Solidarni! Čemu je organizacija, se jasno pokaže le v na>bolj resnih itrenutkih. Moremo imeti majhna, brezpomembna vprašanja organi« začnega davka, njenih instanc, njenega tiska, ustanov, moremo imeti struje in mnenja, tens dence in nasprotja, vendar je vse to komaj kaj več 'ko* igranje, če iščemo bistvo orga* nizacije. Bistvo je borba za naše gmotne in moraTne koristi. Sprioo tega bistva je vse drugo tako neznatno, da organizacije niti treba ni, ako se člani ne zavedajo prvega, poglavitnega ako nc smatrajo vsega orgam* začnega ustroja zgolj za sredstvo v borbi za stanovske Ikoristi, ki so nam — ne bojimo se tcga naravnost izpovedati — poleg narodo« vega šolstva najvišje. Organizaciji je dana njema upravičenost z dvema temeljema, ki sta v nujni zvezi: s potrebo ljudske prosvete, da si množice olaj* šajo boj za obstanek, in z zakonom, ki ureja prosvetno prizadevanje države v svrho ljud* ske blaginje. Kakor se je razvil na teh dveh fundamentih učiteljski stan, tako se je raz* vila iz njiju naša stanovska organizacija. DoSledno je, da stremi ta organizacija za zdravim razvojem vsega prosvetnega dela, kolikor je v zvezi s šolstvom, in za nedo* tailjivostjo zakona, v kolikor je izraz sta* ,bilnega, od samovolje poedinih oseb neodvis* nega, smotrenega reda v našem prosvetnem področju. Učiteljska stanovska organizacija črpa svojo moč iz zakona in ne more hoteti niče* sar, kar bi bilo zakonu nasprotno. Tisti tre* nutek, ko bi se namreč zakon odstranil in bi stopilo na njegovo mesto brezvladje, bi naj* bolj trpelo učiteljstvo sama. Zato ima uči* teljska organizacija absoluten interes, da vlada zakon, ima absoluten interes celo, da se omeje tudi izjemne možnosti, ki jih je najti na periferiji zalkona. Slovenija je na glasu, da ima moderno upravo, To ni samohvala, ampak je dejstvo vsaj, če primerjamo 'koruptne afere admini* stracij izven Slovenije z našim upravnim življenjem. Dasi se je pri nas strankarska strast globoko zajedla v vse javno življenje da zaslcplja včasi tudi najbolj nepodkupne oči, vendar se je ravnovesje v upravi vzdr* žalo vsaj toliko, da ga ni rušila še osebna ko-rupcija. Slovensko učiteljstvo je bilo že večkrat žrtev nezdravih razmer, proti kate= rim se je borilo, zato se je tudi njegov prav* ni čut toliko poostril, da si je naposled samo začelo izpraševati vest. Kolikorlkrat je padel .bič po njem, vedno se je zgodilo to z izigravanjem stanu samega. Vedno je uspelo vladaječi (politični stranki, da je našla v na* ših lastnih vrstah ljudi, ki so bili priprav* ljeni za osebne koristi prodati stanovskega druga. Na besnem sovraštvu. ki je poganjalo iz te gonje kot divja _el, so gradile stranke svojo oblast nad našim stanom. Morali bi biti slepi, če ne bi končno spre* videli — vsaj večina učiteljstva — da je tako stanje prav tako škodljivo kot sramotno za nas, ki smo hoteli kdaj narod kulturno — dvigniti, iz hlapcev idelati ljudr. Ni še vse čisto. Še imamo slabičev, ki bi jih bilo mo» goče kupiti za skledo leče, da padejo svojim tovarišem v hrbet v trenutku nevarnosti. Še imamo ljudi, fci smatrajo organizacijo za to» rišče. na katerem se izživJjajo male osebne strasti in ambicije. Luskine še niso padle vsem — 'kulturnim delavcem z oči, da se ne bi podrejali tudi v svojih življenskih vpraša^ njih strankam, ki hočejo imeti učiteljstvo pod svojim ižesom. Vendar — napravili smo vdik korak dalje: Jdeja, da se strnimo vsi od desne do leve v kompaktno enoto, kadar gre za brambo stanu in šole, ta ideja se je končno prebila na površje. Kakor se tisti, ki so umeli po svoji volji izigravati učiteljstvo v teku predolgih desetletij, ne zavedajo do« volj novega dejstva, tako bodo morali napo= sled vendar računati ž njim. Škoda in sra« mota sta naposled spametila tudi idealistično nastrojenega slovenskega učitelja. Če znamenja ne varajo, je organizacija poklicana na preizkušnjo, da izpriča s svojo voljo, ali je ideja enotnosti stanu v njegovih življenskih -vprašanjih dobra ali slaba, prava ali zgrešcna. Poklicana je, da izkaže, ali je rnogoče učiteljsko organizacijo še držati raz= dvojeno in tepsti potem poedinca. Osnovno načelo organizacije je, stati v boju na postoa janki ramo ob rami, zakaj če pade moj so* bojevnfk, je potem -vrsta na meni, da padem. Airt=aut. Ali zmagava, ali padeva skupno. Najsramotnejše je izdajstvo. In je najne« varnejše, ker ni nikogar, ki bi branil potem stanovske pravice, če jih ne bomo branili sami. Beg v odločilni uri pomenja poraz, po* menja vrsto porazov, od katerih si ne bomo opomogli kdove ikako dolgo v prihodnjost. Slovensko učiteljstvo ima po svoji pozi* ciji važno nalogo v javnosti, čuvati nravno zdravje v nairodu. To mora vršiti in jo bo vršilo ne le z nesebičnim delom _a Ijudstvo, marveč tudi z bojem proti vsemu gnilemu, ki se hoče zajesti v naše telo. V svesti si tega je izžgalo, kar je bilo bolnega v njegovih vr* stah, in ,bo znalo izlečiti okuženja, pred ka=kršnimi ni varen nikak organizem. V tem svojem prizadevanju je organizacija naletela na nepričakovan odpor izven svojih vrst. Volja poedincev hoče tr.irumfirati nad sta= nom, nad ono edino pravo ravno potjo, ki jo je nastopil po neštetih grcnkih preiz^ kuišnjah in prevarah. Vsa sredstva se upo» rabljajo v dosego nenravnega namena. Danes sicer ni političnih strank za vsem 'tem, toda sile so na delu, ki bi rade vpregle v svoje namene tudi avtoriteto in moč strank. Ali se jim bo posrečilo? Vsekakor — napad na voditelja naše stanovs&e organizacije v trenutku, iko je ime* novan na važno mesto, daje učiteljstvu mi? sliti. Kaj bi bilo naravneje kot ta, da se naše prosvetne razmere urejajo v soglasju s stanovsko organizacijo? Iz takega sodelo.va» nja bi mogle zrasti samo korisrti, in sicer za šolstvo in za stan. Nikdar ni čas primernejši za to, kakor danes, ko se je organizacija dvi^ gnila in konsolidirala, ko je sama prešla k zdravemu urejevanju vseh vprašanj med stanom in šolo. Kdar dobro misli z našim šolstvom, bi moral le pozdravljati tak pojav. Organizacija ni mrtev organizem, temveč je interesna in nravna avtoriteta delavnega sta> nu intelektualcev, ki po svojih vplivih in zvezah z razvojem slovenskega kulturnega življenja vendar le nekaj pomenja in predstavlja. More se ta avtoriteta prezirati; toda če se bo skušala pcitlačiti, se bo izkazalo, da je potlačiti ni mogoče. Udarci, ki so namerjeni na predstavnike učiteljstva, ne bodo dosegli, da bi organizas cija resignirala na zakonito obrambo stanov. skih pravic. Mogoče je škodovati osebam. interesov vsega stanu pa ni mogoče spraviti s sveta. Ti interesi bod'a vedno našli svojih bojevnikov, pa naj borba tudi narašča. Zato želimo, da bi se napaike ne kupičile brez raz« sodnosti in — kar je glayno — v nasprotju z vsem, kar je nravno, kar je moralnoi. Spričo stvari, ki se danes godijo, je slovensko učiteljstvo edino. Udarci so imeli še vedno to lastnost, da &o strnjali prizadete, kakor so pomagali, da so se pojmi razbistrili. Kar zadeva organizacijo, _adeva posredno vse, ki so organizirani. Učiteljstvo ne more drugače, kakor da se brani. To je njegova vitalna dolžnost. Zato bo povedalo, da je solidarno v borbi, ki >bi se mu hotela vsiliti. Ako ima pravico do organizacije, ima tudi pravico, da ta organizacija govori, da govori v njegovem imenu. Ako je 'koga poverilo, da nastopa zanj v varstvo stanovskih pravic, stoji za njim, ker se zaveda, da je to dolž« nost njegove osebne časti. Slovenski učitelj je preživel dobo »Hlapcev«. Svoje koristi braTii strnjen v organizaciji in ve, da ž njo stoji in pade.