dela zapustiti gradbišče, bolje rečeno po tem, ko se je naredilo več škode kot koristi. Zaradi zdrsa zemlje, ker naj bi izvajalci kopali pregloboko, je počil zid prizidka obstoječe šole. Ravnatelj osnovne šole Sv. Jurij Aleksander Mencigar je povedal, da so z deli prenehali zaradi neugodnih vremenskih razmer. Ivan Murger, vodja gradbišča SGP Pomgrada ABI Gradnje, pa je razložil, da je zid počil zato, ker je prišlo do zdrsa zemlje, zato z deli ne morejo nadaljevati, dokler sanacija ne bo končana. Niso vedeli ali niso prebrali? In zakaj je do zdrsa prišlo? Zaradi terena seveda pa tudi zato, kot pravijo pri Geokalu, kjer so pred gradnjo pripravili geo-tehnično poročilo, njihovega strokovnega mnenja pa vodstvo gradbišča sploh ni prebralo. Po besedah strokovnjakov bo potrebno sedaj izvesti sanacijo, ki Srečanja Rakičanci gostili Dalmatince a tridnevnem obisku v Mestni občini Murska Sobota je bila 29-članska delegacija iz hrvaške občine Podstra-na blizu Splita. Z njo že tri leta uspešno sodeluje Krajevna skupnost Rakičan, ki je bila tudi gostiteljica tokratnega srečanja. Goste, ki jih je vodil župan Marin Karaman, je sprejel tudi župan mestne občine Anton Slavic. V pogovorih z Rakičanci so se dogovorili, da bodo sodelovanje na športnem področju - v večnamenski dvorani tretje osemletke v Murski Soboti so se mladi in odrasli pomerili v malem nogometu - skušali razširiti tudi na turizem. Ob tej priložnosti so 18 dalmatinskim otrokom omogočili sankanje na Pohorju. Poleti naj bi rakičanska delegacija vrnila obisk na morju. M. JERŠE« bo stala več kot 14 milijonov tolarjev. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali je bolj smiselna sa-namja ali bo ugodneje objekt podreti in zgraditi novega. Trenutno se na gradbišču ne dogaja nič, samo domnevamo lahko, da so v tem trenutku pri tem projektu najbolj aktivni prav pri pošiljanju dopisov, dokumentacije in poročil, čeprav pri Pomgradu obljubljajo, da naj bi z nadaljevanjem del kmalu začeli. Blokada sredstev za nadaljnjih 14 let Poleg tehničnih nevšečnosti je posebno poglavje tudi financiranje gradnje šole. Občina Rogašovci naj bi bila predvidoma uvrščena v okvirni program sofinanciranja osnovnih šol Ministrstva za šolstvo in šport šele v letih 2000 in 2001, ker občina še ni uradno uvrščena v okvir investicij na področju osnovnega šolstva, ki naj bi se sofinanciralo z državne ravni. Prav to, da nimajo uradne potrditve, pa najbolj moti Ministrstvo za finance, ki daje soglasje za investicijo. Od njih je občina dobila prav zanimiv dopis, kjer med drugim piše: «... župan po veljavni sistemski zakonodaji, ki ureja financiranje lokalnih skupnosti v naši državi, nima pravne podlage, da bi pogodbo sklenil z izvajalci gradbenih del, ker za gradnjo del nima finančnega pokritja.« Vrednost gradbenih del je 561, pri čemer ni upoštevana soudeležba MŠŠ (predvidevanja in domnevanja so, da bi bilo v višini 221 milijonov tolarjev), zato bi bil proračun občine nesorazmerno obremenjen in bi za več let blokirali vse druge investicije. »Če bi občina namenila polovico sredstev za investicije, ki jih vsako leto določijo v občinskem proračunu, bi zasegli ta sredstva za naslednjih 14 let. S'tako pogodbo bi župan daleč' prekoračil svoja pooblastila,« pišejo. Nadalje pa navajajo, »da je lahko za kršitev zahteve o zagotovljenih sredstvih v 4. členu ZJN zagrožena kazen najmanj 500 tisoč tolarjev za odgovorno osebo naročnika, to je v tem primeru župan občine«. Dva milijona so vendarle dobili Poleg tega so od MŠŠ za projekt šole dobili 2 milijona tolarjev za lansko leto, tudi letos jim obljubljajo 2. Pa še to bolj po sreči kot ne. »Saj so bila sprva sredstva namenjena za vrtec, potem pa so ugotovili, da VVZ ni javni zavod v okviru občine, ampak znotraj KS, zato so sred- V senci srečanja Frlec ■ Granič Hotiška meja D Stanje z dnem 25. junija 1991 ober teden dni pred tokratnim srečanjem slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra so se v našem uredništvu pojavile govorice, da meja pri Hotizi ne bo tekla po sredini Murine stru- ge, temveč meter od nasipa, seveda v našo škodo. Sledilo je potovanje lokalnih predstavnikov z dokaj klavrnim ljubljanskim sprejemom. Ta torek pa smo po dvostranskem srečanju Frlec - Granič zopet lahko slišali obljube, da bo upoštevano stanje na dan 25. junija 1991. Sprenevedali bi se, če bi trdili, da sta za slovensko zunanjo politiko »Hotiza« in »Piranski zaliv« enako pomembna. Nič čudnega torej, če se od časa do časa pojavijo govorice, da bo Hotiza predmet trgovanja. Pa vendar, hrvaški član mešane diplomatske komisije je ob zadnjem srečanju našemu dopisniku iz Zagreba zagotavljal, da se za mejo pri Hotizi nimamo kaj bati. Enakega mnenja kot Kačič najbrž ni bila odprava, v kateri so bili ob lendavskem županu še hotiški krajevni predstavniki. Kot nam je povedal Štefan Sobočan, so prišli do državnega sekretarja g. Faturja na Ministr-vu za zunanje zadeve z zamudo, zato se niti ni čudil, da jini je ta že na začetku povedal, da ima zanje, samo devet minut časa. Srečanje so opravili kar »na hodniku«, od državnega uradnika pa niso izvedeli nič otipljivega, razen tega, daje »35 odstotkov Mure že rešene«. Res so imeli na stva preusmerili na šolo,« je povedal Geza Džuban, ki si je prizadeval, da pride del nerazpo-rejenilh sredstev v proračunu MŠŠ tudi v te konce. Šola nai bo, toda Prav gotovo je skupna želja vseh, da bi se šola v tej gorički občini vendarle zgradila, da bi otroci imeli take možnosti, kot jim imajo drugi otroci po državi. Tudi nikogaršnja naloga ni, da bi minirali takšen projekt, kjer si nekdo prizadeva za razvoj in napredek, še posebno, ko gre za ogrožena območja. Toda, kakšno ceno bodo morale plačevati prihajajoče generacije? Bodo lahko v naslednjih obdobjih pozabili na komunalne investicije, s katerimi se trenutno v občini najbolj ukvarjajo? Potrebno pa se bo tudi bati, da se s šolo ne bi končalo tako, kot se je že zgodilo z vrtcem, ki že leta »stoji« v tretji fazi. Marsikatera zgodba iz občine Rogašovci, ali kot jo je nekoč poimenoval župan Janko Halb roga-šovske »čaršije«, ni dobila svojega epiloga. Tudi ta bo gotovo zgodba s številnimi nadaljevanji. Režiserjem pa možnih zaletov sploh ne bo primanjkovalo. A. NANA R1TUPER RODEŽ FOTO: ŠTEFAN SOBOČAN I ministrstvu za zunanje zadeve zaradi nekaterih diplomatov, ki so si privoščili izjave, težave (no, navsezadnje je za zadnji »škandal« v Ameriki poskrbel celo sam minister ob »protijedrski pobudi«, ki Clintonu ni šla v račun), zato je lokalni delegaciji preostalo samo čakanje, čakanje na torkov razplet. Grajski vrh Tokratno srečanje zunanjih ministrov Frleca in Graniča na gradu Bežanec v hrvaškem Zagorju naj bi potekalo v spravljivejših tonih predvsem s Hrvaške strani, kar naj bi bilo posledica obmejnih problemov, ki jih imajo južni sosednje v zadnjem času z BiH pa tudi s polotokom Prev-laka, do katere ne skriva svojih apetitov Zvezna republika Jugoslavija. Daje 99,1 odstotka kopenske meje »rešene«, sta sporočila ministra že ob zadnjem srečanju v Strmolu. Nerešenih 0,9 odstotka naj bi predstavljali zaselki ob Dragonji in umik slo- JOŽE GRAJ ■ Še dobro se spomnim leta 1986, ko je bila sprejeta odločitev, da bo širša družbena skupnost začela posebej spodbujati nadpovprečno sposobne in nadarjene posameznike na njihovi izobraževalni poti. Dejal sem si približno takole: Končno bo tudi njim namenjena dodatna skrb, tako kot smo jo vpeljali že dolgo prej za tiste, ki jim je šlo pri učenju slabše - dopolnilni pouk, samopomoč učencev, posebni zavodi^a učence z.motnjami v duševnem in telesnem razvoju idr. Pri pomoči slabšim gre seveda v prvi vrsti za neko vrsto humanosti, ki ji seveda nisem nasprotoval ne takrat in ne danes. Moram sicer priznati, da nisem bil ravno navdušen nad odločitvijo, da bodo izrazito nadarjeni učenci, ki jih bodo odkrili v osnovni šoli, prejemali štipendije pri nadaljnjem izobraževanju, najprej v srednjih šolah, nato pa še na univerzah, če bodo pri tem dovolj uspešni (učni uspeh). Begala me je misel, ali je res prav, da bomo nekomu za to, ker je nadpovprečno nadarjen, dajali štipendijo, torej denar na roko. Zdelo se mi Je, da bi bilo bolj prav, če bi ta denar raje vlagali v nakup sodobne Kdo in kako med * nadarjene? učne tehnologije in literature, za udeležbo na mednarodnih strokovnih srečanjih mladih, za raziskovalne tabore, raziskovalne naloge idr. Štipendijo pa naj bi dobili predvsem tisti, ki sicer ne bi mogli nadaljevati šolanja. Še vedno mislim približno tako in prepričan sem, da nisem osamljen. No, ostalo je pri odločitvi o štipendiranju izrazito nadarjenih, kar ima seveda prav tako spodbudne učinke. Čez čas pa je Republiški zavod za zaposlovanje (kot »izvajalec« Zoisovega štipendiranja) začel spodbujati in zagotavljati tudi sredstva za raziskovalne tabore vseslovenskega značaja, med katerimi se je še posebno uspešno uveljavil tehniški tabor na OŠ III Murska Sobota, za katerega je zoral ledino njihov učitelj tehničnega pouka Jože Horvat. V Sloveniji je okrog 10.000 srednješolcev in študentov, ki so se uvrstili med posebej nadarjene in si tako pridobili pravico do Zoisove štipendije. V Pomurju je takih okrog 520. Kot kaže, na zavodih za zaposlovanje poslej ne bodo več vodili evidence o učencih v osnovnih šolah in izvajali testiranja vseh učencev 7. razredov, med katerimi so potem dobili tudi podatke o tistih, ki po svojih sposobnostih izstopajo od povprečja, tako da so imeli »nakazane« tudi Zoisove štipendiste, ki so jih potem v 8. razredu še dodatno testirali (po timski obravnavi predlogov na šolah). Ni še dogovorjeno, kdo in kako naj bi opravljal to dejavnost vsaj do uvedbe 9-letnega programa osnovne šole, v okviru katerega je predviden tudi poseben koncept za odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci. Oddelki za poklicno orientacijo in štipendiranje pri Republiških zavodih za zaposlovanje še tako pripravljajo samo na spomladansko testiranje učencev 8. razredov, ki jih bodo šole prijavile kot kandidate za Zoisove štipendiste. In če se bodo uvrstili na sezname le odličnjaki (po liniji najmanjšega odpora), bodo prav gotovo prizadeti nekateri s slabšim učnim uspehom, toda zares nadarjeni za določeno področje. venske vojske s Trdinovega vrha. Čeprav na tokratnem srečanju ministra nista prišla do 100-od-stotne rešitve kopenske meje, je za Hotizo in prizadevanje njenih prebivalcev pomembna predvsem izjava hrvaškega zunanjega ministra Mateja Graniča, v kateri je dejal, da pogajanja potekajo na podlagi treh načel: da nobena država, niti Hrvaška niti Slovenija, nimata ozemeljskih zahtev do druge, da je temelj določitve meje med državama na kopnem stanje 25. junija 1991 ter da meja na morju ni določena. Kakšno je bilo stanje na Hotizi na dan 25. junija, Hotižani dobro vedo: slovenska vojska je stala na nasipu in ne meter od njega! Tudi slovenska policija je pozneje nekaj časa še branila nasip, dokler se ni v času Bavčarjevega ministrovanja z nasipa potihem odstranila, Medžimurcem pa dala s tem zagon za izražanje njihovih ozemeljskih pretenzij. Glede Piranskega zaliva naj bi se ministra pogovarjala na fe- bruarskem sestanku, ki bo v Sloveniji. Če ne ^odo našli skupne začasne rešitve, je minister Granič predlagal, da bi za nasvet zaprosili tretjo stran, ki bi jo lahko predstavljalo mednarodno pomorsko sodišče s sedežem v Hamburgu. Vodja slovenske diplomacije pa je dejal, da je vprašanje meje v Piranskem zalivu težko, da pa so prišli do skupnega sklepa, da je Piranski zaliv celovit naravni akvatorij pod enotno gospodarsko in ekološko skrbjo in z dogovorjenim policijskim nadzorom in da dostop do mednarodnih voda za Slovenijo za zdaj ostaja na ravni nemotenega prehoda po mednarodnem pomorskem pravu. Ministra sta se res pogovarjala in odločala na podlagi dela strokovnih komisij, vendar bo medijsko najbrž dostopnejši del, ko bodo morali svoje reči politiki, predvsem oboji parlamentarci. A. P. ■ FINANCE 14. januar 1999, VESTNI Borza Kmetijski stroji za BiH Slovenski stroji za bosanske kmetijce Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 5. 01. do 12.01.1999 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 5. 1. 99 12. 1. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 11.597,44 11.804,69 1,79 Dolenjska banka - imenske 13.923,00 14.000,00 0,55 Droga Portorož 33.020,00 34.395,00 4,16 Emona Obala Koper 2.251,00 2.286,36 1,57 Etol Celje 20.666,00 21.818,18 5,58 Interevropa Koper 1.903,45 2.031,01 6,70 Istrabenz Koper 2.921,00 3.052,99 4,52 Kolinska Ljubljana 2 057,54 2.120,32 3,05 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 25.038,13 26.751,73 6,84 Lek, razred A 36.949,25 39.912,35 8,02 Luka Koper 2.949,66 3.241,29 9,89 Merkator, poslovni center 7.370,60 8.653,01 17,40 Petrol Ljubljana 26.029,43 26.990,48 3,69 Probanka Maribor 25.000,00 25.990,00 3,96 Radenska 2.401,24 2.454,15 2,20 SKB-banka 1.960,85 2.043,78 4,23 Zdravilišče Moravske Toplice 1.450,00 1.455,00 0,34 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 494,54 489,79 -0,96 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 112,99 112,98 -0,01 Republika Slovenija, 2. izdaja 106,25 106,30 0,05 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 14.077,26 14.000,00 -0,55 Color Medvode 5.109,60 5.303,92 3,80 Fructal Ajdovščina 2.608,35 2.662,08 2,06 Gorenje Velenje 1.761,58 1.871,47 6,24 Helios Domžale 32.403,33 33.788,09 4,27 Kerna Puconci 3.400,00 3.654,00 7,47 Tovarna sladkorja Ormož • 5.803,70 5.803,70 0,00 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (v sit) 1.420,80 998,48 -29,72 investicijske družbe Infond zlat PID 317,27 323,94 2,10 Merkata 379,19 408,41 7,71 Nacionalno finančna družba 1 649,76 674,43 3,80 Triglav steber 1 700,06 704,36 0,61 Pomurska investicijska družba 1 576,19 610,06 5,88 PID Zven 1 442,00 453,67 2,64 Slovenski borzni,indeks SBI 1.694,22 1.787,90 5,53 Borzni indeks obveznic BIO 107,56 107,94 0,35 [Merkator]2 a domačem kapitalskem trgu se je v preteklih dneh vse vrtelo okrog delnice družbe Merkator, kajti hkrati z vse bližjim dnem skupščine družbe Emone Merkur sta čedalje hujši tržna mrzlica po delnicah in nervoza borznih igralcev, ki ugibajo, ali bo Merka-torju uspel prevzem. Mednarodno kapitalsko dogajanje se je po prihodu evra v teh dneh nekako umirilo in streznilo. Prejšnji teden v sredo je padla še rekordna vrednost indeksa Dow Jonesa pri 9544,97 točke, hkrati je britanski FT-SE v istem dnevu beležil skok 190 točk, kar je tretje največje povečanje v njegovi zgodovini. Toda recesija svetovnega merila ponovno trka na vrata, to se kaže v težavah Brazilije, ki so jo po Rusiji vsi vzeli pod drobnogled. Njeno gospodarstvo je v kritičnem stanju, kajti breme dolgov je vse hujše, zato je samo vprašanje časa, kdaj jih bodo prenehali vračati. To je tudi en od razlogov za padec vrednosti ameriškega dolarja na valutnem trgu, pa tudi indeksi počasi izgubljajo zagon. Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so trgovalni dnevi minevali v stilu Melr +3,5 % (v povprečju), SBI je- samo prejšnji teden pridobil 77 točk ali 4,5 %, z našim dvodnevnim pre-. sledkom pa 5,5 %. Naraščanje indeksa je bilo prekinjeno ta torek, ko je v trgovanju prevladalo premočno vnovčevanje dobičkov (Melr -2,8 %). Hkrati s to rastjo delnic so bili prometi nekoliko nad povprečjem, kar pa je vprašanje ohranitve trenutnega sthnja na višjem nivoju. Tedenski promet je dosegel vrednost nekaj čez 4,2 milijarde tolarjev, ob tem pa se je sklenilo več svežnjev. Najpogostejši in največji so bili z obveznicami Republika 2. in 4. izdaje in delnicami Krke. Na uradnem trgu sta razen delnic Merkatorja (17 % rast) krepko porasli še delnici Leka (8 %) in Luke Koper (9,8 %). Tako se je z delnicami Leka trgovalo že pri 40.000 tolarjih, z delnicami Luke pa pri 3.300 tolarjih. Delnicam Krke so se vrednosti gibale okrog 27.000 tolarjev, vendar je labilnost tečaja velika in delnice lahko hitro zanihajo na 25.500 tolarjev. Nekoliko manj sta porasli delnici Interevrope in Etola, preostale delnice pa so pridobile manj kot 3 %, kar je na tedenskem nivoju tudi ugodno. Rast tečajev se je čutila tudi na prostem trgu, vendar sta bili v teh dneh najprometnejši delnici Cetisa in Loke Škofje Loke, pri zadnji opravlja večino poslov BH Ilirika. Med zanimivimi delnicami je za 6 % dražja delnica Gorenja, skromno pa se ■ je po zadnjem tečaju 3.600 to-’ larjev trgovalo z delnicami Kerne. Trg pidov je tudi povečini koval dobičke, najbolj so porasle delnice Merkate in Pomurskega investicijskega sklada, ki je poskočil na vrednost 610 tolarjev. V sredo se bo začelo na trgu A trgovati z delnico Dela (DELG), emisija delnic znaša 667.464 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. Prav tako bodo v sredo na prosti trg sprejete še delnice Gradisa -Strojno prometna operativa, d.d. (GSLG). Število delnic je 560.000 (serije B 16,8 %, C 0,53 %, D 22,85 %, A 2,02 % in G 58,52 %) z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. V naslednjih dneh pa bo v našem koncu Slovenije najbolj aktualen prihod delnic Veletrgovine Potrošnik na prosti trg. Struktura delnic je sestavljena iz serij C 18,9%, E 1,45% in G 79,65 % z nominalno vrednostjo 1,000 tolarjev. Trenutno se na neorganiziranem trgu s temi delnicami trguje okrog vrednosti 1.400 oz. 1.300 tolarjev. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR I Slovenska podjetja vendarle uspela na javnem razpisu Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj - Sedaj potrebna nadaljnja obdelava novega trga enarško podjetje Trgoprevoz, ki že od 1990. leta sodeluje z romunskim pro- izvajalcem traktorjev, je vendarle uspelo dokazati kvaliteto kooperacijskega romunsko-slovenskega dela in na javnem razpisu Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj pridobiti posel, ki bo lahko imel dolgoročne poslovne posledice. Po pogodbi, ki je bila po več kot osemmesečnem dogovarjanju sklenjena 18. novembra lani, so v Bosno in Hercegovino v decembru 1998 poslali skupaj s partnerjema Tehnostrojem iz Ljutomera in Fužinarjem iz Batuj 41 traktorjev Universal (v njem je že več kot 52 odstotkov slovenskih delov), 25 enoosnih prikolic Tehnostroja, 25 rotacijskih drobilnikov ter rezerv ne dele iz Fužinarja. Traktorji iz Trgoprevoza so bosanskim kme-tijcem dostopnejši tako glede zmo gljivosti kot tudi glede cene. Vrednost blagovne menjave med Trgoprevozom in romunskim partnerjem UTB Tractorul je dosegla že 10 milijonov mark. Trgoprevoz je eden največjih partnerjev romunskega gospodarstva, zato so še posebno veseli napovedanega tesnejšega sodelovanja med obema državama na znanstvenoraziskovalnem in gospodarskem področju. Podjetje iz Lenarta ima 24 I Pogovori o usodi lendavske Nafte so se začeli Uprava in lastniki - obrusili so se, prvič se je v Nafti Lendava zgodilo prvo resno pretresanje delo- gradiva, ki ga je vodstvo družbe pripravilo kot strokovno za izdelavo srednjeročnega razvojnega programa V družbe. V skoraj sedem ur trajajoči razpravi brez odmora, v kateri, so sodelovali člani uprave in pri-pravljalci strokovnega gradila, člani nadzornega sveta ter predstavniki Petrola (ker so bili to, poznavalci posameznih strokovnih področij, lahko sklepamo, da so imeli tudi največ pripomb), Mizarstvo Ljutomer pniški odbor Mizarstva Ljutomer, ki je od 11. maja v stečajnem postopku, je na zadnji seji sprejel sklep, da stečajni senat po dveh neuspelih dražbah razpiše javno zbiranje ponudb. Izklicna cena je 219 milijonov tolarjev ali 50 odstotkov ocenjene vrednosti stečajnega dolžnika, predvidoma sredi februarja pa bi tudi že lahko odprli kuverte in izbrali najugodnejšega ponudnika. Po odločitvi upniškega odbora bo pri izboru najpomembnejša cena, ker se je v dosedanjih prodajah stečajnega dolžnika izkazalo, da so bili vsi drugi pogoji, na primer o znesku vlaganj v posodobitev in številu zaposlenih, le kazanje lune v vodi. Zbiranje ponudb - za 219 milijonov Po navedbah stečajnega upravitelja Milorada Vidoviča so pokazali resni interes za nakup trije povpraševalci, ki sodelujejo s poslovnimi sistemi v tujini. Njim je bila dana tudi podrobna informacija o strojni opremljenosti zaposlenih in proizvodnjo v Hrastovcu, delo pa dajejo okrog 500 delavcem pri številnih kooperantih po vsej Sloveniji. Od 1992. leta do danes so vsako leto povečali prodajo traktorjev za 20 %, letno prodajo' sedaj do 600 traktorjev in so se razvili v enega največjih proizvajalcev in prodajalcev traktorjev v Sloveniji. Traktor štajerc, v katerem je 60 % slovenske opreme, je bil predlani razglašen za traktor leta, leta 2000 pa jih nameravajo izdelati že so gradivo obtežili s kupom pripomb, predlogov in mnenj, katerih vodstvo družbe pač ne bo moglo preslišati. Delovno gradivo za pripravo sanacijskega programa bodo torej v Nafti morali temeljito premleti še enkrat in šele popravljeno in dopolnjeno bo lahko šlo v uradno proceduro prodajanega podjetja. Ali bodo ti že tudi resni kupci ob prvem zbiranju ponudb pri ceni 219 milijonov? Malo verjetno, še posebno zato, ker naj bi za zagon in posodobitev proizvodnega procesa potrebovali od pol do milijon mark vložka. tisoč, saj so ekskluzivni zastopnik za države v Evropski uniji, države srednje Evrope in novonastale države nekdanje Jugoslavije. Zato je za Trgoprevoz posel v okviru ministrstva, s katerim je Slovenija podarila traktorje in kmetijsko mehanizacijo bosanskim kmetom Trgoprevoz in Tractorul UTB S.A. svoje medsebojne obveznosti v celoti poravnata v okviru blagovne menjave. Tako je prav lenarško podjetje številnim podjetjem iz Slovenije utrlo pot na romunsko tržišče. Z njegovo pomočjo izvozijo v Romunijo največ Metal Ravne (specialna orodna jekla), mariborska VESNA (akomulatorje), Iskra Šempeter (zaganjalnike in alternatorje), TDR Metalurgija Ruše (ferolegure za livarne), Agis Klima s Ruja (klimatske naprave za traktorje), Agis Zavore s Ptuja (zavorne sisteme za traktorje), Saturnus Ljubljana (svetlobna telesa za traktorje), Tesnila iz Velike Loke (motorna tesnila), Sava Kranj (gume z zračnicami) in še več kot 20 drugih podjetij in obrtnikov. sprejemanja, najprej v obravnavo na nadzornem svetu in potem k lastnikoma. In kaj je bilo tisto, kar so petkovi pregledovalci delovnega gradiva najbolj »peglali«? Dosti je bilo vsega, smo lahko izvedeli od našega vira, o podrobnostih pa ne kaj dosti. Skoraj gotovo pa se je največ besed izreklo na predlog uprave o sto dvajset milijonih dolarjev, potrebnih za posodobitev rafinerije, in tem, da bi V stečajnem postopku je bilo prijavljenih in na prvem naroku priznanih 251 milijonov tolarjev, kot novi upnik pa se je z 20 milijoni oglasil še jamstveni sklad, ki je delavcem poravnal del terjatev. Stečajni upravitelj je s prodajo gotovih in negotovih izdelkov, materialov ter vozil in strojev stečajno maso obogatil za nekaj manj kot štirinajst milijonov, prilivov je bilo za skoraj 16 milijonov, stroški vodenja stečaja pa so znašali do konca lanskega leta nekaj več kot enajst milijonov tolarjev. MH ■ (polovico srbski republiki in polovico federaciji), le odskočna deska za navezovanje stikov in ustvarjanje še večjih poslov. Svoje zastopnike imajo že v Sarajevu, Bihaču, Orašlju in Banjaluki, zdaj pa iščejo primerno banko, ki bo sodelovala z ugodnimi posojili. Tehnostroj je že 25 let na bosanskem trgu, je omenil tehnični direktor ljutomerskega podjetja Borut Kapun, poleg prikolic pa bodo odslej nastopali na trgu tudi z varjenimi konstrukcijami za predelavo bioloških odpadkov. V nacijskem poslu« za BiH so enkrat že sodelovali s precej višjim številom - s 180 prikolicami, vendar so tokratnega posla veseli veliko bolj saj gaje na razpisu uspelo pridobiti slovensko podjetje. BERNARDA B. PEČEKl rafinerija na leto predelala do 1,5 milijona ton lahke nafte. . Ali petkov pogovor odslikavs to, kako močno se razlikujejo 'načrti in hotenja, ki jih ima8 Nafto uprava, od načrtov in interesov lastnikov? Sicer pa se bosta lastnika fte država in Petrol na temo izvajanje dogovorjenega po pogodbi o zagotavljanju pogojev z8 kratkoročno poslovanje sestal® še ta teden in skoraj gotovo bosta kakšno rekla tudi o usodi i” razvoju lendavske družbe. Država namreč nima namena ostati solastnica, zelo jasno pa je svojo namero o odkupu državnega deleža najavil že tudi Petrol. Prodaja državnega premoženja Nafte Petrolu je ena od opcij, ki jc oziroma bo zelo zahtevna, vendar ne nemogoča. Le vprašanj8 starih obveznosti bo potreba0 razvozlati in se pogoditi. Januar bo torej za usodo led' davske Nafte pomemben, nadzorni svet pa naj bi drugi tede" že tudi dobil v roke podatke0 lanskem poslovanju Nafte. Se posebno bodo dali pod drobnogled zadnje tri mesece. Zelo vroča pa zna biti tudi razprava0 poslovnem načrtu za to leto, sffl je ta močno povezan s količin0 . zagotovljene surovine za pred8' lavo. MH* IBM, 14. januar 1999 GOSPODARSTVO 7 Končno prodaja sejmišča Razpis, odkup, nato temeljni kamen le bo Pomurskemu sejmu po objavljenem razpisu januarja uspelo odkupiti sejemsko zemljišče, bodo v času sejma Megra položili temeljni kamen za gradnjo kongresnega centra n eprav ne moremo zagotovo trditi, da je Pomurskemu sejmu in I radgonskemu sejmišču uspel pobeg iz sejemskih zdrah, katerih 1 center je v Ljubljani, je danes le nekoliko več upanja, da se bo problem stagnacije in že kar nazadovanja sejemskega urejanja v Gornji Radgoni vendarle končal. Bolj globoko kot so zabredli do sedaj zaradi prevelikih apetitov nekaterih, res ne morejo več iti. V Ljubljani se kljub lanskim obetajočim napovedim Gospodarsko razstavišče kot lastnik (pravzaprav je lastnik Sklad oziroma Družba R Slovenije za razvoj) in Ljubljanski sejem, delniška družba, ki je na ljubljanskem sejmišču organizirala sejme, nista uspela dogovoriti. Spor je danes tako velik, da hoče Ljubljanski sejem skupaj z SKB-jem graditi novo razstavišče pri BTC-ju, Gospodarsko razstavišče pa bo verjetno tudi organizator sejma in bo skupaj s Slovenijalesom in Mestno občino Ljubljana gradilo svoje veliko sejmišče na sedanji. V tej godlji se je znašlo tudi radgonsko sejmišče, saj je po zaslugi prejšnjega vodstva postalo lastnik radgonskega sejmišča Gospodarsko razstavišče Ljubljane. Boj, da bi to sejmišče postalo spet pomursko, traja skoraj že deset let. Vmes so zaposleni ustanovili družbo Pomurski sejem, najprej kot firmo v okviru Ljubljanskega sejma, danes pa naj bi menda imeli v lasti celotno premoženje. Če so hoteli speljati zadevo v svojo korist in korist pokrajine, so morali dobro »voziti« med dvema ognjema, torej imeti dobre odnose z Gospodarskim razstaviščem in Ljubljanskim sejmom. Na zadnji novinarski konferenci so še enkrat poudarili, da se ne bodo v nedogled pogajali za to zapuščeno zemljišče, saj bodo kot nadvse sposobna ekipa zmogli organizirati sejme kjerkoli. Zato upajo, da bo potekala prodaja zemljišča, ki je napovedana v prihodnjih tednih, brez problemov. Hkrati z urejanjem lastništva se ubadajo tudi s pripravo nove- ga zazidalnega načrta. Po idejnih načrtih imajo pripravljeni dve lokaciji za novo večnamensko dvorano oziroma kongresni center. Pripravljajo obnovo celotnega sejmišča, predvsem pa želijo Novosti pri OE Zavarovalnice Triglav Cene zavarovanj nižje za dvajset odstotkov Ugodnejše premije pri doslej rizičnih kmetijskih zavarovanjih I ene premoženjskih, kmetijskih in avtomobilskih zavarovanj se I bodo v povprečju znižale za dvajset odstotkov. To je najpomem-bnejša novica, ki jo je na tiskovni konferenci sporočil direktor soboške območne enote Zavarovalnice Triglav Rudi Cipot. Do tega bo lahko prišlo zaradi pravilne in ugodne poslovne politike, ki jo je podjetje vodilo v prejšnjem desetletju. Za leto 1998 predvidevajo realizacijo 65,9 milijarde tolarjev zavarovalne premije, kar je nominalno za enajst, realno pa za štiri odstotke več kot leto poprej. Rast škod bo nekoliko nižja od rasti premije, kar dokazuje skupni škodni rezultat od [.januarja do 31. oktobra 1998, ki je bil za tri odstotne točke boljši kot leta 1997. Rast škod je zato zaostala za rastjo premije. V prvih devetih mesecih leta 1998 so se za-varovalno-tehnične rezervacije v primerjavi s stanjem na začetku leta povečale za štiriindvajset odstotkov in konec septembra dosegle raven blizu 94 milijard tolarjev. Premijska politika v letu 1999 naj bi zavarovancem prinesla veliko ugodnosti. Pri zavarovanju tovornih vozil in avtobusov se bo premija pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti znižala za dvajset odstotkov, medtem ko bo pri osebnih avtomobilih ostala nespremenjena. Za petnajst odstotkov se bo znižala premija za zavarovanje polnega avtomobilskega kaska za vse vrste vozil, izjema bodo le motorna kolesa, vozila s tujo registracijo ter vozila v delavnicah in servisih. Zavarovanje tatvine, ki je predmet delnega avtomobilskega kaska, bo cenejše za trideset od- urediti parkirne prostore, sejemsko infrastrukturo ter skupaj z občino rešiti prometno in komunalno infrastrukturo. Roko na • srce, marsikaj bi lahko rešili že do sedaj z malce več dobre volje, toda omejitev pri sejemskih delavcih je bilo nerešeno lastništvo in na strani občine razprtije med občinsko upravo in občinskim svetom. Bourt Jerše, dolgoletni vodilni mož Ljubljanskega sejma, je po izvolitvi ženskega vodstva (ga. Ljuba Kofler) spakiral kovčke in se odpravil na Gorenjsko. Tu ga najdemo v vlogi pomočnika direktorja Gorenjskega sejma. Prvi pogoj, da bo pokrajina ob Muri dobila dostojno sejmišče in uspela obdržati vodstvo v organiziranju kmetij sko-živilsk-ega sejma, je lastništvo, kajti s tem je povezano nadaljnje investiranje. Po do sedaj znanih informacijah naj bi se prodajalo celotno sejmišče oziroma 50 odstotkov vrednosti vsega prem- BRAKA J stdtkov. To dodatno zavarovanje se bo po novem razširilo tudi na poravnavo stroškov za zamenjavo ključavnice v primeru tatvine ali izgube avtomobilskih ključev. Sklenitev polnega avtomobilskega kaska bo zavarovancem omogočila najem nadomestnega vozila brez plačila dodatne premije, kar je tudi novost. Najmnožičnejša so požarna zavarovanja objektov, opreme in zalog in le-ta bodo cenejša za dvajset odstotkov. Enak odstotek zmanjšanja bo veljal tudi za montažo in zavarovanje gospodinjskih strojev in aparatov, računalnikov, glasbenih instrumentov in akustičnih aparatov, stekla, obratovalnega zastoja zaradi požara, opreme v zakupu, blaga v hladilnicah in zamrzovalnikih ter sejmov. Pri kmetijskih zavarovanjih je Zavarovalnica dosegla negati- oženja in 80 odstotkov površinsko. Lastniki določenih razstavnih prostorov so zunanji (soorganizatorji sejmov), nekaj prostorov in zemljišča pa je odkupil tudi Pomurski sejem. »Želel bi, da bi bili cena in ponudba taki, da bi se v načrtih videli tudi drugi strateški partnerji. Verjetno bomo v prihodnje iskali primerne strateške partnerje, ki bodo pripravljeni vlagati v Pomurski sejem. Mi bomo štartali na prvi razpis in pripravili ponudbo za odkup. Če bo šlo brez zapletov, bomo lahko že na spomladanskem gradbenem sejmu položili temeljni kamen za večnamensko dvorano.« Če nakup ne bo uspel in bodo na radgonskem sejmišču še naprej zaostajali s posodablja Variš Lendava Leto domačega kruha Lani več za domači trg njem, se kaj lahko zgodi, da bodo izgubili še te sejme, ki so sedaj trdno zasidrani v Gornji Radgoni. Še posebno zanimivo je, daje prejšnji direktor Ljubljanskega sejma postal pomočnik direktorja Gorenjskega sejma, ki prav tako organizira kmetijske sejme. BERNARDA B. PEČEK! arisovci so lani, prvič v letih samostojne države, na do- \ mačem trgu prodali več kot izvozili. V strukturi prodaje J je bil delež izvoza 40-odstoten, iztržek pa znaša 802 milijona tolarjev, kar je za 6,6 odstotka več kot lani, vendar deset odstotkov manj od načrtovanega. Dobička bo za okoli 20 milijonov tolarjev - torej skoraj toliko, kolikor so lani kot večinski izvoznik izgubili zaradi tečajnih razlik -, po predlogu uprave pa naj bi ga namenili za razvoj in investicije. »Letos smo izkoristili možnost, da smo naše sanitarne kabine prodali oziroma vgradili v slovenske objekte,« je izjavil direktor uspešnega lendavskega podjetja Štefan Sobočan. Dobro so izkoristili domači gradbeni zamah, saj so svoje kabine vgrajevali v nova stanovanja v Ljubljani (stanovanjsko naselje Nove Poljane, Dom podiplomcev) ter Kopru (stanovanjsko poslovni objekt Porton) in Izoli (Livade). Se bo konjunktura v domačem gradbeništvu in s tem prodaja doma nadaljevala tudi to leto? »Ne, po pričakovanjih se bo zmanjšala. Upamo pa, da ne bo pristal na ničli kot predhodna leta. Načrtujemo, da bomo na domačem trgu letos prodali od dvesto do tristo kabin, preostalo pa bomo izvozili. To pa bo spet nekoliko težje, saj smo ta trg letos nekoliko zanemarili, kot izvoznik pa bomo iz znanih razlogov na tujem spet manj konkurenčni,« je povedal sobesednik. Na sivem trgu naj bi lastnike zamenjalo od 5 do 10 odstotkov delnic Varisa. Natančno sliko bo mogoče dobiti ob vpisu v KDD, vodstvo družbe pa pripravlja vse potrebno za uvrstitev delnic na borzno kotacijo Ljubljanske borze, konkretno na prosti trg C. Variš se je namreč lastninil tudi z javno prodajo 23-odstotnega deleža. Usmeritev - izdelek za izvoz Kljub temu pa bodo še naprej sledili poslovni usmeritvi -" ' kakovostni izdelki ža‘KVbž -Xajšo ohranili poslovanje z dosedanjima strateškima partnerjema v Nemčiji, načrtujejo pa tudi povečanje tržnega deleža na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Fizični obseg proizvodnje naj bi povečali za 4 odstotke, sezonska nihanja ali pomanjkanje proizvodnih kapacitet pa bodo krpali s prerazporejanjem delovnega časa, zaposlovanjem za določen čas ter z novimi zaposlitvami. V Varisu je za nedoločen čas zaposlenih 152 delavcev, konec leta pa naj bi jih bilo 160. V času sezone bodo, tako kot do sedaj, za določen čas zaposlili še od 20 do 30 delavcev. Družba do delavcev tudi izpolnjuje vse obveznosti, torej pravočasno izplačuje plače v skladu s kolektivno pogodbo, regres in druge prejemke. Povprečna plača na zaposlenega je znašala lani nekaj več kot 134 tisoč tolarjev. vne rezultate, ker so bile premije doslej zaradi tveganja za večino kmetovalcev previsoke, poleg tega pa je bil navzoč dejavijik nizkega zavarovalnega zajetja in slabih škodnih rezultatov. Zato so se pri Triglavu odločili, da znižajo premijske stopnje do dvajset odstotkov, in sicer pri zavarovanju plemenskih govedi in kopitarjev ter sadovnjakov, vinogradov in vrtnin. Zavarujejo pa se lahko tudi psi in mačke, temeljni riziki bodo pri tem cenejši za dvajset odstotkov-. Novosti bodo tudi pri zdravstvenem zavarovanju na potovanjih v tujino z asistenco, obl jubljajo pa tudi boljše možnosti plačila. Vsa navedena znižanja so začeli izvajati prvega janu arja letošnjega leta. V območni enoti se bo letos zgodila tudi prerazporeditev 160 zaposlenih, in sicer bo pc novem interno delalo le šestde set ljudi, sto pa se jih bo usmeri lo v trženje - doslej je bilo rav no obratno. Tako naj bi se ustv aril najpomembnejši cilj podje tja: sklenitev novih zavarovan za osemsto milijonov tolarjev ir povečanje rasti premij za osen odstotkov. ToMO KOLES I Lastninska struktura družbe je naslednja: nekaj manj kot 44 odstotkov kapitala je v lasti delavcev Varisa, Pomurska investicijska družba ter država imata vsaka po nekaj manj kot 18 odstotkov, preostanek pa investicijski skladi in Pomurska banka. Davek na dodano vrednost bo načel likvidnost Gospodarske družbe v poslovno- načrtovanje že tudi vključujejo učinke davka na dodano vrednost. Izračuni kažejo, da se bodo cene v gradbeništvu zvišale za od 10 do XI odstotkov. »Kabina ima proizvodni ciklus dva meseca, potem sta tu še čas dobave ter odlog plačila, kar pomeni od 90 do 120 dni dodatnega financiranja proizvodnje. To nas bo udarilo pri likvidnosti. Najemati bomo morali drage kredite, seveda pri bankah,« napoveduje direktor Varisa Štefan Sobočan. Zakon o davku na dodano vrednost je sprejet, vendar ne tudi izvedbeni akti, zaradi česar so gospodarstveniki še vedno v določeni negotovosti, kako bo s pogoji gospodarjenja za to leto. »Kolikor se pogovarjamo med seboj, vsi napovedujemo, da bo sredi leta nastala prava norišnica. Nismo proti uvedbi davka, vendar bi ta projekt država morala izpeljati postopoma, najprej s projekti, na katerih bi se učili,« je presodil sogovornik. Sedaj pa se bo zgodilo, da bo imela država naenkrat ogromno denarja, podjetja pa bodo pri bankah najemala posojila. »Menda naj bi izvoznikom ta davek refundirali, toda ne ve se v kakšnem času in v kakšni obliki,« je še izjavil Sobočan. MAJDA HORVATI (IZ)BRANO 14. januar 1999, usm Trnje avreole Epizode izbiranja I grozim se in strah me je pred vsemogočimi glasovanji in izbori, ki jih vsako leto znova in običajno konec leta uprizarjajo sko-_______rajda vsi mediji. Nisem človek javnega življenja, pa vendarle me lahko iz moje zasebnosti izbrska vsak, ki se mu to zahoče. Lahko me kuje v nebo ali pljuje po meni, lahko me primerja, presoja, okvalificira. Z mojim imenom in tistim, kaj sem in kaj počnem, lahko počne, kar se mu zazdi. V tej igri postanem objekt izbiralca, ki mu je zagotovljena anonimnost, meni pa ni dan niti kanček možnosti, da bi svoje ime mogel zavarovati pred močjo medija in njegove akcije. Telefon in ponujena številka, na kateri se zbirajo imena, ali glasovnica revije, ki jo je potrebno poslati na ta in ta naslov... Žongliranje z imeni je pri nekaterih medijih prepuščeno stihiji in temu, kako se bo medijskim odjemalcev hotelo, pri drugih so spet postavljeni določeni okviri, pogoji in je torej izbor tako pod mizo ali pa javno zelo usmerjan in sledi določeni ciljni osebi. Izbori, takšni in drugačni, pa v prvi vrsti rabijo medijski trgovini, da zvišujejo naklado in pridobivajo poslušanost ali gledanost. In na tej tržnici so si mediji polje »prijateljsko« že razdelili, tako da drug drugemu skorajda ne hodijo več v zelje, vsak pa pobira primeren delež. Morda sta med vsemi izbori najbolj znani akciji, ki jo vodita dve ženski reviji, Naša žena, ki vsako leto išče ljudi odprtih rok, in Jana, ki že nekaj let izbira Slovensko leta. Na ta projekt je vtisnila trden pečat posesti in najbrž bi si polomil zobe vsak, ki bi si upal ugrizniti v že osvojeno polje. Glavna urednica je, kot je izjavila sama zase, »komanda« tudi pri tem izboru. Ob revščini je blišč bogastva večji Med Slovenkami najti tisto pravo »naj« figuro ženske - to je bil tudi moto letošnjega izbora bralcev in bralk Jane. Mati dveh otrok s cerebralno paralizo, za katera z vso predanostjo skrbi dan in noč, je bila tista prava oseba. Glavna urednica revije je bila z izborom zadovoljna in odločitev vzneseno imenovala »prva lastovka« v podporo tistim, ki trpijo ali živijo v revščini. Izbor Slovenke leta je torej preizkusil ču-tečnost povprečne javnosti do trpečih, predanih, požrtvovalnih, skromnih ali revnih - pomembno Rdeče-modri »bac« Tako toplo mu je bilo v odevalu naftnega vonja, da seje počutil skoraj kot pravi »bac«. Štiri desetletja seje opajal ob njem in toplo mu je bilo pri srcu, ko mu je stol v modro-rdeči palači na Dunajski navrgel tudi za priboljšek. Šoferjem, ki so-naftnemu trgovcu služili z raz-važanjem črnega zlata, je razdeljeval delo, enemu več in drugemu manj, seveda pa več tistemu tam v kokljinem kljunu, kateremu je sam boter in pri katerem ima na posodo tudi sam svoje prevozno sredstvo. Sploh pa se je dobrega botrinskega odnosa učil pri tistem, ki je bil do lanskega januarja na vrhu, in še pri nekaterih kolegih in kolegicah. Tisti pod njim so se tu pa tam dali razvajati z modrimi kuvertami v žep, gornje, bolj razvajene pa je bilo treba krmiti s posebnimi priboljški - tako za sprotno življenje, za razvajeno tretje življenjsko obdobje in za potomce. Pa se je novi gospodar odločil, da bo »baca« postrigel. Ne gre mu v račun, da se je lahko toliko let mimo grel v svojem odevalu. Uvidevno in prizanesljivo se gaje lotil, toda »bac« je, da bi se mu prikupil, vse po spisku presenetil z desetodstotnim zmanjšanjem kruha vsem prevoznikom. Vzemi ali pojdi in slabo se nam piše, jadikuje, sam pa bo lahko mimo užival sadove svojega dela. Nabralo se jih je toliko, da mu samemu še vžigalice ne bo treba prižgati. MAT ■ on Številki Vestfona sta vedno dosegljivi! 0609 630898, 041630 898 VESTNIKOV! telefonski številki, dosegljivi vsak dan 24 ur, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, za vaša sporočila o dogodkih in vsem drugem. Vestnikov novinar bo na kraju dogodka na območju Pomurja v pol ure. Vestfonu lahko sporočite tudi kakšno zaupno informacijo o aferi, goljufiji, kraji, »švercu«... Odpravili se bomo po nakazanih sledeh in javno razkrivali akterje. V stiski se brez strahu oglasite. Obiskali vas bomo in vam pomagali iskati rešitve. spoznanje za krojenje vsebinske zasnove medija. Toda prav letošnji izbor Slovenske leta načenja celo vrsto pomislekov in vprašanj. Še tisti zadnji v vrsti smo mogli videti, da so vojaki častne straže bolj kot pred Slovenko leta strumno stali pred smetano z najvišjih državniških in družbenih vrhov, ki se je znala v prostorih ljubljanske Opere domače in spretno sukati. Preveč vpijoča je bila različnost med bliščem razkošja, ki gaje dajal prostor razglasitve in so ga poosebljali znani in bogati gospodje in gospe, ter revščino, ki jo tolče Slovenka leta. Toda organizatorka prestižne akcije svoje veljave pri družbeni smetani pač ni mogla preizkušati v nekem blatnem prekmurskem naselju. Slovenko leta je torej popeljala v Ljubljano, kjer je bila osrednja figura, okoli katere so mogli izpeljati ves cirkus »hoh« prireditve. Za poplačilo tega, da so jo za en dan kovali med zvezde in posadili na sedež zraven pomembnih ljudi, pa je prejela le moralno priznanje!? Morda ji bo naziv vendarle pripomogel, da jo bo oplazila dobrodelna roka z dvigalom za premikanje invalidskega vozička. In še to ji zavidajo mnogi, tudi tisti, ki sami tolčejo revščino ali izgorevajo v skrbi za prizadete, bolne člane družine. Kolikokrat že smo v filmih mogli videti, da so tistega, ki je uspel izskočiti iz usode obrobnosti in bede, četudi mu je bilo to dano le za trenutek, ob njegovi vrnitvi njegovi sotrpini če ne že pokončali, pa vsaj ožigosali in izobčili? Ob razglasitvi Slovenske leta seje torej čutila razžaljeno, prizadeto, zapuščeno in pozabljeno marsikatera mati, ki je svoje življenje žrtvovala za svoje prizadete, bolne otroke in bi si potemtakem prav tako zaslužila vsaj drobno pozornost in zahvalo. Žrtvovana mati svetnica Izbranci javnosti naj bi nam bili za zgled. Toda če še tako spoštujem mater, ki predano skrbi za svoje prizadete otroke, nimam pravice od nje pričakovati, da se popolnoma izgori za druge, se žrtvuje cela in za vse življenje. Ali je res le velika žrtev dovolj za dosego moralnega priznanja? Mar zato, da ji potem ljudstvo za njeno mučeništvo nadene svetniški sij? Zakaj je žrtvovana mati, ki zavoljo skrbi za svoje otroke že leta ni zapustila svojega doma ali si zase privoščila trenutkov sprostitve in zabave, vredna čaščenja in ali jo samo zato postavljamo na piedestal? Nam je to potrebno, da opravičimo sami sebe in družbeno brezbrižnost ali slabovidnost za prizadete ljudi, ki so Elektromaterial Lendava zmanjšuje število zaposlenih Socialne trdnjave klonejo adnje dni januarja se bo vodstvo družbe Elektromaterial Lendava odločalo o zmanjšanju števila zaposlenih, kajti s prvim januarjem se je izteklo poslovno sodelovanje z italijanskim partnerjem, za katerega so osem let opravljali dodelavne posle. Tuji delodajalec je namreč zaradi cenejše delovne sile odšel v Albanijo. Njegov odhod sicer ni bil povsem nepričakovan, saj je zadnji dve leti pritiskal tako z zniževanjem cen kakor z zmanjševanjem obsega naročil, še posebno v drugi polovici lanskega leta. Zato so v podjetju morali avgusta poslati na čakanje dvainsedemdeset delavcev in v septembru prek devetdeset, v povprečju je bilo to v drugi polovici lanskega leta okoli petinštirideset zaposlenih. Zaradi izgube posla bo torej ostalo sredi februarja brez dela devetindvajset delavcev. Trajni presežki le začetek novih odpuščanj? Ali je tokratno ugotavljanje trajnih presežkov le napoved odpuščanja še več zaposlenih? Razlika med številom delavcev, ki so bili lani poslani na čakanje, in napovedanim zmanjšanjem zaposlenih je namreč očitna. Direktor družbe Elektromaterial Lendava Štefan Šoš pravi: »Izhajajoč iz današnjega položaja Elektromateriala na trgu, današnje stopnje tehnoloških posodo- ♦ ‘ < * ostali v domači družini, v materini oskrbi? Letošnji izbor Slovenke leta naj bi nam izprašal tudi vest na način: res, koliko je revnih in prizadetih, jaz pa imam vsega v izobilju in bi lahko od svoje mize dajal več, ali: manjka nam ponižnosti, vdanosti, potrpljenja. Toda Kahlil Gibran je v svojem Preroku zapisal: Kdo pa vendar ste, da bi si morali ljudje pred vami razparati prsi in razgaliti svoj ponos, da bi vi mogli gledati njih vrednost golo in njihov ponos osramočen? Torej, kdo smo mi vsi in akterji akcije, da smo morali najprej razgaliti prsi matere, ki vdano skrbi za svoje otroke, da bi potem mogli spoznati njeno vrednost in opravičili pomoč njej bitev in glede na današnjo strukturo lastništva družbe lahko z vso odgovornostjo trdim, da po tem številu trajno presežnih delavcev ne odpiramo procesa nadaljnjega ugotavljanja trajnih presežkov. To pa seveda ne pomeni, da si vodstvo tudi v prihodnje ne bo zastavilo cilja, da je potrebno število zaposlenih zmanjševati.« Število zaposlenih v Elektromaterialu seje namreč od leta 1980 ves čas zmanjševalo ali se v manj kot dveh desetletjih razpolovilo. Sedaj, pred odpuščanjem trajno presežnih, jih dela 326 delavcev. in vsem, ki vdano skrbijo za svoje najbližje. Zakaj nam je bil potreben njen vpijoči primer, da smo se spomnili, da so med parni tudi takšni? Pravzaprav jih je država opazila šele pred slabimi petimi leti, ko jim je prvič namenila skromno denarno pomoč. Zakon o družinskih prejemkih namreč otrokom z zmerno ali težjo duševno prizadetostjo, telesno prizadetostjo, ali ki so kronično bolni, namenja nekaj več kot enajst tisoč tolarjev za njihovo nego, vendar to samo do osemnajstega leta starosti. Predlog novega zakona o starševstvu pa ta dodatek zvišuje na petnajst tisočakov, vseboval pa naj bi tudi možnost, po kateri bi starši, ki so pustili zaposlitev in se Zmanjševanje števila zaposlenih v gospodarskih firmah je torej splošen trend ali nuja, povezana s tehnološkim posodabljanjem proizvodnje in zniževanjem stroškov dela ter močno odvisna od dogajanja na trgu in prodajnih možnosti. Je pa tudi močno pod težo pričakovane dobičkonosnosti. Zaposlitev pod pezo dobičkonosnosti Elektromaterial sodi med delovno intenzivne firme z visokim deležem stroška dela. Njegovo poslovanje je torej zelo občutljivo za vsako spremembo pri tem. »Zato je bil tak ukrep nujno potreben, saj če bi bili v naslednjih dvanajstih mesecih obremenjeni s stroški čakanja, ne bi mogli zagotavljati normalnega poslovanja. V povprečju bi ti stroški znašali dva milijona na mesec,« je zatrdil sogovornik. Toda uprava Elektromateriala je za lansko poslovno leto napovedala dobiček, ki se bo gibal od 22 do 25 milijonov tolarjev, z dobičkom pa naj bi se jim izšlo tudi letos. »Elektromaterial pa ima in mora imeti bistveno višje ambicije po doseganju dobička,« še ugotavlja sogovornik. Gre torej za vprašanje korelacije ali soodvisnosti med dobičkom in številom zaposlenih. »Strošek čakanja delavcev na delo od avgusta do konca decembra znaša 10,3 milijona tolarjev. In po naših izračunih, ki smo jih delali, preden smo se odločili za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, v sedanjih okoliščinah poslovanja in pričakovanem dobičku ter glede na cilje, ki si jih bodo zastavili la- odločili za varovanje in vzgajanje svojih otrok, prejeli ustrezno nadomestilo. Poleg denarne pomoči pa je takšnim družinam in otrokom pomembna tudi pomoč druge vrste. Razvojni vrtci, oddelki za vzgojo in izobraževanje, kamor otroke pripeljejo in odpeljejo, mobilna strokovna pomoč in varstveno-delovni centri. Razvijanje takšnih oblik pomoči družinam, ki imajo prizadetega otroka, razbremeni starše in je kot balzam na ranjeno dušo matere-da se prej zmore osvoboditi sa-mokaznovanja in prepričanja, da mora zato, ker je spravila na svet drugačnega otroka, trpeti in delati pokoro. MAJDA HORVATI stniki (tudi notranji, zaposleni), je bila uprava dolžna poskrbeti za stroškovno razbremenitev proizvodnje,« je bil konkreten di-rektor družbe Štefan Šoš. Zmanjkalo je časa Ce si firma v razmerah tržnega gospodarjenja prezaposli' tve pač ne more več privoščiti, ji ostane še druga pot, in sicer, da za zapolnitev proizvodnih zmogljivosti pridobi nove posle. S strani delavcev, ki jim bodo februarja razdelili knjižice, je bil zato na upravo naslovljen očitek da vodstvo družbe ni naredilo dovolj za pridobitev nadomestnih poslov. »Leta 1993 so dodelavni posli zasedali 66 odstotkov proizvodnih zmogljivosti in pri njih je delalo 122 delavk. V prvih osmih mesecih lanskega leta pa je ta delež padel na 25,5 odstotka, To očitno dokazuje, da je prišlo v strukturi prodaje in zasedenosti proizvodnih zmogljivosti * zadnjih štirih letih do pomembnih sprememb, ki zavračajo takšne očitke. Žal pa moram priznati, da nas je nenajavljen odhod tujega partnerja ne samo presenetil, ampak tudi prizadel. Za takšen obseg in število zaposlenih, kot sta v Elektromaterialu,v šestih mesecih, se pravi od konca junija, ko nam je bila odpoved dana na znanje, in do konca decembra, vodstvu podjetja n1 uspelo najti nadomestitve. To pa ne pomeni, da si ne prizadeva pridobiti novih poslov. Osebno upam, da bomo kmalu uspeliv celoti zapolniti naše proizvodu6 zmogljivosti,« je pojasnil sobesednik. MAJDA HORVATI 14. januar 1999(IZ)BRANO S Znane poklicne namere pomurskih osmošolcev Večina v 4-letne programe Skrb zbujajoče Radgonski črni piki Najbolj se je povečalo zanimanje za gimnazije dločitev za vpis v to ali ono srednjo šolo je ena od najzahtevnejših v našem življenju, ker je na vrsti zelo zgodaj, ko poklicne želje pri marsikom še niso izoblikovane, ker je potrebno imeti za nekatere programe dovolj točk zaradi omejitve vpisnih zmogljivosti, ker v bližini doma ni' šole, ki bi mlade zanimala, drugam pa ne morejo iti zaradi previsokih stroškov, ker... Že 18. januarja naj bi bil sprejet sklep o razmestitvi in obsegu vpisa v srednje šole za novo šolsko leto, medtem pa so strokovni delavci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje zbrali podatke o namerah letošnje generacije učencev, ki končuje obvezno osemletko. Kakšna slika se je pokazala v Pomurju? 0 njega tehniškega in strokovnega izobraževanja prevladujejo kmetijski tehnik, strojni tehnik, elek-trotehnik-elektronik, računalniški-tehnik, gradbeni tehnik, prometni tehnik, gostinski tehnik, turistični tehnik, pomočnica vzgojiteljice, policist in zdravstveni tehnik. V program splošne gimnazije (v M. Soboti, Ljuto- (33,8 %), medtem je upadlo zanimanje za nižje poklicno izobraževanje (traja 2-2,5 leti). Na srednje šole v pomurski regiji (po nekdanji razdelitvi) se namerava vpisati 1025 učencev, to bi pomenilo, da bo ostalo okrog 500 ponujenih (razpisanih) mest v šolskih klopeh praznih. Po dosedanjih izkušnjah bo ob koncu skup- I ornja Radgona ima eno veliko srečo: sestro dvojčico na I oni strani mostu, majhen avstrijski provincialni Bad Ra-I dkersburg, ki se lahko ponaša s kar lično mestno urejenostjo. Žal je na naši strani povsem drugače: središče Gornje Radgone še vedno spominja na proslule socialistične čase - ena velikih sramot je propadajoči hotel Grozd -, poleg tega pa me je v središču zbodlo v oči dvoje črnih pikic. V analizo, ki jo je opravila območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje v M. Soboti (vodja oddelka za poklicno orientacijo in štipendiranje je Jelka Jež), je bilo zajetih vseh 39 osemletk in 4 šole s prilagojenim programom, na njih pa končuje osnovnošolsko obveznost 1531 učencev. Generacija je manjša v primerjavi z lansko za 95, in če se bo ta trend nadaljeval, bo kmalu pod 1500 otrok v generaciji. Pred leti je štela 1800 in več. Izobraževanje v srednjih šolah namerava nadaljevati 1480 učencev ali 96,7 odstotka generacije. To je vsekakor zadovoljiva številka, saj tako ni bojazni, da bi bila naša regija nekakšen rezervat Poklicne namere učencev iz Pomurja za šolsko leto 1999/2000 nižje poki. izob. 2-2,5 leti sred. poki. iz. 3 leta sred. teh. in strok, izob. 4 leta gimnaz. zaposl. ponavlj. neodloč. skupaj 7 518 543 412 2 9 40 1531 0,5 % 33,8 % 35,5%* 26,9 % 0,1 % 0,6% 2,6% 100 % Na avtobusni postaji meri čas elektronska ura. Vse lepo in prav, a tam meri čas tudi »u satovima«. Morda pa želi Radgona s to gesto le pokazati, da je kratkomalo tranzitno mestece in da v njem še zmeraj vlada duh »bratstva in enotnosti«. neizobražene in nekvalificirane delovne sile za razvitejša območja v Sloveniji. Če bodo mladi kljub vsemu morali iti s trebuhom za kruhom drugam, kjgr bodo dobili delo, bodo imeli vsaj določeno izobrazbo. Največ jih je izrazilo željo za vpis v 4-letne srednje šole (tehniške, strokovne in gimnazije), in sicer skupaj 60,7 odstotka generacije. Med programi sred- meru in Lendavi)’ se jih namerava vpisati 342, v program ekonomske gimnazije (Srednje ekonomska, trgovska in upravno-ad-ministrativna šola M. Sobota) pa 51. Skupno število vseh, ki še nameravajo vpisati v 4-letne šole, je 412 učencev, kar je za skoraj 7 odstotkov več kot lani. Nekoliko višji odstotek kot lani se jih namerava vpisati v 3-letno srednje poklicno izobraževanje Sedaj se izkažite, Pomurci! na številka vpisanih v 1. letnike vseeno večja, saj se bo »vrnila domov« skupina tistih, ki se jim ne bo uspelo vpisati v srednje šole zunaj regije. Lani je bilo drugod občutno preveč prijavljenih za poklice frizer, računalniških tehnik, turistični tehnik, Gimnazija I, II in III Maribor, ekonomski tehnik, kozmetični tehnik, policist, fotograf, modni oblikovalec, veterinarski tehnik, farmacevtski tehnik, cvetličar idr. Kot kaže, letos sploh ne bo vpisa v šolo za policiste v Tacnu. Kam se bodo torej preu- Azil bo spomladi Društvo za zaščito in varstvo živali nujno potrebuje pomoč ajpomembnejša novica z letnega občnega zbora Društva za zaščito in varstvo živali Murska Sobota je, da so končno dobili občinsko dovoljenje za gradnjo azila. Le-ta bo stal ob Noršinski cesti in bo začasen, vendar je več kot potreben, ker so za zapuščene in zavržene živali doslej skrbeli člani društva in posamezne družine. Gradnja azila se bo začela spomladi, društvo pa nujno potrebuje finančno in pravno pomoč, ker ima na svojem kontu le osemdeset tisoč tolarjev, ograja, postavitev boksov in ureditev zemljišča pa jih bodo stali veliko več. Pri društvu poudarjajo, da gre za problem celotnega Pomurja in ne samo Murske Sobote, zato se nameravajo povezati tudi z ljutomerskim županom, z radgonsko in radensko občino ter s kinološkim društvom, kmalu pa bodo na internetu odprli tudi svojo stran. Pred gradnjo azila bodo po posameznih gospodinjstvih razdelili položnice, s katerimi bo lahko vsakdo prispeval, kolikor bo želel. Pomembno pa je vedeti, da bi se že s prispevkom okrog dveh tisočakov na gospodinjstvo zbralo ogromno denarja. Vabljena so tudi podjetja, ki lahko pomagajo z gradbenim materialom, v zameno pa bodo omenjena na tabli poleg azila. Razmere za živali pa so več kot kritične. Stara in nova predsednica Gelči Jamnik je povedala, da so v letu 1998 oskrbeli enkrat več živali kot leto poprej, ko sojih našli okrog sto dvajset: »Ljudje so se preveč razvadili. Vedno se zanašajo na naše društvo in mečejo živali prek ograj in jih puščajo na dvorišču ali pred vrati gostiln ter na njivah. Pogostokrat najdemo zraven li- stek, na katerem piše: »Mi več ne moremo skrbeti za žival. Prosimo, da to sforite vi!« Pri društvu pa so zelo zado- voljni z ljudmi dobrega srca, ki vzamejo zavrženo žival v svoj dom, saj se je le redko zgodilo, da so zaradi slabe nastanitve morali žival odvzeti. Njihovo delo pa ne bi bilo mogoče tudi brez Veterinarskega inženiringa Nabergoj, Zoo Marketa, Agro-merkurja in Veterinarskega zavoda Murska Sobota, ki živalim največkrat priskrbijo hrano. TOMO KOLESI smerili učenci, ki so razmišljali, da se bodo vpisali prav v to šolo? Najbrž se bodo »preusmerili« v gimnazijski program, in če bodo vseeno želeli postati policisti, se bodo lahko vpisali v posebno policijsko akademijo. . Namere o vpisih so torej znane. Izkušnje kažejo, da se jih večina tudi skuša vpisati na šolo, ki jo navedejo v anketi, ampak brez razočaranj potem vseeno ne gre. JOŽE GRAJ I To pa je, ne boste verjeli, druga črna pika, ki se bohoti prav v središču ob edinem semaforju. V tej razbiti razglasni vitrini še zmeraj visijo potrgani volilni seznami. Tudi, če so se, kar je seveda le predpostavka, nad tablo znesli poraženci minulih lokalnih volitev, to še ne pomeni, da bi moral prejšnje-sedanji župan tako brezskrbno hoditi mimo. Kaj je že tisto - lepa in či- sta Slovenija, gospod župan? BESEDILO IN POSNETKA MV ■ Upniki bodo o usodi Pomurke Mesne industrije odločali 15. februarja 92 odstotkov za prisilno poravnavo Mesna industrija se bo prihodnje leto preoblikovala v delniško družbo, katere večinski lastnik bo Slovenska razvojna družba ez mesec dni se bo dokončno odločalo o usodi Pomurke Mesne industrije. Po večletni agoniji tega nekoč največjega slovenskega mesnopredelovalnega podjetja, ki je po neuspeli prisilni poravnavi zapa- del v stečaj, so cilji Pomurke zdaj že jasni. Stečaj naj bi v Mesni industriji končali s prisilno poravnavo, po tem uspešno opravljenem dejanju pa se bo podjetje preoblikovalo v delniško družbo. Preoblikovanje Pomurke Me- sne industrije v delniško družbo (ta zdaj posluje kot družba z omejeno odgovornostjo) je predvideno v načrtu finančne reorganizacije in prisilne poravnave, nujno pa je predvsem zaradi velikega števila delničarjev, ki so Mučenje živali je kaznivo po 342. členu Kazenskega zakonika RS in 79. členu Zakona o zdravstvenem varstvu živali. Po kazenski določbi 118. člena se z denarno kaznijo nad 100.000 SIT kaznuje posameznik, če muči živali ali če ne izvaja ukrepov za njihovo zaščito, z denarno kaznijo nad 10.000 SIT pa se kaznuje posameznik, če muči živali tako, da jih rani ali kako drugače poškoduje. ovoletno darilo, ki so ga učenci murskosoboške gimnazije pripravili malim bolnikom, ki se zdravijo na otroškem oddelku murskosoboške bolnišnice, je bilo skrito kar v dveh velikih paketih. V prvem je bil glasbeni stolp, ki jim bo veselo igral, ko se bodo igrali z novimi igračami, ki so bile skrite v drugem paketu. Srednješolci so denar zbrali s prodajo drobnarij na boljšem sejmu, gesto dobrodelnosti za male prijatelje pa bodo še ponovili, so zagotovili ob obisku bolnikov. Za njihovo dobro voljo, hitro okrevanje in skorajšnjo vrnitev k svojim mamam in očkom pa so jim zaigrali nekaj veselih in okroglih. FOTO: JZ, MH ■ nastali s spremembo terjatev v lastniške vložke in nato delnice Pomurke. Po podpisanih pogodbah se je namreč za predlagano prisilno poravnavo izreklo 119 družbenikov pravnih oseb ter 1.133 sedanjih in nekdanjih delavcev Pomurke, ki predstavljajo 92 odstotkov vseh upniških terjatev. Že sredi prihodnjega tedna se bodo na skupščini sestali ustanovitelji Pomurke Mesne industrije, družbe z omejeno odgovornostjo. Slovenska razvojna družba in 23 kmetijskih zadrug bo na tej skupščini sprejelo sklep o preoblikovanju družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo, sklep o znižanju in hkratnem povišanju osnovnega kapitala, sprejeli pa bodo tudi statut delniške družbe in imenovali štiri člane nadzornega sveta. Seveda bodo ti sklepi veljavni le, če bo na sodišču izglasovana prisilna poravnava, Dezi-der Novak, predsednik senata, pa je prvi narok za prisilno poravnavo, ki bo na okrožnem sodišču v Murski Soboti, razpisal za 15. februar. LUDVIK KOVAČ ■ 1O INTERVJU 14. januar 1999, VESTNH Abstraktna slika še ni bila naslikana Pomenkovanje s slikarjem Lojzetom Logarjem eko jesen, ko sva s slikarjem Lojzetom Logarjem paberkovala ob kavi, mi je začel razlagati, kako sta s filozofom in umetnostnim kritikom Evgenom Bavčarjem hodila po pariških galerijah in kako je svojega prijatelja »učil gledati sliko«.«. Dobesedno učil, kajti Evgen Bavčar, ki ga pozna vsa slovenska kulturniška srenja, je dobesedno slep. »Kako le?«sem se začudil, ko sva se pomenkovala v soboški galeriji, Iger je še slab teden na ogled njegova pregledna razstava, za ta časopisni intervju. On pa nič. Povedel me je k eni od svojih slik, me obrnil s hrbtom proti njej in mi velel, naj z dlanjo, seveda ne da bi se dotikal slike, blodim po njej. In ne boste verjeli: njegove barve dobesedno ščemijo po koži. Zlahka sem zadel, ali gre za toplo ali hladno barvo. »Tako je gledal tudi Evgen,«mi je pojasnil slikar. Zatem sva se naslonila na ograjo balkona galerije in spet ne boste verjeli: njegove velike slike, predvsem ekspresivni motivi Iz Davidovih vrtov, so naju zaprle v mrgolenje barv in figur, ki so tako značilne za opus Lojzeta Logarja, sicer rojenega v Mežici, ki ga domača stroka ponavadi umešča v drugo generacijo ljubljanske grafične šole. Z umetnostjo je najbrž takole: čut se pojavi že zelo zgodaj, ponavadi v poznem otroštvu ali v dobi odraščanja. Besedni ustvarjalci začnejo pisati »solzavke«o prvi ljubezni ali vesoljnih krivicah, slikarji pa se prvič, kolikor je meni znanega, poskušajo s krajinarstvom. Je bilo z vami prav tako? Veijetno je res tako, da v otroštvu prevladuje imitativni in asociativni princip, da pač prenašaš iz prirode, vendar se je pri meni. že zelo zgodaj začelo to, da sem začel slikovno polje uporabljati kot bojišče, na katerem so se dogajale drame in vse emocije. Na tem polju sem začel z avtonomno govorico, ki je v začetku nisem poznal v teoretičnem smislu, bil pa sem na meji med abstraktnim in realnim, med katerima so nastajale asociativne zveze. Kaj pa abstrakcija? Ne boste verjeli, upam si trditi, da abstraktna slika še ni bila naslikana. Da ni bila? Takole bom rekel: če narišete eno črto in potegne čeznjo drugo, se vzpostavita neki prostor in neka asociacija in potem je odvisno od nas, kako si to razlagamo. Poglejva samo krajino: gotovo ta vdira v človeško čutno izkušnjo, ki je neverjetno močna, da je sploh ne moremo zbrisati. Tudi pri zelo ortodoksnem slikarstvu se zelo težko izognemo temu, saj se podobe iz realnosti same vrivajo v likovni prostor. Ta naša človeška, mesena izkušnja je tako močna, da se ji težko izognemo. A vseeno: naslikali ste znamenite črne slike in izjavili, da I je pač umetnosti, tudi slike, kratko malo konec. Kako konec, če pa ste po tem, če smem reči, črnem valu, naslikali še na stotine slik? Ja, to je bilo v času modernizma in mojega osebnega preverjanja. Moj - - zzačetek je pravzaprav vstop v popartistično poetiko. Da ne bo pomote: jaz sem samo realne prizore, seveda mi-nimalizirane, prizore iz reklamnega sveta, časopisa, televizije ali fetišizma kratkomalo prenašal v podobo slike. Potem pa se zgodi preobrat. Popart je namreč nastal v urbani Ameriki, Slovenija pa, tudi če gledam naša »velika mesta«,«, je (bila) še zmeraj polurbana. Jugoslavija se je takrat že odpirala in »vdor«zahoda Je bil zelo opazen. Pa vi? Ste ga kratko malo kopirali? Ne, jaz sem na te stvari vseeno gledal z ironičnim pogledom. Poglejva samo: ameriški popar-tist je prenesel stvar na platno, tudi z ulice, tako kot je, pri meni pa je vedno šlo za intelektualni korektiv. Jaz sem na primer figuro, predmet ali celo idol, če hočete tudi Marylin Monroe, vključil v drugačne sestave. K nam je prišlo to posredno. Kako to mislite? Če natančneje pogledate takratne moje (popartistične) slike, boste videli, da so se delile na dva dela: na podobo in na neki moj komentar. Ta dvojnost je bila seveda za tisti čas vseeno specifična. Bili ste tudi eden od pobudnikov za že tradicionalni mednarodni sobošjd Bienale male plastike, kasneje pa ste bili član slikarske skupine DHLM. Ali je mogoče danes govoriti o skupinskem konceptualnem obrazu te skupine, ki so jo poleg vas sestavljali še Danč, Hauko in Mesarič? Šlo je, ne boste verjeli, za ne-discplinirano, seveda gleda kon cepta, umetniško skupino. Po vrnitni s študija konec šestdesetih let sem srečal tukaj Mesariča in Danča. Tudi onadva sta najbrž Zaslutila, da prihaja do nekih sprememb na likovnem področju. Jaz sem bil namreč že pred tem v skupini Ljubljanski krog mladih, ki se je najprej predstavila v Beogradu. Takrat je šlo pravzaprav za obrat od informela in za nastanek nove figuralike. S to izkušnjo sem se vrnil v Mursko Soboto in navdušil še Danča in Mesariča, s Haukom pa sva komunicirala že v Ljubljani. Naša skupina je gojila novo figuraliko kot reakcijo na staro abstrakcijo. Kakšna je bila takrat slikarska klima v Murski Soboti? Brez zadržkov lahko povem, da je bila nemogoča in zelo konzervativna. Nobenega premika ni bilo, edino slikarstvo, kar ga je bilo, je bilo ustvarjanje Lajčija Pandurja in Karla Jakoba. Bil je velik odpor proti drugačni vrsti slikarske govorice, kot je bila klasična, romantizira-na in malo naivna. In tudi zaradi revolta proti tej zadušnosti, okorelosti in stagnaciji smo skušali narediti spremembo. MURSKI VAL išče tekmovalce za kviz Spoznavajmo svet med Rabo, Muro in Dravo. Kviz bo na sporedu ob torkih enkrat mesečno. Tekmovalci bodo odgovarjali na splošna vprašanja in na vprašanja s področja, ki ga bodo sami izbrali. V vsakem kvizu bo tekmovalo pet tekmovalcev. Če želite tekmovati, napišite ime, priimek in naslov, obkrožite področje, s katerega želite dobiti vprašanja, in pošljite na MURKI VAL, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Če boste zmagovalec kviza, boste lahko potovali in dopustovali ob koncu tedna. IME PRIIMEK NASLOV a) zgodovina b) geografija c) šport d) mediji e) glasbena umetnost f) likovna umetnost g) film h) književnost i) drugo_____________ Na razstavah so mi celo prekrivali platna, ker kratko malo niso razumeli moje pripovedi o lepem ženskem telesu, o teh krasnih detajlih. bojišče, na katerem se dogajajo drame in emocije. Lojze Logar: Slika je Kakšne so bile reakcije? Hude, a po'naši prvi predstavitvi se je stanje zelo spremenilo, predvsem zato, ker smo bili takrat kot skupina predlagani za jugoslovansko nagrado za slikarsko skupino leta. Od takrat nas niso imeli več za zaletave mulce, ki bi jih bilo treba brcniti v rit. V vašem opusu, predvsem v figuraličnem, je zaznati drzne, z erotiko nabite ženske figure. Ali je erotika res gonilo (vašega) umetniškega ustvarjanja in sveta? Erotično je zame vsako početje, ki ga delam zares iz neke potrebe, s koncetracijo moči in izmenjavo energij. Glejte, morda bo zvenelo smešno, a če nimamo erotičnega odnosa do telefona, se z njim nima smisla ukvarjati. Vsako umetniško početje je erotični odnos. Moje slikarstvo to že spremlja od prvih začetkov. Ženska figura je bila zame hudičevo inspirativna in me je vedno dajala samonavduše-vanje. Vedno sem bil navdušen nad to žensko lepoto, pa ne samo nad telesom, temveč tudi psihofizično celoto. Že v nekem zgodnjem intervjuju sem jih dajal na piedestal, saj so najbolj čudovita bitja in spudbujevalci tega sveta. Tudi sam se strinjam z vami. Naj vam samo povem anekdoto. Kot mladenič sem se ukvarjal z atletiko, bil eden najperspektivnejših jugoslovanskih tekačev in na nekih pripravah nas je trener spraševal, zakaj sploh tekmujemo. Moji tovariši so pač rekli, da zaradi športnih zmag, jaz pa sem se zagledal v neko lepo Splitčanko, tudi športnico, in izstrelil: Da bi se pokazal pred njo, tovariš trener! On pa, čeprav je bil zadrt vaditelj, je le dodal, da sem pač povedal najbolj iskreno. Pa vas niso zaradi te vaše erotičnosti na platnih gledali tudi postrani? Časi so bili vendarle drugačni od današnjih? V začetku je bilo zelo spotakljivo. Na razstavah so mi celo prekrivali platna, ker kratkomalo niso razumeli moje pripovedi o lepem ženskem telesu, o teh krasnih detajlih. Nekateri so že takrat namigovali, kar je smešno, da gre za pornografijo. Pri vseh umetnikih so začetki zelo radikalni, potem pa se ostrina ublaži in morda preide v estetizi-ranje, da lahko v miru razmišljaš, kako naprej. Razstavljali ste v bistvu po vsem svetu, prejeli ste mnogo domačih in tudi tujih nagrad in priznanj. Kaj v bistvu pomeni nagrada za umetnika? Gotovo pomeni stimulans. Smešni so tisti, ki pravijo, da jim nič ne pomeni. Prav tako, če sva objektivna, ni vseeno, ali ti jo podelijo v kakšni Kurji vasi ali širnem svetu. Zelo pomembno je tudi, da veš, kdo so žiranti, da jih spoštuješ. Poglejva, prejel sem nagrado v Bradfordu, v kateri je bil žirant sam veliki filozof Blake. Nekaj je v tem, brez dvoma. In tu se je pokazala tudi slovenska nečimrnost. Ker pač nismo prišli zraven, so kar zamahnili z roko in rekli, ah, kaj, te nagrade bomo v katalogih kar izpuščali. Nagrade so tudi za galeriste neki kazalci, jamstvo, da k neki stvari lažje prideš.Velike in nacionalne nagrade so seveda povezane tudi z denarjem ali samo promocijo tebe. Pa se ustaviva še malo pri vašem razstavljanju ... Imam sliko z moje druge grafične razstave v Bijeli, kjer je bilo napisano L. P., to pomeni Logar - Picasso. Moram reči, da si sprva nisem upal na razstavo, ker sem v istem prostoru razstavljal skupaj s Picassom. Mislil sem si: mojbog, šele sedaj se bo videlo, kako sem slab! A taka soočenja so potrebna. Razstavljal pa sem tudi s svetovno znanim grafikom Lupertzoni, z Warholom. Ko »visiš«s takimi: velikimi imeni, vidiš, ali »vzdržiš«.«. Naj dodam še to: noben. naš slikar ne visi v newyoršketn Gugemheimu, jaz pa sem razstavljal svoje grafike v »grafičnem Gugemheimu«v San Franciscu. Zdaj pa greva k boleči točki, k amaterskemu slikarstvu, ki, vsaj jaz takole mislim, samozadostno stopica na enem mestu, »pravo slikarstvo«pa vedno išče nekaj novega. Se morda motim? Je tako, brez dvoma. Tragedija amaterskega slikarstvi ie v tem, da takoj skoči v komercialo, zato tudi nima nobenih ambicij. Tudi pri velikih slikarjih se zgodi, da pač neko svoje obdobje zavlečejo, ker je zadaj pač velik denar, a to ni tisto. Oni vedo dalje in se vsega prekleto bolj zavedajo. Pa še nekaj je: amaterji ne vstopajo v slikarstvo problemsko v slikarstvo, zato se do onemoglosti ponavljajo. Zaposleni ste tudi kot redni profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, zato vas bom malce po šolsko vprašal, ali se da slikarstva tudi naučiti in kaj bi svetovali mlademu slikarskemu talentu? Ne zamerite mi, če bom sedaj izrekel eno bogokletno misel: neke stvari se res da naučiti, neko obrt, da se tudi razčiščevati neke probleme, zato lahko mirne duše rečem, da je dandanes akademi' zem visoki modernizem. Ljubljanska akademija še zmeraj gradi na trdi podlagi risarske veščine, samo problematizira po mojern še premalo. Imaš študente, ki so bolj ročno spretni, na drugi strani pa manj intelektualni, spretnejši-Ti ročno spretni so zelo podobni amaterjem. Ti, ki pridejo iz srednjih umetniških šol, en semester briljirajo, potem pa ne več. Poučevanje slikarstva je zelo občutljiva stvar, saj moraš paziti na dvoje: da študentu ne zlomih njegove lastne kreativnosti, hkrati pa ga moraš, seveda najprej kot človek, potem kot pedagog in nazadnje tudi kot neke vrste terapevt, popeljati čez čeri njegovih (nezavednih) napak. Včasifi se mi zgodi, ko takole razmišljam, da pravzaprav slikam njih. Foto: JZ Pogovarjal sej6 MILAN VINCETIČ * fiSTIK, 14. januar 1999 KULTURA 11 Kultura v občini G. Radgona (Odmev na TV oddajo Kontrapunkt - TVS) omenjeni oddaji Kontrapunkt, kije bila na sporedu 4. 1. 1999, na kateri je bilo govora o ljubiteljski kulturi, je sodeloval iz našega območja tudi g. Jože Kocuvan, tajnik ZKO Radenci - Sv. Jurij ob Ščavnici. Glede na to, da je izrekel nekaj značilno njegovih gledanj na kulturo v občini Gornja Radgona, smo dolžni dati nekaj dodatnih pojasnil. gledaliških prireditev »Meja na reki«, ki spada med profesionalne projekte, kar g. Kocuvan smatra za »visoko kulturo«. Žal pa ni povedal, da zaradi tega ne trpi ljubiteljska kultura, ni Radenci in Sv. Jurij, ki želijo na ljubiteljski kulturi uveljaviti svojo obledelo politično moč. ZKDiS Gornja Radgona zagovarja stališča, daje območje treh občin enoten prostor, kjer je dovolj ena izpostava Sklada, v svetu izpostave pa naj bodo imenovani ljudje iz vseh treh občin, ki bodo E o V Zvezi kulturnih društev G. Radgona smo si od sprejetja Zakona o Skladu RS za ljubiteljske dejavnosti prizadevali, da za območje treh občin ustanovimo eno izpostavo Sklada, ker smo ugotovili, da bi bili dve izpostavi glede na pristojnosti neracionalni, obenem pa smo ves čas zagovarjali stališče, da za območje občin Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici potrebujejo profesionalnega delavca za področje kulture, kar zagovarjamo tudi sedaj. G. Kocuvan je v oddaji navajal, da se območje teh dveh občin ne more primerjati z Gornjo Radgono, kjer nimamo kulturnih društev in se gremo samo »visoko kulturo«, s tem pa je diskreditiral delo kulturnih društev in same Zveze kulturnih društev in skupin v občini G. Radgona. Vsem občanom in tudi širše je dobro znano, daje ZKO (sedaj ZKDiS) Gornja Radgona v preteklosti skrbela za ljubiteljsko dejavnost na celotnem območju, da smo si prizadevali za kvalitetno rast skupin, saj so naše skupine redno nastopale na vseh medobčinskih in tudi na republiških srečanjih. Glede na tedanje trende v ljubiteljski kulturi smo takrat dajali večji poudarek skupinam in ne toliko društvom, zato je ZKO prevzela nase nekatera opravila za delujoče skupine. Z novim zakonom o Skladu se zahteva, da deluje na območju izpostave vsaj 15 društev, kar je privedlo do tega, da so v občini Radenci in Sveti Jurij vsako najmanjšo skupinico registrirali kot društvo, saj j,e bilo do tedaj na celotnem območju treh občin registriranih komaj 11 društev, delovalo pa je 17 od- Tajnik ZKDiS G. Radgona Roman Sluga v svoji tesni, a prijetni pisarni. raslih skupin pa še te so bile v glavnem v sedanji občini Gornja Radgona. Sedaj je v vseh treh občinah registriranih preko 30 društev, od tega 17 v občini Gornja Radgona. ZKO Gornja Radgona je redno izvajala vsa občinska srečanja, ki smo jih razporejali po vseh takratnih občinskih centrih, kjer so le bili dani prostorski pogoji. Vsako leto smo organizirali vsaj eno medobčinsko ali republiško srečanje, za kar smo bili vedno pohvaljeni glede organizacije. Poleg tega smo organizirali vsa gledališka in glasbena gostovanja ter obiske prireditev za predšolsko in šolsko mladino ter za odrasle za območje vseh treh občin. V okviru ZKDiS Gornja Radgona smo prevzeli organizacijo lahko pametno vodili kulturno politiko za te občine. Upamo, da bodo do takšne ugotovitve prišli tudi novoizvoljeni svetniki v Občini Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Za ZKDIS Gor. Radgona predsednica MARIJA ŠEDIVY in tajnik ROMAN SLUGA I N E Raziskava o sorodstvih v občinah Križevci, Veržej in širše od druge polovice 1 7. stoletja do 70. let 19. stoletja. PRLEŠKE FAJTE - kuga pospešila migracije - vesele vdove Osterčke - Ferenci prišli in zmanjkali - čez Muro največ stikov v Radgonskem kotu - vdovcev vedno več kot vdov - poroke: oče s hčerko, sin z njeno materjo - »zlata doba« za Osterce, Slaviče in Mišje - tu in tam za osvežitev krvi poskrbeli tudi vojaki - Wurst in Prežel - nedopustno prevajanje priimkov - Vrban Slavič bi bil sam sebi starešina - tu in tam poroka kakšne 14- ali 1 5-letnice - majhni Kokoriči, veliki gostje To in še vrsto drobnih zanimivosti iz življenja ljudi na Murskem polju boste našli v knjigi PRLEŠKE FAJTE, ki obravnava 57 rodovnikov in prav tolikšno število najstarejših fajt ali rodov. Ženin in nevesta s svojimi starši, najmanj po dve priči za vsako poroko ... Blizu tisoč priimkov! če se ozremo na to, kako so recimo Ivan Potrč, Bratko Kreft, Anton Trstenjak videli in obravnavali kmetstvo, potem lahko ugotovimo, daje gruntarstvo v Prlekiji sloj, močan sloj, kot pravi za Bratkom Kreftom mag. Andrej Rošker na zaglavju v knjigi Prispevek k identiteti panonske kmetije avtorja mag. Mirana Puconje. KMALU V PRODAJI Kulturnice - Letošnja evropska kulturna prestolnica bo nemško mesto Weimar, znano predvsem po svojem velikanu J. W. Goetheju, ki je v dobi (pred)romantike zbiral okoli sebe - sam je bil namreč dvorjan - skorajda vso takratno kulturniško srenjo. Vse lepo in prav, a upam, da se Nemcem ne bo zgodilo kot predlani Slovencem, ko je bil v Ljubljani razglašen Evropski mesec kulture. Pa še nekaj: lepo bi bilo, če bi tudi naša mesta postajala slovenske kulturne prestolnice. Vsako leto eno namreč. Kaj mislite, kdaj bi prišla na vrsto naša Sobota? - Pisatelj Feri Lainšček - pred časom je izšel njegov roman Namesto koga roža cveti v hrvaščini - se bo malu pojavil z novim romanom z vznemirljivim naslovom Petelinji zajtrk ali Severina pri mehaniku Gajašu. Gre za bralni roman, postavljen v naše loge, bolje rečeno v primestno mehanično delavnico, v kateri se zbira prava polentarska druščina. Seveda bo imela glavno besedo ljubezen, silovito razmerje med zrelo damo in mladeničem, zaradi katere pride tudi do usodnega zasuka zgodbe. Katerega, naj ostane skrivnost, hkrati pa povabilo, da bi vzeli v roke ta roman, ki se bo prebral na dušek, ne da bi zanemarili petelinji zajtrk! - V drugi polovici meseca bodo v soboški Galeriji postavili na ogled svoja dela pomurski umetniki. Pa ne kakršnakoli - na stenah bodo viseli njihovi avtoportreti, zato bomo imeli priložnost, da jih bomo videli, kot se vidijo oni sami. Potem pa: presodimo, kateri imamo bolj izostren vid, mi, kijih vidimo od zunaj, ali oni, ki se vidijo od znotraj. Zanimivo, kajne? - Prekmurska pevska skupina v Torontu, ki jo vodi Alojz Žižek, je, kot nam poroča naš dopisnik Jože Žerdin, pred kratkim posnela kaseto z naslovom Odmev v besedi ljudskih viž Slovenske okrogline. Gre za venček starih domačih (nabožnih) ljudskih pesmi s tako melodiko in napevom, kot so ju peli naši izseljenci, preden so se napotili čez lužo. Pevska skupina je znana predvsem med našimi zdomci v Kanadi, kaseta pa naj bi kmalu prišla tudi na naše trgovske police. saj se prireditev izvaja poleti, ko ni toliko dejavnosti na področju ljubiteljstva. Tajnik zaradi te prireditve že tri leta ne izkoristi letnega dopusta, medtem ko vsi ostali sodelavci koristijo svoj prosti čas in dopuste. ZKDiS Gornja Radgona organizira tudi gledališki abonma v SNG Maribor, v katerega je vključeno 120 abonentov in od tega preko 30 abonentov tudi iz občine Radenci in Sveti Jurij kljub temu, da imajo tam organiziran svoj abonma. V okviru ZKDiS Gornja Radgona pa deluje tudi kino z osmimi predstavami tedensko, za kar potrebno seveda ogromno delovnega časa posvetiti tudi temu. Poleg tega se organizirajo šolske filmske predstave za vse OŠ in VVZ, saj drugje kino ne deluje. V vse te dejavnosti je vloženo ogromno dela, ki ga opravlja tajnik in njegovi sodelavci ter člani izvršnega odbora. Nihče pa nam ne more očitati, da je zaradi vseh teh del bilo zapostavljeno ljubiteljstvo. Žal je finančna politika tista, ki kroji tudi delo ljubiteljstva. Dejstvo pa je, da so na boljšem novoustanovljene občine, saj jim za neposredno kulturo ostaja mnogo več sredstev. Vsa razpoložljiva sredstva lahko usmerijo za delovanje ljubiteljskih skupin. V občini Gornja Radgona pa moramo poskrbeti za strokovno službo ZKDiS, za različna gostovanja in filmske predstave, ki jih obiskujejo tudi občani ostalih občin, pa zato naša občina ni dobila nič več sredstev iz republiškega proračuna. Govorjenje o tem, da z Gornjo Radgono ni možno sodelovanje, je besedičenje v prazno in povzdigovanje lastne osebnosti. Potrebno je vprašati skupine, ki se čutijo ogoljufane, ker se ustvarja nepotrebno zaplotništvo namesto plodnega sodelovanja. Če lahko mnogo večja mesta od Gornje Radgone sodelujejo z ostalimi občinami in ni bilo problemov pri ustanavljanju Sklada, nam ni razumljivo, zakaj je prav na tem območju to nemogoče. Lahko bi rekli, da gre pri vsem tem predvsem za enostransko prikazovanje zadev in lastno promocijo nekaterih akterjev v obči- Likovna delavnica Tudi letos bo v Murski Soboti potekala likovna delavnica, ki jo bosta vodila akad, slikar Mirko Rajnar in lik. ped. Štefan Cervek, organizacija pa je v rokah DPP ONEJ iz M. Sobote. Informativni dan za vse zainteresirane bo v četrtek, 14. jan., ob 17. uri na OŠ I v Murski Soboti. Vse informacije dobite po tel.: 28 260. NEPOZABNO Ljutomerska gimnazija Večer besede in glasbe A nas bo milijon res spalo zimski spanec? Ne. Konec in začetek koledarskega leta nam omogočata, da vsaj za kratek čas pozabimo na vsakdan. In so. Ljutomerski gimnazijci namreč, ki so začeli konec prejšnjega meseca s Šepetanji, večerom poezije, besede in glasbe. Dijaške pesmi so dovršeno in mladostno interpretirali Vojka Havlas, Nina Pirher, Katja Perkič, Jerneja Svenšek, Amanda Tramšek, Sebastjan Voros, Maja Jaušovec, Vitja Podlesek, Nataša Forjan, Bojana Mihorič, Boštjan Kosec in Tadej Ostre, k estetski dovršenosti pa je pripomogel Teo Pucko s kitaro, večer pa so obogatili še mladi glasbeniki Ana in Domen Gnezda, Tanja Kranjc, Nina Semler ter Ksenija Nemšak. Najlepša spodbuda pa so brez dvoma besede prof. Irene Štuhec, kije zapisala, češ »ko opazujem dijake naše gimnazije, nehote pomislim na Malega princa.« Poslušalci in gledalci prav tako. Zares. Daj, rasti -drevo, ki sadim te v puščavo. Daj, cveti -cvetka, ki pustim te v temi. No, teci -samotnež skozi množico. Daj, ostani -lepota skrivnostna v zeleni goščavi. NINA ■ Ob drugi samostojni razstavi Tamarine »muze« Glede na to, da se s slikanjem ukvarjam že nekaj let in čeprav je to bolj moj konjiček, saj sem sicer absolventka Tehniške fakultete v Mariboru, je dejala mlada radgonska likovna umetnica Tamara Filipič, moram priznati, da sem naredila že veliko izdelkov. Tudi v se prihodnje želim posvetiti slikanju, načrtujem pa tudi razstave v večjih mestih, predvsem pa izven Radgone. Sicer pa najraje delam v steklu in keramiki, kjer rada poslikavam vaze, sedaj pa sem začela slikati tudi na svilu, ob tem pa še delam kravate in rute. Na tokratni razstavi - gre namreč za njeno 2. samostojno razstavo z naslovom Muje muze v prostorih radgonskega turističnega društva, ki sojo zaprli 10. januarja - je razstavila predvsem vaze, poslikane z reliefno tehniko, ki jih je imenovala kar Ifigenija I, II, Evridika, Kirka... ter slike s pomenljivimi naslovi Mitra, Afrodita, Eos... Da gre res za izjemne umetnine, sta v nagovoru ob otvoritvi razstave potrdila tudi predsednik LD G. Radgona Zlatko Šajhar in abs. umetn. zgodovine Petra Kos. OB ■ Umetnica Tamara Filipič se predstavi Člani lit. krožka ljutomerske gimnazije med nastopom. AKCIJE 14. januar 1999, fiSM TAJNICA Z NAJ... ŠOPKOM ■1JEIRENA GIDER (Potrošnik) MILENA VOGRINČIČ (Murskatrans) EDITA ŠTELCL (Pomurska založba) LIDIJA DOMJAN (Vrtnarstvo MS) । --------------------------- -------------- M-----H----'-- --» --------i Vsak mesec v letu 1998 smo na Ve-stnikovih straneh predstavljali naj... tajnice z naj... šopki. In ker Vestnik znova preseneča in nagrajuje, vam daje, spoštovani bralci, možnost, da glasujete. Izpolnite glasovnico, odločite se za svojo naj... tajnico z naj... šopkom ter jo na dopisnici pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Objavili bomo šest glasovnic, naj... tajnico z naj... šopkom vam bomo predstavili na Vestnikov dan, 13. februarja, tri izmed vas, ki boste glasovali, pa bomo nagradili. GABRIELA OBERLEITNER (Elektro MS) HELENA RIJAVEC (Pomurska banka) KUPON ŠT. 2 IRENA DUCMAN (Kovinopl. Pavlinjek) Ime in priimek: Naslov: I Glasujem za naj... tajnico I z naj... šopkom: DARINKA TRATNJEK (Ljud. univ. MS) BERNARDA KOUS (PTT) MARIJA PODLESEK (Gimnazija MS) DRAGICA RANTAŠA (Venera) R 0 in sedanjosti SE NATAŠA FERJAN (Zavarov. Triglav) več po tekočem traku, a kar je, je. Zvečer se kljub vsemu gostijo vsi: mesar in njegovi po- . močniki, gospodar in gospodarica pa tudi mački se nasitijo, da se vsaj tri dni ne prikažejo na dvorišču. Pa ne samo zato, ker so presiti, temveč tudi zato, ker jim začne vreti kri, ko mačkice poželjivo dvigajo svoje repe. A to je spet zgodba za drugo priložnost, kajne? MV, foto: NJ ■ e dandanes krožijo predvsem med starejšimi podobne zgodbe s kolin. Takrat, pred dvainštiridesetimi leti, kot je zapisal naš Vestnik, so svinje redili tudi z želodom in domačo krmo, zato so bile koline pravi pravcati družinski praznik. Da ne govorimo o časih, ko se je klalo skrivaj, v kleteh, ko so se skrivali čebri masti pred požrešno ljudsko oblastjo. Ah, bo nekdo dejal, taki časi so pač bili. Tudi danes se na kolinah kaj ušpiči, marsikje se dvigne kakšen kozarec preveč, mesa pa ponavadi ne zmanjka na takšen način, kot si lahko preberete v reprintu, le kakšen pes, ki se slučajno strga z verige, ker mu pač zadiši sveže meso, izkoristi mesarjevo nepazljivost, da zmak-ne kakšno še neobrano kost. Pa še eno: zdi se mi, da koline dandanes niso več tisti pravi KOLINE In nezaželeni gostje o' dnevu, ko bodo koline pri hiši, je govora že pred zimo. Mlado in staro pričakuje ta dan z velikim veseljem. Tokrat se zberejo pri hiši tudi znanci in sorodniki. Gospodar in gospodinja sta - čestokrat upra-. vičeno ponosna na svoje delo čez leto. Kako veseli morajo biti v družinah, ki nimajo obdelovalne zemlje in z delom pridnih rok vendarle zredijo prašiča. Čestokrat je bilo potrebno dati vrečo na ramo in korakati proti gozdn po travo in želod. Ali pa izdati za krmo zadnji prihranek? Marljivega in delavnega M-letnega upokojenca Alojza Dolenca v Lendavi vsakdo pozna. Srečamo pa ga tudi tam, kjer gre za skupnost. Naj omenimo samo, da je še vedno aktivni član tamburaškega zbora, zelo dobro, pa se je izkazal tudi decembra pri izmenjavi glavnega plinovoda, kjer je bil med prvim' prostovoljnimi delavci. Čez leto sta Alojz in njegova žena pridno delala, da sta zredila lepega prašiča. Vsakdo jima je to privoščil. Decembra so imeli pri Dolenčevih koline. Vse je bilo v najlepšem redu. Toda glej čudo! Ko so prašiča zaklali, je imel štiri noge. Pozneje, ko so se vrnili iz sobe, da bi solili meso, pa je razen noge manjkalo tudi več kosov mesa. In vse bi se v redu končalo, če Alojz zadeve ne bi prijavil varnostnim organom. Res je, da so zaenkrat bili krivi dresirani psi, ki so, meso zavili v papir in ga zakopali v zemljo, kjer so drugi dan našli kos mesa. Prav bi bilo, da bi na take pse bolj pazili. Morda bodo koristni tndi drugje? Nekaj podobnega se je zgodilo v Gan-čanih, kjer je pridna Micka prav tako zredila lepega prašička. Na koline _pa je brez vabila prišel njen »ljubic, možiček, ki je že pred leti pozabil na njo. Da bi bilo bolj zabavno, je ženo spodil od doma in povabil svoje prijatelje, žal pa mu sreča ni bila naklonjena in so mu uresničitev načrta pravočasno preprečili. SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA Rakičan, Ul. dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota OBVEŠČA da bodo od 20. januarja vsak petek od 8.00 do 10.00 govorilne ure za vse, ki imajo kakršno koli vprašanje na temo izvajanje zdravstvenega varstva v bolnišnici. Na vprašanja bo odgovarjal direktor bolnišnice Bojan Korošec, dr. med., spec, int., v njegovi odsotnosti pa poslovni direktor Štefan Vučak, diplomirani ekonomist. Pogovori bodo potekali v prostorih uprave bolnišnice. Vse občane, ki želijo priti na pogovor, prosijo, da se najavijo v tajništvu bolnišnice j po tel.: (069) 21 007. O* ln o S £ »»{ZPlAČtH KIK VSAK DAN OO H* 0p£ VESDIIK, 14. januar 1999 KMETIJSTVO 13 Pri slovenski vinski kraljici so imeli trgatev na dan Treh kraljev Šipon bodo pili v prihodnjem tisočletju etošnji praznik Treh kraljev so na poseben način zaznamovali tudi v vinarstvu in vinogradništvu Kupljen iz Okoslavec. V tem vinogradništvu, kjer domuje tudi slo- L venska vinska kraljica Irena Kupljen, so pripravili drugo trikraljevsko trgatev. V enem od svojih vinogradov so pred ptiči in srnami zaščitili 600 trsov sorte šipon, iz grozdja pa je priteklo blizu 200 litrov izjemno kakovostnega vina. To bo na tržišče prišlo šele v prihodnjem tisočletju, kajti takšnelzbrane vinske polnitve morajo dozorevati dalj časa. Pri Kupljenovih to zelo dobro vedo, kajti iz njihovih kleti prihaja že vrsto let vrhunska kapljica in s prodajo nimajo težav. »Dejansko smo zadovoljni s prodajo našega vina, saj se zavedamo, da je veliko lažje prodati kakovostno vino. Naša trgatev na dan Treh kraljev je poleg trgatve na dan sv. Lucije (13. 12.) eden od dveh dogodkov, ko pobiramo pridelek, namenjen vrhunskim vinskim polnitvam. Ker je šipon, ki smo ga pobrali na isti dan leta 1998, pokazal izjemno kakovost, smo tudi za letošnjo poznejšo trgatev pustili isto sorto grozdja. Žal nam vreme ni bilo naklonjeno, saj smo pričakovali, da bo to ledena trgatev, vendar ni bilo tako. Kljub temu zadovoljni, saj bo to spet vino izjemne kakovosti,« nam je povedal Vlado Kupljen. BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: OSTE BAKAL ■ Krompir je več kot vrtičkarska kultura Pomagamo pri izbiri sort krompirja Priporočena sortna lista za leto 1999 e glede na to, da površine, zasajene s krompirjem, upadajo, je potrebno šteti krompir za poljščino in ne samo za vrtičkarsko kulturo. V Sloveniji smo s krompirjem zasadili v letu 1996 21.972 ha površin, v Pomurju pa smo imeli krompir na 1.891 ha obdelovalne površine, kar je v Sloveniji 8,6-odstotni delež. Če pogledamo samo Pomurje, kjer imamo 54.665 ha njiv in vrtov, je de- ( lež površin, zasajenih s krompirjem, 3,5-odstoten. Od tega imamo 162 ha zasajenih površin z zgodnjim krompirjem, 1.717 ha s poznim in 12 ha s semenskim krompirjem (vsi podatki veljajo za leto 1996). Kmetijski inštitut je izdelal v sodelovanju s strokovno skupino za poljedelstvo priporočeno listo zato, da pomaga pridelovalcem krompirja pri odločanju za nakup najprimernejše sorte krompirja, ki bo prilagojena našim rastnim razmeram. Priporočena sortna lista je razdeljena po zgodnosti na štiri dele in vključuje 20 sort krompirja. Pri pripravi se vedno upoštevajo razširjenost in pomembnost sort ter njihovo primernost za posamezni namen pridelovanja. Sorte so razdeljene v štiri kategorije: nosilne sorte, sorte v uvajanju, sorte v opuščanju in domače sorte. Med nosilne sorte spadajo pri pridelovalcih in porabnikih zelo razširjene in uveljavljene sorte krompirja, ki pa morajo biti kakovostne. Sorte v uvajanju so na našem trgu nove, se pa zaradi dobrih lastnosti uveljavljajo pri pridelovalcih in porabnikih. Sorte v opuščanju so še vedno priporočene za pridelovanje, se pa pojavljajo nove in boljše sorte od teh, ki jih bodo nadomestile. V kategorijo domačih sort so uvrščene pomembnejše domače kakovostne sorte, ki so še vedno zanimive za pridelovanje, na voljo pa je dovolj kakovostnega semena. Zgodnje sorte ADORA - ima svetlo rumeno barvo mesa in svetlo rumeno barvo kožice. Uporablja se kot jedilni krompir. Gomolji so ovalni in imajo plitva očesca.. Grm je srednje velik s srednjim številom stebel. Cveti redno, cvetovi so temno rdeče obarvani. Nastavlja manjše število zelo debelih gomoljev. Spada med sorte v uvajanju. Občutljiva je za virusne bolezni, srednje občutljiva za plesen na listih, odporna proti plesni na gomoljih. Ta sorta je primerna za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja, saj zgodaj tvori debele gomolje. Primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino. KRESNIK - spada med domače sorte in je namenjen za uporabo kot jedilni krompir na domačih vrtovih (kot zgodnja pridelava) in za prodajo na tržnicah. Je čvrst solatni tip. Barva mesa je bela, barva kožice svetlo rjava. Je slovenska sorta. Gomolji so izrazi Preglednica: Priporočena sortna lista krompirja za Slovenijo za leto 1999 ZGODNJE SORTE SREDNJE ZGODNJE SORTE SREDNJE POZNE SORTE POZNE SORTE ADORA ARINDA CARLINGFORD AGRIA KRESNIK CONCORDE CVETNIK CORNADO MARIS BARD JANA DESIREE FIANNA MINERVA ESCORT KENNEBEC ULSTER SCEPTRE FRISIA VESNA ROMANO SANTE Upamo, da bo objava priporočene sortne liste krompirja pomagala pri izboljšanju neurejenih tržnih razmer pri prodaji semenskega krompirja v Sloveniji v zadnjih letih. to podolgovati in na koncu zaviti (rogljičar). Gomolji so številni in srednje veliki. Je za viruse občutljiva sorta, srednje odporna pa proti plesni na listju in na gomoljih. Sorta ni primerna za strojni izkop. Po daljšem skladiščenju so pogoste nekroze na gomoljih, ki jih povzroča virus Yntn. Primerna je za pečenje konec maja in v juniju. Primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino, manj primerna pa za skladiščenje, saj se na površini gomoljev pojavijo nekroze. Po daljšem skladiščenju je pri tej sorti značilen sladkorni konec gomoljev. MARIS BARD - spada med nosilne sorte. Ima velike, podolgovate gomolje, ki so ovalni in imajo belo barvo mesa in belo barvo kožice. Je odlična jedilna sorta, čvrst solatni tip, ki pri ranem Izkopu daje visoke Turnišče: cene pujskov Na sejmu v Turnišču so 7. januarja prodajali 55 pujskov, starih od 7 do 11 tednov in težkih do 30 kilogramov. Za par živali so rejci zahtevali od 13.000 do 17.000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo le 12 pujskov. pridelke. Dobro je odporna proti zvijanju listov in krastavosti, zelo dobro proti krompirjevi plesni in proti virusu Yntn (kodravost), manj pa je odporna proti prstanasti oziroma obročkasti nekrozi gomoljev. Listi so veliki in temno zeleni, dobro pokriva tla in močno cveti. Občutljiva je za rjavo pegavost. MINERVA - spada med novejše sorte, med sorte v uvajanju. Barva mesa je rumena, barva kožice svetlo rumena. Namenjena je za uporabo kot jedilni krompir. Razvije več srednje debelih stebel in dobro prekrije tla. Listi so srednje veliki, cveti malo, gomolji so številni, srednje veliki, ovalni, s srednje plitvimi očesi. Sorta je občutljiva za krompirjevo plesen na listih in odporna proti virusu Yntn. Srednje občutljiva je za navadno krastavost krompirja. Izobraževanje kmetovalcev V KSS za Pomurje nadaljujejo z zimskim izobraževanjem kmetovalcev. 15. januarja ob 18. uri bo v Bogojini predavanje: Novosti v vinogradništvu in kletarstvu. 19. in 20. januarja ob 9. uri bo v KZ Kmetovalec v Ljutomeru predavanje: Prehrana plemenskih svinj in zdravstveno varstvo. V gasilskem domu v Gornji Radgoni bodo 20. januarja ob 9. uri vinogradniki lahko prisluhnili predavanju Sodoben pristop k trženju vina. V prostorih KSS v Lendavi bo 21. januarja ob 9. uri predavanje o vzgoji raznih vrst gob, ob istem času pa bo v Gornjih Petrovcih v Pindi poljedelski posvet. 21. januarja bodo v Mali Nedelji na svoj račun prišli vinogradniki, ki bodo lahko prisluhnili predavanjem o pretoku in čiščenju vina, o analizi tal, o prehrani vinske trte, o napravi nasada, o sortnem izboru, o sajenju, rezi in varstvu vinske trte pred boleznimi in škodljivci. V Križevcih pri Ljutomeru pa bo 21. januarja ob 9. uri v sejni sobi Klas predavanje o prehrani plemenskih svinj in o zdravstvenem varstvu svinji. Meso je srednje rahlo, malo moknato in vlažno. Je odlična zgodnja jedilna sorta, ki je primerna za pridelovanje pod prekrivno tkanino. ULSTER SCEPTRE - je nosilna sorta in spada med zelo zgodnje sorte krompirja. Gomolji so podolgovato-ovalne oblike s svetlo rjavo, tenko in gladko kožico. Meso je belo, očesa so plitva. Je srednje odpor-na sorta proti plesni na listju, proti plesni na gomoljih in proti navadni krastavosti. Uporabljamo jo kot jedilni krompir, je čvrst solatni tip. Primerna je za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja, tudi pod prekrivno tkanino, Srednje odporna je proti plesni in občutljiva za virusne bolezni. Zelo je občutljiva za mehanske poškodbe. VESNA - je pomembnejša domača sorta. Ima rumeno barvo mesa, barva kožice je svetlo rumena. Oblika gomoljev je okrogla, v polni zrelosti imajo gomolji precej globoka očesca. Slabo je odporna proti plesni na listju in na gomoljih, zelo dobro pa je odporna proti navadni krastavosti. Občutljiva je za virusne bolezni. Namen uporabe je kot jedilni krompir, po tipu kuhanja pa spada med dokaj čvrste solatne tipe. Sorta je primerna tudi za strojni izkop in za dolgo skladiščenje. Vse zgodnje sorte so primerne za biološko pridelovanje, če so sajene zgodaj in pokrite s.prekrivno tkanino. (Se nadaljuje) METKA BARBARIČ, DIPL. INŽ. KMET. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE ŽVZ MURSKA SOBOTA! Cene mineralnih gnojil SKZ Ljutomerčan skladišče Ljutomer cena s prom. dav. sit/kg NPK 0:10:30 +3 + 1 43,20 NPK 0:10:30 + 0,2 33,50 NPK 15:15:15 30,70 NPK 7:20:30 35,80 KAN 23,70 KALIJEVA SOL 38,00 KALCIT, APNENČ. MOKA 14,00 DOLOMITNA MOKA 9,90 KZ MURSKA SOBOTA NPK 7-20-30 36,50 NPK 8-26-26 38,30 NPK 0-10-30+0,2 B 33,30 NPK 5-7-16+3Mg+0,1B 39,10 KAN 27% 26,00 UR^A46% 30,70 HIPERCORN 29,65 APNENČEVA MOKA 10,10 KZ GORNJI PETROVCI NPK 7-20-30 36,80 NPK 15-15-15 31,10 KAN 27% 24,30 KZ RADGONA posl. Sp. Ščavnica NPK 7-20-30 36,58 NPK 8-26-26 38,28 NPK 15-15-15 31,00 NPK 0-10-30+0,2B 36,23 NPK 0-10-30+3Mg+0,1B 46,54 KAN 27% 25,20 APNENČEVA MOKA 10,00 KZ MARTJANCI NPK 7-20-30 36,00 NPK 8-26-26 37,90 NPK 0-10-30+0,2B 35,50 NPK 0-10-30+3Mg+0,1B 46,30 KAN 27% 27,00 KAN (norveški) 26,20 UREA 46% 31,10 PUŠENJAK Cezanjevci NPK 7-20-30 35,20 NPK 15-15-15 32,80 NPK 0-10-30+0,2B 33,60 NPK 5-7-16+3Mg+0,1B 36,80 KAN 27% 25,80 UREA 46% 30,60 AGRO*MA Ljutomer NPK 7-20-30 35,70 NPK 0-10-30+0,2B 33,00 NPK 0-10-30+3Mg+0,1B 43,60 ROBERT HOZJAN Žižki NPK 7-20-30 34,30 NPK 8-26-26 35,80 NPK 15-15-15 29,30 NPK 0-10-30+0,2B 33,50 NPK 5-7-16+3Mg+0,1B 37,80 KAN 27% 22,90 UREA 46% 28,90 SKZ KMETOVALEC Ljutomer * NPK 7-20-30 38,90 NPK 8-26-26 41,40 NPK 6-12-24 37,66 NPK 15-15-15 32,03 NPK 0-10-30+0,2B 36,66 NPK 0-10-30+3Mg+0,2B 48,51 KAN 27% 24,63 UREA 46% 30,97 KZ LENDAVA NPK 7-20-30 33,80 NPK 15-15-15 34,10 NPK 0-10-30+3Mg+0,1B 43,00 KAN 27% 26,20 UREA 46% 33,90 DOLOMITNA MOKA 9,60 UREA Radenci NPK 7-20-30 33,18 NPK 8-26-26 36,40 NPK 15-15-15 29,70 NPK 0-10-30+0,2B 29,00 NPK 0-10-30+3+0,1 B 40,27 KAN 27% 24,00 UREA 46% 27,90 NORVEŠKI SOLITER 37,80 AGROMARKET Tešanovci NPK 10-20-30 34,12 NPK 12-10-15 35,70 NPK 6-12-24 32,00 NPK 15-15-15 30,40 NPK 0-10-30+0,2B 33,00 NPK 0-10-30+3Mg+0,1 B 43,00 KAN 27% 23,00 UREA 46% 31,40 MARKO SLAVIČ Ključarovci NPK 7-20-30 33,07 NPK 8-26-26 36,12 NPK 15-15-15 27,93 KAN 27% 21,63 UREA 46% 21,52 APNENČEVA MOKA 8,61 Opomba: SKZ Kmetovalec Ljutomer nudi pri plači lu do 25.1.1999 12%, do 15.2.1999 pa 8% popusta. Imajo tudi količinski popust od 0,5 do3%. PUŠČICA 14. januar 1999 , MII Sto litrov Novi ljutomerski župan naj bi občanom ob novoletni zabavi podaril sto litrov vina, da bi si tako poplaknili večletni sir news. Marinčkova častna četa Dopoldanski obrambni minister je preživel polovico svojega mandata in »sarajevsko« afero. (Veseli se, da se bo njegov mandat iztekel pred novim izborom Slovenke leta ali očitno častna četa ne ve, kaj početi news.) Blagoslov Cankovski župnik je na Štefanovo po maši blagoslovil občinski uradniški in funkcionarski orkester. S tem je Cankovčane poskušal pripraviti na morebitne cerkvene »zbirce«, s katerimi bodo poskušali reševati manjše dotacije iz državnega proračuna news. Pahor kurirček Najbolj modno podučeni predsednik parlamentarne stranke ZLSD Borut Pahor bo slovenskim krea-torjem za novo pomladno kolekcijo predlagal uniformo »kurirček« in »partizan« (V Dražgošah ni mogel Milijon vbogajme Hodoški župan Ludvik Ortjan si je sposodil prvi milijon za plače, kje drugje kot v Šalovcih. Nekateri se sprašujejo ali bo ta milijonček pristal v delitveni bilanci news. Lojze Peterk V času pred referendumom je glasnogovornik Lojz® navijal proti gradnji TET3, ob tem pa pozabil, daj® ohranjanje trboveljskega kotla predlagala pr^ njegova vlada neWS' Pharovo darilo Na Razkrižju so v božičnem času zaslovele predvsem žive jaslice pri Ivanovem izviru. Eden izmed režiserjev je bil sam župan, zato ni čudo, da se jih je prijelo ponarodelo ime »županove jaslice« news. Milan in njegov rojstni dan Milan Kučan se je za rojstni dan odpravil v Dražgoše news. skriti svojega navdušenja news). ^ePen van vsen, ba bi van v ton Peti bi^ou ban l tab Pipou, kak van je biPou v ptejšnjon aPi pa ešče M Pepše. uNikak pa nibomi ne gePen, ba bi njemi biou l sPabše, tab bab tudi de. ^ePja je eno, istina pa dtiij-l 9°- i ETab gvana najdubša nouč je minoPa, pa šteti gdaj । tou štete, ste snečni, ba ste jo ptegivePi, pa ba gdaj pd titate stati givPenjsbi tempo. ETisti, ba so pPačaPi ga IsiPvestetsbo večetjo obouPi 20 jegeto, so nej tak ^a-dovoPni, bab tisti, ba so se ga bode maPe pejnege povesePiPi v toj nouči, šteta je v osnovi nej ntba posebnega. ^ePa ptavi, ba je* tiste ga 20 jegeto na dtiijgi den boPe gaPva boCej^a bab ove dtiijge. poPitičnon givPenji se je najboPe v tej svetbaj vo napnoPo pitanje naši bonjoj Pipieaneo^. ‘-Ptaulco nad njimi so si v evtosbupnosti ptibotiPi lAvsttijci pned i^taPjani, naši so pa ptej niba nej naptaviPi, ba bi povedali ovin v Svtopi, ba je pipica v Sloveniji pa ba mamo pti Pipicancaj glavno tejč itab SPovenci. ^DePa ptavi, ba de vetjetno v btatbon pti nas gavoPo toga babši bonjsbi ministet ptedPagani ga intetpePacijo aPi ptostovoPjni odstop g ministtsboga poPogaja aPi bab se J po domače ptavi torni, de odgagani. ^e pa sveta istina, | ka mij pteveč popiijššamo ten fivtopejcon, pa de tou I tab dafei ptišPo, ba nas pomaPi taggtabijo. uUaPo I ptejb bunjo^, maPo ptejb bupiivanja naši gavogeni |itm, ! maPo ptejb banb pa btedito^ pa Pastninjenja, najboPe pa I ptejb našoga gadtejmanoga vodstva, šteto se samo med I seuj štilba pa s ten čas gibij pa naše pejnege. ‘-Ptegovot, ge se štiibata dva, ttetji dobičeb ma, se s ten pottjuje. f Billi, 14. januar 1999 SOLA 15 Kajbimorali vedeti pred poklicnoodločitvijo? Značilnosti minulega vpisa Po novem letu bodo imeli učenci 8. razredov skupaj s svojimi starši in vodji za poklicno usmerjaje v osnovnih šolah še zadnje aktivnosti glede poklicne odločitve oz. nadaljnjega izobraževanja v srednjih šolah Vpisani učenci v 1. letnik v š. letu 1998/’99 v Pomurju1 Program Št. uč. Št. odd. % generacije gimnazija 396 uč. 13 odd. 24,42 % predšolska vzgoja 30 uč. 1 odd. 01,85% 426 uč. 14 odd. 6,28 % tehniški programi: - strojni tehnik 6 uč 0 odd. 00,37 % -tekstilni tehnik »< 7 uč. 0 odd. 00,43% - elektrotehnik 42 uč. 2 odd. 02,59 % - kmetijski tehnik 28 uč. 1 odd. 1.72 % 83 uč 3 odd. 05.01 % strokovni programi: - ekonomski tehnik 1 27 UČ. 5 odd. 07,83 % - upravni tehnik 25 uč. 1 odd. 01,54% - zdravstveni tehnik 90 uč. 3 odd. 05,55 % - gostinski tehnik 47 uč. 2 odd. 02,89 % 289 uč. 11 odd. 1 7,82 % poklicni programi: a.) - strojništvo 83 uč. 4 odd. 05,12 % - elektrikar 38 uč. 2 odd. 02,34% - poljedelec- živinorejec 14 uč. 1 odd. 00,86 % - tekstilec 32 uč. 1 odd. 01,97 % 167 uč. 8 odd. 10,30 % b.)- prodajalec 84 uč. 3 odd. 05,8 % - poslovni tajnik 58 uč. 2 odd. 03,57 % - gostinska dela 100 uč. 4 odd. 06,16 % - bolničar 26 uč. 1 odd. 01,60 % 268 uč. 9 odd. 16,53 % nižji poklicni programi: - pom. kmetovalca 9 uč. 1 odd. 00.55 % - pom. konfekcionarja 1 5 uč. 1 odd. 00.92 % - obdelovalec kovin 1 2 uč. 1 odd. 00.74% 36 uč. 3 odd. 02.22 % ! P oklicni svetovalci Zavoda RS za zaposlovanje M. Sobota so že zbrali in objavili poklicne namere letošnjih osnovnošolcev, tako da učenci, njihovi starši in seveda srednje šole že sedaj približno vedo, kaj jih čaka do začetka novega šolskega leta. Pred končno poklicno odločitvijo imajo učenci 8. razredov še informativne dneve na srednjih šolah, ki bodo 12. in 13. februarja, ter vrsto informativnih in svetovalnih pogovorov s poklicnimi svetovalci na osnovnih in srednjih šolah ter v primeru izo- braževanja po dualnem, vajenskem sistemu na gospodarskih in obrtnih zbornicah ter pri delodajalcih. Učenci in njihovi starši trenutno najbolj pogrešajo informacije o smernicah gospodarskega razvoja v Pomurju in Sloveniji, št. uč. Povzetek: Program Št. odd. % generacije gimn. in predš. vzg.: tehniški programi: strokovni programi: 426 uč. 83 uč 289 uč. 14 odd 3 odd. 11 odd. 26,28 % 05,01 % 17,82 %. poklicni programi: 798 uč. a.) 167 uč. b.) 268 uč. 28 odd. 8 odd. 9 odd. 49,22 % 10,30 % 16,53% 435 uč. nižji poklicni programi: 36 uč 17 odd. 3 odd. 26,83 % 02,22 % 36 uč programi zunaj regije: 352 uč. 3 odd. 1 1 odd. 02,22 % 21,72 % 352 uč. 11 odd. 21,72 % Z našega štedilnika Zelenjavna juha z mesnimi cmoki * Nadevana telečja prša zlato zrno Riž z gobami Sestavljena solata * Marelični cmok z vinsko peno Branko ČASAR Zelenjavna juha z mesnimi cmoki 160 g telečjega mesa, 30 g masla, 60 g čebule, 200 g krompirja, 80 g fižola, 80 g korenja, 50 g kuhanih ostrigarjev, 50 g paradižnika, 2 I goveje juhe, jajce, sol, poper, peteršilj, limonin sok Čebulo zrežemo na kocke, na maslu zarumenimo, postopoma dodamo zelenjavo (glede na trdoto oz. času kuhanja), zalijemo z juho, začinimo. Počasi kuhamo, medtem pa pripravimo mesne cmoke. Meso zmeljemo, začinimo, dodamo jajce, dobro zmešamo in oblikujemo cmoke. Damo jih v juho in vse skupaj kuhamo še 10 minut. Potresemo s sesekljanim peteršiljem, odišavimo z limono in serviramo. Nadevana telečja prša zlato zrno 600 g telečjih prsi, 100 g korenja, 100 g brstičnega ohrovta, 150 g belega kruha, 1 jajce, 40 g čebule, olje, poper, sol Iz telečjih prsi odstranimo kosti, naredimo žep. Posebej si pripravimo nadev, in sicer zelenjavo skuhamo, kruh narežemo na kocke, čebulo prepražimo in vse skupaj damo v skledo, dodamo jajce, sol, poper in rahlo premešamo. Z njim nadenemo telečji žep - zlato zrno. Nadevani žep sešijemo z nitjo in zavijemo v alu folijo. Vse skupaj pečemo 40 minut pri temperaturi 170°C. Ko je pečeno, vzamemo iz pečice in pustimo stati 20 minut. Nato odvijemo, narežemo in ponudimo. Riž z gobami 300 g riža, 60 g gob, 40 g čebule, 3 cl olja, 40 g masla, sol, poper, peteršilj Riž damo na vroče olje in mešamo, da postekleni, zalijemo z dvakratno količino vode, posolimo in počasi dušimo. Posebej pripravimo gobe, čebulo narežemo na kocke, na maslu zarumenimo, dodamo gobe, dušimo 10 minut, začinimo s soljo, poprom in sesekljanim peteršiljem. Ko je riž dušen, dodamo gobe in ponudimo k mesu. Marelični cmok z vinsko peno 0,3 I vode, 4 dag margarine, 20 dag ostre moke, 3 jajca, sol, 200 g marelične marmelade Naredimo paljeno testo. Vodo zavremo ter dodamo sol, margarino in zakuhamo moko. Testo kuhamo toliko časa, da se loči od posode. Primešamo jajca in vse skupaj dobro pregnetemo. Testo stresemo na desko in razvaljamo na centimeter debelo. Razrežemo na pravokotnike. V sredino damo marelično marmelado in oblikujemo cmoke. V slanem kropu jih kuhamo 8 minut. Ko so kuhani, jih ponudimo z vinsko peno. Vinska pena: 5 rumenjakov, 100 g sladkorja, 2 dl belega vina. Rumenjake in sladkor umešamo, prilijemo belo vino in toliko časa stepamo nad soparo, da dobimo gosto kremo. na podlagi katerih bi se veliko lažje poklicno odločali in sklepali o možnostih zaposlovanja po končanem izobraževanju. Brez razvojnih smernic pomurskega in slovenskega gospodarstva se bo namreč tudi ta generacija učencev težko poklicno odločila in vpisala v srednje šole. Izbrali bodo tiste programe, tiste poklice in tiste šole, za katere bodo menili, da jim bodo dale največ znanja za nadaljevalni študij in največje zaposlitvene možnosti. Z željo, da pomagamo učencem in njihovim staršem pri poklicni odločitvi in na ta način pri vpisu v srednjo šolo, bomo spregovorili o problematiki vpisa v srednje šole. Najprej bomo predstavili značilnosti vpisa generacije osmošolcev 1997/’98, kije že v 1. letniku srednjih šol, nato pa bomo spregovorili o vpisu osmošolcev v srednje šole za naslednje šolsko leto. Nekajletna opozarjanja slovenskih sociologov in pedagogov na skrb zbujajoč trend padanja Primerjava s Slovenijo natalitete v Sloveniji in naša večkratna opozarjanja na podobna dogajanja v Pomurju so doživela pri vpisu v 1. letnik srednjih šol v Pomurju v šol. letu 1998/’99 svojo prvo praktično potrditev. Prvič se je zgodilo, da je bilo število razpisanih učnih mest v srednjih šolah v Pomurju večje od števila učencev, ki so končali osnovno šolo. Teoretično bi ta pojav osnovnošolcem lahko samo koristil in jim omogočil lažjo uresničitev poklicnih želja, ven- dar v praksi se ta teza ni potrdila kot pravilna, saj so se zadeve zaradi disharmonije med ponujenimi možnostmi vpisa in poklicnimi interesi učencev iztekle čisto drugače. Značilnosti vpisa v 1. letnik srednjega izobraževanja za šolsko leto 1998/’99 so razvidne iz tabel. Srednje šole v Pomurju so za 1. letnik razpisale 55 oddelkov, od tega - v programe V. zaht. stopnje (štiriletno izobraževanje) 29 oddelkov (52,72 % generacije), __________________________________SLO__________________POM” 2-letne poklicne šole 5,8% 2,22% 3-letne poklicne šole 36,1% 26,83% 4-letne srednje šole 58,1 %49,22 % 100.00% 78,27% “ Podatki veljajo za začetek šol. leta 1998/'99 " 9 učencev, ki so se odločili za program tekstilni tehnik, se izobražuje v kombiniranem oddelku skupaj z elektrotehniki. 352 učencev (21,73 % generacije) se izobražuje zunaj Pomurja. Niso nam znani natančni podatki o programih, v katerih se izobražujejo. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, d. o. o. LJUBLJANA, Dunajska 18 objavlja JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo premičnega in nepremičnega premoženja: 1. Nepremičnine, vpisane pri vložni številki 241 in 562 k. o. Gornja Radgona, v naravi so to razstaviščno-sejemski prostori v Gornji Radgoni. Nepremičnine so delno obremenjene z najemnimi pogodbami in pogodbami o vlaganju. Zemljiško-knjižno stanje nepremičnin je delno urejeno. 2. Osnovna sredstva - inventar Pogoji prodaje z javnim razpisom zbiranja ponudb: 1. Ponudniki so lahko pravne osebe, ki imajo sedež v R Sloveniji, * in fizične osebe, ki so državljani R Slovenije. 2. Pisne ponudbe je potrebno poslati s priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici s pripisom »Prodaja - Gornja Radgona« na naslov: Slovenska razvojna družba, d. d., Dunajska 160, 1000 Ljubljana, najkasneje do vključno 10. 2. 1999. 3. Vsak ponudnik mora pred končnim rokom za oddajo ponudbe vplačati varščino v višini 40.000.000,00 SIT nažiroračun prodajalca št. 50102-601-20743 s pripisom »varščina - Gornja Radgona« in overjeno potrdilo o plačani varščini priložiti ponudbi. Uspelemu ponudniku bo varščina vračunana v kupnino, drugim pa brez obresti vrnjena v petih dneh po izbiri najboljšega ponudnika. 4. Pisna ponudba mora vsebovati: naziv, naslov in sedež kupca oz. firme, ponujeni znesek, plačilne pogoje, izpisek iz registra pravnih oseb oz. overjeno kopijo potrdila o državljanstvu za fizične osebe, dokazilo o plačilu varščine. Ponudbo mora podpisati interesent oz. zakoniti zastopnik za pravne osebe. Ponudniki morajo v ponudbi opredeliti tudi: - namen, za katerega se bo nepremičnina, ki je predmet ponudbe, uporabljala, - program in razvoj dosedanje sejemske dejavnosti, kateri rabita nepremičnina in lokacija, -zagotovilo, da bo nadaljeval z razvojem sejemske dejavnosti in panoge na predmetni lokaciji. 5. Ponudnik mora imeti poravnane vse obveznosti iz katerega koli naslova do prodajalca. 6. Prednost pri nakupu ima ponudnik, ki ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje. 7. O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 7 delovnih dneh po končanem roku za zbiranje ponudb. 8. Prometni davek, morebitne druge dajatve in stroške, povezane s prodajo, plača kupec. 9. Prodaja poteka po načelu »videno - kupljeno«. 10. Zemljiško-knjižno stanje nepremičnine uredi kupec na svoje stroške. Ta razpis ne zavezuje prodajalca, da s katerim koli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji premičnega in nepremičnega premoženja, ki je navedeno vtem oglasu. Informacije: Ponudniki lahko dobijo vsa pojasnila o prodaji in informacije o ogledu nepremičnin in dostopu do potrebne dokumentacije na naslov: 1. Gospodarsko razstavišče, d. o. o., Dunajska 18, Ljubljana, ga. Andreja Herceg, telefon: (061) 30 90 327, telefaks: (061) 132 51 22. 2. Slovenska razvojna družba, d. d., Dunajska 160, Ljubljana, ga. Mojca Boh, telefon: (061) 189 48 86, telefaks: (061) 189 48 39. - v programe IV. zaht. stopnje (triletno izobraževanje) 21 oddelkov (38,18 % generacije), - v programe II. zaht. stopnje (dveletno izobraževanje) 5 od-delkov’(9,10 % generacije). Prof. PETAR BREZIČ ■ Na kratko Gomilica Za razvoj gasilcstva v Gomilici so med drugimi zelo zaslužni trije dolgoletni člani. Jože Tkalec, ki je zdaj tajnik PGD, ima v domači vitrini številna gasilska odlikovanja. Bil je vrsto let tudi sektorski poveljnik. Ivan Matjašec je delal v gasilstvu kot zelo zagnan član. Jožef Horvat pa je bil poveljnik društva in gasilski sodnik. Danes so vsi upokojenci in s 60-letnim gasilskim stažem. Seveda pa jim ni vseeno, kako delujejo sedaj mlajši člani društva. (J. Ž.) Suhi Vrh V tem kraju krajevne skupnosti Te-šanovci so asfaltirali nekaj kilometrov vaških cest, z gramozom pa so dali dodobra utrditi preostale vaške in poljske poti. Veliko denarja je šlo tudi za prizidek k vaško-gasilskemu domu. Novo podobo je dobilo tudi pokopališče. Za te naložbe so porabili (v minulem mandatnem obdobju) več deset milijonov, viri pa so bili: prispevki občanov, občine in tudi države. (G. G.) Gornja Radgona Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote je v sodelovanju s Planinskim društvom Gornja Radgona pripravilo za svoje člane pohod na Kum. Izhodiščna točka, na kateri se je zbralo nekaj čez 50 pohodnikov iz pokrajine ob Muri, je bilo Trbovlje. (J. Jančar) Moščanci V tem kraju so se odločili za komasacijo oziroma zložbo razparcelira-nih zemljišč v večje komplekse, kar je seveda velika prednost pri obdelovanju. Pobudo je podprl tudi občinski svet občine Puconci. Tačas zainteresirani kmetje podpisujejo izjave, da se strinjajo s postopkom. Za izvedbo projekta so izvolili poseben odbor, bilo pa je seveda tudi več pogovorov, na katerih so sodelovali tudi delavci Gedetskega zavoda Ljubljana. (J. Ž.) IZ NAŠIH KRAJEV 14. januar 1999, IBTIIK Mariji Micki Cimerman v slovo V Petišovcih začeli leto s številnimi načrti V nedeljo, 27. decembra, popoldne so se na gornjerad-gonskem pokopališču številni verniki župnije sv. Petra in drugi poslovili od upokojene ka-tehistinje Marije Cimerman oziroma Micke, kot so jo mnogi ogovarjali. Rodila se je 22. novembra 1932. leta v številni skromni delavski družini v Veržeju, katere mama živi še zdaj. Po končani osnovni šoli se je Micka usposabljala v kmetijski šoli in v letu 1951 je prišla na župnišče v Gornjo Radgono, kjer je najprej opravljala gospodinjska in gospodarska dela, vmes pa se je usposabljala na področju kateheze. V letu 1956je kot ena prvih v mariborski škofiji uspešno končala šolo za katehistinje in od tedaj naprej je smela poučevati verouk. Poučevala je predvsem otroke prvega, tretjega in šestega razreda. Leta 1989 se je upokojila, vendar je še naprej ostala zvesta svojemu delu. 1996. leta je prejela iz rok mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja odlikovanje medaljo škofa Antona Martina Slomška za zvesto služenje Cerkvi. V lanski jeseni je resno zbolela, a je bila še toliko pri močeh, da je lahko gospodinjila upokojenemu župniku Francu Pancerju in njegovi ostareli sestri. Preden so pokojnico položili k počitku, je bilo v radgonski cerkvi bogoslužje, v katerem je sodelovalo dvajset duhovnikov. Domači župnik Andrej Zrim se je zahvalil pokojnici za vse, karje storila na versko življenje, še posebno za katehezo v župniji. V imenu nekdanjih veroučencev (in teh je bilo več tisoč) se ji je zahvalil inž. elektoronike Ivan Kajdič. Imenovani se ji je zahvalil tudi v imenu župnijskega pastoralnega sveta. Posebno zahvalo je v imenu župnika Puncerja in njegove sestre Mare prebral kaplan Alojz Kačičnik. S smrtjo katehistinje Marije Micke Cimerman je nastala v gornjeradgonski župniji vrzel, ki jo bo zares težko izpolniti. Micka je namreč kot laik vsestransko vplivala na izboljšavo verskega življenja in povsod tam, kjer je delovala, uspeh ni izostal. FRANCI KLEMENČIČI Trimlini Z jeleni naproti novemu tisočletju Mesto in podeželje sta si podala roke iso še tako daleč časi, ko je bil videz našega podeželja precej drugačen od mestnih značilnosti. Vse je bilo bolj podrejeno kmetijstvu. In priča smo, kako hitro si danes mesto in vas podajata roke. Podobne so si predvsem stanovanjske hiše in njihovo okolje. Tudi za praznike so bile ponekod vasi podobno okrašene kot mestne ulice. V Trimlinih 64b se je za minule praznike domiselno izkaza-, la agencija, ki jo vodi Anica Doma. Predvsem je bilo zanimivo izdelanih šest jelenov, ki vlečejo Potrebujejo sodobna domova za kulturo in gasilce Postavili nova avtobusna postajališča in polepšali središče naselja e dni so se prebivalci krajevne skupnosti Petišovci odločali, katerim nalogam je potrebno dati prednost do leta 2003. Predvsem potrebujejo sodobna domova za kulturo in gasilce. Za to je več predlogov. Odločiti se bo potrebno, ali obstoječi gasilski dom obnoviti, ga prodati ali dati v najem in zgraditi novega. Dosedanji vaški dom je majhen in nefunkcionalen, zato potrebujejo, predvsem za kulturno dejavnost, novega. Med drugim je predlog, da bi v ta namen kupili primernejše poslopje in ga preuredili za novo namembnost ali bi obstoječi vaški dom dozidali in uredili okolico. Poleg tega bo krajevna skupnost v naslednjih štirih letih poskrbela za dokončno asfaltiranje še dveh kilometrov makadamskih cest. Ker zdaj nimajo primernih športnih igrišč, bodo uredili večnamensko asfaltirano igrišče. Predsednik Krajevne skupnosti Petišovci gospod Ge- — Trimlinski jeleni so vlekli sani. Foto: F. Š. bodo vsak čas zapeljali novemu F. Š.i tisočletju naproti. 'sani. Zazrti so bili v zasneženo ravnino in podoba je bila, da se Gasilski dom v Petišovcih je prerasel čas. Enako je z vaškim domom, ki stoji na drugem koncu vasi. .... za Gomboš nam je tudi povedal, da se pripravljajo na izdelavo projektne dokumentacije za vaško kanalizacijo. V ta namen bi prispevala denar tudi bližnji Lek, uporabljali pa bi lendavsko čistilno napravo. Dela bodo veliko stala in bo potrebno za ta in druge namene razpisati referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Mostovi, ki vodijo čez vaški potok Kopico, so dotrajali in jih bodo obnovili ter očistili vodo- ■ Murska Sobota Sredstva za izobraževalne naložbe znašajo po rebalansu dobrih 307,3 milijona tolarjev, to pomeni, da so se povečala za več kot 19,6 milijona SIT. Do povečanja je prišlo zaradi dodatnih del pri telovadnici druge osemletke, nadzidavi tretje osemletke in pri atletskem stadionu. M. J. I tok. Na Lendavski cesti bodo namestili dodatne svetilke, uredili bodo obcestne jarke, namestili tri hidrantne postaje, v Peti-šovski in Rudarski ulici bo potrebno posodobiti elektroom-režje. Vzdrževali bodo tudi poljske ceste in zasuli zapuščene zemljokope. Nedavno so postavili v Petišovcih tri nova avtobusna postajališča, saj so dosedanja dotrajala. Največje postajališče so ^cp.Peteshaza! (»P' Predsednik Krajevne skupnosti Petišovci gospod Geza Gomboš ob enem od novih avtobusnih postajališč. Fotografiji: F. Š. 1 postavili v središču naselja v P? tišovski ulici. Postavili so rob! nike in zasadili grmovnice. Na pokopališču so posodobili in povečali mrliško vežico. Zadnji dom krajanov so obdali z ograjo iz cipres. Pot do poko-, pališča in po njem so asfaltirali Predsednik KS Petišovci gospod Gomboš je optimist. Nalog je veliko, zdaj pa so na vrsti le najbolj tehtne odločiti- F. Š.i so ljudje, ki ljubijo saxo Avto, ki vam zleze pod kožo Iz invalidskih društev Obnovljena hiša invalidov Lepo darilo ob dvajsetletnici ustanovitve društva CITROE M f edobčinsko društvo invalidov Gornja Radgona deluje za območje občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. V društvu je 700 članov, že vrsto let pa ga vodi Marta Bregar. Društvo ima terenske pododbore, tako daje čim bliže svojemu članstvu. Pred kratkim so obnovili hišo in prostore v Panonski ulici v Gornji Radgoni. Za posodobitev je v glavnem poskrbela občina, ki ima veliko posluha za njihovo delo. V stavbi so klubski in pisarniški ...še nekaj stanovanj bom počistil, malo bo še mamica dodala, pa si bom lahko saxoja kupil in kakšno zapel. prihranek 85.000 SIT in več, zelo ugodni kreditni pogoji brez pologa na 3 in 5 let d r % formitaS foto Tony Stone Images Obnovljena hiša v Panonski ulici v Gornji Radgoni, ki rabi svojemu namenu kot dom medobčinskega društva invalidov. - Foto: L. Kr. prostori ter bife. Z obnovo hiše je dobila lepši videz tudi ulica. Čeprav so obnovljeni prostori nared od konca lanskega leta, jih bodo slovesno predali namenu ob praznovanju dvajsetletnice delovanja društva, ki jo bodo praznovali L. KR. ■ letos poleti. 14. januar 1999 IZ NAŠIH KRAJEV Domača obrt v naših krajih Lončar z rdečim petelinom Izdeluje tudi hrapave amfore ekoč - le kdo bi vedel, kdaj - je bilo menda v Filovcih več kot 70 lončarjev. Že nekaj časa pa sta le še dva. O Alojzu Bojnecu smo že pisali, danes pa prvič pišemo nekaj o delu 61-letnega lončarja Ivana Febarja. Seveda so bili njegovi predniki (oče, dedek...) lončarji. Dvanajst let je bil star, ko se je naučil lončarskih veščin tudi on in po osnovni šoli kar ostal doma na kmetiji in v lončarski obrti. Najprej je bil očetov pomočnik, nato pa je delal samostojno. Bilo je to v obdobju, ko so delali predvsem še za filo-vsko lončarsko zadrugo. Leta 1958 gaje zvabila tujina in do 1966. leta je delal v lončarski dejavnosti na Gradiščanskem v Avstriji. Po vrnitvi domov je spet lončaril kot samostojni obrtnik, in sicer do 1988. leta, ko se je upokojil. To pa seveda ni pomenilo, da je vzel slovo od domače obrti: še naprej je delal pa tudi zdaj, dobrih deset let pozneje, še vrti lončarsko vreteno. Ivan Felbar mi je dokaj nazorno opisal tehnologijo lončarstva. Najprej je treba izkopati in pripraviti glino. Te je ob vznožju fi-lovskih vinogradov več kot dovolj in tudi pravšnja je za kakovostno lončarijo. Pripravljeno zmes seveda oblikuje na lončarski šajbi. To danes vrti električni motor, nekoč pa sojo poganjali z nogami. Surov izdelek je treba pred žganjem nekaj časa sušiti. Zdaj, pozimi, suši v krušni peči. Potem izdelke polira in da žgat šest od osem ur v lončarsko peč. Tako dobi črno keramiko. Kaj pa bela keramika? Po prvem poliranju in žganju jo še enkrat glazira, nato pa še enkrat žge osem do deset ur. Kaj vse je nastajalo oziroma še nastaja v lončarski delavnici Ivana Felbarja? Piitre (tudi do 120 centimetrov visoke), razne sklede, lonci za kisanje mleka, pekači (tudi bi- Nevsakdanji dogodek »Tako je bilo, pa če verjamete ali ne...« Začelo se je zadnje leto tega tisočletja in ondan sem pregledoval svoje stare beležnice in naletel na pripoved o nevsakdanjem dogodku, ki naj bi se zgodil pred desetletji na Ivanjševskem Vrhu, zaselku, ki je razvlečen po holmih med Gornjo Radgono in Negovo ga bo postavil (kot okras v stanovanju ali na strehi), mi lončar seveda ni mogel odgovoriti, je pa res, da tu in tam še videvamo na opečnih strehah lončene peteline. Bo kar držalo, daje bolje, ko je tak (četudi rdeč) petelin na strehi kot pa rdeči petelin v strehi (požar). Ivan Felbar se ni hvalil, da bi bil zelo znan lončar. Tudi ne dela na veliko. Po upokojitvi mu je lončarstvo le še konjiček. Ima pa bogate izkušnje, ki jih rad prenaša na mlade. Tako je bil vesel otrok, ki so sodelovali v lončarski delavnici. Zadovoljen je, ker mu pri delu in prodaji pomagajo: žena Terezija, hčerka Zinka in zet Marjan, velikokrat pa je poleg tudi 2,5-letna vnukinja Barbara. Š. SOBOČAN ■ D 4. julija leta 1992 mi je 78-letna Marija Vrbnjak z Ivanjševskega Vrha 64 pripovedovala: »Bila sem še dekle, ko seje to dogodilo. Pri nas smo zvečer kuhali žganje, ko nam je prišel spodnji sosed povedat, da mu je umrl devetmesečni otrok. Ves Prepaden je prosil, da mu se-šijemo srajčko za rajnkega. Okoli polnoči sva šli s prijateljico Naniko skozi trdo temo navzdol do hiše žalosti. Tiho sva se bosonogi približali hiši in pogledali skozi okno. V siju petrolejke sva videli nesrečnega soseda in slišali, Renkovski pevci in MUZIKANTA - v skupini pevcev, ki nastopa skupaj okrog deset let, je najstarejši član Vinci Pucko (s kapo na gla-VD, ki je tudi njihov neuradni vodja. Nastopajo večinoma na pogrebih, a če je potrebno, zapojejo tudi na kakšni javni prireditvi. Takrat se jim običajno pridružita tudi harmonikar Avgust Černi in flavtisat Štefan Tratnjek; ob takšnih poriložnostih se seveda predstavijo s slovenskimi narodnimi pesmimi. FOTO: JG ■ kako je glasno preklinjal boga, ker mu je vzel »Čeha«. Nekaj mi je takrat reklo, da naj se obrnem. Ozrem se proti bližnji kapeli in vidim od tam prihajati belo dekliško postavo. Dregnem Naniko, ji pokažem prikazen in kot okameneli sva gledali to nenavadno belino, ki se je izluščila iz temine. Kot v belo poročno obleko odeta po- stava je šla naravnost proti nama oziroma hiši. Prišla je do vrta, kije bil ob hiši. Malo seje ustavila in že je šla po sadovnjaku naravnost v dolino. Hodila je po travi, saj tam ni bilo poti. Z Naniko sva se tako prestrašili, da naju je kar samo odneslo navzgor po bregu proti našemu domu ... Tako je bilo, pa če verjamete »Notri je sosed preklinjal boga, ker mu je vzel otroka ... Tam od kapele pa je prišlo belo oblečeno dekle... In zelo temno je bilo ...«je pripovedovala Marija Vrbnjak. Foto: F. Š. ali ne ...«je povedala Marija Vrbnjak. To naj bi se dogajalo ob stari kapeli, kjer je lani padla z neba težka ledčna kepa. FRANČEK ŠTEFANECi Obisk pri vas doma Jožef Tompa iz Velike Polane je kljub letom se čil in zdrav D an se je krepko nagnil proti večeru, ko smo obiskali Jožefa Tompo drače), tepsije, vrči za zajemanje vode iz vodnjaka na ključ, vaze, repnjeki (veliki lonci za kuhanje krme za svinje. Ivan je tudi zelo vešč izdelovanja amfor oziroma velikih lončenih posod z dvema ročajema, pokazal pa mi je tudi nekaj takih posod, ki nimajo ročajev. Nekatere imajo hrapavo zunanjo površine!. Razkril mi je tudi, kako je to naredil, a tega ne bom zapisal. V skladišču pa sem opazil tudi nekaj tepsij za na steno. Na njih so razne slike, ki pa jih ni naslikal on, ampak slikar iz sosednjega kraja. Kaj pa rdeči petelin? No, to pa je že izdelek, ki ga v celoti ni mogoče narediti na vretenu, ampak ga je treba oblikovati ročno. Zahtevna reč! »V zalogi« je bil le en rdeči petelin, izdelan za znanega naročnika. Na vprašanje, kje v Veliki Polani. Naš sogovornik je dopolnil 80 let. Gre za pomembno prelomnico njegovega življenja, saj je denimo v osemdesetih letih svojega življenja okusil marsikatero tegobo in težavo. Jožef pravi, da puške glede dela in optimizma še ni vrgel v koruzo. Nasprotno, še je čil in zdrav in z optimizmom gleda v prihodnost razvoja nove občine Velika Polana. »Rojen sem 10. avgusta 1918 v Veliki Polani in sicer Jožef Tompa iz V. Polane je še vedno aktiven pri delovanja nove Občine V. Polana. eden od sedmih otrok. Osnovno šolo sem končal v Veliki Polani in sem bil med odličnjaki. Po končani osnovni šoli so me starši dali v uk za čevljarja v Renkovce. Učil sem se pri mojstru Jožefu Černiju,« je začel svojo pripoved Jožef Tompa. Kot dober čevljarje delo nadaljeval v Veliki Poljani pri čevljarskemu mojstru Jožefu Hozjanu, kjer je delal vse do 1943. leta. Kot mladeniča gaje septembra leta 1943 zajela druga svetovna vojna. Dobil je poziv v madžarsko vojsko, in to v Karpate, kjer je bil dodeljen v delavski bataljon. Že naslednje leto je bil zaradi nekega pobega Srba iz Bačke nekaj časa v zaporu. Iz zapora ga je okupator odpeljal v zbirno taborišče vojakov, ki je bilo blizu Kaše, sedaj Košiče na Slovaškem, kraj, ki gaje takrat zasedala madžarska vojska. »Težki so bili časi, ko sem služil vojsko. V taborišču Kaše sem bil kar cel mesec, in sicer v barakah. Bilo nas je okoli 400 taboriščnikov iz vseh držav, kjer je divjala druga svetovna vojna. Po enem mesecu zapora so nas odpeljali.v Karpate na fronto, kjer smo kopali strelske jarke in bunkerje. Ko so se Rusi približali, so nas spet pomaknili do Saturujhelja, kjer smo pri eni dokaj veliki reki spet kopali strelske jarke. Domala vsa vojska se je tako pomikala iz enega kraja v drugega, in to celo zimo, vse do prvega aprila 1945. leta, kjer so nas po naključju osvobodili Rusi. Takoj po prihodu Rusov v Bratislavo so nas 18 mobilizirali ter nas uniformirali in tako smo zopet morali na fronto, in to do Kardošove Rečice na Češkoslovaškem, kjer sem 15. maja leta 1945 »zadihal« svobodo in konec druge svetovne vojne. Potem ko so nas Rusi odpeljali v Avstrijo in nas tam zadrževali do 15. avgusta leta 1945, so nas odpeljali v Bratislavo, kjer je bila komisija, ki nas je poslala domov v Prekmurje. To so bili žalostni in resnični dogodki, kajti vojna nas je praktično »odrezala od sveta«. V času mobilizacije od 15. junija 1944 niso niti žena, kaj šele drugi domači vedeli, kaj se dogaja z mano. Po vrnitvo, sem najprej šel delal mojstrski izpit čevljarske stroke v Maribor, ki sem ga uspešno opravil. Bil delovodja sem Krajevne čevljarske delavnice v Veliki Polani, nakar sem se leta 1947 vpisal in končal srednjo šolo. Bil sem nameščen za upravnika oziroma direktorja na enem od odkupnih mest v Lendavi, kjer sem ostal do leta 1952. Potem sem zaprosil za obrtno dovoljenje čevljarske stroke, tako sem imel obrtno delavnico s štirimi zaposlenimi do leta 1960. Po letu 1960 sem se zaposlil pri Inlu Turnišče, sedaj Planika, kjer sem ostal vse do stečaja podjetja kot skladiščnik, nekaj časa pa sem delal kot trgovski potnik. Po stečaju podjetja sem bil imenovan za likvidatorja podjetja. Do leta 1971 sem delal v Kmetijski zadrugi Hotiza kot skladiščnik, v lendavskem Varstroju pa do leta 1980 kot skladiščnik gotovih izdelkov.« Jožef Tompa tudi v tem času ni miroval, saj je bil kar deset . let honorarni upravnik doma slepih in slabovidnih Slovenije v Piranu. Aktiven je tudi v društvu upokojencev Velika Polana. Kljub letom mu zdravje še kar dobro služi, zato je rad v vinogradu, ki ga ima v Lendavskih goricah, ter opravlja manjša dela na domu. Z ženo Marto »krmarita« skupno življenje že celih 57 let. JOŽEŽERDINB Na kratko... Rakičan V tem primestnem naselju, kjer je v ospredju priprava lokacijskega načrta za plinovodno omrežje, ne skrivajo zadovoljstva, da so jim v okviru republiških sredstev za investicije v družbene dejavnosti zagotovili 1,5 milijona tolarjev za ureditev gradu. M. J. Markišavci Za gradnjo kanalizacije v tem kraju so pridobili tudi republiška sredstva za investicije v komunalno infrastrukturo. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je za to odobrilo 16 milijonov tolarjev. M. J. REPORTAŽE 14. januar 1 999, Na Razkrižju bodo še enkrat uprizorili Božično Žive jaslice pri Ivanovem izviru Petič: v nedeljo, 31 januarja " | eprav so od božiča mini-I li že trije tedni, je še ve-I dno aktualna Božična noč. Gre za svetopisemsko upodobitev rojstva Deteta. V Turi-stično-narodopisnem društvu Razkrižje so namreč doslej pripravili vse štiri načrtovane predstave, vendar bodo imeli v nedeljo, 31. januarja, ob 18. uri (zaradi velikega zanimanja občinstva) še eno. Organizirano si jo bodo ogledali tudi člani cerkvenih pevskih zborov iz Porabja, saj je razkriška Božična noč mednarodni projekt, v katerem sodelujejo tudi Porabci, zato gaje finančno podrla Evropska skupnost oziroma program Pfare. Predstav- niki Porabja (župan občine Gornji Senik g. Martin Ropoša in sodelavci) pa so si predstavo že ogledali, in sicer v sredo, 6. januarja. Kot smo na kratko že poročali, je lokacija za uprizoritev Božične noči tako imenovani Ivanov izvir ob vznožju, iz katerega teče kristalno čista voda, zato prihaja tja vse več ljudi, ki si »umijejo« oči ali vodo celo natočijo v posode. Predlani so tam postavili jaslice, od katerih je potem krenila procesija k polnočnici. Lani pa so prvič uprizorili »žive jaslice« - Božično noč s prizori: naznanitev angela Mariji, da bo brezmadežno spočela, pot Marije in Jožefa na »popisovanje« (in iskanje prenočišča), rojstvo Jezusa v betlehemski štalici, prihod pasti- rčkov in pozneje treh kraljev, ki so se prišli poklonit Detetu. V upodobitvi nastopa 25 amaterskih igralcev in razkriški cerkveni pevski zbor. Predstavo, ki traja 38 minut, sklenejo s petjem znamenite božične pesmi Sveta noč. Tekst in režija sta timsko delo Danice Smol-kovič, Cvetke Mesarič in Stanka Ivanušiča; kostumografija: Darinka Golenko in Cilka Srša, razsvetljava: Janez Smolkovič, tonski tehnik: Ivan Gjerek, tehničnih sodelavcev, ki so postavili jaslice, pa je 16. Dosedanje štiri predstave si je ogledalo čez 2.000 ljudi. Prav gotovo bo velik obisk tudi 31. januarja, ko bo predstava eno uro prej, kot so bile prejšnje. Sicer pa si je svetopisemski motiv (jaslice) mogoče ogledati vsak dan, le da te niso žive. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN I Marija (Lidija Žabot) in Jožef (Blaž Zanjkovič), ki sta na poti na »popisovanje«, zaman iščeta prenočišč v gostilni. Zatečeta se v preprost hlevček, kjer se jima rodi sin. Temu se pridejo poklonit pastirčki in m dri (trije kralji) z Vzhoda. Glasbeno nadarjena dekleta ■ > Prijetih 27 ilegalcev Organizirana mreža tihotapljenja ljudi? To so jaslice, ki si jih lahko vsak dan ogledate pri Ivanovem izviru na Razkrižju in si natočite vode. 31. januarja ob 18. pa si lahko ogledate prečudovito predstavo Božične noči, v kateri nastopa 25 igralcev in cerkveni pevski zbor. 1 ' ' ' ' I I U I ' I N I Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel.: 062 783 828 Lanos že od 1.350.000,* SIT Pohitite. Količina vozil je omejena! Na ogled in preizkušnjo tudi drugi modeli. Finančna rešitev za vsakogar! Kredit z obrestno mero že od TOM + 1 %. Leasing na položnice, do 5 let. Poravnava vaših starih kreditov. Možnost menjave rabljeno za novo. Dve Mateji, dve Danieli, Milena, Klavdija, Lidija in Anamarija ter Nataša so dekleta od Grada na Goričkem, ki so zelo glasbeno nadarjena, zato sestavljajo nonet Lyndwa. Zakaj tako ime? Zato, ker je bilo prvotno ime Grada Lyndwa (Lendava). V decembru so posebej pridno vadile in pripravile niz pesmi, s katerimi so nastopile v domači in okoliških župnijah pa tudi v župnijski cerkvi na Hotizi, koder župnikuje njihov rojak Vili Kovač. S svojim ubranim petjem so povsod (tudi igranjem na kitaro) navdušile. Repertoar je bil bogat (tudi zahteven), saj so pele pesmi: Pozdravna pesem, Šel bi tja v Betlehem, Oj, pastirci vi, Ura je polnoči, Tears in Heaven, O, Happy Day, Rock My Soul, Božični večer, Kaj bi dali, Pri jaslicah, Nocoj pa, oh nocoj, Vehni, vehni vijolica, Nič več tavanja, Magnificat, Bidipdua, Uspavanka Jezuščku, Božična uspavanka pa tudi: San se šetao, Pod oknom, Zeleni griči Prekmurja, Tihi večer... Povsod, kjer so nastopila graška dekleta, so na koncu družno (ona in poslušalci) zapeli še svetovno znano božično pesem Sveta noč, blažena noč. - Foto: Š. S. Tujci pritiskajo na našemeje Želijo si boljšega življenja Tja do 1960. leta so šli ilegalno čez mejo (v Avstrijo in Italijo) ljudje iz naših krajev, zdaj pa imamo sami množico ilegalcev P rostori izpostave Prehodnega doma za tujce v Prosenjakovcih (nekdanja stražnica) so polni. Skoraj ne mine dan, da policisti ne bi pripeljali vsaj enega ilegalca, skoraj pravilo- ma pa celo več. Tujci pritiskajo na naše meje! Ne, to niso turisti, ampak siromaki iz Romunije, nekdanjih držav SZ, potem ljudje iz Bližnjega in Daljnega vzhoda, pa Afričani... Ne manjka tudi državljanov ZR Jugoslavije, zlasti jugoslovanskih Albancev s Kosova in Metohije. Nekaj ilegalcev bi kar ostalo v Sloveniji (tu le ni tako hudo, kot se včasih pritožujemo), večina pa si jih želi v Italijo, Nemčijo, Ameriko ... In tja vodijo poti prek majhne, Slovenije. Od srede, 6. januarja, do ponedeljka, 11. januarja, so pomurski policisti ujeli na ducate ilegalcev. Začelo se je 6. januarja, ko so v Beltincih ustavili Kristijana F., ki je vozil tovorni avto. Med pregledom so našli v zaprtem kesonu 27 državljanov ZR Jugoslavioje. Tujce so odpeljali v Prosenjakovce, domevnega »sprpvatelja« pa bodo prijavili. Istega dne pa so policisti odkrili na avtobusni postaji v Murski Soboti dva ilegalca iz Romunije. 7. januarja ob 23.30 so policisti prijeli v Murski Soboti dva državljana ZR Jugoslavije, nakar so tudi ugotovili, da sta prišla v Slovenijo ilegalno, in sicer čez mejni prehod Mursko Središče- Petišovci, skrita pod cerado neznanega tovornega vozila. 8. januarja ob 5.40 so opazili policisti na Hotizi dva sumljiva kombinirana avtomobila (kombija). Ko so ju ustavljali, sta voznika pritisnila na plin, a so ju izsledili. V vozilih je bilo 20 Filipincev, ki so v noči s 7. na 8. januar ilegalno prestopili madžarsko-slovensko mejo. Voznika sta zapustila vozili, a so 30-letnega Vidka F. izsledili. Sicer pa so policisti odkrili omenjenega dne še Alžirca (v Beltincih) in dva Romuna (na Hotizi in v Šratovcih). Policisti Policijske postaje Lendava so pripravili za sredstva obveščanja kar obsežno pisno informacijo o dogodku 9. januarja. Nekdo jih je obvestil, da je v vinski kleti Š. K. v Lendavskih Goricah več temnopoltih ljudi. Šli so v akcijo in odkrili 30 ilegalcev, ki jih je želja po boljšem življenju prignala v Evropo (in v naše kraje) iz daljnega (in siromašnega) Bangladeša v Aziji. Od tam so krenili 21. decembra z avtobusom proti Indiji, potem so pot nadaljevali z raznimi tovornimi avti in 6. januarja jih je neznanec odložil v bližini madžarsko-slovenske meje. Prevzel jih je in vodil in ob 4. uri jih je privedel po vinogradih čez mejo. Potem so v hišici čakali na nadaljnji prevoz v notranjost Slovenije in dalje. Bangladeša-ni, ekonomski emigranti, niso imeli pri sebi ne dokumentov ne denarja. Začasno so jih nastanili v Prosenjakovcih, nato pa jih bodo vrnili madžarskim obmejnim organom. 10. januarja so prijeli na območju Pomurja dva Romuna, tri ilegalce iz ZR Jugoslavije in enega Alžirca. 11. januarja, torej ta ponedeljek, pa so izsledili ilegalce iz Romunije v Moravskih Toplicah, Črenšovcih in Čenti-bi. Vseh skupaj je bilo 21. Policisti pa so prijeli tudi štiri Pomurce, ki so jim pomagali čez mejo, seveda ne iz usmiljenja, ampak za denar. Policisti so odpeljali četverico k preiskovalnemu sodniku. ŠSI e tako poln prehodni dol” za tujce v Prosenjakovci se je v prejšnjem tedni še bolj napolnil. Policisti len' davske in soboške postaje s« namreč 6. januarja ob 7.30* bližini Beltinec prijeli 27 ileg^ cev - državljanov Zvezne rep® blike Jugoslavije, ki so se skn vali v tovornem vozilu. I Vse skupaj se je že zač^0 Z)U' traj ob 6. uri in 40 minut, ko je po'’" cist v Dolgi vasi opazil štiri sumljive osebe v bližini poltovornjaka čak^ vske registracije. Medtem ko je P0" licist odšel na lendavsko policijsko postajo po okrepitev, je vozilo od' peljalo proti Murski Soboti. Takoj J® bil obveščen operativno-komuniK« cijski štab, tako da so policisti ž« slabo uro kasneje vozilo izsledili-1 Poleg ilegalcev so odkrili tudi da so registracijske tablice polt® vornjaka neprave, vozil pa ga je slo venski državljan Kristjan F. iz Le® dave. V vozilu je bilo petnajst m® ških, sedem žensk, trije otroci f dva mlajša mladoletnika. Tujci bod( predani sodniku za prekrške, pr0' vozniku pa je bila sprožena kaze® ska ovadba. Druga obvestila poH sti še zbirajo, po sledovih gum P8 so ugotovili, daje voznik naložil i^ galce v bližini hrvaško-slovensM meje, po poteku akcije pa slutijo da gre za organizirano mrežo tiho tapljenja ljudi. Sicer pa so policisti na območji UNZ Murska Sobota v prvih šesti dneh letošnjega leta prijeli 83 Ničev, v celotnem lanskem letu jih I8 bilo ujetih 3918. V primerjavi z lotom poprej gre za drastično po večanje, saj je samo na območi8 Policijske postaje Lendava mejo H® galno poskušalo prestopiti kar4 141 odstotkov več tujcev kot l®t8 1997, večina od teh z madžarsk8 strani. Tamkajšnjim mejnim or/ nom naši zato zamerijo preveč / selektivno spuščanje ljudi. Najv®8 ilegalcev prihaja iz Zvezne repo blike Jugoslavije (za 789 odstotki več), sledijo pa državljani Romun#8 in Bangladeša. Kljub temu so policisti zadovO’ ni s svojimi rezultati, saj imajo odstotno uspešnost (V Nemčiji npfj kjer imajo boljšo opremljenost, povprečje ujetih ilegalcev giblje J med dvajsetimi in tridesetimi stotki). K tako dobremu izidu psi* prispevalo tudi dobro sodelovanj®’ občani, ki si ga policisti želijo tud’ prihodnje. 1 TOMO KOLES’ IBTIK, 14. januar 1999 KRONIKA Puconci: Izsiljevanje prednosti V torek, 12. januarja, se je zgodila prometna nesreča v križišču Vaneča-Pu-conci. V tem križišču je namreč voznik osebnega avta Darko N. iz Fokovec izsilil prednost vozniku osebnega avta Marku T. iz Doline. Nastala je gmotna škoda za okrog 500.000 tolarjev, sopotnica v Markovem avtu Martina M. iz Ljutomera pa se je lažje poškodovala. Murska Sobota: Vlom v kiosk V noči z 12. na 13. januar je nekdo vlomil v kiosk Tri-dva na avtobusni postaji v Murski Soboti. S silo ne namreč odrinil prodajno okence, skozi katero je potem sunil nekaj najbližjih prodajnih artiklov. Škoda znaša 25.000 tolarjev. ekleta, ki jih videvamo štopati, ko se v poznih nočnih ali celo v zelo zgodnjih jutranjih urah vračajo iz diskoklubov, so sila naivna, kajti ne zavedajo se, da prav vsak moški, ki jim ustavi, tega ne stori samo zato, da bi jih zapeljal čim bliže do doma. Izkušnja 19-letnice iz okolice Murske Sobote pa je zgovorna. 4. novembra 1996. leta okrog tretje ure je v Beltincih štopala. Ustavil je J. Z., usedla je v avto in peljala sta se proti Murski Soboti. Med vožnjo jo je pričel nagovarjati k spolnemu odnosu, a se je dekle upiralo in poskusilo pobe- gniti iz avta. Ni uspelo. J. Z. (UNZ nam je posredovala zgolj inicialke) je dosegel, kar je nameraval: z najstnico je občeval proti njeni volji v bližini Rakičana. Potem jo je izpustil. Dekle se je nato zateklo na neko domačijo, poklicalo starše, policiji pa prijavilo, kaj se ji je zgodilo. Osum- Orgle in orglarji (2) Dominik je več kot orglar Orgle pri Sv. Juriju na Goričkem so prvi in zadnji »opus« ominik Gider, 48-letni organist v cerkvi sv. Juriju pri Svetem Juriju na Goričkem, je nadvse prijeten sogovornik, odličen orglar in poznavalec orgel. Najprej sem ga povprašal, kako je zašel med orglarje. »Oče je bil cerkveni pevec. Potem ko je umrl dolgoletni orglar Viktor Čemi, sicer upokojeni ravnatelj osnovne šole, so bil v naši župnijski cerkvi nekaj let tihe maše, ker pač ni bilo orglarja. Kandidatov, ki bi ga radi nadomestili, nas je bilo več, toda le jaz sem se odločil za triletni orglarski tečaj, ki je bil na Tišini, poučeval pa nas je mariborski stolni organist prof. Gregor Zafošnik. Letos 3. marca bo minilo 30 let, odkar se naredil izpit iz cerkvene glasbene teorije, petja in igranja, iz cerkvenoglasbenih predpisov in liturgije ter tehnike igranja, vendar ne igram toliko let, saj sem bil vmes 18 mesecev pri vojakih. Prvič sem .uradno’ zaigral v cerkvi sv. Jurija na sveti večer 1971. leta in od tedaj naprej sem stalni orglar. Pohvalil pa bi rad tudi cerkvene (korske) pevce, ki jih je 15, kar je pet več, kot jih je bilo tedaj, ko sem nastopil službo orglarja.« Z Dominikom sva vstopila v lepo obnovljeno cerkev pri Sv. Juriju. Povzpela sva se seveda tudi na kor, kjer je brž sedel k orglam in zaigral. Sam, ki seveda nisem strokovnjak, nisem zaznal, da bi bilo z orglami kaj narobe, pač pa mi je orglar sam potožil, da bodo prej ali slej odpovedale. Ne, niso stare več kot 100 let, ampak »le« 70 let, kar za orgle menda ni visoka starost, toda dejansko so deli teh orgel veliko veliko starejši. Te orgle je sestavil 1929. leta uglaševalec glasbil Josip Fujs iz Murske Sobote. Zanje je uporabil že rabljene orgelske dele, ki so jih dobili iz Gradca. Pa še ti so bili od različnih orgel. Omaro pa so izdelali domači mizarji. Tako so orgle v cerkvi sv. Ju- Gornja Radgona V gornjeradgonski župniji sv. Petra je 6.500 krščenih, k nedeljskemu bogoslužju pa prihaja v povprečju okrog 1.600 vernikov. Iz leta v leto Pa je manj rojstev in tudi zato manj krstov. Lani so podelili zakrament sv. krsta 39 otrokom; od tega se jih je 19 rodilo staršem, ki niso poročeni. Lani je bilo v gornjeradgonski župniji 63 pogrebov. Cerkvenih porok je bilo 15, nekaj več kot v zadnjih letih, toda še vedno veliko manj kot pred desetletji. (F. KI.) Cezanjevci PGD Cezanjevci pobira te dni članarino in prostovoljne prispevke za obnovljeno avtocisterno, za katero je sicer prispevala nekaj denarja tudi KS. Gasilci so oziroma še bodo obiskali tudi obrtnike 'n druge, ki naj bi kaj več primaknili za gasilsko vozilo, ki ga bodo uradno prevzeli v tem letu. Napovedujejo večjo gasilsko slovesnost. (J. Ma.) Mala Polana V kapelici karmelske Matere božje v Mali Polani bodo namestili nov 150-kilogramski zvon, za kate-rega so prispevale denar (tudi kot spomin na svoje starše) tri Vorijeve sestre, ki živijo v Kanadi. Zvon bodo blagoslovili poleti, ko bo v Mali Polani proščenje. Imenoval se bo Slomškov zvon. (J. Ž.) Stogovci Novo vodstvo v KS Stogovei (predsednik je Bojan Macuh, na voljo pa je ob ponedeljkih med 18. in 19. uro) zagotavlja, da bo v svojem mandatu namenilo posebno pozornost komunalni problematiki. Tako naj bi v doglednem času asfaltirali 1,5 kilometra vaških cest. Posebna pozornost pa bo veljala tudi varstvu narave in skrbi za pitno vodo. (F. KI.) Lukačevci V minulih* letih so bili napori krajanov Lukače-vec, ki so eno najmanjših pomurskih naselij, usmerjeni v pripravo in asfaltiranje ceste mimo pokopališča do sosednjih Noršinec, urejanje kapelice ter zasaditev cipresne ograje na pokopališču. Pa letos? Ob pomoči Občine Moravske Toplice bi radi uredili ribnik ter zgradili mrliško vežico. (G. G.) Cerkvenjak Lani je bilo v Cerkvenjaku v gosteh več kulturnih skupin, podvizali pa so se seveda tudi v domačem kulturnem društvu, saj so organizirali tri večje samostojne prireditve: Pokaži, kai znaš, Domačini se predstavljajo in v sodelovanju z radiom Maribor 13. festival domače narodnozabavne glasbe. Na teh treh je nastopilo 200 Zgodilo se je pred dvema letoma Po dveh letih prijeli posiljevalca Ne da bi slutila kaj hudega, je prisedla v avto ljeni J. Z. se je najbrž zavedal, kar je storil: kaznivo dejanje posilstva, o katerem »govori« 180. člen Kazenskega zakonika R Slovenije, zagrožena kazen pa je od enega do desetih let. Osumljenec je brž odpeljal v Avstrijo, kjer je sicer v rednem delovnem razmerju. Za praznike je bil doma in v petek, 8. januarja, so ga murskosoboški kriminalisti izsledili in ga zaradi suma posilstva privedli k preiskovalnemu sodniku. č Pri Sv. Juriju so temeljito obnovili notranjost in zunanjost cerkve, sčasoma pa se bo treba odločiti za nove orgle, saj so sedanje »sestavljenka« in prvi ter poslednji opus mojstra iz Murske Sobote. Mladi organist za zdaj nanje še igra, vendar s težavo. Foto: Š. S. rija pri Svetem Juriju na Goričkem svojevrstna sestavljenka, na katero se - kot je povedal orglar - še da igrati, vendar s težavo. Orgle imajo sicer dva manuala (igralnika) in pedal ter 11 pojočih registrov, a to je premalo za tako veliko cerkev, saj bi prišla glasba do pravega izraza, ko bi imele orgle najmanj 20 registrov. Svetojurijske orgle so menda prvi in zadnji »opus« (izdelek) omenjenega sestavljalca iz Murske Sobote. Obnova teh orgel ali nove orgle? To je zdaj vprašanje, na katerega zaenkrat še ni odgovora. V zadnjih nekaj letih so dodobra obnovili notranjost cerkve. Lani, na primer, so blagoslovili nov daritveni oltar in dali prepleskati notranjost cerkve. Nova je tudi razsvetljava. Še se najde kaj, kar kliče po posodobitvi. Tudi župnišče. Potem (ali pa prej) pa bodo na vrsti orgle. Da, orgle, prave (klasične) mehanske, kajti sodobnejše (pnevmatske) se v cerkvenih prostorih, ki jih ogrevajo, niso obnesle. Dominik Gider, ki je sicer doma v Rogašovcih, igra v cerkvi na orgle ob nedeljskem bogoslužju, ki je ob 7.30 in 10. uri; enkrat mesečno pa sodeluje pri obredu v Fikšincih ter pri bogoslužjih ob proščenjih pri kapelah v Rogašovcih, Nuskovi, Slavečih in Kramarovcih. Seveda tudi pogrebna slovesnost ne mine brez duhovnika, cerkvenih pevcev in kantorja. Svojčas pa v Rogašovcih in okolici tudi gostija ni minila brez Dominika Giderja, saj je igral kot član glasbene skupine, seveda ne na orgle, ampak na harmoniko. ŠTEFAN SOBOČAN I ljudi, ogledalo pa si jih je 1.100 obiskovalcev. Cerkvenjak ima bogato kulturno tradicijo, saj segajo začetki kulturnega dela v leto 1894, sedanje kulturno društvo Jožeta Lacka pa so ustanovili pred 50 leti. (F. Br.) Gornja Bistrica Uredili so avtobusno postajališče in neka} metrov pločnika ter prehodno stezo na pokopališču, ki so jo dali tlakovati. Na pokopališče pa so tudi napeljali vodovod. Okoli vodnega črpališča so postavili novo ograjo, na najbolj prometnih cestah so postavili prometne znake, pred vrati pa je velik projekt: gradnja kanalizacije. (J. Ž.) Lenart Podjetje Letnik - Saubermacher, d. o. o., je bilo ustanovljeno 1990. leta in že od začetka ima organizirano ločeno zbiranje odpadkov. Današnja ponudba obsega poleg zbiranja odpadkov gospodinjstev in industrije tudi kompostiranje bioloških odpadkov, ravnanje s posebnim odpadki in pobiranje kosovnih odpadkov. Podjetje, ki zaposluje 20 delavcev, je v postopki za pridobitev certifikata sistema kakovosti pc standardu ISO 9001, zato si prizadevajo zagotoviti čimvišjo kakovost proizvodov in storitev (F. Br.) Zgodilo se je ■ II Murska Sobota: Trčila v kolesarko 7. januarja ob 15. uri se je zgodila prometna nesreča v križišču Cankarjeve in Bakovske ulice v Murski Soboti. Neznana voznico osebnega avta Zastava 101, oranžne barve, murskosoboške registracije, je trčila v kolesarko Sašo G. Ta je potem izjavila, da ni poškodovana, zato je avtomobilistka odpeljala naprej, vendar se je pozneje izkazalo (bolečine), da poškodbe vendarle so, zato je morala v soboško bolnišnico, kjer so ugotovili lažjo poškodbo. Benedikt: Usodna vožnja v ovinek 28-letni Damjan B. iz Cerkvenjaka se je peljal z avtom po lokalni cesti, ki pelje skozi Benedikt. V kraju Froleh je v desnem nepreglednem ovinku zavijal na levo in kljub zaviranju trčil v pešca Maksimilijana Ž., starega 51 let, ki je hodil po vozišču z nasprotne smeri. Pešec, ki je doma pri Sveti Ani v Slovenskih goricah, se poškodoval. Vosek: Dva milijona škode Stanislav K., star 49 let, iz Litije se je peljal z avtom iz Maribora proti Lenartu. Zunaj naselja Vosek je zapeljal na levo smer vozišča in najprej trčil z levo bočno stranjo vozila v drsno ograjo, nato pa po 48 metrih vožnje še v sprednjo stran tovornega vozila s priklopnikom, ki mu je pripeljalo nasproti, vozil pa gaje 44-letni Vincenc K. iz Gornje Radgone. Stanislav se je v nesreči poškodoval, škode na osebnem in tovornem vozilu pa je za čez dva milijona tolarjev. Spodnja Ščavnica: Trčil je v pešca 10. januarja ob 6.30 je Ivan B. vozil osebni avto po magistralni cesti iz Lenarta proti Gornji Radgoni. V Spodnji Ščavnici je v blagem levem ovinku trčil s prednjim desnim bokom avta v pešca Sebastijana Š., ki je dobil hude poškodbe. Še več: isti voznik je potem trčil še v vozilo Vinka K., ki je bilo na desnem robu vozišča. Gmotne škode je za 100.000 tolarjev. Žice: Izgubil oblast nad avtom 11. februarja ob 9.30 se je 35-letni Radko K. iz Lenarta peljal z avtom po regionalni cesti Lenart-Trate. V kraju Žice je avto zaneslo s ceste, ki je bila zasnežena, in je pristal v jarku. Lažje se je poškodovala 15-letna sopotnica K/K., škode na avtu pa je za 30.000 tolarjev. Lenart: Šoferja so pridržali Z OKC Maribor so nam sporočili, da so policisti PP Maribor 10. januarja pridržali, nato pa odpeljali k sodniku za prekrške »v takojšnji postopek« 37-letnega Stanislava S. iz Lenarta. Le-ta je zapeljal na hitro cesto v smeri Šentilja in menjaval prometne pasove, ne da bi vključeval smerne kazalce, vozil pa naj bi celo ne le po levem (torej nasprotnem) pasu, ampak tudi po levi bankini. Voznika so policisti naposled ujeli, vendar se ni hotel identificirati in je dajal videz močno vinjene osebe. Potem so ga odpeljali na policijo, kjer so ugotovili, da je povratnik, saj so ga v zadnjih šestih mesec že trikrat obravnavali za prekrške, kakršne je storil tudi tokrat. Ljutomer: Ukradel tablice, avto pustil Neznanec, ki je 8. januarja vlomil v nedograjeno klet v Dobrovniku, je popil nekaj slivovke, odnesel pa ni ničesar. Istega dne je nepridiprav stikal po Ormoški cesti v Ljutomeru, naposled pa iz avta ukradel nemški registrski tablici GP RA 901. Le čemu mu bosta? Tič pa to najbrž ve. Moravke Toplice: Izginil mercedes Avtomobile še naprej kradejo, pa ne le z domačih dvorišč, ulic, ampak tudi z javnih parkirišč. Izpred hotela Ajda v Moravskih Toplicah je nekdo ukradel ponoči mercedes 250 D, sive kovinske barve, registrska številka AA SZ 907. Še ga iščejo. Gornja Radgona: Streljal na dvorišču 6. januarja so gornjeradgonski policisti zasegli ostanke samokresa, s katerim je 29. decembra na domačem dvorišču streljal Andrej Š. Tedaj je namreč pištolco zaradi dotrajanosti razneslo in strelec je dobil lažje poškodbe. Murska Sobota: Čevlje kradejo Zakaj kupiti, ko pa lahko blago ukradeš, je verjetno sklepal neznanec, ki je obiskal 6. januarja trgovino Obutek v Murski Soboti in ukradel čevlje, vredne 13.000 tolarjev. Če ga bodo odkrili in bo imel obute prav te čevlje, jih bo moral sezuti. Kuzma: Avstrijec z gumijevko 7. januarja so mejni organi na prehodu Kuzma našli pri avstrijskem državljanu Otmarju R. plinsko pištolo in gumijevko. Slednja je pri ljudeh bolj znana kot pendrek. Reči so zasegli, tihotapca pa je sodnik kaznoval z osem tisoč tolarji. Murska Sobota: Padel s police V skladišču Radenske v Murski Soboti je prišlo do hude delovne nesreče. Stanislav Č. si je pri sestopu s police, visoke meter, zlomil nogo. Potem so ga odpeljali v bolnišnico. Beltinci: Ukradla sta denarnico 7. januarjaob 15.45 sta otroka iz Beltinec ukradla iz kozmetičnega salona Blanka denarnico in sedem tisoč tolarjev, ki so bili v njej. Policisti so mlada nepridiprava izsledili in denarnico ter tolarje vrnili oškodovanki. Lendava: Dolgi prsti v torbici 11. januarja med 8. in 16. uro je neznanec neopazno vstopil v odklenjeno pisarno poslovodkinje blagovnice v Lendavi in ukradel iz ženske torbice denar in osebne dokumete, tako daje Alojzija P. oškodovana za 130.000 tolarjev. Bogve, ali jih bo še kdaj videla. Trnje: Ogenj pri Romih V romskem zaselku v Trnju je 6. januarja ob 17.30 izbruhnil požar - v drvarnici. Pogasili so ga gasilci iz Trnja, ni pa znano, zakaj je za- 20 »ZNIZANA« JANUAR IN FEBRUAR 14. januar 1999, 'L® TRGOVINA MOJ DOM Ravenska 54, Beltinci tel.: 36 040, 36 041 ZIMSKA OBUTEV IN OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO DO KONCA JANUARJA CENEJŠA a ZELO UGODNE CENE MATERIALOV ZA VODOVOD IN TOPLOVOD OZIROMA CENTRALNO KURJAVO! Metalik Cipot O ..) Izdelava hidravličnih cevi Specializirana trgovina vodovod-toplovod Tešanovci, tel.: 48 226, 48 826 OB GOTOVINSKEM PLAČILU VAS ČAKA V JANUARJU ŠE DODATNI POPUST! < Ponujamo vam kakovosten servis kardanov in hidravličnih cevi! - Parketarstvo Sršaj polaganje vseh vrst podov j Iz lasa Irt plaatl-čnih mas j Ravenska 54, Beltinci tel.: 36 040, 36 041 GSM:041 637 741 TRGOVSKO PODJETJE 1 TKANINA d.d. ■i LJUBU ANA, WOLFOVA 10/a Prodajalna v Slovenski ulici 34 v Murski Soboti Velika posezonska razprodaja KAKOVOSTNO POLAGANJE VSEH VRST TALNIH OBLOG. DO KONCA JANUARJA VAS ČAKA OB GOTOVINSKEM PLAČILU POPUSTA! tekstila in tekstilnih izdelkov do 23. januarja ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA k CENEJŠA DO 3 O %. / \ Pravi čas za / X. dober nakup! S ‘S MARKET * Presadovi naravni sadni sokovi in kašasti coctaili, 6/1 999,90 sit AKCIJA KIA) KIA MOTORS OB NAKUPU PREJMETE NA * * * Izletniška klobasa Celjskih mesnin 978,OO/kg Testenine ROMANA, polžki (mali in veliki), peresniki... 79,90 sit/5OOg toaletni papir CARINA, 10/1 199,90 sit E« M! PRI BLAGAJNI KUPON Koliko prodajnih mest ima podjetje MS Ključarovcl? . 1 2 3 4 Katera avtohiša razstavlja avto KIA Sephla v MS centru? Ime, priimek in naslov...................................................................... Tel. št....................... Žrebanje bo 5. aprila 1999 v MS centru v Murski Soboti, Plese 1! * pralni stroj GORENJE PS 412 49.990,00 sit *motorna žaga HUSQUARNA 61 64.990,00 sit *stenske obloge 899,00 sit AKCIJA s TEHNIČNI ODDELEK remi, 14. januar 1999 »ZNIZANA« JANUAR IN FEBRUAR Posezonska znižanja nekoč in danes Razprodaje so -gneče ni! Posezonska znižanja so danes predvsem eden od dobrih poslovnih običajev udi pri posezonskih znižanjih in razprodajah je danes tako kot marsikje drugje: če imaš nos, dobre zveze oziroma informatorje, denar ob pravem času in če imaš malce sreče, se lahko v času razprodaj prav zares obujete in oblečete za skoraj 40-odstotkov ceneje kot na primer decembra. Toda ker se je letos zima začela že sredi novembra, dvomimo, da je kdo namerno čakal na začetek razprodaj, da si bo lahko kupil zimska oblačila. Kljub temu pa se splača pogledati po trgovinah, kajti prav presenečeni boste, po kakšnih cenah boste tokrat lahko kupili zimski plašč ali hlače, ki so se vam jeseni zdele predrage. Dandanes razprodaje niso več to, kar so bile pred desetletjem in več, ko so kupci prvi dan čakali že pred zaklenjenimi vhodnimi vrati, da bodo prvi brskali po napolnjenih pultih in boksih s poceni (zares tudi kakovostno poceni) blagom, pa so posezonska znižanja kljub temu spet bolj zanimi va kot pred nekaj leti. Vse je odvisno od interesa trgovcev - če ti nimajo interesa, da bi privabljali kupce in pripravili razprodaje, jih pač ne bodo in bodo v posezonsko razprodajo vključili blago, za katerega bodo že vnaprej vedeli, da ga ne bo nihče kupil. Kriza trgovcev s čevlji in tekstilom je da nes vsekakor manjša kot pred leti, ko so vsi, ki so imeli kaj presežka denarja, le-tega znosili v madžarske trgovine ali na madžarske tržnice. Osel gre le enkrat na led oziroma ljudje so sami ugotovili, da nima smisla kupovati poceni blaga, ki bo razpadlo v zelo kratkem času. Za isti denar bi v domačih trgovinah dobili mnogo kakovostnejše izdelke. Koliko so posezonska znižanja v pomoč trgovcem, da se znebijo zalog? Do neke mere že, saj naj bi bil to njihov osnovni namen. Vendar pa so posezonska znižanja danes bolj marketinškega pomena, recimo temu nekakšna »nagrada« za kupce. Zato tudi ne moremo zameriti, če prodajalke stalnim strankam tu in tam svetujejo: počakajte nekaj dni in potem kupite ta pulover. Še bolj kot redna posezonska znižanja se za kupce splačajo dodatna znižanja, ki sledijo dvotedenskemu rednemu posezonskemu znižanju. Tako se prav zares zgodi, da lahko kakšen kos oblačila dobite po polovični cen ali še ceneje - če imate seveda srečo, da bosta ostali v zalogi prava številka in prava barva. Kakor smo že omenili - dobri odnosi s trgovci so pri takšnih nakupih zelo pomembni. Tovrstno nakupovanje je na neki način tudi svojevrstna družabna razvadica ali sodobna psihološka sprostitev in obramba pred stresom. Nakupovanje, pa čeprav le nakupovanje drobnarij, osrečuje mnoge - bodimo pošteni, predvsem ženske. Seveda pa je malce neroden mesec, v katerem so znižanja; zato nam januarja pač mora ostati kaj denarja od novoletnih nakupovanj in praznovanj. Začetek razprodaj prav zato ni bil tako hrupen, kakor bi po vseh pravilih moral biti, saj marsikje še ni bilo plačilnega dne. Trgovci upajo, da bodo po 15. vrste pred blagajno daljše. Foto: NJ BERNARDA B. PEČEK« Marjana Bencak, Blagovnica: »Ponudba in način prodaje sezonskega blaga po nižjih cenah je približno enako kot prejšnja leta. Ponujamo predvsem to, kar nam ostane od zimske kolekcije. Vse je znižano za 30 odstokov, razen športnih oblačil. Znižanje imamo od 11. do 25. januarja na posebnem oddelku, kjer je tudi posebej označeno, da gre za blago, ki je v razprodaji. Sodelavke pravijo, da se kar lepo prodaja - sama sem namreč šele sedaj prišla v službo. Ni velike gneče, pridejo pa predvsem tisti, ki res nameravajo kaj kupiti. Nasploh ni več takšnih navalov, kot so bili nekoč v času razprodaj, toda Blagovnica je le Blagovnica in vsak najprej zavije sem.« Splača se azprodaja zimske obutve in konfekcije se v trgovinah kar pozna. Resda ni pretirane gneče, toda obiska je prav gotovo več kot po navadi, ko včasih po celo dopoldne ni nobenega poštenega nakupa. Januar bi bil »mrtev« mesec za trgovce, če si ne bi omislili razprodaj. Marsikdo tudi čaka na začetek znižanja - si pogleda ponudbo, poizve, kaj bo znižano in Regina Šinko, Tekstil Ljubljana: »Letos imamo znižano res vse, kar je zimskega. Včasih je bilo tako, da smo prodajali tudi kaj drugega, tokrat pa le zimsko; predvsem je veliko primernih oblačil za moške, na primer hlače, suknjiči, jope, hlače, flanelaste srajce. Imamo pa tudi ženske plašče, ženske hlače, puloverje. To ni manj kakovostno blago, nasprotno, že pri nabavljanju so vzeli tolikšno količino, da lahko imajo sedaj vse trgovine kakovostne ugodne razprodaje. Ni več tovarniških znižanj, zato se mora vsak znajti po svoje. Že štiri leta je naša trgovina v okviru Tkanine Ljubljana in sedaj sta zaloga in izbira nasploh večji.« Nataša Gomboc, Cankova: »Izvedele smo, da je znižanje, pa smo sedaj po pouku prišle s prijateljicami pogledat, ali je kaj zanimivega. Vse hodimo v isto srednjo šolo in isti razred, pa rade skupaj pokukamo tudi v trgovine. Znižanje se kar pozna, saj so cene precej nižje, zato se splača malo pobrskati. Če imaš štipendijo, je vsak tisočak, ki ga privarčuješ, še kako dobrodošel. Mislim, da si bom kupila tale pulover za dva tisoč sedemsto, ker je kar ugodna cena, meda je tudi tovarniško znižanje, zato je bolj poceni kot ponavadi.« Marija Prelec, M. Sobota: »Potrebujem primerne čevlje, s katerimi bi lahko udobno hodila. Po navadi grem v Planiko in v Deteljico, največkrat v teh trgovinah tudi dobim, kar potrebujem. Ko sem si že izbrala številko in barvo čevlja, pa mi niso mogli najti ustreznega para. Težko si najdem primerno obutev, ker imam zelo široko nogo, zato moram kar dolgo iskati. Tu imajo tudi dobro izbiro, tako da vedno kaj najdem. Zdaj sem šla po trgovinah zato, ker je posezonsko znižanje cen, pa tudi zato, ker potrebujem čevlje.« Foto: NJ, BBP ■ Vreme je to zimo prav gotovo na strani kupcev, saj si bodo v posezonski razprodaji jesensko-zimske konfekcije lahko kupili po znižanih cenah oblačila, ki jih bodo nosili še do konca te zime, ki se še ne namerava posloviti tako hitro, pa tudi v naslednji jeseni in zimi. Marija Ternar, Lendava: »Vse me zanima, vedno grem malo pogledat naokrog, in če mi je kaj všeč, si potem tudi kupim. Ne vedno, kakor je pač dan. Težko si najdem primerne hlače, zato sem mislila, da bom mogoče kaj našla sedaj, ko je razprodaja zimske konfekcije. Zaenkrat še nisem našla. Tudi ne vem, ali bom še šla iskat v druge trgovine, ker nimam potrpljenja za kaj takega. Meni niti ni pomembna cena, ampak bolj to, ali mi je všeč. Ni pomembno, ali dam tri tisoč več, pomembneje je, da to potem lahko oblečem in sem zadovoljna.« , le iskati je treba potem kupi, ko je blago 30 ali 40 % cenejše kot pred razprodajo. Tako načrtno nakupovanje se prav gotovo splača. Sicer pa: pretirane gneče ni, prodaja pa je kljub temu dobra. Pa še nasvet: če hoče kdo kaj kupiti, je bolje stopiti v trgovine v prvih dneh razprodaje kot pa takrat, ko bodo ostale le manjše ali večje številke. »ZNIZANA« JANUAR IN FEBRUAR 14. januar 1999, IB« / TRGOVINA \ / KEKO ŠPORT \ / (NAKUPOVALNI CENTER ŠAVEL) ' Cvetkova 2, Murska Sobota Zaradi zamenjave programa vas čakajo pri nakupu športnih oblačil, copat, trenirk in drugih športnih k oblačil svetovno znanih / \ izdelovalcev do konca / \ januarja razne / ugodnosti. mesarija m - svinjski kare kg - junčja rebra 4 kg - pečenice kg - safalade 1.6 kg - debrecinke 2 kg - salama, posebna kos - salama, turist kos - salama, turist, velika kos - mleti ocvirki kg Ulica Frana Kovačiča 8, Veržej tel.: 87 842, 88 263 TUDI V JANUARJU UGODNE CENE MESA IN MESNIH IZDELKOV hanžekovič 799,00 SIT 2.199,00 SIT 599,00 SIT 1.000.00 SIT 1.000,00 SIT 650,00 SIT 550,00 SIT 1.200,00 SIT 400,00 SIT - čreva za krvavice, klobase ... in vse potrebne začimbe! Od 18. januarja od ponedeljka do petka od 2.00 poskušnje mesnih izdelkov v vseh poslovalnicah v Beltincih, Gornjih Petrovcih, Lendavi, Mariboru, Turnišču, Murski Soboti, Ljutomeru in Veržeju. SALON POHIS' BTC - Nemčavci 1d, M. Sobota, tel., fax: 31 647 Ugodna ponudba in pestra izbira . * KUHINJ Gorenje, Svea, Gaber in Euro Cucine ltaly) Računalniški izris in svetovanje arhitekta, kuhinje z vgradnimi elementi Candy, Zanussi, El'ektrolux in Gorenje * REGALOV in DNEVNIH SOB * SEDEŽNIH GARNITUR domačih in tujih izdelovalcev * KUHINJSKIH STOLOV in MIZ Effezeta * PREDSOB in GARDEROBNIH OMAR * RAČUNALNIŠKIH MIZIC in PISARNIŠKIH STOLOV * VZMETNIC in spalnica Wimbeldon spalnica Casablanca splanica Laila otroška soba Max otroška soba Steptan računalniška mizica Vroče cene: 99.000,00 sit sedaj 79.900,00 sit 98.910,00 sit sedaj 79.200,00 sit 87.800,00 sit sedaj 69.900,00 sit 89.900,00 sit sedaj 69.900,00 sit 79.900,00 sit sedaj 55.200,00 sit 24.900,00 sit sedaj 19.920,00 sit 63.494,00 sit sedaj 44.445,00 sit trisedi Nakup v januarju: na 10 OBROKOV BREZ OBRESTI oz. ugodna POSOJILA od TOM + 0 % dalje. Ponudba velja od 14.1. do 31.1.1999 oz. do razprodaje zalog! OB UGODNIH MOŽNOSTIH PLAČILA Sl USTVARITE PRIJAZEN IN SODOBEN DOM WIW, 14. januar 1999»ZNIŽANA« JANUAR IN FEBRUAR 23 Pravila razprodaje Čevlji, tekstil in nato se športna oprema Zimske razprodaje so se začele 4. januarja obri poslovni običaji natančno določajo pravila organiziranja posezonskih razprodaj. Najprej so na vrsti trgovci z obutvijo, nato trgovci s tekstilnimi izdelki in za njimi še trgovci s športnimi oblačili. Letos so trgovci s čevlji opremili izložbena okna z napisi o znižanju in posezonski razprodaji že prvi delovni dan v tem letu, 4. januarja. Posezonska razprodaja obutve lahko traja skupaj največ štiri tedne, torej do konca januarja. Posezonska razprodaja tekstila se je začela 11. januarja in bo trajala dva tedna. 5. februarja se bo začela posezonska razprodaja športne opreme in sme trajati prav tako največ dva tedna. Vsako dodatno znižanje pomeni tudi podaljšanje časa razprodaje. Kdor je zares vezan na sezono ali modne smernice v tej zimi, bo hotel prodati čim več letošnjih zalog. Vsaka posezonska razprodaja mora biti tudi ustrezno opremljena z informacijami, obvestila morajo jasno vsebovati ime prodajalne, čas trajanja razprodaje v njej, vrsto blaga, ki gaje mogoče kupiti po nižji ceni, in obseg znižanja, vsak izdelek pa mora biti opremljen s staro in novo znižano ceno. Ni vseeno, ali zapišejo, daje blago znižano »za« ali »do« 40 % . če zapišejo, da so posezonski popusti od 20 do 40 %, to pomeni, da mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vsega blaga, ki je v razprodaji. V Pomurju so pocenitve v glavnem okrog 20-, 30- ali 40-odstot-ne. Vsekakor jim gre na roko tudi Športna oprema Posezonska razprodaja športne opreme se resda začne šele 5. februarja, vendar spadajo tekstilni izdelki za šport in rekreacijo (trenirke, smučarske obleke, anoraki, vetrovke, kape, rokavice in drugo) med tekstilne izdelke, torej jih lahko prodajajo po znižani ceni že od 11. januarja. Športna obutev, razen drsalnih čevljev z vgrajenimi drsalkami, pa se lahko prodaja na razprodajah, ki je določena za obutev. Na razprodaji smučarske opreme, ki se bo začela 5. februarja, bodo torej trgovci prodajali po znižanih cenah resnično le smučarsko opremo: smuči, palice, vezi, drsalke, kotalke ...) vreme, kajti vse kaže, da se zima ne namerava tako kmalu.posloviti. Pa tudi moda: večina oblačil v tej sezoni je »klasična«, ni pretiranih odstopanj ne po barvah in ne po . krojih. Sicer pa: to je že osebna stvar vsakega posameznika, tako kot kupovanje v tej ali oni trgovini in iskanje teh ali onih razprodaj in popustov. Vsekakor se splača pogledati tja, kjer imajo stvari, ki so vam osebno všeč ali ki jih potrebujete, pa čeprav je to zimski plašč, pulover ali trenirka znane blagovne znamke. Foto: NJ, BBPI Zaščita potrošnikov Trikrat preverite Čeprav so kupci zaščiteni tudi s posebnim zakonom o varstvu potrošnikov, pa je vseeno najbolje, da se v prvi vrsti zanesejo predvsem nase azprodaje in posezonska znižanja so resda priložnost ugodnih nakupov, ko si lahko zimsko (ali poletno) garderobo za naslednjo sezono izpopolnite z blagom, ki ga boste dobili po ugodnih cenah. Kljub temu pa so takšna znižanja velikokrat tudi priložnost za prevare, večje ali manjše, saj marsikateri trgovci, ki sicer ne morejo uspeti, ker imajo previsoke cene ali manj kakovostno blago, želijo prevelike zaloge razprodati prav s pomočjo reklamiranih posezonskih razprodaj. Nemalokrat se na obešalnikih znajdejo takšni izdelki, za katere bi težko rekli, da so iz zadnje jesensko-zimske kolekcije. Zakon o varstvu potrošnikov, ki je bil po večletnem zadrževanju vendarle sprejet v zadnjem letu,, nas sicer ščiti pred preveč pohlepnimi in prevarantskimi trgovci, kljub temu pa se boste najbolje zaščitili sami, če boste prav zares trikrat preverili vsako blago, ki ga želite kupiti na razprodajah, še posebno, če menite, da kakovost kljub temu, da je znižano, še vedno ne ustreza ceni. Večkrat se tudi dogaja, da trgovci namerno premočno zvišajo cene, da jih potem znižajo v času posezonskih razprodaj mnogo bolj kot konkurenčne trgovine, npr. za 50 ali več odstotkov' Logično, da bodo vsi drli tja, kjer je znižanje največje. Vprašanje pa je, ali je trgovec ravnal povsem pošteno - ali ni realna cena šele ta, ki je znižana, in je sam v prvi vrsti skrbel za svoj dobiček. Takšne prevare bodo morali odkriti tržni inšpektorji - če jim bo to uspelo, kajti težko je dokazati, da so neko blago namerno podražili, da bi ga potem znižali bolj kot drugi. Če pa menite, da se vam je zgodila krivica, kakršna koli, se lahko obrnete tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije. V Murski Soboti ima pisarna sedež v Slovenski ulici 48 (3. nadstropje), svetovalec pa je dosegljiv tudi po telefonu 069 27 300. Bolj kot kazni tržne inšpekcije ali sodnika za prekrške pa se trgovci bojijo javnih objav njihovega neposlovnega in nelojalnega ravnanja. Če gre za večjega trgovca in velike vrednosti blaga, ki jih prodaja, se kaj lahko zgodi, da bo celo namerno kršil določene predpise. Tudi če ga bo zalotila inšpekcija in bo plačal kazen, ki je predvidena, bo njegov dobiček še vedno večji od kazni. Drugo pa je, ali je njegovo nepravilno ravnanje objavljeno v dnevnem časopisju z veliko naklado. Takšne protireklame si nihče ne želi. Morebiti bomo tudi v Sloveniji v prihodnje posnemali Avstrijo, ki objavlja sodbe pristojnih sodišč oziroma, kakor poroča dopisnik Dela: «... a učinkoviteje kot prijave delujejo tožbe pri pristojnem območnem sodišču, ne zaradi sodb in v njih izrečenih denarnih kazni, ki niso visoke, temveč zaradi zelo visokih sodnih stroškov (okoli 100 tisoč šilingov) in še bolj zaradi javne objave sodbe. Po pravilu namreč sodišče dovoli zmagovalcu v sporu, da sodbo objavi v enem od časnikov z veliko naklado in stroški te objave so zelo visoki, tudi do 100 tisoč šilingov. Oboji - sodni stroški in stroški objave - so tako visoki, da trgovci dobro premislijo, preden se odločijo prekršiti dogovore in za nelojalno konkurenco s predčasnimi sezonskimi razprodajami.« BBPI (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! 0609 630 898, 041630 898 । s । । —zimske obutve »ri । IS fll । Nadzor nad znižanji cen Kupci zamerijo, inšpektorji kaznujejo Kazni za krištev pravil pri posezonskih razprodajah so lahko tudi 3 milijone tolarjev udi pri nas se trgovci vse pogosteje lotijo takšnih in drugačnih akcij in razprodaj; tudi kupci so že »zdre-sirani«, da z očmi po pultih najprej iščejo listek z napisi »akcija« ali »posebej ugodno«. Vseeno pa morajo biti trgovci nadvse pazljivi in predvsem pri zimskih in poletnih razprodajah (januarja in februarja in julija oz. avgusta) upoštevati pravila, ki so zapisana v zakonih in predpisih. Inšpektorji že nekaj let prav v teh dneh razprodaje opravljajo natančne preglede - tudi oni imajo, na žalost trgovcev, »akcije«, ki pa so lahko za trgovce precej neprijetne. Predvsem mora veljati v praksi vse, kar si trgovci upajo napovedati v reklamah ali obljubiti v obvestilih. Je pa res, da so trgovci čedalje pazljivejši. Pred leti je bil delež kršitev pri vseh opravljenih pregledih kar 40-odstoten, danes pa inšpektorji ugotavljajo vse manj nepravilnosti, največkrat pri začetnikih. Kdor je že imel opravka s tržnim inšpektorjem, bo nadvse podrobno preštudiral vse predpise. V preteklosti so trgovci najpogosteje pozabljali, da mora zgornji objavljeni odstotek znižanja blaga zajemati najmanj četrtino vrednosti blaga, ki je v razprodaji - če tega ne morejo dokazati, jih lahko doleti kazen v višini tri milijone tolarjev; če je blago nepravilno označeno, na primer, če pozabijo zapisati ceno blaga pred znižanjem, pa jih lahko doleti kazen v višini 200 tisoč tolarjev. Znižanje je v povprečju 30-odstotno; mogoče bi lahko bil odstotek še večji, če bi pri posezonskih razprodajah sodelovale tudi tovarne; nekaj jih sodeluje, večina pa se raje odloča za svoje »tovarniške akcije«. Trgovci prav dobro vedo, da tri tedne pred začetkom razprodaj ne smejo pristajati na prodajo tekstilnih in konfekcijskih izdelkov po tovarniško znižanih cenah, sicer pa so takšnih in podobnih »akcij« nadvse veseli, saj jim privabljajo v trgovine nove kupce. Res pa je, da takšne in drugačne »akcije«, ki imajo bolj reklamni namen kot pa resnično prodajo po znižanih cenah, ustvarjajo pri kupcih vedno večjo zmedo in zmanjšujejo učinek posezonskih razprodaj. Toda pri tem ne moremo nič, ne kupci, ki bi radi kupili kakšen izdelek v času posezonske razprodaje tudi po polovični ceni in ne le po 20-odstotkov nižji ceni, in ne trgovci, ki ne morejo prisiliti proizvajalcev, da skupaj z njimi znižajo cene v času posezonskih razprodaj. Foto: NJ, BBP ■ ŠPORT 14. januar 1999, M Priznanja | Prva državna nogometna liga Plakete NZ Slovenije Na tradicionalni slovesnosti Nogometne zveze Slovenije ob koncu minulega leta v Ljubljani so zaslužnim posameznikom in klubom podelili plakate. Ta priznanja je dobilo tudi sedem nogometnih delavcev in pet klubov iz Pomurja. Med posamezniki so plakete dobili: Jože Šimonka, Franc Koren, Štefan Markoja, Aleksander Balažek, Stanko Dominko, vsi iz Medobčinske nogometne zveze Lendava, ter Karol Habič (posmrtno) in Branko Štaman iz Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Plakete NZS za 50 let delovanja pa so prejeli naslednji klubi: NK Čentiba, NK Dolina, NK Panonija iz Gaberja, NK Apače in NK Beltrans iz Veržeja. (FM) Judo Ljutomerski judoist Aleš Vrbančič, ki je več let uspešno tekmoval za ljubljansko Olimpijo, je prestopil k Impolu iz Slovenske Bistrice. Vrbančič je član državne reprezentance in večkratni državni prvak v kategoriji do 66 kg. Lani je osvojil tudi naslov judoista Slovenije. (NŠ). Mali nogomet Tenis Občina M. Toplice Prosenjakovci Mlajtinci M. Toplice Ivanci Sebebroci Suhi Vrh Vučja Gomila Tešanovci Garda Filovci 9 9 9 9 9 9 9 '9 9 9 8 7 6 6 4 3 2 2 2 1 0 0 0 2 1 3 2 1 0 0 0 2 3 3 3 5 4 5 6 9 30:11 34:15 32:23 29:20 28:18 29:34 16:23 30:37 19:28 19:59 24 21 18 18 14 10 9 8 7 0 Mali nogomet - Nogometni klub Bakovci je pripravil v športni dvorani soboške tretje osnovne šole turnir v malem nogometu. Med 27 ekipami je zmagala ekipa Domine iz Beltinec, ki je v finalu premagala Odrance s 4 : 3, tretje mesto je zasedla ekipa Šiviljstva Titan iz Bakovec. Mali nogomet - Na tretjem turnirju v malem nogometu, ki gaje v Ljutomeru pripravil NK Makoter s Cvena, je sodelovalo 24 ekip. Zmagala je ekipa Okrepčevalnice Čarli iz Ljutomera, ki je v tekmi za prvo mesto premagala Glorio Rankovci z 2 : 0. V tekmi za tretje mesto pa je ekipa Gostišča na Gmajni z Razkrižja premagala ekipo Slaščičarne Fištravec iz Ormoža s 3 : 0. Najboljši strelec je bil Simon Baranja (Gloria), ki je dosegel 6 golov. (NŠ) Mali nogomet - KMN Grad veterani je pripravil turnir v malem nogometu. Med 21 ekipami je zmagala Prosečka vas pred Gregorino od Grada in Muro (mladinci). Najboljši strelec je bil Miran Zadravec (Prosečka vas) z 8 goli, najboljši vratar Kristjan Celec (Gregorino), nagrado za fair play pa si je prislužila ekipa SAS (Grad). Mali nogomet - Mladi upi Nafte iz Lendave so igrali prijateljsko tekmo z reprezentanco Medžimurja in izgubili z 1 : 2. Gol za Nafto-je dosegel Levačič. (FH) Mali nogomet - V Šoštanju je bil sklepni del prvenstva žensk v malem nogometu. Sodelovala je tudi ekipa Pande iz Gornjih Petro-vec, ki pa ni uspela ubraniti naslova državnih prvakinj. Pande so premagale Škale s 4 : 3, Ilirijo s 3 : 1 in izgubile z Jaršami z 2 : 4 ter zasedle drugo mesto. Anica Korpič pa je bila najboljša strelka. Vrstni red: 1. Škale, 2. Pande, 4. Jarše in 4. Ilirija. (FB) Mura in Potrošnik začela priprav V ponedeljek sta začela priprave prekmurska nogometna prvoligaša Mura iz Murske Sobote in Potrošnik iz Beltinec. Na prvem treningu v Fazaneriji se je zbralo vseh 29 igralcev, kar je za trenerja Jožeta Karolija in njegovega pomočnika Nikolo Škrbiča dobro znamenje. Novinec je bil le Kristjan Cener, ki se namerava vrniti v staro okolje, vendar se v klubu zanj še niso odločili. V priprave so vključili tudi nekaj perspektivnih mladincev. Sobočani bodo doma trenirali do 5. februarja, ko se bodo za deset dni preselili na Pintarič premagal prvega nosilca V Radencih je bilo končano državno prvenstvo v tenisu za dečke in deklice do 14 let, ki sta ga pripravila Teniški klub Radenci in Teniška šola Forming. Med 166 igralci so sodelovali tudi nekateri igralci in igralke iz Pomurja. Najuspešnejši med njimi je bil Andrej Pintarič (Radenci), saj je premagal prvega nosilca in najboljšega igralca Luko Lamuta iz Ljubljane s 6 : 3, 6 : 3. V osmini finala pa je premagal Vasjo Gorjupa (Galea) s 7 : 5, 5 : 7, 6 : 0. Šele v četrtfinalu ga je izločil iz nadaljnjega tekmovanja Aleš Pogačar iz Kamnika s 6 : 3, 6 : 2. Sicer pa je za Pintariča uvrstitev med osem najboljših lep uspeh. Luka Prislan in Aljoša Ficko sta pristala med 32 igralci. Med deklicami je bila najuspešnejša Štefanija Davidovski iz Moravskih Toplic, ki nastopa za mariborski Branik, saj je v šestnajstini premagala Radenčanko Tjašo Puklavec s 6 : 2, 6 : O, v osmini finala pa izgubila z Nino Knaus s 2 : 6, 1 : 6. Bruno Fekonjo iz Rade-nec je v šestnajstini premagala Sandra Volk (NG) s 7 : 5, 6 : 2. V dvojicah sta nastopila tudi para Pintarič - Prislan in Davidovska -Fekonja. (FM) Nogometaši Mure na treningu v Fazaneriji. Košarka Košarkarji ekipe Miarte Lindau iz Lendave, ki uspešno tekmujejo v tretji državni ligi vzhod. Stojijo od leve: Velimir Horvatič (predstavnik kluba), Mirko Grča (trener), Nino Flisar, Boštjan Tadina, Jožef Horvat, Dalibor Gasparič, Jožef Feher, Dejan Zrna; čepijo: Hrvoje Goreta, Samo Neuvirt, Tomas Hozjan, Aleš Sijarič, Simon Cor in Saša Žižek; manjkajo: Igor Kuzmič, Gorazd Horvatič in Matej Tadina. Fotografija: J. Zauneker VESTNIK NA INTERNETU^ 4 A Ženski rokometni klub Mobix Črenšovci morje. Dogovorjene imajo že prijateljske tekme z Vodicami, Halada-som in Potrošnikom. Mura ima na razpolago naslednje igralce: Dejan Nemec, Štefan Černjavič, Boštjan Kamnik, Marinko Galič, Marjan Dominko, Haris Alihodžič, Franc Cifer, Srečko Ilič, Damjan Ošlaj, Ljubiša Živič, Marko Fajdiga, Aleš Bagola, Sašo Lukič, Fabjan Cipot, Simon Dvoršak, Dejan Baranja, Adamo Baranja, Sebastjan Vogrinčič, Aleš Gabor, Sebastjan Žilavec, Alan Mesarič, Robert Petrovič, Štefan Škaper, Goran Gutalj, Goran Ristič, Jože Benko in Igor Preiningef. Beltinski Potrošnik je začel priprave za spomladanski del prvenstva še nepopoln. Po odstopu trenerja Draga Posavca, Beltinčani še nimajo zamenjave, tako da je prvi trening vodil njegov pomočnik Jože Sečkar. Na prvem treningu so zaradi bolezni in šole manjkali Šiftar, Kuzma, Ulen in Ropoša. Beltince pa so zapustili: Ganec David Adjei, Brazilec Alexandre Leal, Albanec Enkeleid Dobi in Mario Zver. Med novinci so: Mario Utroša (Nafta), Edin Kendič, Džerdži Dema (Vevče) in Dražen Kuščič iz Splita. Slednji, ki je na preizkušnji, je bil najboljši strelec tretje hrvaške lige. Predvidevajo pa še nekatere okrepitve. Do 5. februarja se bo Potrošnik pripra- vljal doma, nato pa bo odšel za# teden na morje. Potrošnik imad( govorjene prijateljske tekme z minijem in Muro. Na voljo so slednji igralci: Tomislav Kuzffl Boštjan Šiftar, Tomislav Godit! Jožef Kokaš, Simon Ulen, Gred! Mirtič, Saša Novak, Cveto AntolK Boštjan Tratnjek, Issah Moro, P štjan Zemljič, Simon Baranja, D* vid Ropoša, Mitja Erniša, Zdravil Cener, Igor Bedo, Mario Utroši Edin Kendič, Džerdži Dema, Ma* Škafar, Dejan Kreslin, Matej H# vat, Danilo Horvat in Ur< Tratnjek. (FM), fotografiji: JZ Pikado A-liga MS Jolly Rankovci Šjrilak Bodonci Picolo Melinci Navijači Bakovci Cigut Krog KMN Satahovci Asfalt Borejci Benčec Bakovci B-liga MS Zmaj Vanča vas 7 7 7 7 7 7 7 7 6 4 4 4 4 2 o 1 2 1 0 0 1 1 0 0 1 2 3 3 4 5 7 7 Country Motovilci 7 Kondor Gerlinci Rajbar Lipovci C. B. Sebastijan Unprofor Borejci BD Mura Krog Hrabri miški 7 7 7 7 7 7 6 4 4 3 3 2 2 0 0 1 0 1 1 1 1 3 1 2 3 3 3 4 4 4 Rokometni klub Pomurka Krog - Bakovci 73:39 67:45 64:48 65:47 56:56 52:60 40:72 31:81 19 14 13 12 12 60:52 65:47 60:52 59:53 57:55 52:60 47:65 48:64 18 13 12 10 10 7 7 3 Nogometaši Potrošnika na treningu v beltinskem parku. Združitev klubov je bila koristna Pred letošnjo tekmovalno sezono sta se rokometna kluba Krog in Pomurka iz Bakovec združila z namenom, igrati boljši rokomet, vzgojiti čimveč mladih igralcev in se uvrstiti v višji tekmovalni razred, doma vzgojenim igralcem pa omo- gočiti, da igrajo doma. V združitvi so tudi videli edino rešitev za obstoj obeh klubov, saj bi bila po odhodu nekaterih igralcev kakovost zelo skromna, vidnejši rezultati pa bi bili vprašljivi. Po združitvi so ustanovili pet ekip, ki tudi tekmujejo v ligah, Dekleta bi lahko dosegla boljšo uvrstitev Rokometašice Mobixa iz Čren-šovec, ki edine iz Pomurja tekmujejo v najvišjem kakovostnem razredu - enotni drugi državni ligi, so pristale po jesenskem delu prvenstva z dvema točkama na zadnjem mestu. S to uvrstitvijo v klubu niso zadovoljni, saj po kakovosti ne zaostajajo za nekaterimi drugimi ekipa- Novo mesto 8 6 0 2 221:175 12 Keting 7 5 2 0 179:154 12 Škocjan 8 5 1 2 191:171 11 Polje 7 5 0 2 194:160 10 Sevnica 8 3 1 4 162:182 7 Sava 6 2 2 2 126:123 6 Šentjernej 8 2 1 5 148:182 5 Senčar Ptuj 8 1 1 6 173:207 3 Mobix 8 1 0 7 170:210 2 mi in so nekaj srečanj izgubile povsem po nepotrebnem. Gre za zelo mlado ekipo, saj nobena igralka ni starejša od dvajset let, torej imajo premalo izkušenj, zaradi česar so tudi večino tekem izgubile, čeprav so že bile tik pred zmago. Več kot polovico tekem so izgubile v zadnjih minutah igre, to pa ne pomeni, da ekipa ni bila fizično dobro pripravljena, ampak bi nujno potrebovali vsaj eno starejšo igralko, ki bi znala v odločilnih trenutkih igro umiriti ali tekmo celo odločiti. Imajo pa premalo kakovostnih rokometašic, saj je klub zapustilo kar nekaj mladih in obetavnih igralk. Veliko težav imajo tudi s telovadnico v Črenšovcih, saj le-ta ne omogoča normalnih treningov za protinapade. V svoje vrste bi radi pritegnili nekatere nekdanje igralke Bako-vec, ki so pripravljene priti v Čren-šovce, vendar brez odškodnine ne dobijo izpisnice, čeprav že dve leti ne igrajo več. Finančno stanje v klubu pa ne omogoča, da bi igralke lahko kupovali, zlasti še, ker poleg članske ekipe tekmujejo še z dvema ekipama mlajših deklic, brez katerih si tudi ni mogoče predstavljati uspešne prihodnosti. Tako čaka trenerja Bojana Horvata v nadaljevanju prvenstva zahtevna naloga. S pripravami za spomladanski del prvenstva, ki se bo začel 20. februarja, so Črenšovčanke začele minuli ponedeljek. Predvidevajo, da bodo priprave dobro izkoristili in se kar najbolje pripravili za nadaljevanje prvenstva, od katerega je tudi odvisna prihodnost rokometa v Črenšovcih. Vodstvo kluba, v katerem bo prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb, je odločeno, da vztraja pri začrtani poti in mladim omogoči športno udejstvovanje. Na tej poti jih podpira tudi glavni pokrovitelj Mobix. Upajmo, da se bodo Črenšovčankam njihove želje uresničile, saj si na vsak način zaslužijo boljšo uvrstitev ali vsaj status drugoligaša. FERI MAUČEC vsaka ekipa pa ima svojega trenerja. Najboljših 17 igralcev sestavlja prvo ekipo, ki nastopa v drugi državni ligi pod imenom Pomurka, vsi preostali pa tekmujejo v ekipi Kroga, ki prav tako tekmuje v drugi ligi in v mlajših selekcijah. Ekipa Kroga je na primer sestavljena iz starejših in mladih igralcev. Kadeti, dečki in mlajši dečki tekmujejo v prvi slovenski ligi vzhod. Mladi rokometaši tekmujejo v zelo močni konkurenci, saj v ligi nastopajo moštva najboljših slovenskih klubov, kot so Pivovarna Laško, Gorenje, Slovenj Gradec in drugi. To tekmovanje je za razvoj rokometa v naši pokrajini zelo pomembno, vendar precej stane. Za eno tekmo je potrebno plačati okrog 30.000 SIT. V klubu pravijo, da bi jim pri tem lahko pomagali tudi starši, saj za drugi način financiranja v občini ni nobenega posluha. Članska ekipa Pomurke je po jesenskem delu prvenstva v drugi državni ligi vzhod zasedla prvo mesto. Zmagala je na vseh tekmah, vendar težje, kot je bilo pričakovati. Ekipa Kroga je zasedla zadnje mesto v drugi državni ligi vzhod. Nekaj tekem so izgubili samo zaradi ne- izkušenosti. Pomembno pa je, igra čimveč mladih. V drugi drž^ ligi vzhod je prvih pet ekip zelo R načenih, tako da imajo vse ek® možnosti za prvo mesto. Po gem delu prvenstva (pomladan#’ bodo prve štiri ekipe igrale za slov prvaka, s tem da prvouvršc^ moštvo prinese v sklepni del t’ movanja 3, drugo 2, tretje 1 in $ trto moštvo 0 točk. Zmagovalec’ bo uvrstil v 1. B-ligo. Kadeti so $ sedli četrto mesto, kar je več, n so pričakovali. Vidi pa se naprej pri nekaterih igralcih, kar je rezd’ dobrega dela. Sicer pa so tak° Bakovcih kot Krogu z doseženi rezultati zadovoljni, čeprav bi l^ bili tudi boljši. Pri tem mislimo J boljšo učinkovitost napadale’ boljše obiske treningov in večjo vzetost pa tudi na aktivnejše d’ nekaterih vodilnih članov v kUl Priprave za spomladanski del n venstva so se že začele 4. arja. Bistvenih sprememb v kl^ ni, manjkal bo le vratar Vereš, k odšel k vojakom. V Bakovci Krogu pričakujejo, da se bodo’ bro pripravili za drugi del teR vanja in dosegli zaželeni cilj. J FERI MAU# WSTI«, 14. januar 1999 ŠPORT 25 Namizni tenis Karate Moravske Toplice v osmini finala Namiznoteniška ekipa Moravskih Toplic Sobote letos ni igrala v predtekmovanju Interpokala, kjer sodeluje 55 ekip iz 12 držav. V šestnajstini finala so Sobočani gostovali pri belgijskem prvoligašu TT Donald Heuseux, ki je trenutno na osmem mestu, pred dvema letoma je bil belgijski prvak, lani podprvak, iz tiste generacije pa igrata še dva igralca. Belgijski namizni tenis je tudi precej pred slovenskim. Kljub temu so Sobočani zaigrali samozavestno in v več kot triurnem dvoboju, polnem dramatičnih preobratov, zmagali. Vsi trije Sobočani so igrali zelo dobro, za končno zmago pa je bila verjetno odločilna igra dvojic, v kateri sta zmagala Unger -Horvat. Uvrstitev ekipe Moravskih Toplic Sobote v osmino finala je vsekakor lep uspeh, Sobočani pa si želijo, da bi s svojim naslednjim nasprotnikom igrali doma in naredili še korak naprej. TT Donald Heu-seux : Moravske Toplice Sobota 2 : 4 (Wetzels : Unger 12:21,13: 21, Christophe : Kocuvan 15 : 21,21 : 15, 21 : 18, Maly: Horvat Košarka Visoka zmaga Creativa V predzadnjem krogu prvenstva v tretji državni članski košarkarski ligi vzhod je ekipa Creativa Sobote v Murski Soboti visoko premagala Mascon s Ptuja s 117 : 65 (63 : 27). V zadnjem krogu igra Creativz Aktualom v Mariboru, vendar tekma ne odloča o ničemer, Sobočani so si namreč že prej zagotovili prvo mesto in bodo igrali kvalifikacije za Mihael Dominko - predsednik NK Nafta Lendavčani si želijo nogometa Odlična udeležba na izredni skupščini Nogometnega kluba Nafta iz Lendave je pokazala, da si Lendavčani želijo nogometa in da jim ni vseeno, ali bodo imeli še naprej dru-goligaša ali ne. To tembolj, ker so bili na skupščini vsi tisti, ki lendavskemu nogometu lahko pomagajo, od župana, predstavnikov športne zveze do številnih direktorjev. Tudi korektna razprava je pokazala, da so najhujšo krizo prebrodili in da ima lendavski nogomet v prihodnje trdnejše temelje. Za novega predsednika kluba je bil izvoljen dolgoletni nogometni delavec Mihael Dominko. Z njim smo se pogovarjali o perspektivi lendavskega nogometa. Skupščina je pokazala, da ste v Lendavi uspeli prebroditi težave, v katerih se je znašel NK Nafta. To je gotovo spodbudno sporočilo ljubiteljem nogometa v Lendavi? "Finančno stanje v klubu še zdaleč ni rešeno, vendar upam, da bomo z maksimalno zavzetostjo vodstva kluba in drugih razmere uredili. Obveznosti do igralcev so nekoliko prevelike, čeprav smo jih nekaj že uspeli rešiti. Težav gotovo ne bi bilo, če bi novo vodstvo štartalo z ničlo, tako da bo potrebno določeno obdobje strpnosti in razumevanja, predvsem igralcev, da se bodo stvari uredile. Pomoč je obljubljena in verjamem, da bomo stvari uredili, sicer ne bi sprejel te odgovorne funkcije.« Kako pa je z igralskim kadrom. Ali bo pri njem prišlo do kakšnih sprememb? »Mislim, da do bistvenih igralskih sprememb ne bo prišlo, odvisno bo pač pd tega, kako se bomo z dosedanjimi igralci uspeli dogovoriti. Nekaj pogovorov z igralci, ki so pripravljeni igrati za Nafto, je že bilo, vendar je bilo za konkretnejši dogovor doslej premalo časa. Skušali bomo pritegniti nazaj vse naše igralce, ki so bili posojeni ali kako dru- Namiznoteniška ekipa Moravskih Toplic Sobote, ki se je uvrstila v osmino finala v Interpokalu, kar je lep uspeh. Stojijo od leve: Miran Močan (trener), Mirko Unger, Mitja Horvat, Gregor Kocuvan in Miran Solar. Fotografija: J. Zauneker 17 : 21,21 : 23, Cristhophe - Cri-sthophe : Unger - Horvat 21 : 15, 18 : 21 , 8 : 21, Cristtophe : Unger 15 : 21, 21 : 16, 21 : 18, Wetzels : Horvat 19 : 21, 12 : 21). Brez boljših uvrstitev Drugi odprti članski namiznoteniški turnir, ki je bil v organizaciji NTK Moravske Toplice Sobota, je vstop v drugo državno ligo. Stelci za Creativ: Niderl 35, Gomboc 22, Maje 15, Balažič 14, Dominko 9, ŠčančarS, Šebjan 6, M. Slavič 3, Hari 2 in Bojnec 2. Košarkarji Dupleka pa so premagali ekipo Miarte Lindau iz Lendave s 67 : 53 (31 : 29). Strelci za Miarte Lindau: Cdr 15, Horvat 11, Hozjan 8, Zrna 8, Tadina 6, Neuvirt 5. gače nastopajo za druge klube. Za nakupe igralcev pa trenutno ni denarja.« Zagorje 1311 2 991:909 24 Rogla Atras 1310 3 974:920 23 Kemoplast 13 9 4 1098:1047 22 Radenska 13 7 6 1002:969 20 Ilirija 13 7 6 998:980 20 Banex 13 5 8 1068:1059 18 Union 0. ml 13 5 8 958:977 18 Krško 13 5 8 1032:1054 18 GD Hrastnik 13 5 8 996:1059 18 Elektra 12 5 7 893:895 17 Gradbinec 13 4 9 963:1007 17 N. Gorica 12 4 8 918:1015 16 Kaj lahko pričakujete od spomladanskega dela prvenstva v drugi državni ligi? "Trenutno stanje Nafte na lestvici druge državne lige je najslabša uvrstitev v zadnjih desetih letih in kaže na boj za obstanek v ligi, česar pa si igralci glede na kakovost ne bi smeli dovoliti. Mislim pa, če nam bo uspelo 'stanje sanirati, da ne bi smelo biti težav v boju za obstanek v ligi, kakšnih večjih ambicij pa trenutno nimamo. Seveda bodo morali k temu svoje prispevati tudi igralci in nekateri spremeniti odnos do igranja.« Kakšna pa je sicer usmeritev kluba? "Osnovna usmeritev dela v klubu je poudarek na večjem strokovnem delu. V ta namen smo ustanovili močno ekipo, ki je sestavljena iz strokovnih in drugih delavcev. Mislim, da nam strokovnih delavcev ne manjka. Prihodnost kluba moramo graditi na lastnem kadru, zato je nujno načrtno strokovno delo z mlajšimi selekcijami. Ugotavljam, da je trenutno nastala določena vrzel pri prehodu iz selekcije v selekcijo, tako da se bodo rezultati lahko pokazali šele čez kakšno leto. Od tega koncepta ne bi smeli odstopiti, četudi bo trenutno prišlo do slabših rezultatov. Poleg tega pa moramo tudi sanirati igrišče, in sicer je to predvideno že za letošnje prvo polletje.« FERI MAUČEC razen državnega reprezentanta Ignjatoviča pritegnil vse najboljše slovenske igralce, med katerimi so bili tudi štirje Kitajci. V tako elitni konkurenci pomurski tekmovalci niso dosegli vidnejših rezultatov. Trije igralci Moravskih Toplic Sobote so se uvrstili med najboljših šestnajst. Za Ungerja in Horvata sta bila potem usodna Kitajca Pan Wei in Chi Xu, Poraz Radenčanov v Ljubljani V trinajstem krogu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Ilirija v Ljubljani premagala Radensko z 80 : 72. Za Radenčane je bil usoden prvi polčas, ko so si zlasti po zaslugi najboljšega strelca Primca, priigrali lepo prednost, ki jim Je v nadaljevanju zadostovala za zmago. Strelci za Radensko: Želj 17, Ojsteršek 17, Begedič 15, Milič 7, Bratkovič 6, Ulaga 6, Banič 2 in Karlo 2. Pogovor z Vilijem Sekerešem - članom slovenskega olimpijskega komiteja Povezovati športne zveze in zagovarjati njihove interese pri OKS - ZŠZ Na zadnji skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez je bil med drugimi organi izvoljen tudi 19-članski izvršni odbor. V njem je tudi predsednik Športne zveze Lendava Vili Seke-reš, ki pomursko regijo zastopa v odboru lokalnih športnih zvez. To je vsekakor lepo priznanje za njegovo dosedanje uspešno delo v športu. Z njim smo se pogovarjali o vlogi in pristojnostih osrednje nevladne društvene športne organizacije nacionalnih športnih zvez in lokalnih športnih zvez ter drugih društvenih športnih organizacij v Sloveniji pa tudi o športni dejavnosti na območju Športne zveze Lendava. - Pogovor začniva v bivalnem okolju. Kako ocenjujete športno dejavnost, dosežke Kocuvana pa je premagal Tokič. Za uvrstitev med šestnajsterico pa je Kocuvan izločil Kusa. V finalni skupini je igral še Rihtarič iz Radgone. Druga mesta v predtekmovalni skupini so zasedli: Solar, Koščak, Šbul in Puhan ter igralca Kerne iz Puco-nec Smodiš in Sapač. M. U. V šestem krogu prvenstva v pu-conski občinski namiznoteniški ligi so igrali - KA-EL: Šalamenci 5:2, Zenkovci : Lastovka 5 : 2 in Mar-kišavci: Pečarovci II 6 :1. V A skupini vodi KA-EL z 10 točkami pred Noršinci, 6, in Šalamenci, 4, v B skupini pa sta na prvem mestu ekipi Markišavec in Zenkovec, obe imata po 8 točk. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva v občinski namiznoteniški ligi Ljutomer so igrali - Bro-ker Ljutomer: SIP I 3 : 5, SIP II : Kamenščak 5 : 3, Logarovci: Koko-riči 5:0. Vodi SIP I s Cvena z 10 točkami pred Kapitalom Brokerjem, 6 točk. Druga liga: Branoslavci : TEN 3 : 5, Lah : Agroma 0 : 5, Kranjc : Vučja vas 5 : 4, Pristava : Demark 2 : 5. Vodi Agroma Cven z 10 točkami pred Demarkom in Kranjcem, ki imata po 8 točk, (NŠ) Šah Šahovsko društvo Rokada iz Lendave je dobilo okrepitev. Za barve društva bo nastopal madžarski mednarodni mojster Tarnaš Horvath, ki je bil celo madžarski selektor. (FB) Strelstvo___________,________________ Rudolfova, Markoja in Kerčmar v reprezentanci V Ljubljani je bilo četrto kontrolno tekmovanje najboljših slovenskih strelcev in strelk za sestavo državne mladinske in članske reprezentance. Od pomurskih strelcev sta bila v članski konkurenci najboljša Manuela Rudolf (Ljutomer), ki je s 382 krogi zasedla peto mesto, in Robi Markoja (Štefana Kovača Turnišče), ki je s 581 krogi prav tako peti, ter Tomaž Kerčmar (Pomurka), ki je med mladinci zase- in težave na območju Športne zveze Lendava v minulem letu? »Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da smo bili na območju Športne zveze Lendava v minulem letu dokaj uspešni. Kljub majhnim proračunskim sredstvom so bili doseženi zadovoljivi rezultati, kar gre predvsem pripisati zagnanim amaterskim delavcem. Dejstvo je, da dajemo največ sredstev za tekmovalno dejavnost, zelo malo pa za strokovno delo, zato se moramo zahvaliti vsem volonterjem, ki so dobili za svoje delo le moralno priznanje. V tekmovalnem športu smo dosegli ob izboljšanju delovnih razmer vidne rezultate. To velja predvsem za mlade judoiste, ki so se uveljavili na domačih in tujih tekmovanjih. Ob njih so bili uspešni tudi igralci badmintona. Z ustanovitvijo strelske zveze so strelci uredili delovne razmere in se uveljavili s tekmovalnimi rezultati ter organizacijo dveh večjih turnirjev. Ne moremo tudi mimo uspehov mladih kotalkarjev, ki so že potrkali na evropska vrata, kegljavci so zadržali standardno mesto Priprave reprezentance na Pohorju Na Pohorju so bile tridnevne priprave slovenske karate reprezentance za evropsko prvenstvo, ki bo v začetku februarja v Španiji. Priprav so se udeležili tudi karateisti Civitasa iz Murske Sobote: Sašo Pjevič, Dejan Zečevič, Matej Škandali (vsi kadeti), Kristjan Vrečič in Nina Gaber (mladinci). Priprav se zaradi bolezni nista udeležili Martina Valjak iz Radenec in Brigita Brezovac iz Ljutomera. Naslednje priprave bodo v Sevnici. (DS) | Šport od tod in tam Atletika - V Felixdorfu v Avstriji je bil četrti mednarodni zimski kros. V kategoriji mlajših dečkov v teku na 2000 m je bil edini pomurski predstavnik Gregor Marušič iz Negove, sicer član AK Pomurje iz Murske Sobote, zelo uspešen, saj je zasedel prvo mesto. Marušič ima tako lepe možnosti, da na koncu sedmih krosov zasede prvo mesto v svoji kategoriji. Peti mednarodni zimski kros bo v nedeljo, 17. januarja 1999, v soboškem parku. (G. G.) Kegljanje - V osmem krogu mariborsko-podravske lige je Mura izgubila s Konstruktorjem II v Slovenskih Konjicah s 3 : 5 (5006 : 5071). Za Muro so zmagali: Bojnec, 878, Šebjanič, 848, in Gergyek, 842, tekmovali so še Borovič, 824, Hojnik, 817, in Smolkovič, 797 podrtih kegljev (S. Durič) Badminton - V Lendavi je bil drugi turnir Slovenije za dečke in deklice do 13 let. Med 41 igralci in igralkami sta Lendavčana Iztok Utroša in Bjanka Gyurkač zasedla osmi mesti. Na tretjem C-turnirju v Zrečah so med 21 tekmovalci sodelovali tudi Lendavčani. Najbolje seje odrezal Marko Ketler, ki je zasedel peto mesto, Žalig je bil sedmi, Skledar pa osmi. (VS) Šah - V Osnovni šoli Bakovci bo v nedeljo, 17. januarja, ob 9. uri 8. mednarodni koneetedenski šahovski turnir. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi, ki to želijo, ne glede na to ali so kategorizirani ali ne. Prijave bodo zbirali pol ure pred začetkom tekmovanja. Najboljši bodo dobili denarne in praktične nagrade. (JR) Športniki občine Ljutomer - Športna zveza Ljutomer bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri pripravila tradicionalno razglasitev najboljših športnikov in športnic občine Ljutomer za leto 1998. Razglasitev bo v športni I dvorani OŠ Ivana Cankarja. del tretje mesto s 576 krogi. Vsi trije so se uvrstili v državno reprezentanco. Drago Pertoci in SD KF Tišina Na Tišini je bil peti krog tekmovanja v strelski ligi treh dežel. Največ uspeha so imeli tekmovalci SD Kolomana Flisarja s Tišine, ki so s 1745 krogi zasedli prvo mesto. SD Štefana Kovača iz Turnišča v drugi državni ligi in košarkarji so s kakovostnejšimi igrami pritegnili večjo pozornost. Zadovoljni smo lahko tudi s šahisti, le nogomet je zašel v težave, vendar za edinega drugoligaša Nafto ne moremo iskati krivca le v slabi organiziranosti, temveč tudi v slabšem gospodarskem stanju v občini. Veseli smo, da smo na višji nivo dvignili rekreativno dejavnost, poimenovano s sloganom Šport za vse. Pojavile so se različne dejavnosti, kot so pohodi, kolesarjenje ter druge rekreativne dejavnosti, ki potekajo tudi pozimi.« - Kakšen je delokrog in pristojnosti Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez? »Delokrog Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez je zelo širok in zajema vse segmente športa. Delo je organizirano po posameznih področjih in za vsako obstaja tudi poseben program dela. Ena od skupnih nalog so vsekakor projekti kot nacionalni program, finančna zakonodaja in drugi, projekt sodobnega načina spremljanja pripravljenosti športnikov in omogočanje optimalnih razmer za doseganje dobrih tekmovalnih rezultatov, dolgoročno kreiranje kriterijev za delitev sredstev iz je bila s 1729 krogi tretja, SD Ljutomer s 1712 peta, SD Janka Jurkoviča s 1709 šesta, SD Radgona s 1703 osma in SD Pomurka s 1697 krogi deveta. Med posamezniki je bil najuspešnejši pomurski strelec Drago Pertoci, ki je s 586 krogi zasedel drugo mesto pred Brankom Bukovcem (oba Tišina), 586, Robijem Markojo (Turnišče), 582, in Rajkom Robnikom (Ljutomer), 581 krogov. javnih virov, tudi za šport na lokalni ravni, ki je moje področje. Delokrog in usmeritve OKS so tudi razvidne v programih odbora za vrhunski šport, odbora akcije Šport za vse in novoustanovljenega odbora na lokalni ravni. Zelo obsežen program dela imajo tudi služba za marketing, komisija za mednarodno sodelovanje in Slovenska olimpijska akademija.« - Vi ste eden od štirih predstavnikov lokalnih športnih zvez. Kako boste zastopali njihove interese? »Kot član odbora za šport na lokalni ravni bom v predsedstvu OKS zagovarjal usmeritve in sklepe odbora, v prvi vrsti pa aktivno sodeloval pri kreiranju kriterijev za delitev sredstev in javnih virov za šport na lokalni ravni. Zavzemal se bom za optimalno delitev sredstev s strani fundacije, urejanje statutarnih vprašanj športnikov, njihovo zdravstveno varstvo in realizacijo programov olimpijske solidarnosti MOK. Skupaj s kolegom Brankom. Žnidaričem iz Ljutomera, članom Skupščine OKS - ZŠZ, si bova prizadevala seznanjati in povezovati vse občinske športne zveze v naši regiji in prenašati njihove probleme in želje na pravo mesto.« F. MAUČEC ■ 26 MULARIJA 14. januar 1999, VESTNIK Varna povezava Okna so javno dobro V Združenih državah se nadaljuje protitrustovski proces vlade proti j računalniškemu velikanu Microsoftu. Med obravnavo so nasprotniki Microsofta med drugim predlagali, da bi operacijski sistem za osebne računalnike Windows morali obravnavati kot javno dobrino, ker je nepogrešljiv pri uporabi osebnih računalnikov. William Harris, predsednik podjetja Intuit Inc., ki proizvaja računalniški »sofbvare« za vodenje osebnih financ z imenom Ouicken, je v 47 strani dolgi zapriseženi pisni izjavi primerjal operacijski sistem Windows s telefonskimi priključki. »Operacijski Sistem Windows je za uporabnike računalnikov in proizvajalce programske opreme ter internetskih storitev enako kot za poslovneže telefonski impulz. Windows je preprosto nujno potreben za komunikacijo prek računalnikov,« je zapisal Harris. »V primeru, da sodišče ne bo omejilo Microsofta pri utrditvi, vpliva Win-dowsov na internet, bo Microsoft postal edini vratar pred vstopom na internet, s čimer bo konkurenca onemogočena,« je dodal Harris. Po njegovem mnenju bi to imelo široke posledice, ki ne bi zadevale le računalniške industrije, kajti internet postaja vse bolj nepogrešljivo sredstvo pri komunikacijah in trgovini na splošno. Harris je predlagal, da bi operacijski sistem Windows obravnavali kot javno dobrino, ker ima Microsoft z njim velik vpliv na neodvisne proizvajalce softwara. Obravnava tega predloga bo mogoča, piše slovenska tiskovna agencija, če bo sodnik Thomas Penfield Jackson, ki vodi proces brez porote, ugotovil, da je Microsoft s svojimi poslovnimi praksami kršil Shermanov protitrustivski zakon iz leta 1890. Harrisovo podjetje je moralo prisilno podpisati sporazum z Microsoftom za uporabo brskalnika internet explorer in se vnaprej odpovedati poslom z Microsoftu konkurenčnim Netscapom, da bi lahko uporabljalo operacijski sistem Windows. Taki poslovni prijemi Microsofta so podjetje tudi pripeljali na zatožno klop. Harris je 11. priča po vrsti od skupaj 12, ki jih Bo v procesu pozvala vladna stran. Potem ko bodo pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav, ki so se pridružile tožbi, sredi januarja končali s svojimi pričami, bo Microsoft poklical 12 svojih prič. Microsoft si je pridržal pravico, da kot pričo pokliče tudi predsednika Billa Gate-sa. http://www.popexpo.net Na našem planetu živi več kot 6 milijard Zemljanov. Vsako sekundo se rodi pet ljudi in vsako sekundo umreta dva človeka. Stran o zgodovini in prihodnosti človeštva je postavil pariški naravoslovni muzej. http://abcnews.go.com Strani mreže ABC NEWS vas bodo popeljale tja, kamor si sami nikdar ne bi upali. Na ogled so najnevarnejši kotički petih celin, v pisni, zvočni in slikovni obliki vam jih bo predstavil Robert Pelton. http://www.howstuffworks.com/ How Stuff VVelcome to How Stuff Works! mak«« Ib« at vour r»rrtsw«o» coM? Ttw How Stuff WorKs Is th« plač« tor ycul A n«w trtici« g«ts »sdM «v«iy «> iign up Kr m« lo g«t iiw Ste že pomislili, kolikokrat ste v trgovini kupili katerega od glasbenih ali drugih aparatov, pa niste takoj vedeli, kako ga uporabiti. Če se vam bo to zgodilo tudi prihodnjič, vam bodo pomagali tudi na internetu. http://www.insecta.com/ Če ljubite ljubka šestnožna bitja, potem je stran kot nalašč za vas, še posebno, če boste želeli glasovati za hroščka meseca. VESTNIK NA INTERNETU: Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo Izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Bila sem v Dominikanski republiki To je dežela, ki leži v Srednji Ameriki. Tam rastejo palme kakor pri nas smreke. Tudi kaktusov je zelo veliko. Plaže so peščene, bele in zelo dolge. Ob njih rastejo palme s kokosi. Bila sem tudi v pragozdu. V Moja bodoča Moja bodoča punca mora imeti pravšnje razmerje med lepoto, inteligenco in privlačnostjo, prav tako pa mora imeti dober smisel za humor. LEPOTA. S tem mislim navidez dekleta. Mora imeti pravšnje mere in skladne poteze obraza. Lasje bi morali biti dolgi in ekstremne barve - ali plavi ali svetleče črni ali rdečkasto rjavi. Če bo dekle bele polti, mora imeti modre oči. Če bo črnolaska, ima lahko zelene, modre ali rjave oči. Vsekakor pa morajo biti oči globoke, svetleče, take, da iz njih skačejo iskrice. Polt mora biti čisto bela pri plavolaskah, eksotično čokoladno črna pri črnolaskah in bela s pegami pri rdečelaskah. Naša družina Stanujem v Brezovici. Naša hiša je lepa. Doma nas je šest: mama, ata, dedek, babica, sestra Maja in jaz. Ata dela v Lendavi, mama pa je doma. Jaz že hodim v šolo, sestrica pa v vrtec. Doma imamo živino in pujske. Krmita jih dedek in babica. Mama nam dobro kuha. Veseli smo, ko smo vsi doma. LACI FEHER, 1.RAZ. OŠ MIŠKA KRANJCA VEL POLANA Naš dopisniški krožek Letos obiskuje dopisniški krožek 17 učencev od 2. do 4. razreda. Sestajamo se vsak ponedeljek. Pri pisanju zgodbic, pesmic in vsem drugem se tudi zabavamo. Učiteljica Simona Černi odpošilja naše prispevke na uredništva Vestnika, Cicibana in Kekca. Doslej je bilo objavljenih največ prispevkov v Vestniku. Zato se vam iskreno zahvaljujemo. DEJAN ČURIČ, 4. RAZ. OŠ ODRANCI Vem, da komaj čakate, če bo kaj objavljeno, potem ko mi pošljete prispevke. Dobivam pa ji^ tako veliko, da bo kmalu polna že druga večja škatla, kamor jih mi ‘ S A TOM m &S£Z?tAČ»M KUC - VMM DAN OD IJ* DO 20' njem je trideset tisoč različnih rastlin. Občutek imaš, da si prišel v veliko vrtnarijo. Prebresti smo morali 15 rek, da smo prišli do vrha pragozda. V prvi reki je bila voda dokaj visoka in deroča. Naši vodiči so bili črnci, ki so hodili kar bosi. Dekle mora imeti svoj stil za oblačenje, obnašanje in zapeljevanje. Najrajši bi bil, če bi bila prava zapeljivka. A morala bi mi biti tudi zvesta, se znati dobro poljubljati in stiskati. INTELIGENCA. Zelo rad bi imel dekle, s katero bi se lahko nemoteno pogovarjal o različnih stvareh. Morala bi marsikaj vedeti, mi prisluhniti in zaupati svoje najbolj osebne stvari. Imeti bi morala dober smisel za humor, da bi se lahko skupaj smejala. In tudi nasmeh bi morala imeti očarljiv. Moja bodoča mora imeti torej vse naštete lastnosti. Mora biti dovolj lepa, da jo bo veselje pogledati tako v kopalkah kot tudi mini krilu in majčki. Mora biti tudi dovolj inteligentna, da se bom imel z njo o čem pogovarjati. Biti mora torej - super punca! BOR KOLARIČ, 8. A OŠ BELTINCI Ko je odbilo polnoč Na Silvestrovo smo se zbrali pri teti. Tja so prišli še znanci, strici, tete, sestrična in bratranec. Skupaj smo čakali polnoč ob pogovoru in gledanju televizije. Ko so odbile zadnje sekunde starega leta, smo odprli šampanjec za odrasle in otroški šampanjec. Natočili smo kozarce in pili na zdravje. Potem smo odlagam. Že večkrat sem napisal, da izbiram predvsem med spisi in pesmicami, ki so aktual-ni/-e v določenem času, poleg tega pa gledam še na to, da bi zajel čimveč različnih šol oziroma krajev. Zato mi ne zamerite preveč, če ni vse objavljeno. Verjetno imate še največ možnosti za objavo v vaših šolskih glasilih. (J. G.) Tam si otroci najbolj želijo bombone, starejši pa denar ali kakšne spominke. Ljudje živijo v lesenih kolibah ob cestah. Šoferji vozijo zelo hitro. Na avtomobilih na registrskih tablic. Na cestah vlada velik prometni nered. Videla sem tudi plantaže banan, kokosa, mandarin in ananasa ter kakavovca. Ravno tedaj so želi riž, zato smo opazovali, kako to delajo. Videli smo tudi rastline, na katerih so visele nekakšne.buče. Iz njih si delajo domačini bobne za igranje. Ta dežela je res revna, a kljub temu sanjska. NASTJA STARČIČ, 4. A OŠ RADENCI si voščili zdravje in srečo v novem letu. Nato smo odšli ven gledat ognjemet. Bilo je čudovito, nepozabno doživetje. Naslednji dan smo šli voščit vse najboljše v novem letu še botri, babici in dedku. KATJA GOLOB, 4. B k-kk Vsi smo čakali polnoč. Ko je ura odbila dvanajstkrat, smo nazdravili s šampanjcem. Nato smo si voščili. Moj kraj stoji Naša vas se imenuje Korovci. Leži tik ob avstrijski meji. Le-to predstavlja potok Kučnica. Skozi vas se vije asfaltna cesta. Proti koncu stoji ob njej moj dom. Naša hiša je srednje velika. Mamica je zaposlena v tovarni Mura, oče pa je zidar v Avstriji'. Imamo tudi kmetijo. Doma je babica, s katero preživim veliko Moj mucek Moja najljubša žival je mucek. Ime mu je Sinba. Je črno-bele barve in precej živahen. Zelo me ima rad, jaz pa njega. Vsako jutro, ko grem v šolo, me čaka pred vrati, da mu dam hrano in ga pobožam. Ko pa pridem iz šole, pa že čaka, da se z njim poigram. Med kosilom sedi pred oknom in čaka, da mo prinesem kaj za pod zob. Ker ga imam zelo rad, mu željo izpolnim. ALEN CIGAN, 2. RAZ. OŠ PREŽIHOVEGA VORANCO SRED. BISTRICA *** A mišk pa ne lovi nič, tale tvoj ljubki mucek? Oseba, ki jo imam rad Učila me je v prvem in četrtem razredu. Nikoli me ni užalila. Č sem ji dal spominsko knjigo, mije narisala kaj lepega. Ko odprem# knjigo, se spomnim na prijazno osebo, ki jo imam rad. To je učitelji" ca Angelca prša iz Male Nedelj® Če se je zgodilo, da nismo hoteli kaj pisati, smo se šli malo igrat ni igrišče ali v telovadnico, in kmab smo bili pripravljeni za delo. Nob® na učiteljica me ni imela tako rada kot ona. Včasih me je tudi skrega la, če sem se preveč drl ali divjal,* ji tega nisem zameril. Mislim, d* ona tudi meni ni zamerila. Ko bom v višjih razredih, jo bom pogrešal] CIRIL KAVAŠ, 4. RA? OŠ MALA NEDELJ* Vsi so mi zaželeli veliko zdravi® sreče in uspehov v šoli ter da imel vse rad. Jaz pa sem svojlj najbližjim zaželel veselo, zdrav® zadovoljno, predvsem pa sreči* novo leto. Dobil sem nekaj denam in avtomobilček znamke Ferarri. j VEDRAN PETROVIČ, 4.® OŠ GORNJA RADGON* Čakanje novega leta je običaj* vedno nekaj lepega, vznemirljivi ... Koliko lepih želja smo si izrev. Najbrž pa je dovolj imeti srečo, ki potem-imaš tako rekoč vse. tik ob meji časa. V šolo hodim skupaj s Katij in Sandro, ki sta prav tako dom® Korovcih. ANJA MARIČ, 2' OŠ CANKOV' DNEVI DOMAČE OBRTI -tem naslovom smo izvedli nau Šalovci tridnevni projekt. Vodjah bila učiteljica Zdenka Lainščej goste pa smo povabili tudiin Donkovo, ki nam je spregovori^ pomenu obnavljanja domače in nas spodbujala, naj se z njo " varjamo tudi mladi. Pripravili5(;. tudi šest delavnic, in sicer: izd®” vanje iz ličja, pletenje, izdelava1® iz papirja, peka peciva, opletaj steklenic (to nam je pokazal žUn A. Abraham, na posnetku) ter P: tenje košar in krbulic. Ob koP smo izdelke razstavili in povabil1, ogled tudi starše. Učenci pa imeli veselo rajanje v telovadnic1'. MIHAELA KALAMI 6. RAZ. OŠ ŠALO^ nsm 14. januar 1999 NA SCENI 27 Ko nas prijatelji držijo na kratko Včasih jim preprosto moraš reci »Stop rijatelji so resda zelo pomembni v našem življenju, ampak zgodi se, da nam začnejo narekovati naše življenje. Ob njih nismo več samo sproščeni in se zabavamo, ampak nas začnejo omejevati. Kaj storiti, ko ugotovimo, da o ničemer več ne moremo odločati sami, ampak vedno potrebujemo tudi mnenje prijatelja. V nekem trenutku nas to že začne motiti. Kaj torej storiti, kako dopovedati, da potrebujete več zraka in da včasih vseeno morate kaj narediti po svoje, pri tem pa ostati dober prijatelj. Kaj bo rekla ona... Zaljubila si se v novega fanta in tudi on ti prizna, da je zaljubljen vate. Dogovorita se, da se bosta dobila, pritrdiš in po vsem telesu te spreleti navdušenje: »Moj je, samo moj.« A že v naslednjem trenutku te spreleti vprašanje: Kaj pa bo moja prijateljica rekla zanj. Kaj pa če ji ne bo všeč in bo imela kaj proti. Ja, morda pa prav ona ve, kakšno pikro ali neprimerno na njegov račun. Pa si tam. Čeprav veš, da je tip super, idealen, sanjski moški, vseeno nisi 100-odstotno prepričana, dokler ti tega ne potrdi tudi prijateljica. Ali pa si kupiš novo obleko, zdi se ti kot ulita, pa še vse nepravilnosti telesa ti zakrije. Komaj čakaš, da jo vidiš in ji poveš, da si našla pravo obleko. Ona pa skoraj prasne v smeh, češ da kaj bolj nemogočega še ni videla. Takoj ti nasuje, da je videla podobno ob- strogo zaupno Samo tij! Mrejti bon mogel itak brez tebe, Eli rad bi ti povedal tou ešče prle, Tij sploj ne vejš, kak mene bolij srce, Ka si tij več nikaj ne zmijsliš na mene, Ajdnauk bar šče jes vido bi rad tebe! Leon Markovič ieko za veliko nižjo ceno, da ima tako obleko že vsaka tretja, barva pati niti slučajno ne pristoji. Doma se pogledaš v ogledalo in se prepričaš, da je imela prav. Obleko še oblečeš, samo v njej se počutiš kot upadljiva tridelna omara. Takih in podobnih zgodb, ki se dogajajo med prijatelji, imate prav gotovo vsi veliko v zalogi. Vsi si želimo, da bi nas prijatelji podpirali in nam vedno stali ob strani, tudi ko nam ne gre kaj po volji ali sprejemamo napačne odločitve. Toda oni včasih mislijo drugače. Poslušaj občutke Ključ do pravega prijateljstva je spoštovanje in odkritost. Samo to šteje, na prijateljstvo ne vplivajo oddaljenost, ne število klicev, ali imaš fanta (dekle) ali ne, ne starši, ki morda zavračajo kakšno prijateljstvo. Pomemben je samo odnos, ki vlada. Pomembni so njihovi nasveti, vendar na koncu moraš prisluhniti svojim lastnim čustvom. Prijatelji se lahko začnejo vmešavati v naše zasebno življenje, ko bo potrebno, in tudi takrat, ko ne bo potrebno. Če neprenehoma potrebuješ potrditev svojega prijatelja, je to pomanjkanje samozavesti in samozaupanja. Pogosto pa moramo večje odločitve sprejemati sami. Prijatelji ali starši Včasih si celo bolj prizadevamo ugajati in upoštevati prijatelje, kot si prizadevamo zadovoljiti željam in normam staršev. Konec koncev nas bodo starši sprejeli z vsemi našimi napakami vred. Psihologi trdijo, da nikoli ne bi pustili svojim materam ali očetom, da bi na tak način govorili o naših dekletih ali fantih, torej partnerjih, Drago! V teh mrzlih dneh bi se najraje zavila v tvoj objem. Žal pa se v njem greje nekdo drug. J. Vera! Pogrešam te. Pogrešam vse pri tebi, tvoj nasmeh, tvoje oči, tvoje tople roke, tudi tvoj jok in včasih hude besede. Sedaj vidim, koliko si mi pomenila, ko te ni več ob meni. Vrni se! Samo ti veš, kdo Denis! Ob meni si, ko se jočem in ko me je strah. Ob meni si tudi takrat, ko se smejim in sem vsa srečna. Rada te imam in si življenja brez tebe sploh ne morem več predstavljati. O, ko bi bilo vedno tako. Kdaj vajina zveza ni več zdrava >N UJ Q O CC CC Ul cc z < z < s cc Z> IX m cc jubezen in zaljubljenost včasih razvodeni, ni več nobene iskrice, partnerja pa ostaneta skupaj preprosto zato, ker sta se navadila drug na drugega, ker drug brez drugega ne moreta živeti, skupaj pa tudi ne, ko sta si bolj ali manj v napoto, namesto da bi se usklajevala, dopolnjevala in skupaj uživala. 1. Pusti te, da greš sama k prijateljici, potem pa te sedemkrat kliče k njej, da bi »preveril«. 2. Na zabavi vedno straži, da tvoj pogled ne bi ušel h kateremu drugemu. . 3. Ko sta v družbi s prijatelji, se ukvarja samo s tvojimi neprijetnimi in manj prijetnimi lastnostmi. 4. Pomagal ti bo pri kakšnih domačih opravilih, če mu tudi ti še tisti dan vrneš uslugo. 5. Doma imate obiske in starši bi želeli, da si zraven. On(a) pa zahteva, da se ta večer morata dobiti, saj lahko le tako pokažeš svojo ljubezen. 6. Ko se jeziš nad svojimi preveč kilogrami molči ali pa se narahlo, da seveda opaziš, posmehuje. 7. Prijateljica te povabi na rojstni dan s tem, da pripeljete tudi svoje polovice. Potem pa cel večer ne spregovori z nikomer. Kot da se ga zabava ne tiče. 8. Zatrjuje ti, da lahko dokažeš svojo ljubezen tako, da se prenehaš družiti s svojimi neumnimi prijatelji. 9. Pohvališ se mu, da si v šoli dobila dobro oceno ali da so te pohvalili pri delu, on pa pokima in takoj zatem začne razpravljati o tem, kako mu doma težijo. 10. Ne razume, da kakšen dan ne boš šla z njim ven preprosto zato, ker se ti ljubi biti doma. Cica kot pustimo, da o njih razpravljajo naši prijatelji. Ampak še posebno v najstniških letih pa tudi v dvajsetih smo precej odvisni od mnenja svojih prijateljev. Z njimi smo več skupaj, pogosto si z njimi delimo več težavic in problemčkov, z njimi odkrivamo svet, odraščamo, to je tudi čas, ko se nekoliko oddaljimo od staršev ... Prav zaradi tega, ker so nam v obdobju odraščanja bliže, mnenja naših prijateljev toliko štejejo. - Kako povedati, da je to tvoje življenje, in ostati prijateljici Ko neutrudno vztraja pri svojem in zahteva, da delaš po njenem, ji povej, da govori, kot bi bila mama, ne prijateljica. 1. Povej ji, da ti je do njenega mnenja, ampak naj ti ne ponavlja stokrat enega in istega. Preveč dobro si jo razumela, ko ti je povedala že petič. 2. Ko sta enkrat na mrtvi točki, poskusita zamenjati svoji vlogi. Vsaka naj se postavi v pozicijo druge, tako bosta druga drugo bolje razumeli. 3. Poskusi razločevati medtem, karti je povedala, in ter tem, kako te jezijo njene opazke in trditve. Odmislijo in si raje predstavljaj sebe na kakšni pečeni plaži. 4. Če si res prepričana o svoji izbiri, ona pa še vedno vztraja pri svojem, poskusi vse skupaj ignorirati. Ko bo uvidela, da nič ne pomaga, se bo morala vdati. 5. Če podobno kot ona razmišljajo tudi drugi prijatelji in prijateljice, preveri mnenje pri nekom tretjem. 6. Na najbolj razumljiv način ji poskusi razložiti, da imata o neki stvari pač različno mnenje, a to ne bi smelo vplivati na vajino prijateljstvo, zato bosta morali tudi v prihodnje spoštovati različnost In različne poglede. gajo, pri čemer morata biti odkrita oba, torej oba odgovarjata na vprašanja. Nikakor pa mu ne dovoli, da vohuni po tvojih mislih. Prebral je moj dnevnik S fantom sva skupaj že nekaj časa in sva se kar dobro razumela, dokler... Pred kratkim meje prepričal, da sem mu posodila svoj dnevnik. Moram povedati, da ga že dolgo pišem in da mu zaupam vse, kar se mi dogaja in kar čutim. Nekaj časa sem vztrajala, da ga nočem dati, pa me je prepričal, da si lahko zaupava vse in da i on lahko izve tudi moje skrivnosti. Verjela sem, da je res j tako, ko ga je prebral, pa je šlo vse narobe. Začel me je f zbadati in podrobneje spraševati. Prebral je tudi o tem, I ko sva hodila še s prejšnjim fantom. Postal je zelo ljubosumen na njega, čeprav jaz že dolgo nič ne čutim do \ njega in ga sploh ne vidim več. Rada imam svojega \ sedanjega fanta, ampak težko je biti ob nekom, ki vleče na dan moje skrivnosti iz preteklosti. Ema Draga Ema! To je bila prva faza za odkrito ljubosumje, ki ga je tvoj fant verjetno že dolgo gojil v sebi, a ni našel nobenega vzroka, da bi te postavil pred dejstvo. Tvoj osebni dnevnik in tvoje osebne misli so sedaj predmet izsiljevanja. Verjetno si mu s tem, da si mu pokazala dnevnik, preveč zaupala. Vsak ima pravico, da ima svoj dnevnik, \ kateremu lahko popolnoma zaupa svoje najglo-/ bije želje, misli in tudi strahove. Kakor koli imaš nekoga rada in si mu predana, svoje misli in dvome lahko imaš. Kdo pa jih nima. Nihče nima pravice, da sili vanje in jih raziskuje. To 6 mu tudi moraš povedati in mu razložiti, da bo moral nehati s svojimi sumničenji. Fant, ki te i ima resnično rad, more sprejeti tudi tvoje ' življenje, ki si ga imela pred njim. Sicer pa se raje pogovorita o stvareh, ki vaju be- č Da bo bolj vžgalo ■it STUDIO ZA NEGO TELESA -7 FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota 8 -tetefba:.^ . * 1 1. Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2. Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3. Še naprej nam pišite vsi tisti, ki še niste. . 4. V bobnu se vrtijo vsa prispela pisma doslej, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaaul, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotogi^fije ostale v predalu našega uredništva! Ime in priimek:_______________________________________________ Rojstni podatki: _____________________________________________ Stalno bivališče:_____________________________________________ Te I ef o n:__________________________________________________ Višina, teža:_________________________________________________ Ostalo:________________ Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaaul, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaaul« Kdaj moram spati s fantom? Stara sem 17 let in že dva meseca hodim s fantom. Mislim, da se zelo dobro razumeva. Imam pa eno vprašanje: kdaj je primeren čas, da bi spala s fantom. O tem se še nisva pogovarjala, vendar se bojim, da bo prišel čas, ko se bova morala. Zato me zelo zanima, kakšna starost je primerna, da spiš s fantom? Pomagajte mi, saj se bojim, da me bo vprašal prej, preden bom jaz pripravljena. Monika Draga Monika! Morda sedaj pričakuješ, da ti bom napisala datum in po možnosti še čas in kraj, kjer naj se to zgodi. Monika, to res ne gre tako enostavno. Ko se govori o spolnosti, ne moremo govoriti o letih. Nikoli ni prepozno in nikoli ne pravimo, da je sedaj že skrajni čas. Ampak ko praviš, da se bojiš, kdaj bo prišel čas, pomeni, da še ni prišel pravi čas. To niso strahovi, čeprav so strahovi, kako se bo kaj izteklo, vedno navzoči. Ne rinita z glavo skozi zid in uživajta v ljubezni, kakršno čutita. Morda pa bo čez nekaj časa prišel pravi trenutek, da se bosta pogovorila tudi o tem. Za to niso potrebna .. prava leta, ampak prava čustva, seve-'' da pa tudi pripravljenost in seznanjenost z dejstvi, ki jih spolnost prinese. 28 14. januar 1999, VISBI . rjSKo n a fr AVTOR: ŠTEFAN 1 HAJDINJAK POLTRDI SIRZ REDKIMI LUKNJAMI GLAVNO MESTO PANDŽABA, PAKISTAN ANTON DERMOTA ABELOV BRAT | OZNAČITEV MEJE MESTO V INDIJI (BENARES) TENISAČICA KURNIKOVA NUŠA TOME GL.MESTO KITAJSKE POKRAJINE SHANDONG KAVA, PRIPRAVLJENA S POSEBNIM APARATOM sK h Hr ošilil I I POLAGANJE 1 TLAKA ♦ : Z? . Kafkova j lesene RADGON JTPOl CGO SODNIK V PODZEMLJU V GRŠKI MITOLOGIJI 9 f / ČREŠNJEVi ■ AUDREY HEPBURN MALODUŠEN ČLOVEK NEPTUNIJ -A ■ Z«gaiskt AtF < d ; HRV. KRAŠKA PLANOTA DRAŽILNO NASLADILO .1 » jK ^^1 n mk ZID V Vf dEroleh / . J Ihova > ' a^ircs tei m KRAP (ZAST.) ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA IRSKA (ORIG.) TOMISLAV NERALIČ SLOVENSKI PESNIK GRUDEN NAČIN HITREGA KONJSKE« TEKA VESTNIK OKLEPNO VOZILO SLOVENSKI POLITIK (IVAN) BRIGA, SKRB GLAVNI ŠTEVNIK VEZNIK SREDSTVO ZA ANESTEZIJO PUAČA IZ POMAR.SOKA DRUZB.RED SLOVENSKI ALPINIST MOŽEV ALI ŽENIN OČE ŠPANSKI BEZEG (LAT.) STARI DEL MARIBORA KDOR KAJ ORGANIZIRA ROD ENOLETNIH ZELIK (ŠČR) * FR.DIRKAČ F1 (JEAN) AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA (ORIG.) SREDIŠČE VRTENJA KDOR JE PREKLET BOLEZEN KARCINOM j PRIRODA NAGNJENI DEL STENE FR.REŽISER (ERIČ) PLANOTA V SLOVENSKI ISTRI KDOR RAD STIKA, IŠČE (EKSPR^ DEL BATNIH STROJEV SMUČARKA HESS KAREN NEV1LLE OZNAKA ZA NEZNANCA LUKA V ALŽIRIJI J NASPROTJE NEREDA VLEČENJE OLEG VIDOV ZAVORNI SISTEM RIMSKA BOGINJA JEZE PTICA UJEDA LEONHARD EULER ROBERT DOLE VESTNIK PRISTAS SKOT1ZMA SISTEM ŽIL V TELESU ANTIČNA LADJA TALNE PLOŠČICE IZ TRDEGA LESA REKAV V.FRANCIJI SODNIK SREDNJE- VEŠKI NAZIV ZA ARABKO NOGOMETAŠ SILJAK POGAN LITIJ POSEBNO STAVČNO ZNAMENJE SVETLOBNI POJAV PRI NEVIHTI SMUČAR (KJETIL A.) SOLSKO PISALO HOMERJEV EP ŠKOTSKO MOŠKO KRILO UGANDSKI DIKTATOR AMIN DADA KAČJI GLAS TROPSKA RASTLINA OLJNICA LITURGIČNO OBLAČILO MAZILO ZAOBLJEN PREDMET SODBA 0 KAKOVOSTI EPSKI PESNIK PRISTASICA MAZOHIZMA ITAL.MESTO V APULIJI GOZDNA PTICA TITAN ANGLEŠKO SVETLO PIVO ZNAK ZA MNOŽENJE PISATELJ SELIMOVIČ ALEŠ CEH PODOČNIK PRI ZVEREH VZDEVEK EISEN-HOVVERJA LESEN ZAMAŠEK TAL.NAFTNA DRUŽBA PODEŽELSKO NASELJE PREBIVALEC ODISEJEVE DOMOVINE FILOZOFSKA SMER, KI OBNAVLJA POZITIVIZEM PATRI CIA NEAL GRŠKA BOGINJA LUNE REDKA MEHKA KOVINA (In) POLOTOK NA SEVERU RUSIJE MESTO V SIRIJI (IZ: APEL) TRESENJE ZARADI MRAZA L KITA (MANJS.) GRŠKI BOG LJUBEZNI NEMŠKI PISATELJ, NOBELOVEC (THOMAS) Med reševalce bomo razdelili: MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. motorna vozila živali I 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado koledar Dobra družba za dobra leta. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 22. januara 1999. Ime in priimek: ■ Naslov: R 19 RT 1.8 i, letnik 1993,80.000 km, prodam za 1.235.000 (13.000 DEM) Tel.: 36 830, po 16. uri. m21734 OPEL COMMODORE 2,5 S, letnik 1980, registriran, vozen, prodam. GSM: 041 756 098. m21763 ZASTAVO 125 P, letnik 1982, neregistrirano, prodam. Cvetkova 13, M. Sobota. m21779 MERCEDES BENZ 22 - 26, letnik 1975, lepo ohranjen, prodam. Informacije po tel.: 65 079, po 15. uri. m21800 R 18, letnik 1986, reg. do aprila, prodam za 140.000 SIT ali menjam za Jugo 55, veliki kavč, 12.000 SIT, prodam. Tel.: 23 818. m21804 FORD MONDEO 1.8 GHIA ugodno prodajo. Tel.: 65 155. m21814 JUGO 55, letnik 1989, prodam. Tej.: 21 545. m21821 HONDO CIVIC, 1,4 IS, 4 V, januar 1998, 2.050.000 SIT, prodam. GSM: 041 747 473. m21842 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, hisex, mesec pred nesnostjo, po 500 SIT prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m21718 KOKOŠI NESNICE (ISA), 200 SIT/ kos, prodam. Gregor, Petanjci 116, tel.: 46 340. m21738 SVINJO, težko 160 kg, prodam. Andrejci 31, tel.: 48 745.m21742 KUPIM teličke in bikce, 50 do 150 kg. GSM 041 726 697.m21766 MLADO KRAVO s prvim teletom prodam. Gjerek Štefan, D. Bistrica 158b. m21812 PUJSKE prodam. Tel.: 46 826. m21825 PUJSKE prodam. Markišavci 23, tel.: 22 241. m21834 PUJSKE, težke okrog 25 kg, prodam. Tel.: 43 308. m21837 PAVE prodam. Tel.: 71 720. m 21844 posesti Dl L L d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA ‘Nepremičnine ‘Poslovne storitve nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 £M. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141 255 gS9W: 041 77 32 90,041 773 290 PARCELO, 1000 m2 ali večjo, kupim v Mali Nedelji (smer Moravci-Drako-vci-Moravci) ob glavni cesti. Informacije po tel.: 061 301 053 ali 069 86 030. m21668 GARAŽO tripleks (za kavarno Jelša) prodam. Tel.: 31 325. m21745 NOVO HIŠO prodam. Ogled Gornj Petrovci 43. m21761 VINOGRAD v Bogojini (Čereg), 30! trsov šmarnice na sohah, parcela cd 8 arov (voda in elektrika), ob asfalt primeren za vikend, ugodno prodal Tel.: 47 404. m21769 TRISOBNO KOMFORTNO STANd VANJE v centru M. Sobote prodal dam v najem ali zamenjam za stano vanje v Ljubljani. Tel.: 46 16' m21783 SOBO dam v najem. Tel.: 23 525' m21820 NOVO ATRIJSKO HIŠO v M. Sob®11 prodamo. Lokal za frizerstvo ali drug® namene damo v najem. SPIN Nv PREMIČNINE, tel.: 3 1 54 2 , 04 1 72» 093. m21822 STANOVANJSKO HIŠO z gospodi skim poslopjem in parcele, primer^ za vinograd in vikende, na zelo l®r legi na Vaneči, ob asfaltni cesti, prff dam, Tel.: 45 241. m21823 MALI OGLASI NADALJUJEJO NA 31. STRA^ VESTNIK NA INTERNETU stubs & Televizijski spored od 15. TV SLOVENIJA! 9.30 Glejte, kako rastejo 9.40 Enajsta šola 10.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 10.40 Zenit 11.10 Dogodek v mestu Gogi, gled.a pred. 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Pomagajmo si 14.25 Po domače 15.15 Klavirski koncert 16.00 Opus 16.30 Po Sloveniji 17.00 Rdeči grafit, 1. oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Izzivi prihodnosti, ameriška serija 18.35 Slovenski miti in legende 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Seinfeld, ameriška nanizanka 23.15 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 10.25 Lukas, nemška nanizanka 10.55 So leta minila, angleška nanizanka 11.55 SP v alpskem smo., smuk (ž.), prenos 13.30 Zamujena pomlad, danski film 15.05 SP v biatlonu (ž.) 15.50 Posnetek smuka 16.35 Aliča, evropski kulturni magazin 17.05 Spoznavajmo, ameriška serija 18.00 Črni in beli, švedska nadaljevanka, 2/6 18.30 Davis, ravnatelj, ameriška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Moški in ženske, angleška serija 21.00 Grenki mesec, francosko-angleški film 23.15 Nash Bridges, ameriška nanizanka 0.00 Novinarska soba, kanadska nanizanka 0.25 Omerta, zakon molka, kanadska nanizanka POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Policijska akademija, nanizanka -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - ,17.50 Marimar, nadaljevanka -18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Mali bogataš, ameriški film - 22.00 Ime rože, ameriški film - 0.00 Igrica, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Zmenkarije - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka -18.00 Oprah Show: Ob prelomu tisočletja - 18.50 Bravo, maestro - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Senca dvoma, ameriški film - 21.45 Kvantni skok, nanizanka - 22.30 Vročica noči, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče - 0.30 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno - razvedrilno: Intervju: Ivan Camplin - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 16.00 Herkul, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman, nanizanka - 18.00 Mladi par, nanizanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program -Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Izdelovanje sveč v moravskem vrtcu - 21.00 Nočni obiskovalci, ameriški film -23.00 Hellraiser 2, ameriški film STUDIO AS 09.30-Gnes; 10.00-Zakoj pa nej: 11 _00-Poslovno;11.30-Risanke; 12.00-Videostrani; 16.00-Gnes; 16.30-Zakoj pa nej,; 17.30-Risanke; 18.30-Sosedje (64. del); 19.00-Gnes; 19.30-TV dnevnik Slovenija; 20.00-Gnes; 20.30-Zgodovina avtomobilizma; 20.35-Videoboom 40; 21,50-Videospoti; 22.05-Sosedje (64. del); 22.30-Gnes; 23.00-Videostop; 23.45-Erotika; 01.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Hrvaška med oceani, dokumentarna oddaja - 14.25 Pol ure kulture - 14.55 Dokumentarna serija - 15.25 Za otroke in mlade - 16.30 S knjigo v glavo - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.10 Lepa naša, dokumentarna oddaja - 20.45 Zabavnoglasbena oddaja - 22.00 Opazovanja - 22.35 Nocoj z Željkom Ogrestom - 23,40 Nikita, nanizanka - 0.25 Kje je resnica, ameriški film - 2.00 Sedmi element - 2.50 Psi faktor, serija . '99 TV HRVAŠKA 2 14.45 Poročila - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 16.30 Risanka - 17.10 Prizma -18.05 Hugo - 18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Roseanne, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Osumljeni, britanski film - 22.50 Oddelek za umore, nanizanka - 23.35 Fatamorgana TV MADŽARSKA 1 12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A. K. T. - 12.35 Senzacija, nanizanka - 13.25 Popolna varnost, nanizanka -14.15 Terra X, prastare kulture - 15.00 Naravno zdravilstvo, magazin -15.30 Za otroke - 16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka, koristni napotki - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno -19.00 Družina Smola, risanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Romanca ogrlice, nanizanka - 20.45 Iz preteklosti - 21.00 Pet policistov, nanizanka - 21.45 Ekstremni športi - 20.00 Aktualno TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon, nato Svet v slikah - 12.30 Dnevnik - 12.40 A.K.T. - 13.00 Tv-magister, izobraževalni program - 14.00 Vino in oblast, nanizanka - 15.30 Repeta, za šolarje -16.55 Zgodba ob mesečini, nanizanka -17.40 Energetska abeceda, daljinsko ogrevanje -17.50 Evropska galerija - 18.15 Madžarska hiša - 18.45 Prosta ura, oddaja o poeziji -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska hiša - 20.55 Madžarska leta 2000, Jezus in Evropa,- pogovor s škofom L. Hegedušem - 21.25 V spomin Maistroian-niju, Kako dolga je noč, italijanski film, 2. del - 23.15 Globoka voda TV AVSTRIJA1 11.40 Smuk (ž.), prenos iz St. Antona - 13.15 Dinootroci - 13.30 Konfeti - 13.55 Deklica s čarobnimi močmi - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Robin Hood - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Klinika pod palmami, prvi del filma - 21.45 Uboj, kriminalka TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Najboljše iz Vere - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti-14.30 Umor je njen konjiček-15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19,30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Nerešeni akti XY - 21.15 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.05 Serija - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev - 0.40 V hiši EUROSPORT 8,30 Rally Granada - Dakar - 9.00 Deskanje na snegu - 10.00 Biatlon (ž.), prenos iz Ruhpoldinga - 11.30 Rally Granada - Dakar - 12.00 Smuk (ž.), prenos iz St. Antona -13.30 Naravna proga -14.00 Avto-moto šport -15.00 Tenis: polfinale v Sidneyu - 16.30 Biatlon - 18.00 Deskanje na snegu - 20.00 Nogomet: legende EP - 21.00 Tenis - 22.30 Rally Granada - Dakar: štirinajsta etapa - 23.00 Boks: posnetek iz Dusiburga - 0.00 Ekstremni športi - 1.00 Rally Granada - Dakar TV SLOVENIJA 1 8.55 An ban pet podgan 9.20 Otroška oddaja 9.35 Slovenski miti in legende 10.05 Petka 11.30 Pihalni orkester Laško 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Turistična oddaja 13.40 Prisluhnimo tišini 14.10 Polnočni klub 15.20 Klofuta, francoski film 17.00 Cofko Cof, risanka 17.30 Lingo 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.40 Velike romance 20. stoletja 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Šoubošel 21.15 Pajčevina 21.50 Okus po cvetju: Kako lepo diši 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 In življenje teče dalje, nadaljevanka 23.55 Nočna mora, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.50 Nostalgija z beatniki 10.55 SP v alpskem smu., super velesia. (ž.) 12.00 Športni portret 12.25 SP v alpskem smučanju, smuk (m.) 12.55 SP v smučarskih skokih, prenos 15.15 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 16.10 Nash Bridges, ameriška nanizanka 16.55 SP v biatlonu 17.55 Dan slovenskega rokometa 19.30 Videoring 20.00 Bratranci in sestrične, francoski film 21.35 Rolada 21.50 Sobotna noč: Dire Straits POP TV 7.00 Reboot, risanka - 7.30 Jetsonovi, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Iz knjige vrlin - 9.00 Maska, risanka - 9.30 Batman, risanka - 10.00 MuppetTV - 10.30 Power Ranger - 11.00 Morska deklica, nanizanka -11.30 Beli očnjak, nanizanka -12.00 Mlada čarovnica, nanizanka - 12.30 Malopridnež, ameriški film - 14.30 Brez zapor - 15.30 Conan, nanizanka -16.30 Xena, nanizanka - 17.30 Največji svetovni čarovniki - 18.20 Herkul, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Poslednji Don, ameriški film, 1. del - 23.00 Komandosi, nanizanka - 0.00 Formula za smrt, ameriški film -2.00 Playboy special - 3.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Charles je glavni, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 11.00 Alf, nanizanka - 11.30 Tomov show, nanizanka -12.00 Stilski izziv -12.30 Bravo, maestro -13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Veliki slepar, ameriški film - 16.00 - Perzejeve dogodivščine, ameriški film - 18.00 Odklop - 19.00 Profesionalci, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet - 21.00 Psi faktor, dok. serija -22.00 Duh iz preteklosti, ameriški film - 0.00 Vražja novinarja, nanizanka - 1.00 Klub Avenija IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Izdelovanje sveč v moravskem vrtcu - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Sladka Irma, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Supermanove dogodivščine, nanizanka - 19.00 Pleško, nanizanka - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 21.00 Osem milijonov smrti, ameriški film - 23.00 Zadnja filmska predstava, ameriški film STUDIO AS 09.30-Gnes; 10.OO-Sosedje (64. del); 10.25-Zgodovina avtomobilizma; 10.50-Vide-oboom 40; 11.45-Risanke; 12.00-Videostrani; 16.00-Gnes; 16.30-Zgodovina avtomobilizma; 16.55-Videoboom 40; 17.50-Videotop; 18.35-Sosedje (64. del); 19.00-Gnes; 19.30-TV dnevnik Slovenija; 20.10-Gnes; 20.40-Drfejčkova parada (2. del); 21.50-Rezerviran čas; 23.00-Gnes; 23.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijski svetovalec -13.05 Otroška serija - 14.05 Risanka - 14,25 Briljanitna - 15.15 Neznane zgodbe o Zahodu, serija - 16.20 Poročila - 16.30 Bolnišnica na koncu mesta, nadaljevanka - 17.20 Risanka - 17.45 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramska serija -21.05 Film po izboru gledalcev - 22.55 Opazovanja - 23.30 Polnočna premiera: Bratovska ljubezen - 2.00 Frasier, nanizanka - 2.25 Pobesneli angeli, ameriški film TV HRVAŠKA 2 11.35 Koledar - 11.45 Katarina de Medici, nadaljevanka - 14.30 Črno belo v barvah -16.00 Najlepša, italijanski film - 21.50 Živali - filmski igralci, serija - 18.20 Moslavačke slike - 18.50 Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik - 20.10 Triler: Bernstein - 22.05 Ljubezen v Hollywoodu, dokumentarni film - 23.35 Svet zabave IV MADŽARSKA! 10.15 Tropska vročina, nanizanka -11.10 Ljubezni v Saint Tropezu, nanizanka -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Lahkotno o resni glasbi -13.10 Odgovarjamo na telefone -13.30 Filmski muzej: Nakit luninega sijaja, francosko-italijanski film - 15.00 Evropa Si ti! -15.30 Telešport - 17.30 Mreža, dokumentarna reportaža - 18,05 Moda '99 - 18.30 Taktika in znanje, kviz - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme po Evropi - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Novi muhasti letni časi, zabavni magazin - 21.00 Kifeljc, ameriška kriminalka TV MADŽARSKA 2 12.10 Sloviti operetni sporedi -13.09 Okno v Evropo - 15.00 Naša umetnost - 15.30 SP v standardnih plesih, 1. del - 16.00 Pred 100 leti se je rodila pesnikova sestra Jolan J6z-sef - 16.45 Po sledeh Balazsa Orbana, 2. del - 19.00 Zvezdni utrinek, češka nanizanka -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Risanka - 20.45 Rdeča podlost, tv-igra -22.05 Vodni policisti, nanizanka - 22.50 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.35 Tabaluga - 10.40 Superveleslalom (ž.), prenos iz St. Antona - 12.10 Smuk (m.), prenos iz VVengena - 14.10 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov - 15.00 Beverly Hills 90210 - 15.40 Melrose Plače.- 16.25 Ally McBeal - 17.15 Urgenca -18.00 Šport: podelitev odličij, v St. Antonu - 19.30 Čas v sliki-20.02 Šport - 20.15 Zamenjava kanalov, filmska komedija - 21.55 Srček - 22.45 Erotični dnevnik Davida Duchovnyja - 23.40 Seks po telefonu, srhljivka - 1.10 Uboj, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Vrtnice za javnega tožilca, film -11.05 Naredimo to v ljubezni, filmska komedija - 13.00 Poročila -13.10 Še mladoletna, film - 14.40 Dober dan, Katarina, filmska komedija -16.15 Podobe Avstrije -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19-30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Šampion, prenos - 21.55 Čas v sliki - 22.00 Vse je komedija - 23.30 Poročila - 23.35 Naslovnica, filmska komedija -1.15 Pogledi s strani EUROSPORT 8.30 Rally Granada - Dakar - 9.00 Tenis: finale v Sidneyu -10.00 Biatlon (m.), prenos iz Ruhpoldinga - 11.00 Superveleslalom (ž.), prenos iz St. Antona - 12.00 Biatlon - 12.30 Smuk (m.), prenos iz VVengena - 13.30 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov - 15.00 Biatlon - 16.00 Bob, prenos iz VVinterberga - 17.00 Biatlon - 18.00 Bob, prenos iz VVinter-berga - 19.00 Deskanje na snegu - 19.30 Nogomet: Borussia Monchengladbach - Ahlborg, prenos prijateljske tekme iz Vaxsjoa - 21.30 Tenis - 22.30 Raliy Granada - Dakar: petnajsta etapa - 23.00 Boks: Kirk Johnson - Alfred »Ice« Cole (oba ZDA), posnetek iz Roselan-da (New York) - 0.00 Pikado - 0.30 Rally Granada - Dakar Četrtek, 21. 1. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.20 Službeni vhod 11.10 Zgodbe iz školjke 11.40 Kamniti svet Kamen v arhitekturi 12.15 Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do boeinga 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Zgodbe iz divjine: Kazan, kanadski film 15.30 Osmi dan 16.00 Mostovi 16.30 Po Sloveniji 17 .00 Tedi, oddaja za mularijo 17.30 Glejte, kako rastejo 17.40 Oddaja za otroke 18 .00 Obzornik 18.10 Resnična resničnost 10.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.00 Tv-poper 21.40 Oddaja o turizmu 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Podoba podobe 23.20 Temna stran meseca, dokom, film 0.25 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo TV SLOVENIJA 2 10.00 Zamudniki, nanizanka 10.20 Angel, varuh moj, nanizanka 11.05 Koncert Big Foot Mama 12.00 Ipavci, tv-nadaljevanka 13.10 Svet poroča 14.55 Don Kihot, risana nanizanka 15.20 Bratranci in sestrične, francoski film 16.55 Lukas, nemška nadaljevanka 17.25 So leta minila, angleška nanizanka 17.55 Evropska liga v košarki 19.30 Kolo sreče 20.00 Šport 21.00 Glasbena oddaja 22.00 Življenje na tilici, angleški film POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Nikita, nanizanka -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom - 21.00 Prijatelji, nanizanka -21.30 Policijska akademija, nanizanka - 22.30 Med prijatelji, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka -16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Bolezenski znaki - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 23.45 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Krojaški ceh v Turnišču -16.00 Herkul, nanizanka - 17,00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman - 18.00 Mladi par, nanizanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Portret: Andrej Coklan - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 21.00 Atentat na generala, ameriški film - 23.00 Nikita, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 09.30-Gnes; 10.00-lz produkcije ZLTV-VTV Velenje; 10.30-Kako biti zdrav in zmagovati; 11,00-Risanke; 12.00-Videostrani; 16.00-Gnes; 16.30-lz produkcije ZLTV-VTV Velenje; 17.00-Kako biti zdrav in zmagovati; 17.30-Videostrani; 18.30-Risanke; 19.00-Gnes; 19.30-TV dnevnik Slovenija; 20.00-Gnes; 20.30-Poslovno; 21.00-Mehanika 1951; 22.00-Videospoti; 22.30-Gnes; 23,00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Poslovni klub - 14.25 Živa resnica - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke - 16.30 V vojni in miru - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 20.55 Pol ure kulture - 21.30 Kviz - 22.05 Opazovanja - 22.35 Četrta izmena, dok. oddaja -23.25 Dnevnik Davida Holtzmana, ameriški film - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 14,45 Koledar -15.00 Dober dan -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.30 Trenutek spoznanja - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Življenje z Rogerjem, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Dosjeji X, nanizanka - 21.50 Velike romance 20. stoletja, serija - 22.25 CRO-session TV MADŽARSKA 1 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica -11.05 Dharma in Greg, nanizanka -11.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A. K. T. - 12.25 Bulvar - 12.30 Unija - 12.40 Druga možnost, nanizanka - 13.30 Tattingers, nanizanka -14.35 Aristokrati: Grof Miklos Bethlen - 15.10 Družina z jasnega -16.00 Za manjšine -17.00 Gozdarskofovski magazin - 17.20 Poročilo s seje vlade -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 ... da v človeku vidiš brata, ekumenizem - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Severni sij, švedska nanizanka - 21.20 Velike romance: Jacqueline Bouvier in John F. Kennedy - 21.45 Ekstremni športi - 22.00 Aktualno - 23.10 Amater, ameriški film TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon, Športni magazin -12.30 Dnevnik -12.45 A. K. T. -12.50 Bulvar - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast- 15.45 Repeta, za šolarje - 16.40 Zgodba ob mesečini - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Vrt magnolij, tv-igra - 21.25 Drrlga možnost, nanizanka - 22.10 Gyula Csepregi v luči žarometov - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6,00 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Letalska nesreča, pustolovski film - 11.45 Smuk (m.), prenos treninga iz Kitzbuhela - 13.00 Risanke - 14.25 Simpsonovi -14.50 Robin Hood - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša -17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Zvezdna vrata - 21.55 Dosjeji X - 22.45 One - 23.10 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.00 Poročila - 9.05 Zgodnji sadovi, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Kviz 21 - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Rally Monte Carlo - 9.00 Tenis, prenos iz Melbourna - 11.00 Alpsko smučanje, prenos iz Gortine d’Ampezzo - 12.00 Trening smuka, prenos iz Kitzbuhela - 13.15 Tenis - 21.00 Najmočnejši mož: SP na Nizozemskem - 22.00 Boks - 23.00 Tenis -0.00 Dirke na ledu - 0.30 Dvoboj: dvoranski svetovni pokal v Sheffieldu RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila-13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa venem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu- 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.- 19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober\ečer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi J21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila - 1O.O5 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. TV SLOVENIJA 1 8.50 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.20 Zares divje živali, ameriška serija 9.55 Veliki skladatelji: J. S. Bach, ang. serija 11.00 Gospodarji živali, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.20 Slovenski komorni zbor 13.50 Šou bo šel 14.50 Pajčevina 15.20 Tv-poper 16.00 Trik trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Okus po cvetju: Kako lepo diši 19.20 Žrebanje lota 19.30. Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost 22.35 Poročila, vreme, šport 23.00 Baletna skupina London festival ballet «»«»»» iv 7.00 Mali bogataš, risanka - 7.30 Jetsonovi. risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Dogodivščine v poletni koloniji, mladinski tlim - 10.30 Frankie, nemška nadaljevanka -11.30 Kalifornijske sanje, nanizanka - 12.00 Zlatolaski, nanizanka - 12.30 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 13.30 Punce s pomola, nanizanka - 14.00 Vprašajte Harriet, nanizanka - 14.30 Angeli na delu, nanizanka - 15.30 Lepa princeska, ameriška nadaljevanka, 2/4 - 16.20 Scarlet 2, ameriška nadaljevanka, 2/4 - 18.20 Sedma nebesa, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Poslednji Don, ameriški film, 2. del - 22.00 Športna scena - 23.15 Pravica v Los Angelesu, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Charles je glavni, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 11.00 Alf, nanizanka - 11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka - 12.30 Klub Avenija -13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Ljubim te, Mark, ameriški film - 15.30 Ferris Bueller, nanizanka - 16.00 Družinske zadeve, nanizanka - 16.30 Klub Avenija - 17.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 17.30 Ta čudna znanost, nanizanka -18.00 Zaznamovani, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Varuh mesta, ameriški film - 21.45 Stilski izziv - 22.15 Zulu, ameriški film - 0.00 Nema priča, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Na ledeni ploskvi, reportaža - Devetletna osnovna šola,* pogovor iz studia - S starimi obrtmi v današnje dni: Izdelava metel - Intervju: Ivan Cam-plin - Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Proč od družine, ameriški film - 18.00 Supermanove dogodivščine, nanizanka -19.00 Sony Play Station 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Nedokazana krivda, ameriški film - 22.00 Pokvarjena srca, ameriški film STUDIO AS 09.30-Tednik; 11,00-Poslovno; 11.30-lz produkcije ZLTV; 12.00-Zgodovina avtomobilizma; 12.25-Orfejčkova parada (2. del); 13.35-Videostrani; 18.00-Risanke; 18.30-Zakoj pa nej; 19.30-TV dnevnik Slovenija; 20.00-20 let Aleksandra Ježa; 21,30-Videostrani TV SLOVENIJA 2 9.25 SP v alps. smučanju, slalom (ž.), 1. tek 10.10 SP v alps. smučanju, slalom (m.), 1. tek 12.10 Slalom (ž.), 2. tek 12.55 SP v smuč, sko., vmes slal. (m.), 2. tek 15.15 Evropska liga v namiznem tenisu 15.45 SP v biatlonu 16.45 Rolada 17.00 Zgodbe divjine: Kazan, kanadski film 19.30 Videoring 20.00 Ipavci, tv-nadaljevanka, 2/5 21.15 Vatikan in moč papežev, nemška serija 22.10 Šport v nedeljo 22.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.20 Deveti dan, francoski film TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja -13.25 Mir in dobrota - 14.00 Med nami - 14.35 Oprah Show - 15.20 Risanka - 15.40 Opera Box - 16.10 Dokumentarni film - 16.40 Poročila - 16.50 Ženska, ki je ljubila Elvisa, ameriški film - 18.20 Risanka - 18.40 Večer z muppetki - 19.30 Dnevnik -20.10 Sončni šov HTV - 21.45 Nostromo, nadaljevanka - 22.40 Opazovanja - 23.10 Glasbena oddaja - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.05 Koledar -12.15 Pustolovščine Robina Hooda, nanizanka -13.00 Indijski nagrobni spomenik, nemški film - 14.40 Briljantina - 15.30 Polnočna premiera -18.00 National Geographic, serija - 18.55 Etnokajda -19.30 Dnevnik - 20.10 Osumljeni, ameriški film - 21.45 Dunja Vejzovič, posnetek koncerta - 23.00 Zakonske vode, nanizanka -23.25 Hot Spot, ameriški film 6.45 Nemščina - 7,00 Biblija - 7.05 Za otroke - 8.05 Kukuč - 8.25 Glasbena miš - 8.40 Za otroke - 9.30 Tv-magister - 10.25 Ti mižiš, francoski film - 12.00 Zvon, poročila -12.10 Minute za srečo - 12.35 Opoldanska glasba - 13.00 Za kmetovalce, magazin -13.40 Vse je samo igra, dokum. film - 15.05 Tranzit, srednjeevropski magazin - 15.35 Baptistični verski program -16.00 Janguarjevi duhovi, serija - 16.50 Delta, znanstveni poročevalec - 18.00 Odločate vi! - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Ally McBeal, nanizanka - 20.45 Telešport - 21.00 Od gledališča do gledališča - 22.35 Dobrodelni koncert državnih filharmonikov - 23.25 Stalno omizje, klub intelektualcev TV MADŽARSKA 2 7.10 Kanon, vera in kultura - 7.40 Izobraževalni program - 9.40 Naš Carli, nanizanka -10.40 Za otroke - 13.05 Zlati dim'’ 14.10 Muzicirata dva Dekija - 14.35 Moja hiša, kultura bivanja - 15.05 Ameba, lnex 11. -15.35 Iz tv-arhiva: Krajani Zabegenya, tv-film -17.00 Iz operetnega programa - 17.30 Tkane himne -18.00 Nova odprta knjiga -18.30 Telešport - 19.05 Emily, nanizanka - 20.00 Kot razvezan snop, nanizanka - 21.00 Dobrodelni koncert v kraju Sitke - 22.05 Srečanje z llono Duczynsko - 23.20 Universi-tas TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.10 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz St. Antona - 10.10 Slalom (m.), prenos prvega teka iz Wengena - 11.30 Šport - 12.00 Slalom (ž.), prenos drugega teka iz St. Antona - 13.10 Slalom (m.), prenos drugega teka iz Wengena -14.00 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov -15.00 Na pomoč, vsi so večji od mene, filmska komedija - 16.25 Karate Kid, pustolovski film - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kraj dejanja - 21.50 Kolumbo - 23.30 Rosa Roth - 1.00 Ameriški nogomet: pot do Superbowla TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pot v preteklost, film -10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Zmeda okoli Trixie, filmska komedija - 16.00 Življenjski umetnik - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Harald in Edi - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Kvintet Nockalm - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.10 Čas v sliki - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično -0.10 Orlando, film EUROSPORT 8.30 Rally Granada - Dakar - 9.00 Luge, prenos iz Oberhofa - 9.50 Luge: posnetek iz Oberhofa -10.10 Kombinacijski slalom (m.), prenos prvega teka iz Wengena -11.00 Biatlon (m.), prenos iz Ruhpoldinga - 11.45 Slalom (ž.): posnetek iz St. Antona - 12.15 Slalom (ž.), prenos drugega teka iz St. Antona - 13.00 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov - 15.00 Kombinacijski slalom (m.), posnetek drugega teka iz St. Antona -16.00 Bob, prenos iz Winterberga -17.00 Biatlon - 18.00 Bob, prenos iz Winterberga -19.00 Deskanje na snegu - 20.00 Dirke na ledu - 20.30 Luge - 21.30 Kaskaderji -22.30 Rally Granada - Dakar: zadnja etapa - 23.00 Športne novice - 23.15 Smučarski skoki - 1.00 Rally Granada - Dakar Ponedeljek, 18. 1. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Rdeči grafit, 1. oddaja 10.20 Izzivi prihodnosti, ameriška serija 10.45 Zvezdica, lutkovna serija 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stoletja 12 .00 Alpe - Donava - Jadran 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.35 Večerni gost: Rihard Jackson 14.30 Zoom 16 .00 Dober dan, Koroška 16 .30 Po Sloveniji 17 .00 Radovedni Taček: Terasa 17.20 Zares divje živali, ameriška serija 17.40 Volkovi, čarovnice, velikani, risanka 18 .00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19 .00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20 .05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21 .00 Gore in ljudje 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Omizje: Kam in kako z odpadki 0.00 Rdeči znak hrabrosti, ameriški film TV SLOVENIJA 2 10 .00 Sobotna noč 12 .00 Črni in beli, švedska nadaljevanka 12 .25 Davis, ravnatelj, ameriška nanizanka 12 .50 Moški in ženske, angleška serija 13 .50 Vatikan in moč papežev, nemška serija 16 .15 Rdeči znak hrabrosti, ameriški film 17.25 Varni 18 .00 Ženska mojega življenja, nanizanka 19 .00 Štafela mladosti 20 .00 Gospodarska panorama 21.00 Cikcak 21 .30 Studio Clty 23 .00 Brane Rončel izza odra POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 12.45 Športna scena - 14.00 Sedma nebesa, nanizanka -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka -17.50 Marimar, nadaljevanka -18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1, 2, 3 - kdo dobi? - 21.00 Urgenca, nanizanka - 22.00 Popolna varnost, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mann.ix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Bill Cosby - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadaljevanka - 21.00 Ločena srca, ameriški film - 22.45 Alo. alo, nanizanka -23.15 Da, gospod minister, nanizanka - 23.45 Misija: Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Herkul, nanizanka - 17.00 Kvizkofon -17.30 Mladi superman, nanizanka -18.00 Mladi par, nanizanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 21.00 New Jack City, ameriški film - 23.00 Nikita, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 09.30-Orfejčkova parada (2. del); 10.40-Risanke; 12 OO-Videost rani; 16.00-Orfejčkova parada (2. del); 17:10-Videostrani; 18.30-Sosedje (65. del); 19.00-Gnes; 19.30-TV dnevnik Slovenija; 20.00-Gnes; 20.30-Rezerviran čas; 22.00-Sosedje (65. del); 22.30-Gnes; 23.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka -13.50 Poročila -13.55 Dramska serija -14.45 Risanka -14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke - 16.30 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes - 17.55 Obnova Hrvaške - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Mondo bobo, hrvaški film - 21.35 Ena in ena - 22.25 Opazovanja - 22.55 Z namenom in razlogom - 23.55 Pekel na Pacifiku, ameriški film - 1.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo - 18.30 V zenici sonca, izobraževalna serija - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Prijatelji, nanizanka - 21.00 Poročila - 21.10,Newyorška policija, nanizanka - 22.00 Stoletje narodov, serija - 22.55 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.05 Dharma in Greg, nanizanka -11.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik -12.15 A. K. T. - 12.25 Bulvar - 12.30 Unija - 12.40 Gozdarska hiša Falkenau - 13.30 Vodni policisti, nanizanka -14.15 Čudovite živali -14.35 Sosedje - 15.10 Družina z jasnega- 16.00 Za manjšine - 17.00 Mentalna higiena -17.15 Otroška soba - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Nujna pomoč, karitativni program -18.10 Evrominute - 18.15 Taktika in znanje, kviz -18.40 Ostani z nami, srečanje z Jezusom - 18.45 Za otroke -19.00 Podlež, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Večerni show Sandorja Fabryja - 21.00 Kosztolanyi, filmski portret - 22.00 Aktualno - 23.05 Lute, španska nanizanka TV MADŽARSKA 2 8.00-12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Za upokojence in ob 10.30 Sosedje -12.00 Zvon, nato vaška TV -12.30 Dnevnik - 12.45 A. K. T. - 12.50 Bulvar - 13.00 Tv-magister - 14,00 Vino in oblast, nanizanka - 15.20 Rigoleto, odlomek iz opere - 15.30 Zakladnica -17.00 Madžarska danes - 17.30 Pravljice -18.00 Telešport - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Darila novega sveta - 21.15 Potovanje k začetkom, portugalski film - 22.45 Omizje, kritični magazin TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 7.45 Disneyev festival - 9.25 Obalna straža - 10.05 Zamenjava kanalov, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Iznogoud - 13.00 Mimi’s - 13.50 Deklica s čarobnimi močmi -14.25 Simpsonovi - 14.50 Robin Hood -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Lovci na duhove, filmska komedija - 22.00 Ognjeni tekač, film -23.40 Nash Bridges - 0.25 Smrt prihaja potihem, kriminalka TV AVSTRIJA 2 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Konflikti - 11.50 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti - 14.30 Umor je njen konjiček -16.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Kviz 21 EUROSPORT 8.30 Rally Granada -Dakar - 9.00 Tenis, prenos iz Melbourna -13.00 Tenis - 20.00 Ekstremni športi - 21.00 Dvoboj - 22.30 Rally Monte Carlo - 23.00 Evrogoli - 0.30 Boks -1.00 Rally vv>v vn TV SLOVENIJA 1 9.30Radovedni Taček 950 Pustolovščine, nanizanka 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Trik-trak 11.40 Parada plesa 12.10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.30 Ljudje in zemlja 14 .00 Gore in ljudje 14.50 Omizje 16.00 Med valovi 16.30 Po Sloveniji 17.00 Zlatko Zakladko 17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 18.00 Obzornik 18.10 Dokumentacije 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Učitelj, francoska nanizanka 21.00 Proetcontra 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Zadnji kurir, nemška drama, 1. del 0.20 Francois Mauriac, dokumentarna oddaja 1.25 Dokumentacije TV SLOVENIJA 2 10.00 Zamudniki, nanizanka 10.30 Ženska mojega življenja, nanizanka 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Cikcak 12.45 Studio City 14.15 Štafeta mladosti 15.45 Grenki mesec, francosko-angleški film 18.00 Gospa svetovalka, francoska nadaljevanka 19.00 Pomp 20.00 Košarka za pokal Saporta 21.35 Generacije znanosti 22.00 Let mrtve ptice, slovenski film 23.50 Svet poroča 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 ZaBeno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra. nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 1,2,3 -kdo dobi? - 15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar. nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Živeti z Billyjem, kanadski film - 21.40 Raztresena Ally, nanizanka - 22.30 Med prijatelji, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix. nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Klub Avenija -12.30 Bravo, maestro - 13.30 Oprati Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka -15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka -17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka -18.00 Oprah Show: Pogrešani otroci - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Maščevalec 4, ameriški film - 22.45 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Da, gospod minister, nanizanka - 23.45 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 16.00 Herkul, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman - 18.00 Mladi par, nanizanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka -20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia: Marko banda gostovala na Japonskem - 21.00 Ishtar, ameriški film - 23.00 Nikita. nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 09.30-20. let Aleksandra Ježa (2. del); 11.00-Risanke; 12.00-Videostrani; 16.00Gr-fejčkova parada (2. del); 17.30-Videostrani; 18.30-Sosedje (65. del); 19.00- Gnes; 19.30-TV dnevnik Slovenija; 20.00-Gnes; 20.30-Teden Ob Muri; 22.00-Videospoti; 22.30-Gnes; 23.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Z namenom in razlogom - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke - 16.30 Carstvo divjine, serija - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 In tako dalje -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 V iskanju preteklosti - 20.45 Tiskovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Dokumentarni film - 23.40 Osvobajanje, ameriški film -1.25 Poročila IMS Koledar - 15.00 Dober dan - n.lOSunsetBeadr,nadaljevanka-15.05Hugo -18.30 Pazi, steklo! - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nanizanka - 21.00 Poročila - 21.10 Bolnišnica upanja, nanizanka - 22.00 Ljubljena, ameriški film TV MADŽARSKA! 6.00 Jutranji informativni magazin - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica 11.05 Dharma in Greg, nanizanka -11.30 V imenu ljubezni, nanizanka -12.00 Zvon. dnevnik - 12.15 A. K. T. - 12.25 Bulvar - 12.30 Unija - 12.40 Gozdarska hiša Falkenau - 13.30 Tattingers, nanizanka - 14.20 Služba Alfa - 14.35 Mecen - 15.10 Družina.z jasnega, nanizanka - 16.00 Za manjšine - 16.50 Begavčki - 17.00 Omizje, kritični magazin - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Katoliška kronika - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Urgenca, nanizanka - 20.45 Kriminalno. - 21.30 Telesreča. igra na srečo - 22.00 Aktualno -23.10 Witmanovi fantje, madžarski film TV MADŽARSKA 2 8.00-12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, Svobodno tekmovanje, gospodarstvo -12.30 Dnevnik -12.45 A. K. T. - 12.50 Bulvar - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast - 15.35 Repeta, za šolarje - 16.40 Zgodba ob mesečini, nanizanka - 17.30 Zakladnica - 19.30 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Odkritje Madžarske, dokum. film - 21.20 Druga možnost, nanizanka - 22.10 Umetnost petja - 23.05 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.35 Obalna straža - 10.20 Na pomoč, vsi so večji od mene, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Iznogoud - 13.50 Deklica s čarobnimi močmi - 14.10 Tom in Jerry - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Robin Hood - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki, 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Morilčev poljub, film - 21.50 Ujetnika, film - 23.25 Kobilica, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Dober dan, Katarina, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Guinn - zdravnica iz strasti - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 2015 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.10 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Rally Monte Carlo - 9.00 Tenis, prenos iz Melbourna - 13.00 Tenis - 20.30 Boks, prenos - 22.30 Rally Monte Carlo - 23.00 Tenis - 0.00 Nogomet: legende SP - 1.00 Rally / M Sreda, < r 20. 1. 1999 TV SLOVENIJA! 9.30Zlatko Zakladko 9.55 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.20 Dokumentarije 11.10 Pro et contra 12.05 Učitelj, francoska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Francois Mauriac, dokumentarna oddaja 14.30 Zadnji kurir, nemška drama, 1. del 16.00 Obzorja duha 16.30 Po Sloveniji 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Službeni vhod 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 One, koprodukcijski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Dietrich Fischer Dieskau, portret pevca 1.10 Službeni vhod TV SLOVENIJA 2 10.00 Zamudniki, nanizanka 10.20 Gospa svetovalka, nadaljevanka 11.10 Generacije znanosti 15.15 Pomp 16.10 Cozima in Richard Wagner, nemški film 18.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Vanessa Mae na turneji 21.00 Za življenje..., balet M. Bejarta 22.00 Razdvojen moški, nemški film POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Raztresena Ally, nanizanka -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Trenutki pred zločinom, ameriški film - 21.40 Nikita, nanizanka - 22.30 M8d prijatelji, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka -10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira. nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Kako najti pravi jaz - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Klic svobode, ameriški film - 21.45 Ruby Wax: Imelda Marcos - 22.45 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Da, gospod minister, nanizanka - 23.45 Misija: Nemogoče - 0.30 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Marko banda gostovala na Japonskem - 16.00 Herkul, nanizanka -17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman -18.00 Mladi par, nanizanka -19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Krojaški ceh v Turnišču, reportaža - 21.00 Ulične vojne, ameriški film - 23.00 Nikita, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 09.30-Gnes; 10.00-Teden Ob Muri; 11,30-Risanke; 12.00-Videostrani; 16.00-Gnes; 16.30-Tedea Ob Muri; 18.00-Videostrani; 18.30-Risanke; 19.00- Gnes; 19.30-TV dnevnik Slovenija; 20.00-Gnes; 20.30-lz produkcije ZLTV-VTV Velenje; 21.00-Kako biti zdrav in zmagovati; 21,30-Naj spot; 22.15-Videospoti; 22.30-Gnes; 23.00-Videostrani TV HRVAŠKA! 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Dokumentarni film -14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke -16.30 Hrvaška manjšina v Evropi - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Hrvaški jezik v zrcalu - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica - 20.40 Razlogi - 21.30 Poslovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Sodobniki - 23.35 Excalibur, ameriški film -1.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Morje -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Dvorec Hohenstein, nadaljevanka - 21.10 Poročila - 21.20 Upravnica, nadaljevanka, 1/6 -22.15 Črno belo v barvah TV MADŽARSKA! 6.00 Jutranji informativni magazin - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.05 Dharma in Greg, nanizanka - 11.30 V imenu ljubezni, nanizanka -12.00 Zvon, dnevnik -12.15 A. K. T. -12.25 Bulvar - 12.30 Unija - 12.40 Gozdarska hiša Falkenau - 14.25 Terra X, prastare kulture - 15.10 Družina z jasnega, nanizanka - 16.00 Za manjšine - 16.50 Iščemo pogrešane otroke - 17.00 Daljna misija, dokum. film - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Smernica: Vera in narodna zavednost -18.25 Glasbeni kviz - 18.50 Za otroke -19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.35 Severni sij, švedska nanizanka - 22.05 Aktualno - 22.35 Tele-športov magazin - 23.10 Pospeševanje, dokum. film TV MADŽARSKA 2 8.00-12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, Publikum, kulturna panorama - 12.30 Dnevnik - 12.45 A. K. T. - 12.50 Bulvar -13.00 Tv-magister - 14.00 Opoldanska glasba - 14.30 Štirje tankisti in pes, nanizanka - 15.30 Repeta, za šolarje - 16.40 Zgodba ob mesečini, nanizanka - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Petedeseta leta: Odstranimo ruševine, serija - 21.00 Poglejmo v Indonezijo, morski svet - 21.10 Kumara, politična solata - 21.30 Koncert Akos - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.10 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Risanke - 14.25 Simpsonovi -14.50 Robin Hood - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Letalska nesreča, pustolovski film - 21.50 Past, akcijski film - 23.25 Walker, teksaški ranger - 0.15 Las v juhi, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zmeda okoli Trixie, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti - 14.30 Umor je njen konjiček -15.10 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila- 17.05 - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.49 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme_ - 20.15 Norosti srca, romanca - 21.45 Pogledi s strani -22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apropos film EUROSPORT 8.30 Rally Monte Carlo - 9.00 Tenis, prenos iz Melbourna -13.00 Tenis - 20.30 Nogomet: Francija - Maroko, prenos prijateljske tekme iz Marseilla - 23.0» Rally Monte Cario - 23.30 Tenis - 0.30 Boks - 1.00 Rally WSTNK, 14. januar 1999 31 NADALJEVANJE Z 28. STRANI V OKOLICI MURSKE SOBOTE kupimo parcelo z gospodarskim poslopjem in prodamo stanovanja v M. Soboti in Radencih. Tel.: 141 255. m21830 TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM v Brezovici damo v najem. Prodamo opremo za trgovino. Tel.: 31 323, po 16. uri. m21849 kmetijska mehanizacija KUPIM ACME diesel motor za kosilnico BOS, lahko v okvari. Tel.: 70 139. m21748 KOSILNICO BCS, lahko tudi v okvari, kupim. Tel.: 061 860 192. m21789 PODRAHLJAČ - RIPER na pet zob, nov, in prikolico za prevoz živine, ugodno prodam. Tel.: 63 692. m21809 ŽITNI KOMBAJN CLASS KOMPAKT 30, traktor IMT 560, STEYR 188, prodam. Ogled v soboto in nedeljo v Sotini 20, tel.: 57 219, po 19. uri. m21824 razno DELNICE AKTIVE, MONETE, MURE kupim in posredujem pri prodaji drugih delnic. Tel.: 041 758 142. m21741 PLANIRNO DESKO za traktor in plastične rezervoarje v kovinskem ogrodju, 10OO-litrske, na paleti, prodam. Tel.: 51 208, zvečer po 20. uri. m21747 Preklicujem veljavnost spričevala 1. in 3. letnika Tehniške in poklicne šole M. Sobota - smer strojni tehnik, 1990-1992, na ime Marsel Knaus, Noršinci 11, Martjanci. m21757 DELNICE MURE in nekaterih drugih podjetij odkupimo po konkurenčnih cenah. Informacije od 8. do 19. ure po telefonu 041 725 557. m21760 DOMAČI MED, cvetlični, gozdni, prodam. Alojz Cigan, Ribiška 8, Odranci, tel.: 70 173. m21765 SLAMO, večje količine, prodam. Dobrovnik 158. m21845 VEČJO KOLIČINO STOLOV in miz za jedilnice, dvorane, sejmišča in turistične kmetije po ugodni ceni prodam. Tel.: 67 517, ali 67 529, kontaktna oseba Viktor Žigert. m21770 Preklicujem veljavnost letnega spričevala 1. letnika Srednje gradbene šole v Mariboru, letnik 1992/93, na ime Stojan čemela, Moravske gorice 60, M. Toplice. m21777 Preklicujem veljavnost pogodbe o vezavi št. 1-34619-7, izdane pri HKS Panonka na ime Koloman Kisilak, Brezovci 5, 9201 Puconci. m21781 Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega I. 1977 na Gostinski šoli v Radencih na ime Anton Smodiš, Grad 190c. m21790 PLANIRNO DESKO ZA TRAKTOR prodam. Tel.: 421 060. m21799 GRADBENO PARCELO, 7,13 ara, v Černelavcih, prodam. GSM 041 538 393. m21808 SPECIALNI STEZNIK proti celulitu št. M za 15.000 SIT in starejši radio in gramofon prodam. Tel.: 27 174. m21811 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani OŠ Beltinci, izdanega v šol. 1.1995 na ime Cvetka Kuzma, Melinci 24. m21819 ODKUPUJEMO DELNICE Mure. Gotovinsko plačilo. Pridemo na dom. GSM: 041 760 464, 061 1 651 204. 17121835 DELNICE podjetja Mlinopek, Mure in skladov kupujemo. Martin Duh, Melinci, tel.: 411 867 ali 069 650 913. m21838 KUPIM DELNICE ACTIVE, MONETE, MURE. Gotovina takoj. GSM: 041 758 142. 17121841 delo PRIDNI IN Z MALO PROSTEGA ČASA do lepega zaslužka. Informacije po telefonu 411 498, po 15. uri. m21751 MEDICINSKA SESTRA pomaga starejšim osebam in invalidom. Tel.: 65 756. m21758 V TRGOVINI S POHIŠTVOM zaposlijo trgovca, starega do 40 let, z izkušnjami. Pisne ponudbe pošljite na.naslov: FINANDER d. o. o., Ledavsko naselje 16, Murska Sobota, mtu IŠČEMO SODELAVCE za kuvertiranje na domu. Dober zaslužek. Pokličite 041 772 045 ali pišite Boštjan, p. p. 8, 1217 Vodice. m21784 GOSTIŠČE V OBRATOVANJU - delno na kredit - prodamo. Tel.: 48 533. m21792 REDNO ZAPOSLITEV, stanovanje in hrano ponujam dekletu za pomoč v strežbi. Strokovna izobrazba ni pogoj, lahko je začetnica s končano osnovno šolo. Tel.: 069 84 084. m21840 DEKLE ZA STREŽBO s prakso v gostinskem lokalu - Litija - takoj zaposlimo. Stanovanje urejeno. GSM, 041 710 660. m21796 Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno, in kratko je naše življenje in eno samo za večno. (K. Kovič) Poslovili smo se od našega dolgoletnega sodelavca - učitelja Alojza Pihlarja Vedno se ga bomo radi spominjali kot dobrega in vestnega sodelavca. Kolektiv OŠ Razkritje. Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, sestra, babica in prababica Ana Koren roj. Forjan s Tišine 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter v druge namene in nam izrazili sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Bratkoviču za poslovilne besede in delovnim kolektivom. Hvala pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni DEKLE ALI NATAKARICO ZAPOSLIMO v gostinskem lokalu. Tel.: 43 467. m21810 IŠČEMO ZASTOPNIKE za prodajo profesionalnega frizerskega materiala. GSM: 041 678 102. m21839 srečanja PREROKOVANJE Z DLANI - usoda, zdravje, denar, ljubezen, uspeh ... Tel.: 21 950. m21818 storitve FRIZERSTVO - »trajna« 3.800, »volumen trajna« 3.800, striženje.800, »vodna« 800, barvanje 1800, prelivi že od 500 SIT dalje, vse s preparati Loreal, priporoča se frizerski salon Olga, Plitvički Vrh, tel.: 069 67 615. m21608 POLAGANJE KERAMIKE, kakovostno in po ugodnih cenah. Tel.: 51 208. m21746 UGODNI KREDITI DO 5 LET za kmete, upokojence, zaposlene pri s. p., d. o. o. V zalogi več vozil AVTO - RAK, tel.: 062 779 581. m21782 MONTAŽA ANTEN: satelitske 29.900 SIT, zemeljske 27.000 SIT. TAF, t^l.: 70 021,041 515094. m21801 SEKAM IN SPRAVLJAM LES IZ GOZDA. Tel.: 54 195. 17121828 Draga mama, ni več trpljenja in bolečin, upanje v večno delavnost in poštenost, ki sijih delila za nas otroke v stiskah za preživetje otroštva. V SPOMIN Žalosten je spomin na 16. januar 1998, a nepozabni, zelo boleči so spomini za vedno Gizela Gral iz Trdkove 28 Prisrčna hvala za prižgane sveče in trenutek z dobro mislijo spomina. Hčerka Angela in vsi tvoji najdražji V SPOMIN Minilo je leto, odkar je v krogu najdražjih zaspal dr. Stanko Dominko Močno ga pogrešamo. Globoko smo hvaležni vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Gizela Malačič roj. Malačič iz Kančevec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in cvetje, z nami sočustvovali in nas tolažili. Iskrena hvala medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice M. Sobota, posebno dr. Rasporju za lajšanje bolečin med težko boleznijo. Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem odpetih žalostink iz Ratkovec in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! K.ančevci, 7. 1. 1999 Žalujoči: sinova Geza in Janez ter hčerka Jolanka iz Avstrije z družinami ZAHVALA Ljubica, pozabiva, da nama dušo pokriva trudno telo, tja brez teles hitiva, kjer se ljubezen izliva v sinje nebo. S. Kosovel V 69. letu nas je zapustil naš ljubi mož, oče in dedi Štefan Červek st. Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih žalosti pomagali in stali ob strani. Iz vsega srca se zahvaljujemo dr. Iztoku Starcu in vsemu medicinskemu osebju intenzivne nege kirurškega oddelka murskosoboške bolnišnice. Najlepša hvala vsem, .ki ste darovali vence, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, prav iskrena hvala tudi g. Merklinu za ganljive besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje! Njegovi najdražji Tolažbe naše več srce ne najde, ko od nas si vzel slovo. V srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA V 53. letu nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil ljubi mož, ati, dedi, tast, brat, stric in svak Karel Kovač iz Martinja Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrekli pisna in ustna sožalja ter njegovo zadnjo pot polepšali s cvetje, svečami in sv. mašami, se iskreno zahvaljujemo. Zahvalo izrekamo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč ter ga pospremili do njegovega poslednjega doma. Hvala g. Camplinu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Cilka, sin Fredi, hčerka Tanja z družino in vsi, ki so te imeli neizmerno radi Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. Dante 7AHNNLN Po dolgi bolezni je v 93. letu starosti v petek 18. decembra 1998 umrla naša mama Frančiška Kapun roj. Šonaja iz Kolodvorske 21 v Veržeju Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali med boleznijo in ji lajšali trpljenje, se ji poklonili ob mrtvaškem odru, darovali sveče-in cvetje ter za svete za maše in druge namene, nam ustno ali pisno izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice v M. Soboti, osebju Doma starejših v Rakičanu in osebju ZD Ljutomer, duhovnikom za mašo zadušnico in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom g. Maruši, g. Mulcu in g. Ferencu, za poslovilne besede ter g. Juriču za pogrebne storitve. Vsi njeni Eno leto te že zemlja krije, v hladnem grobu tiho spiš. Ostali, so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. N SPOMIN Žalosten je spomin na 28. januar 1998, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Votek iz Fokovec Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje ali prižigate sveče. Vsi njegovi najdražji 32 14. januar 1999, Oh, kako težko je, ko dragega človeka izgubiš, ki ti je življenje dal in bogatil. Jana Kerčmar ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek Ludvik Krpic iz G. Slaveč 52 Ob vsej bolečini se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali premagovati našo žalost. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem, ki so ga po 64-letnem skupnem delovanju odnesli na zadnji počitek. Ganjeni od besed slovesa, ki so jih izrekli in zapeli skupaj s pevci senior Geza Erniša in duhovnica Simona Prosič ter predsednik GD Drago Lovenjak, se jim za njih zahvaljujemo! Za stalno zdravstveno skrb, še posebej v zadnjem obdobju, se zahvaljujemo dr. Čurčiču in patronažni sestri ga. Bunderla. Vsem iskrena zahvala. Žalujoči: žena Elza, sinovi Franc, Aleksander in Karel z družinami ter hčeri Šarika in Erika z družinama Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Ostali so le spomin na pesem kladiva in sledovi tvojih pridnih rok, v naših srcih pa neizmerna bolečina in velika praznina. ZAHVALA. V 69. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in najdražji dedek Jožef Farkaš upokojeni kovač iz Lendave Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter dragega očeta v tako velikem številu od blizu in daleč pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala dr. Alojzu Horvatu in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter Jožetovim sodelavcem iz Integrala Lendava. Iskrena hvala g. župniku Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in za odigrano Tišino, g. Mlinariču za ganljivo slovo in pogrebništvu Komunale iz Lendave. Vs,em skupaj in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Jože, snaha Slavica, posebej vaša vnukinja Natalija z Dominikom in vsi, ki so ga imeli radi Kje si, otrok moj? Iščem te z dneva v dan, sanjam o tebi, vidim tvoj nasmejani obraz, čakam te v objem, hitim k tebi. Kje si, sin moj? , Zaman te čakam, vse to so samo sanje. V SPOMIN 9. januarja je minilo leto dni od takrat, ko je prenehalo biti srce našega dragega sina in brata Ferija Hermana iz Dobrovnika 39 Ni ure, ne minute, da ne bi pomislili na tebe. Hvala vsem, ki na njegovem grobu prižigate sveče, darujete cvetje, se za trenutek ustavite in se ga z lepo mislijo spomnite. Žalujoči: mama, oče in brata Tolažbe naše več srce ne najde, ko od nas si vzela slovo. V srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V SPOMIN Bernarda Markoja iz Odranec 18. januarja 1999 bodo minila tri žalostna leta od takrat, ko si zapustila dom in svoje drage. V našem domu sonca ni, vse je prazno, ker tebe ni. Grob tvoj cvetje ti krasi in grenka solza ga rosi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Dragocena je v Gospodovih očeh smrt njegovih svetih. Psalm 116,15 ZAHVALA Po hudi in neozdravljivi bolezni nas je v 67. letu zapustila ljuba žena, mama, babica in tašča Veronika Gorišek iz Veščice 14 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala darovalcem vencev in sveč ter vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja. Hvala tudi dr. Alojzu Horvatu in dr. Rupertu Muhru. Lepa hvala g. Ovčku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči: vsi domači, ki smo te imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Alojza Pasičnjeka iz Prešernove ulice 66 v Murski Soboti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, g. kaplanu iz Murske Sobote in g. Jožetu Pasičnjeku, župniku iz Zavrča za opravljen verski obred in darovano sv. mašo, pevcem za odpete pesmi, govorniku Krajevne skupnosti Turopolje za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ih pogrebnemu podjetju za opravljene pogrebne storitve. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje in sveče ter sv. maše ali nam kakorkoli pomagali v tem težkem trenutku. Vsi njegovi Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, sestra in teta Marija Porš s Cankove Tl Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred; pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo. ZAHVALA N 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Marija Koren iz Renkovec 60 Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje, prinesli cvetje, vence in sveče, darovali za svete maše in kapelo ter jo pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se vaškim pevcem za odpete žalostinke, g. župniku A. Ratniku za pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Življenje je trpeče pričakovanje, misel na srečo, je bolečina in upanje v večnost, ko ugaša še zadnji žarek, zaide sonce - življenje več se ne vrne. V SPOMIN Letos 15. januarja mineva že deset let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi nepozabni in dober mož, oče, stari oče in tast Karel Celec od Svetega Jurija 3 Mnogokrat si želimo, da bi bil med nami. Usoda sledov tvojih pridnih rok izbrisati ne more. Minevajoči čas ne more ukrasti spominov nate. Bilo bi nam lažje, ko bi si lahko delili tegobe današnjih dni. Praznino za teboj čutimo le mi. Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, se ga spominjate, na njegov grob prinašate cvetje in prižigate sveče. Bolečina da se skriti pa tudi solz ni težko zatajiti, le njega nam ne more nihče vrniti. Tvoji najdražji Skromno, tiho si živel, za nas delal in trpel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil dragi in dobri mož, oče, tast, dedek in pradedek Jožef Farič iz Tropovec, Kolesarska 67 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede in godbenikoma za odigrano Tišino. Žalujoči: žena ter otroci Jože, Marija, Stanko in Ivanka Z družinami Sameva dom in soba prazna, odkar sina v njej več ni. Zakaj ta pot bila ti je edina? ( V SPOMIN 9. januarja minevata dve leti žalosti od takrat, ko naju je prerano zapustil najin edini sin Silvo Škerlak iz Dolenec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate sveče. Žalujoča: mama in ata V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 18. januar, ko mineva osmo leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga in nepozabna Helena Vidovič roj. Vogler s Cankove Žalostni in potrti obiskujemo tvoje počivališče - dom miru, hvaležni smo ti za vse, kar je dalo tvoje dobro srce. Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje ji prižigate sveče. Vsi njeni , 14. januar 1999 33 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Marija Mes iz Kroga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za čutno opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS Krog za besede slovesa in g. Jožeku za odigrano Tišino. Posebej hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Tobijevi, ki so se borili, da bi našo mamo ohranili pri življenju, in njenemu osebnemu zdravniku dr. Muhru. Hvala kolektivom in sodelavcem GEP Kartonaža.TKO M. Sobota, železniške, postaje M. Sobota in Muralista. Posebna hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki smo ste imeli radi Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izjokati ga za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA V 49. letu nas je nepričakovano mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji Milan Petrovič iz Gornjih Petrovec 34c Z bolečino v srcu izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala velja družinama Mikola in Došen za nesebično pomoč, vsem dobrim sosedom iz Križevec in Petrovec, vsem prijateljem, kolektivu PB d. d. M. Sobota, ekspozitura Gornji Petrovci. Hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali - iskrena hvala! Tvoji najdražji Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 48. letu zapustil dragi mož, in brat Drago Vučak iz Strukovec 45 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Helena, hčerka Simona, mama, brat Viktor z družino in drugo sorodstvo Vsaka roža je umrla, ki na travi cvelaje, glavo svojo je sklonila, slana jo vmorila je. Tudi ti si sklonil glavo kot ovela rožica, smrt li je podala roko, vigred večna je prišla. ZAHVALA V 90. letu je mirno zaspal dragi mož, tast, dedek, pradedek, brat in sorodnik Elemer Gašpar iz Markovec Prisrčna hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v času njegovih težkih dni in ob njegovi smrti ter vsem, ki ste se udeležili in sodelovali na njegovem pogrebu. Posebna zahvala pa je namenjena tistim, ki ste namesto cvetja darovali za urejanje mrliške vežice v Markovcih. Žalujoči vsi njegovi Markovci, 13.12. 1998 Eno leto te že zemlja krije, v hladnem grobu tiho spiš. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, meni pa žalost in prazen dom. V SPOMIN Žalosten je spomin na 17. januar 1998, ko meje zapustil moj dragi mož Anton Marič iz Kroga Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žalujoča žena Marija Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa .žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Ta večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v pozdrav gorijo. ZAHVALA V 61. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in stric Anton Bokan iz Bakovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu pomagali. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem, pogrebništvu Banfi in Dragu za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali vence, sveče, svete maše in ga pospremili k večnemu počitku. Vsi žalujoči Eno leto te že zemlja krije, v hladnem grobu tiho spiš. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. V SPOMIN 17. januarja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji mož in oče Štefan Grah iz Dolgovaških Goric 170 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, položite cvetje in prižgete svečko. Tvoji najdražji Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA Nenadoma in brez slovesa nas je v 90. letu starosti zapustila draga mama, babica in prababica Irena Koczdn roj. Sebok iz Domanjševcev 116 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam v najtežjih trenutkih stali •ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke za adaptacijo cerkve v Domanjševcih. Posebna hvala dr. Nadi Šavel Švagelj za obiske na domu, gospodu duhovniku Štefanu Beznecu za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Njeni najdražji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar nas druži. So vezi močnejše, ob njih so brez pomena razdalje, kraj in čas! V SPOMIN Te dni mineva pet let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Štefan Škerlak iz Moščanec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko, podarite cvet ali z lepo mislijo počastite njegov spomin. Njegovi najdražji DRAGIATI, pogrešala te bom tvoja hčerka Simona ZAHVALA Tiho in mirno je v 82. letu odšel od nas dragi mož, oče, opapa in tast Jože Obal mlinski mojster v pokoju iz Pertoče V zadnji dom smo ga položili 3. 1. 1999 na pokopališču na Pertoči. Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ali nakazali prispevke v dobrodelne namene. Hvala g. seniorju Gezi Erniši in duhovnici Simoni Prosič za ganljivo slovo, pevcem za odpete žalostinke, lovskim prijateljem za zadnji lovski pozdrav in članom gasilskih društev, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki smo ga imeli radi OPAPA Ti nisi umrl, kakor vsi, Ti boš umrl, ko bomo umrli mi. Hvala ti za neizmerno ljubezen in dobroto. Vnuki: Simon, Darja, Andreja, Denis, Primož Umrla sta draga / Franc in Marija Rumič iz Rijeke Ohranili ju bomo v najlepšem spominu. Družina Rumič - Hari MAMI V SPOMIN Marija Kralj roj. Filipič 1937-1979 Mileva 34 OGLASI 14. januar 1999, WS1H e^1' O Slovenska 42/I, Murska Sobota Tel.: (069) 37 162 ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL! Ugodne cene! Najhitrejše izplačilo! ŽELITE SKLENITI NAROČNIŠKO RAZMERJE GSM. NIČ LAŽJEGA: POKLIČITE: 041 400 356 ’š' I N K l°l VESTNIK mazoa Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 83o LUDVIK ŠINKO SKAKOVCI 37 69261 CANKOVA Tel./Fax.: 069/40-240 _______ _ zastopstvo«; INFORMACIJE: TeL/fafc.: 22 558, PROMLES ARČONI Mob.tel.: 0609 652 554 stso^^a^msto^ Rudi KERČMAR, s. p. GSM.: 041 671 097 Odkupujemo hlodovino listavcev in iglavcev, po potrebi organiziramo sečnjo in spravilo. Posredujemo tudi prodno PVC oken, vrat, garaž in garažnih vrat Za novogradnjo ali prenovo. VB LINE® GRAJSKA 1a , M. Sobota SPREJEMAMO NAROČILA ZA ODKUP DELNIC: POMURSKEGA PID-a 1, TRIGLAVA STEBER 1, MURE, POTROŠNIKA, KG RAKIČAN IN VSE DRUGE DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI. TEL. 39 090, 39 091 IN 33 013 - KLEPARSTVO - KROVSTVO - STRELOVOD 1 KAVAŠ Alojz, s.p. Bakovci, Partizanska 58, tel.: 439 000, _______________GSM: 041 688 559 ABA ROLETARSTVO Anton Arnuš izdelujejo in montirajo: PVC-okna, vrata, rolete, žaluzije, lamelne zavese* alu rolo garažna vrata* sklopljiva (»harmonika«) vrata evropske kakovosti* Maistrova 29, Ptuj tel./fax: 062 771 409 VELIKA IZBIRA MATURANTSKIH OBLEK t IZPeSBJEmNIE* PBRBEN!« IN SVEČAN!« SBEER HOVI d.o.o. ŽAGANJE. REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, let: (069) 48 426, GSM: 041 733 948,041 772 426 Kmečka utica 4, BELTINCI, tel.; (069) 411 542 CENTER ZA SOCIALNO DELO LJUTOMER objavlja INFORMATIVNI JAVNI , RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAJETJE POSLOVNIH PROSTOROV Center za socialno delo Ljutomer zbira ponudbe za najetje poslovnih prostorov za dejavnost Centra za socialno delo za dobo 10 let z možnostjo kasnejšega odkupa. Prostori za najem morajo zadoščati naslednjim pogojem: • Skupna površina prostorov znaša 270 do 300 m2. • Na razpolago morajo biti 11 pisarn, arhivski prostor, sejna soba (25 do 30 m2), sanitarije, prostor za stranke in drugi pomožni prostori. • Prostori morajo biti dostopni iz ulice v nivoju ali do 7 % klančine ali z dvigalom, dimenzioniranim za invalidne osebe. • Lokacija mora biti v centru ali bližini centra mesta Ljutomer, blizu postajališč javnih prevoznih sredstev ter blizu poslovnih objektov upravne enote in drugih pomembnejših ustanov. • Pisarne morajo biti zvočno izolirane in ne smejo biti prehodne. Vsi prostori morajo biti opremljeni s parapetnimi kanali za inštalacije. • Prostori naj bi bili vseljivi čim prej oziroma najkasneje do konca leta 1999. Rok za zbiranje ponudb je 7 dni po objavi. Pisne ponudbe morajo vsebovati tloris prostorov, navedbe o lastništvu, izpolnjevanju razpisnih pogojev ter pogojev za najem (cena najema z obratovalnimi stroški, doba najema in možnost odkupa). Ponudbe pošljite na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO LJUTOMER, Ormoška 22, 9240 Ljutomer. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti na CSD Ljutomer, telefon 069 81 335. Razpis je informativen in z ničemer ne zavezuje CSD. BStZMAČtN KLIC • VSAK DAN OD 12* DO J0‘ Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Kuzma z dne 29. 12.1998 objavlja Občina Kuzma JAVNI NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE IDEJNEGA OSNUTKA GRBA IN ZASTAVE OBČINE KUZMA 1. Naročnik: Občina Kuzma, Kuzma 24, 9263 Kuzma 2. Predmet natečaja: izdelava idejnega in izvedbenega osnutka grba in zastave Občine Kuzma. Obliki grba in zastave morata vsebovati prepoznavne značilnosti območja Občine Kuzma. Idejne rešitve morajo biti zasnovane skladno z osnovnimi načeli grboslovja in grafičnega oblikovanja. 3. Informacije o zgodovinskih, gospodarskih, kulturnih, naravnih in drugih značilnostih občine, ki bi jih bilo smotrno simbolizirati v osnutku grba in zastave, lahko dobite vsak delovni dan na sedežu Občine Kuzma, Kuzma 24. 4. Strokovna komisija bo izbrala osnutek, ki bo izpolnjeval pogoje iz druge točke tega natečaja. Občina Kuzma bo izbrano idejno rešitev odkupila za 100.000 SIT bruto. Odkupljena oblika grba in zastave bo podlaga za izdelavo celostne grafične podobe Občine Kuzma. Natečaj je anonimen do sprejetja sklepa o izboru dela za odkup. 5. Na natečaju bodo obravnavana vsa natečajna dela, ki bodo prispela v tajništvo občine v 20 dneh po objavi v zaprti kuverti pod ŠIFRO (naslov ponudnika mora biti priložen ponudbi v manjši zapečateni kuverti) in z oznako »NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA GRB IN ZASTAVO OBČINE KUZMA«. 6. Odpiranje ponudb bo prvi naslednji delovni dan po preteku roka za oddajo ponudb ob 12. uri v pisarni župana Občine Kuzma. 7. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po odpiranju ponudb. MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE nllSSSAAAAn!!! cene so POPUST"/" Nekateri avtomobili so cenejši, nekateri boljši, nekateri oboje. Poleg izjemno ugodne cene še popust za omejeno količino avtomobilov.^ Pooblaščeni zastopnik: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, tel. 061/17 10 840, http://www.nissan-adria.si_______________ Pooblaščeni trgovci in serviserji: • NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 783 849 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 •AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/- 61 760 • AVTOSERVIS GORICA, Nova Gorica, tel:065/22120 •AVTOTRUNK, Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • PANADRIA Celje, Celje, telefon: 063/ 425 43 71 • AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, tel.: 065/57 012 • AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, tel.: 061/ 1627 100 • AVTO KUK, Slov. Konjice, telefon: 063/ 753 984 • AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, tel.: 068/ 75180 • NISSANSERVISKRULC, Moravče, tel:061/731143 • AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AVTOMEHANIKAZIERER. Sevnica, tel:0608/81389 • A&M FERK, Maribor, telefon: 062/ 640 058 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, tel.: 063/ 893 549 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel.: 069/ 32 209 NISSAN IBTil, 14. januar 1999 NAPOVEDNIK 35 kulturni koledar Delimo vstopnice za kino Gledališka predstava V petek, 15. januarja, ob 19.30 bo v ljutomerskem Domu kulture komedija R. Cooneya Kdo je oče v izvedbi domače gledališke skupine. Predavanje in predstavitev knjige V torek, 19. januarja, ob 18. uri bo v soboški grajski dvorani predavanje Franja Trojnarja in predstavitev njegove knjige Vizija uspeha. Koncert V sredo, 20. januarja, ob 20. uri bo v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah koncert samospevov, opernih arij in črnskih duhovnih pesmi italijanskega pevca Lorenza Castelluccia. Plesni utrinki V soboto, 16. januarja, ob 15. uri bo v ljutomerskem Domu kulture nastop šolskih plesnih skupin z naslovom Zimski plesni utrinki. Gledališče za otroke V ponedeljek in torek, 18. in 19. januarja, ob 18. in 19. uri bo v soboški grajski dvorani gostoval Narodni dom Maribor z otroško predstavo Špuk pogum. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji M. Sobota si lahko ogledate razstavo del Lojzeta Logarja. V četrtek, 14. januarja, bo ob 17. uri vodstvo po omenjeni razstavi; razstava je odprta le še do 17. januarja, razstavljena dela pa je mogoče tudi kupiti. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. MURSKA SOBOTA: V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate jubilejno razstavo slikarskih del članov Likosa. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo ikon Gregorja Ott-marja Rettingerja. MURSKA SOBOTA: V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij Fotokluba M. Sobota. MURSKA SOBOTA: V Arena baru razstavlja svoje slike Geza Gibičar. GORNJA RADGONA: V radgonskem starem Špitalu je na ogled razstava Podoba vojaka generala Maistra. GORNJA RADGONA: V novi galeriji kulturnega doma je na ogled razstava slik Antona Rovšnika. GRAD NA GORIČKEM: V grajski kapeli je na ogled razstava fotografij Cvetke Juhnov. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. LJUTOMER: Galerija Anteja Trstenjaka je do preklica zaprta! LJUTOMER: V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice sta ria ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka in razstava ob 50. obletnici splošne Deklaracije človekovih pravic. LENDAVA: Galerija je zaradi obnovitvenih del zaprta predvidoma do konca januarja! Muzej - Galerija v Lendavi sta odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik del članov Likosa. MORAVSKE TOPLICE: V razstavni dvorani občine M. Toplice si lahko ogledate izbor plastik in vinjet z naslovom Dih časa in prostora prof. Evgena Titana. RADENCI: V galeriji Radenske si lahko ogledate razstavo slikarskih del akad, slikarja Dimitrija Orlača. NEMČAVCI: V hali BTC-ja je na ogled razstava fotografij Simona Petroviča. Kino Park Murska Sobota V četrtek, petek in nedeljo ob 17. ter v soboto ob 19. uri bo na sporedu ameriški akcijski film Pogajalec. V četrtek, petek in nedeljo ob 19. ter v soboto ob 17. uri pa si lahko ogledate ameriško dramo Pepelkina ljubezenska zgodba. Pa še obvestilo: za predvajanje predstave zadošča najmanj pet gledalcev. Ob sredah je cena vstopnic enotna: 500 tolarjev. Vse pripombe in pritožbe lahko sporočite na telefon ZKO-ja Murska Sobota: 041 75 61 01. Kino Gornja Radgona Ameriška vojna drama Reševanje vojaka Ryana bo na ogled v petek ob 18., v soboto in ponedeljek ob 20. ter v nedeljo ob 1 7. in 20. uri. V petek ob 21. ter v soboto in ponedeljek ob 18. uri pa je na vrsti ameriška črna komedija Pankrta. Kino Ljutomer V soboto, 16. januarja, ob 19.30, in v nedeljo, 17. januarja, ob 17.15 in 19.30 ste vabljeni na ameriški Trumanov šov. Vojak Ryan je v resnici Matt Damon, to je med številnimi bralci s pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Mateja Šalamun, Grabe 10, 9242 Križevci pri Ljutomeru. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Na kateri fronti se dogaja Reševanje vojaka Ryana? Odgovor:________________________ Kupon Št. 2 Odgovore pošljite do 19. januarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. LIFE - Des'ree 2. NO REGRETS - Robbie Williams 3. MONDAY MORNING - Rialto 4. BIG BIG WORLD - Emilia 5. NOBODYS WIFE - Anouk 6. ON A DAY LIKE TODAY - Bryan Adams 7. ZORA SOURIT - Celine Dion PREDLOGI: STO CON TE - Nek THE WIND - The Braids TU AMOR - No Mercy LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. LJUBI NEŽNO - Miran Rudan 2. TAGADA - Adi Smolar 3. MAMA - Nepridiprav 4. PUNČKA - Simona Weiss 5. ROBIN HOOD - Faraoni 6. EZL-EK - Ivo Mojzer 7. POBARVANKA - Mia Žnidarič PREDLOGI: MARI MARIA - Presstige in blue BINGO BANGO MANGO TANGO - Kingston KIŠTAFON - Lutke KONFEKCIJSKI POMOČNIK STROJNA ŠIVILJA - KONFEKCIJE; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 19.01.99; V PAUL-ANNA D. O. O., VELIKA POLANA 106, VELIKA POLANA; št. del. mest: 6 STROJNA ŠIVILJA - PLETENINE - VE-RIŽKARICA; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 19.01.99; V PAUL -ANNA D. O. O„ VELIKA POLANA 106, VELIKA POLANA; št. del. mest: 4 BOLNIČAR BOLNIČAR - POMOČ VAROVANCEM PRI OBLAČENJU, HRANJENJU, KOPANJU, NEGOVANJU, RAZDELJEVANJE HRANE, SKRB ZA PRAN. POSODE; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZDRAVSTVENA ŠOLA - SMER BOLNIČAR, POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 15.01.99; DOM LUKAVCI P. O., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU; št. del. mest: 3 ORODJAR OBDELOVANJE KOVIN, ORODJARDKA IN REZKALZKA DELA; določen čas 3 mes.; do 15.01.99; KARBA KAROL S. P. STROJEGRADNJA, PLASTIKA, KLJUČAVNIČARSTVO, GROSSMANOVA ULICA 4, LJUTOMER; št. del. mest: 2 STROJNI MEHANIK KLJUČAVNIČAR - MONTER; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: TERENSKO DELO; do 19.01.99; ME-ITT D. O. O. STROJNI INŽENIRING MORAVSKE TOPLICE , MORAVSKE TOPLICE Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo ŠIVILJA ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 6 mes.; do 21.01.99; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. del. mest: 6 TESAR TESAR; nedoločen čas; do 26.01.99; NIGRA D. O. O. PODJETJE ZA NIZKO-GRADNJE, DIJAŠKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 ZIDAR ZIDAR; nedoločen čas; do 26.01.99; NIGRA D. O. O. PODJETJE ZA NIZKOGRA-DNJE, DIJAŠKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK ZA MEDNARODNI PREVOZ; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; Samsko stanovanje; jeziki: nemški jezik -govorno; vozniški izpit kategorije: C,E; do 06.02.99; BERDEN ANDREJ S. P. AVTOPREVOZNIŠTVO, TROPOVCI, ŠOLSKA 14, TIŠINA PRODAJALEC PRODAJALEC V MARIBORU; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: BIVALIŠČE MARIBOR Z OKOLICO; do Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 10 19 3 1 1 34 15.01.99; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCU 58, G. RADGONA PRODAJALEC GRADBENE STROKE; določen čas 1 mes.; jeziki: nemški jezik -govorno in pisno; do 19.01.99; RH MURSKA SOBOTA D. O. O„ GREGORČIČEVA ULICA 9, M. SOBOTA ELEKTROTEHNIK VODJA VZDRŽEVANJA ELEKTRIČNIH NAPRAV, INSTALACIJ IN STROJEV; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: USPOSOBLJEN S PODROČJA VARSTVA PRI DELU TER ELEKTRO STROKE; do 15.01.99; LJUTOMERČAN, KMETIJSTVO IN PREDELAVA D. D., KIDRIČEVA ULICA 2, LJUTOMER TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA V MARIBORU; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: BIVALIŠČE MARIBOR Z OKOLICO; do 15.01.99; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, G. RADGONA GRADBENI TEHNIK DELOVODJA NA GRADBIŠČU; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; do 26.01.99; NIGRA D. O. O. PODJETJE ZA NIZKOGRADNJE, DIJAŠKA ULICA 6, M. SOBOTA INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA OPERATIVE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; do 26.01.99; NIGRA D. O. O. PODJETJE ZA NIZKOGRADNJE, DIJAŠKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI PRAVNIK TAJNIK OBČINE; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: PRAVNA, UPRAVNA, EKONOMSKA; do 15.01.99; OBČINA GRAD, GRAD 172, GRAD LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. BOŽIČA ČAS - Ans. Lautarji 2. NAJLEPŠI ŠOPEK - Ans. Mikola 3. LOJTRNIK - Ans. Vrisk 4. SPOMIN NA POLETJE - Vasovalci 5. NA BOŽIČNO NOČ - Gašperji 6. NOVOLETNA - Klobuk 7. VSAKO SRCE SE VNAME - Tornado PREDLOGI: KDOR JE SREČEN, JE LEP - Frajkinclari KAPETAN RIMEK - Šentjurski muzikanti MAMICA MOJA - Družina Galič Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 21. januarja 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 2 - GLASUJEM ZA SKLADBO j I NSTSNMV: _________________________________________ 1 । 7 VELIČASTNIH:____________________________________ GLASBA NAŠEGA SRCA:__________.__________________________ । Ime in priimek ter naslov:________________________ !------------------------------------------------------! PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Presežek sredstev, ki jih trenutno ne potrebujete, lahko vežete nad 6, 12 mesecev..., na vseh poštah. Informacije na tel. št. 062/449 24 63 ali 063/425 27 27 Prejeli smo... Kateri mlin ne melje v V prejšnji številki Vestnika je bil objavljen članek novinarke Majde Horvat pod naslovom »UNIČENJE«. Gre za informacijo o poteku, bolje rečeno »počivanju« stečajnega postopka Opekarne Lendava v Dolgi vasi. Nekoč pomembno podjetje je že od 3. oktobra 1994 v rednem stečajnem postopku, ki pa dobesedno počiva, imetje opekarne pa zato rapidno propada in je že skorajda pred popolnim uničenjem. Novinarka Majda Horvat od časa do časa pri meni povpraša, kako je s to zadevo, verjetno pa dobiva informacije tudi od drugod. V članku me je kot stečajnega upravitelja predstavila nekako tako, da je mogoče razumeti, da stečajni postopek zaviram tudi sam, čeravno to ni res, pravzaprav sem edina oseba, ki na sodne organe nenehno pritiska in urgira za hitrejše reševanje sodnega postopka, ki potek stečaja zavira oziroma gaje ustavil! Predvsem pa nenehno opozarjam na rapidno propadanje še preostalega imetja opekarne. Novinarka tudi napačno poroča, da je stečajna sodnica okrožna sodnica gospa Jasna Vedenik. Stečajni sodnik Opekarne Lendava je okrožni sodnik -svetnik gospod Dezider Novak. Toda naj pojasnim zadevo, da bodo bralci Vestnika in prebivalci Pomurja, ki jih usoda te nekoč pomembne opekarne na našem območju zanima, pravilno obveščeni. Opremo, premično in večino tudi nepremične, sem doslej uspel prodati individualno, sicer po nižjih cenah od ocenjene, vendar po sprotnih odobritvah stečajnega senata. Šele na peti ali šesti javni dražbi spomladi leta 1996 smo uspeli prodati preostalo premoženje stečajnega dolžnika, v glavnem zemljišča in gradbene objekte, čeravno je bilo to premoženje ocenjeno na kakih 190 milijonov SIT, smo ga prodali le za 33 milijonov SIT. Ponudnik je bil le eden: MIDA iz Slovenskih Konjic, podjetje, ki je v lasti podjetja FACIG iz Ljubljane, ki pa je že dalj časa interesent za njegov nakup. Kupec opekarniške proizvodnje brez dvoma ne bi nadaljeval, ker so bili tunelska peč, prav tako pa tudi vagoni in predvsem samot na teh, v precejšnji meri pa tudi druga oprema, npr. centralna stikalna dolgovaški opekarni? električna plošča, že pred stečajem podjetja povsem uničeni in tehnološko zastareli, popravila pa bi terjala ogromna denarna sredstva! Kupec bi vse objekte preuredil v druge namene, iz glinokopa pa bi glino prodajal zainteresiranim uporabnikom. Toda takoj po izvedeni dražbi, še preden smo sestavili in sklenili kupoprodajno pogodbo, je vložilo tožbo za razveljavitev dražbe Državno javno pravobranilstvo iz Ljubljane, in sicer v imenu Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS zaradi izločitve glinokopa in kmetijskih zemljišč iz stečajne mase. Zemljišča je namreč Opekarna med svojim obratovanjem sukcesivno skladno s potrebami odkupovala od kmetov in na njih odpirala glinokop. Zemljišča je kmetom sproti plačevala, prav tako pa tudi prispevek za spremembo njihove namembnosti. Koncesijo za koriščenje gline iz glinokopa, ki je kot rudno naravno bogastvo in je po zakonu državna lastnina, je Opekarna imela. Zavzel sem stališče, da prodajam zemljišča, ki jih je Opekarna plačala, koncesijo za koriščenje gline pa si bo moral kupec od države priskrbeti sam, saj ta ni prenosljiva. To stališče je zavzel in mi pritrdil tudi stečajni senat Opekarne pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti. Torej nisem prodajal gline ali glinokopa, temveč zemljišča, parcele, pod katerimi je glinokop. Toda tožnik zahteva, da zemljišča iz stečajne mase povsem izključim. Ta tožba, ki je vložena prav tako pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti, je stečajni postopek, ki poteka že od začetka aprila leta 1996, torej skoraj tri leta, povsem ustavila. Do dokončne rešitve tega postopka stečaja ne moremo nadaljevati. Toda v to pravdno zadevo so se vpletle same težave, ki njeno rešitev in dokončanje zavirajo: najprej se je Državno pravobranilstvo pritožilo na Višje sodišče, ker se je v pravdo vpletlo podjetje MIDA iz Slovenskih Konjic kot stranski inter-vient, saj meni, da za to ima pravico, saj je premoženje izdražilo. Po rešitvi te zadeve (MIDA lahko sodeluje v pravdi še naprej!), Državno pravobralnilstvo trdi, da ima Opekarna v svoji posesti tudi kmetijska zemljišča. Sedaj že trije izvedenci raznih strok od predlanske jeseni strokovno ugotavljajo, da Opekarna nima kmetijskih zemljišč, toda sodišče o tem še ni izdalo sklepa ... Tako še ni znano, ali tudi Sklad kmetijskih zemljišč sploh lahko nastopa v zadevi kot sotožnik. Torej po skoraj treh letih postopka niti še ne vemo, kdo vse nas sploh toži... Tako postopek stečaja »počiva«, preostalo imetje Opekarne pa rapidno propada. Predvsem gradbeni objekti... Ostrešja objektov so popustila, saj že pred uvedbo stečaja niso bila vzdrževana, kakih 200 m2 veliko leseno lopo je v predlanski zimi podrl sneg... Vsa okna in vrata v zgradbe, tudi kovinska (I), so nepovabljeni obiskovalci Opekarne polomili in uničili. Nekaj časa sem jih dal popravljati, toda nadaljnje popravljanje in obnavljanje je zapravljanje še preostalega malenkostnega denarja, ki sem ga dobil z dosedanjo prodajo. Predvsem mladoletni huligani uničujejo preostalo imetje, zlasti pisarniško pohištvo in opremo, kije nisem uspel shraniti na svojem domu ali kje drugje. Policijski postaji Lendava in kriminalistični službi sem podal skoraj nešteto prijav o vlomih in razdejanjih pa krajah, vendar mi doslej ni znan še noben vlomilec ali tat, ki je Opekarno oškodoval. Policija mi le svetuje, naj organiziram stražarsko službo, toda za plačevanje le-te ni denarja. Tako bo problem rešen le takrat, ko bodo dobila ta poslopja novega lastnika in gospodarja. Tega pa, kot kaže, še dolgo ne bo ... Kupec, če se bo sploh našel, bo potreboval ogromna denarna sredstva že za sama popravila zgradb, da sploh ne sprašujem, kaj bo počel s 340 tonami »črnega prahu« (to so kovinski opilki in ostružki, pomešani s stružnim oljem), kako bo uporabil, izčrpal mazut v rezervoarju, ki ga doslej nisem uspel nikomur prodati, itd., itd., itd. Čakam pač na dokončanje opisanega sodnega postopka, medtem pa imetje stečajnega dolžnika, kar ga sploh še je, propada, propada ... Ob koncu naj še omenim, daje precej delavcev, odpuščenih ob prehodu podjetja v stečaj, še vedno brez zaposlitve. Nekateri so se uspeli zaposliti, nekateri pa upokojiti. Z računovodkinjo pa sva uspela pridobiti pri Jamstvenem skladu RS vsem 69 delavcem izplačilo neizplačanih plač in drugih prejemkov, seveda po merilih tega Sklada. FRANC GYORFI ■ ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 12.1.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 12. 1. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 13,7119 13,6450 13,7800 Francija 1 28,7641 28,6238 28,9070 Nemčija 1 96,4707 96,0000 96,9500 Italija 100 9,7445 9,6970 9,9729 Švica 1 117,0982 115,3616 117,6800 ZDA 1 162,8098 161,2053 163,6187 EVRO valuta prihodnosti Oblike varčevanja v evrih: Devizni depoziti omogočajo vezavo nad 1, 3, 6, 12 in 24 mesecev Letna obrestna mera: od 2,45 % do 3,28 %, odvisno od dobe vezave Depozit z evro valutno klavzulo, možna vezava nad 1, 3, 6, 12, 24 mesecev Letna obrestna mera: od 1 % do 4 %, odvisno od dobe vezave Evro devizna varčevalna knjižica. Najnižje stanje na knjižici je 100 evrov Letna obrestna mera: 2 % Evro rentno varčevanje - zanesljiva pot dodatne finančne varnosti. Varčevanje je dolgoročno - od 5 do 20 let. Minimalni znesek je 25 evrov. Podjetjem in individualnim strankam ponujamo možnost poslovanja s tujino tudi v evrih. V dvoje je lepše Neko nedeljo pred tremi leti in pol se je zdaj 26-letni ključavničar Jože Rojht iz Moravec pri Mali Nedelji peljal z avtom skozi Selišče pri Svetem Juriju ob Ščavnici in med vožnjo mu je pogled zastal na lepi najstnici. Ustavil je, zbral pogum in jo ogovoril. Bila je Jožica Krauthaker, ki je zdaj stara 20 let, po poklicu pa je frizerka. Ni ostalo pri prvem srečanju, ampak je preraslo v pogostejše shajanje, nazadnje pa v skupno življenje. Leto dni potem ko sta se spoznala, se je Jože kar preselil k svoji izvoljenki v Selišče. Po dveh letih in pol življenja »na koruzi« sta se odločila za poroko. Zvestobo sta si obljubila na civilni poroki na matičnem uradu v Ljutomeru, zakrament svetega zakona pa sta si podelila v župnijski cerkvi v Mali Nedelji. Da sta mislila čisto zares, so potrdile tudi priče s svojimi podpisi. Njena poročna priča je bila birmanska botra Ida Jagar z Razkrižja, njegov priča pa je bil boter Jože Ritonja iz Moravec. Na gostiji v gostišču Šeneker v Spodnjih Ivanjcih je bilo 80 gostov, igral pa je Trio Šumak. Mlada zakonca Rojht, ki sta sicer zaposlena na Ptuju, sta zelo skrbna. Lani sta kupila parcelo v Moravcih in VES T N IK O V KOLEDAR pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke 14. januar, četrtek,SREČKO 15. januar, petek,PAVEL 16. januar, sobota,MARCEL 17. januar, nedelja, ANTON 18. januar, ponedeljek,MARJETKA 19. januar, torek,MARIJ 20. januar, sreda, BOŠTJAN Lunine mene: 18. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 38 minut, zašlo pa ob 16. uri in 46 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 8 minut. 17. januarja bo na nebu nastopil mlaj. že dala sezidati kletne prostore svoje hiše, z gradnjo pa bosta nadaljevala, ko bosta spet zbrala kaj denarja. Na gradbišču sta tudi sama veliko delala. Da bi bila čim bliže prihodnjemu domu, stav bližini parcele najela nenaseljeno hišico in si uredila gnezdece. Tako sta tudi nekoliko bliže do svojih delovnih mest, kamor se vozita z avtom. V tej rubriki smo nekoč zapisali, da je lepo v dvoje, še lepše pa v troje. O tem sta prepričana tudi mladoporočenca Rojht iz Moravec, ki bosta aprila zibala. - Š. S., foto: M.T. Naš in vaš VESTNIK bo februarja star 50 let. Kot se za takšen jubilej spodobi, ga bomo proslavili skupaj s svojimi prijatelji na pustno soboto, 13. februarja v Murski Soboti. Kako naj ostane še skrivnost, prišepnemo le, da se bomo imeli lepo in da bo VESTNIK znova nagradil svoje naročnike in bralce. ZATO: (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! VRTNA -'-■KOSILNICA j . (Ne) bodite skromni in izberite si darilo, ki si ga želite. Sličico svojega darila zalepite v predalček kupona, tega nalepite izključno na dopisnico in pošljite na naslov VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. POMIVALNI d STROJ E Flamin MS d. o. o PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik ŽELIM Sl DARILO, [ KATEREGA SLIČICO SEM ZALEPIL V PREDALČEK NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) NASLOV POŠILJATELJA: Ime in priimek: Ulica: SUŠILNI STROJ Enostavno, kajne. Kot že napisano, žrebanje bo na VESTNIKOVEM ABRAHAMU. KMALU! DO V Rogašovcih se pripravljajo j na novo slovesno položitev te-, meljnega kamna, toda tokrat! ne za šolo, ampak za novo občino po stečaju. Toda župan Janko Halb je že ponudil reši-1 tev, da šola ne bi »požrla« proračuna, je predlagal preuredi- j tev enega dela prostorov kar-1 tonaže v učilnice, sedaj le še išče koncesionarja, ki bo prevažal otroke v Mursko Soboto.] Takšen izkoristek proizvodnih! prostorov je predvidela tudi I svetovalna hiša Janka Halba ITEO. ****** Če radgonskega sejmišča ne bo odkupil Janez Erjavec s Pomurskim sejmom, bo to sto-i ril Jože Kovač - Ex direktor. Ta naj bi to storil skupaj z ex dH rektorjem Gospodarskega raz- j staviča Jeršetom. Toda, če bo j do tega prišlo, je Erjavec pbj vzoru svoje ljubljanske kolegice Koflerjeve napovedal gra-j dnjo novega sejmišča v Lenartu. S to rešitvijo bi bila najbolj zadovoljna radgonska krajevna skupnost. ****** Jože Kocon - Arboretum se jej podal minuli teden z novim sa-| franom na službeni obisk] preddverja zunanjega ministri stva. Toda preddverja si ni šel gledat samo on, ampak tudi] predstavniki krajevne skupno-E sti Hotiza. Toda ti niso imeli: časti, da bi se usedli v novo । občinsko pridobitev in so odšli; na pot z vaškim trabantom. Zaradi avtomobilske disharmo- f nije menda tudi niso prišli da-I Ije kot do preddverja ministr- . stva. ****** Tibor Čarni - Prokurist, ki je na transfer listi soboškega Pom-grada, naj bi čakal na skupščino enega od lendavskih gradbincev, kjer vidi možnost za svoje ustoličenje na mesto predsednika uprave. ****** Na eni od soboških šol imajo V teh zimskih dneh namesto šahovskega krožka intenzivni krožek in ligaško tekmovanje | kartanju šnopsa. Prvi trije sl bodo pridobili pravico nastopanja za pokal prekmurskih »oštarij«. ****** Jožko Špindler, poslanec 1 največjim vplivom in učinkovitostjo, je to uveljavil tudi na občinski ravni, saj je bil ljutomerski svet na dosedanjih sejah eden najučinkovitejših ih najekspeditivnejših. O modeli svoje uspešnosti bo predaval tudi preostalim LDS-ovskih1 županom. ****** Mlinopek je zaradi rentabilno-stnega izračuna zaprl beltinsko kasarno, toda s tem ni ostal brez kaše. S kašo ga oskf’ buje neka gorička kašarnS’ Kašar pa naj ne bil imel kakih zasebnih ali osebnih vezi s k0-merkoli iz Mlinopeka. ****** Kapljice sreče ali zlato br®2 barve se še naprej pretaka, h9] da bi država zaračunavala str0-ške barvanja. Država ne sam0, da ne zaračunava barvani9' ampak že ocenjuje projekt2’ sofinanciranje novega ekd0 škega parkirišča. Črne prov( zije se pretakajo nekje v l®9 davskem koncu. . KESHM KONJ