7F. P^. 28013
Leto UX. JlevilkD 91.
iraAnitni
soboto
Ceno Din Z*
Ithafn vsa* can inaalnna, Uvmaaasi mnn ta prialki, — liiirill do 30 pellt a 2 D, do 100 vrst
•d 50 t» ioMriti pctit vrsti 4 O; notice, pošteno, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po doge* — iHserami davek posebej. — „IHHMtl Mara*" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
. i, pHttlafn. — Talafoa atev. 304. va »lic* it. S, I. nnnati sjpjaw — Tele!«« eter. 34.
platana v gotovi*..
— Ker je 1« majnik obvezen tiskarski praznik, izide prihodnja številka Slovenskega Na-roda» v ponedeljek.
Prvi naj
trn veliki mednarodni praznile dela. socijalne pravičnosti in mladosti se nam je letos pribiižai skozi neprestane domače in mednarodne krize tako brzo. da bo komaj dosegel tisti notranji od-riv v našemi narodu, kakor si ca želimo kot odkritosrčni pri s asi modeme socijalne ideje.
Socijalni razvoj je v tesni zvezi s DolJtičnim razvojem. Niso možne pomembne socijalne reforme, kjer niso ustaljene politične razmere, ako vlada kaos v mednarodnih ali notranjepolitičnih odnosih. Baš radi tega kaže Evropa v zadnjih letih obraz izrazitega socialnega nazadovanja, državniki in parlamenti ne morejo posvetiti socijalnim vprašanjem tiste pozornosti, ki jim gre. Občutimo pa to se prav posebno tudi na lastni koži. Radi večnih političnih kriz ni le zastala vsa državna akcija na socijalnem polju, anroak smo danes na tem, da izgubimo mnoge socijalne dobrine, ki so se nam zdele že skoro samoumevne. Veliki in ali nasprotniki vsakega socijalnega napredka spretno ribarijo v kalnem m rušijo postoianko za postojanko.
Kakor pa je na eni strani jasno, da prevladovanje političnih vprašanj nad »ocijauvmi tako v mednarodni kakor v na*i notranji politiki ne bo tako hitro izginilo z dnevnega reda. tako je po d ruti strani razvidno, da se pripravljajo v mednarodnih socijalni i > tre .tiren?.h nove smeri. Velike socijalne in gospodarske preizkušnje povojnega časa so prepričale narode, da treba anarhistična stremljenja raznih ekstre-tnistov pospraviti v staro šaro hi jih nadomestiti z novimi, pozitivnimi soci-jalnimi gesli. Revolucije ne ustvarjajo focijamega blagostanja, se manj pa sreče širokih mas. Danes treba pozitivnega dela, vestne priprave vsakega uda človeške družbe za svoj poklic, za borbo za obstanek, za gospodarstv o. za narod in državo. Socijalne izpremembe in socijalno blagostanje ne bo prišlo samo od sebe, nego bo treba trdega boja na samem sebi. na delavstAu, na vseh članih človeške družbe, ki streme kvišku. Brez dela. brez notranje In poklicne priprave ni jela. n: blagostanja, ni sreče.
V tem Mnislu se poraja nova ideja 1. majnika, ne revolucijonarna in anarhistična, ne razrednoboina. kakor doslej in v preteklosti, nego sociialnoraz-vojna ideja, ideia samovzgoie vceh delovnih stanov in njihove stvarne, po- 1 klicne in notranje priprave na naloge Ž4vlienja, naroda in države.
Taka ideja priznava skupnost vseh stanov in njihov^ potrebo v organicnem telesu celokupnega naroda. Delo in solidarnost stanov, to sta ideji, ki bosta zmagali na celi črti. ker kažc.lo vsa znamenja, da se k tem dvem idejam preorijentira Evropa in ž njo vse svetovno feocrialno zibanje.
Take socijalne smeri morajo zavla* dati tudi v naši državi, ako hočemo, da bodo delovni stanovi dejanjsko v ustvarja jočem srn ivu pobegli v razvoj m napredek našega naroda. Ta narod pa bo storil pri prvi priliki tudi svojo dolžnost na političnem polju, kjer bo kakor vihra odstranil zastarele stran* kef te najhujše zadrževalce moderne* ga razvoja naše države ter p*-egrupiral politične moči tako. da bomo razpola* £aii z modernimi voditelji, mladini so* cijalno in kulturno na najvišji stopnji sodobnosti stoječimi strankami. Po* tem šele bomo dobili vlade, ki bodo razumele narodove težave in težnje, zavrgle poetične intrige in demagoške borbe za oblast ter spoznale svojo pra* vo nalogo: buditi narod k delavnosti, pripravljati socijalno pravičnost in ustvarjati kulturno in gospodarsko bla* ginio!
Mala antanta in berlinska
pogodba
— Pariz, 30. aprila. Vodnim politični trocs kažejo živahno zanima?*© za stališča Male antante napram novi nenrško-rusfci pogodbi Po objavi te pogodbe so zastopniki držav Male antante ćestekrat posečali Ooai d'Orsai ter francosko vlado otrve-Kali o staRscn svofh vlid napra.ii nenfSlro-ruskt zvez!. Na konferenc* Male antante, ti s« vrsi letet — lama na Bledu, vri d« v razgovor tudi te m ako • (odba kot ena nafvaaneJNh točk .
Obnovljeno in spopolnjeno oloto RR
Vsi odstopiva radičevci razun Stjepana Radića so zopet zavzeli stara ministrstva- — Mesto Stjepana Radića je vstopil t vlado g. Pncelj kot poljedelski minister. — Novi radićevski
— Beograd. M), aprila. D\a dni trajajoča pogaianja med ministrskim predsednikom g. Nikolo Uzunovićem in predsednikom HSS g. Stepanom Radićem so končno včeraj popoldne končala z rezuhatem, da je g. Radič na celi črti kapituliral ter poslal svoje ljudi v vlado, ki je sedaj sestavljena takole:
Nikola U/anović, ministrsko predsedstvo (rad.).
Marko G j u r i Č i č, pravosodni minister (rad.).
dr. Momčilo N i n č i č, zunanji minister (rad.).
Boža Maksimo v ić, notranji minister (rad.),
dr. Ninko Peric, finančni minister (rad.).
dr. Ivan K r a j a č. minister za trgovino in industrijo (HSS),
Miša Trifunovič. prosvetni minister (rad.) obenem namestnik ministra ver.
dr. Milan S r skic. minister za izenačenje zakonov (rad.).
Milorad Vujlčič, minister za javna dela (rad.).
Milan Simonovi č. minister za socijalno politiko (rad.).
• Pavle Radič, mfrrster za agrarno I reformo (HSS).
dr. Benjamin Š u p e r i n a. minister pošte in brzojava (HSS).
dr. Vasa Jovanović, prometni minister (rad.),
Ivan Puccli, poli^delski minister (HSS).
dr. Nikola Ni kič. minister za šume in rudnike (HSS), »
dr. Slavko M i 1 e t i č. minister za ljudsko zdravje (rad.)
general Dušan Trifunovič, minister vojne in mornarice.
Državni pod tajniki so postali: Ivan Neudorfer v finančnem ministrstvu, dr. P a s a r i č v prosvetnem ministrstvu, dr. Ivan Pernar v notranjem ministrstvu in inž. KoŠutič v prometnem ministrstvo. Vsi so radičevci. Radikalski podtajniki so ostali isti.
Novo imenovani ministri so snoči ob 19.30 prisegli kralju po običajnem ceremonij elu.
Vest o imenovaaiju nove vlade se je kmalu razširila po Beogradu. Nikjer ni napravila globokejsega vtisa in je bila sprejeta nova vlada povsod z velikim malo duši em.
Ilova vlada zopet mrtvorojeno dete
Gosp. Uzunović priznava sam,
opozicije. —
— Beograd. 30. aprila. Današnji beogradski listi izčrpno opisujejo okolnosti, pod katerimi je bila sestavljena zadnje aprilska vlada g. Nikole Uzuno-viča. Stepa n Radič je skušal, kakor smo že včeraj omenili, izrabiti neprilike v radikalnem klubu, da bi dosegel zase čim večje ugodnosti. G. Uzunović pa je bil njemu nepopustljiv. Stepan Radič tudi ni mogel doseči, da bi postal znova prosvetni minister, kakor je bila to njegova želja. Zato je predlagal, da pride v vlado g. Pucelj. ki upa s tem okrepiti svojo pozicijo v Sloveniji.
Ob sestavljanju nove vlade so se odigrali prav dramatični prizori, zlasti ko je g. Stepan Radič moral v navzočnosti štirih prič m to predsednika parlamentarnega kluba HSS posl. Toma Kovačev ića. nar. posl. Ivana P r e-k e, posL Pavla Radića in ministra dr. N i k i ć a izjaviti ministrskemu predsedniku na svečan način, da privo-Ijuje v vse pogoje, ki jih je stavil ministrski predsednik g. Uzunović.
Beogradski politični krogi splošno nagiašajo, da ta vlada nima nikjer trdne zaslombe in da so njeni dnevi šteti. Nova vlada je že danes naleteia na oster odpor pri pristaših g Pašiča. Značilno je tudi. da je napovedal Milan Simonovič. minister za socijalno politiko in odločen pristaš g. Pašiča. že svojo demisrjo. Njemu sledita pravosodni minister Marko Giuričić m minister za narodno zdravje dr. Slavko Mi-Ietič. Na ta način pride Uzunovićeva vlada v zoperno krizo. Vlada je nesposobna za vsako stvarno in zakonodajno delo.
— Beograd. 30. aprila. Z ozirom na snočno spopornitev vlade g. Uzuno-viča je bil današnji dan v političnem vziru skoraj mrtev. Večina politikov je že danes zapustila Beograd. Ministrski predsednik g. Nikola Uzunović je dopoldne na-jpreje posetil g. Pašiča. Sestanek je trajal nad eno uro. Po sestanku je prišel g. Uzunović v ministrsko predsedstvo. No^rnarjem je kratko izjavil: »Gospoda! Jaz sem že na potu! Danes opoldne odpotujem v Niš da preživim velikončne praznike pri svoji rodbini. Bil sem pri Pašiću ter sem mu želel srečen Uskrs«.
Na vprašanje novinarjev: »AH ima vlada večino v radikalnem klubu?« je g. Uzunović odvrni*: »Tega ne vem! Videli bomo 5. maja!«
G. Uzunović je imel kratka posvetovanja z resornimi ministri ter le opoldne odpotoval v Niš. Zvečer odpotuje v SlvoJprtie (predsednik Marko Triiko-vić. na Sušak pa zunanji minister dr. Ninčić.
Novi ministri in državni podtajnik i so danes sprejeli resorne posle. SefI orrrcid kvarnih skupin so imeli kratek sestanek ter so nato izdali tale komunike:
Načelniki demokratske, slovenske ljudske in zemljoradniske stranice tet
da vlada nima večine. — Izjava £ga radikalnega voditelja. —
, jugoslovenske muslimanske organizacije so se danes dopoldne sestali. Posvetovali so se o izipopoinitvi vlade g. Uzunoviča ter znova sklenili, da zahtevajo od vlade, da se interpolacije o korupciji izčrpno bi vsestransko razpravljalo v narodni skupščini In da se omogoči popolna In nepristranska enketa o njih. Razen tega so načelniki opozlcijonalnui strank ugotovili, da z rešitvijo vladne krize n)s<> odklon lene začasne In moralne krize, v katerih se nahaja naša država. Čakati hočejo na delo vlade, da nato ocenijo, da-11 ima ona dovolj avtoritete in sče, da državo privede k ozdravljenju in konsolidaciji.
— Beograd, 30. aprila. Vaš dopisnik je danes imel priliko govoriti z uglednim članom radikalnega kluba, ki ima obenem važne in vplivne javne funkcije. Ta radikal politik je bil mnenja, da je g. Stepan Radič dosegel precejšen uspeh. Včeraj so radikali imeli težak, izredno težak dan. ker so morali z. Stepanu Radića, k? je izrabil prav spretno kaos v radikalni stranki, dati znatne koncesije m so skoraj ugodili vsem niegovim zahtevam. Radikali so se težkega srca odločil?, da so g. Stepami Radiću prepustili državna podutiška mesta v dveh važnih ministrstvih in to v notranjem in prometnem ministrstvu.
Vlada sestavljena brez vednosti
g. Pašiča.
— Beograd. 30. aprila. Ravno v trenotku. ko je bila največja živahnost pred predsedništvom vlade, je prispel minister za soc. politiko Milan S i m o-vtć ter se je pri mrvmarim informiral, kaj je novega. Ko so mu novinarji pripomnili, da je vlada g. Uzunoviča spo-rx>hrjena z radičevci. je izjavil: »Bil sem sedaj pri g. Pašiću. a on o tem ni ničesar vedel. Ne ve, kaj se dogaja.*
Po teh besedah je pokazal na dvorano ministrskega sveta ter dejal: »V to dvorano že nisem prišel od 25. t m. In M bodo Se dolgo čakali, dokler v njo vstophn. Kar se sedal docaja. Je čudno. Treba 1» vedeti, da spopoMtev vlade. Id se Je sedaj Izvršila, aj izvedena z znanjem g. Pašiča. kakor sploh ta vlada al b3a sestavljena z nJega privoljenjem. V ostalem bomo vide«, kako se bodo stvari razvijale Komaj ča-fcana. m tn rezreitjo dottsostf.«
NOVI ČEŠKOSLOVAŠKI POSLANIK V BEOGRADU
30. aprila. Nekateri listi AlavljaJo danes vest, da se famia vauae spremembe pri čehoskrvancem poslaništvu v Beogradu. Dosedanji poslanic Jaa Scba bo premeščen v drugo važnejše mesto. V Beograd pa pride dosedanji eehoslovaski poslanik v Sofiii g. Đoadait Pavlo. Vest še ni potrjena
Borim proti Hlnčlću in Hakslmouiču
Pašićevi somišljeniki nadaljujejo s svojimi napadi in napovedujejo čiščenje tudi t radikalnem poslanskem klubu. — Ninčiću in Maksimo vicu groze z izključitvijo.
— Beograd. 20. aprila. Z obnovitvijo režima RR ni odstranjeno globoko nesoglasje v radikalnem klubu. Nasprotja med obema stru tarna so od dne do kine globi'a in ostrejša. Problem pomirjenja radikalov je težak. Razkol v stranki neizogiben. Ni mogoče dobiti leka. da bi se zacelile globoke rane. Borba med obema taboroma je vedno hujša. Pašićevi pristaši so zelo bojeviti in danes znova napovedujejo nove obtožbe proti dr. Nrnčiću m Boži Maksimo vicu. Kljub temu da skušata dr. Ninčić in Boža Maksimovič včeraj v »Politiki« objavljeno ostro izjavo Krste Mi. letića omalovažvatt. je v beograjski Javnosti nastalo veliko ogorčenje proti njima.
Zadnie dni se zbirajo pristaši g. Nikole PaŠića. ki imajo znatno nadmoč v radikalnem klubu in so odločeni na prvi seii radikalne^ kluba, ki je sklicana za 4. maja dopoldne, izzvati konflikt s pristaši Ljube Jovanoviča. Ta konflikt bo po» zatrdilu razmere poznavajočih oseb usodepoin za radikalno stranko.
Krsta Mfletič potrjuje v današnji »PoHtiki«. da je bil njegov včerajšnji intervjuv točno reproduciran. Zunanjemu ministru dr. Ninčiću, k? je Mileti-čevo izjavo kratko imenoval prosta-ško provokacijo, odgovarja danes Krsta MUetie da ic ta izjava dokaz, da v
obešenčevi hiši ne kaže govoriti o vrvi. Interpelacija, o zlorabi kraljevega imena bo sestavljena prihodnje dni in takoj v sredo predložena parlamentu.
Aktiven minister sedanje vlade, či-gar tm> »Politika« začasno zamolčujc. izjavlja, da bo v radikalnem klubu zahtevaj izključitev dr. Ninčiča in Boža Maksimovića iz stranke. Ta minister Je hkratu izjavil, da ie moč g. Pašiča med narodom še vedno nezrušljiva in še vedno tako silna, da ne more biti brez njegovega odobrenja izvoljen niti edesi poslanec.. Poslanci, ki sedaj zapuščajo Kosp. Pašiča. bodo to še zelo občutili m obžalovali. Za dr, Nrnčića in Božo Maksimovića je najbolje, da že seda? izvajata konsekvence.
— Beograd, 30. aprila. Zelo značilen političen dogodek se ie snoči odigral v mestni organizaciji radikalne stranke za Beograd, kateri nredseduic notranji minister Boža Maksimović. Snoči ie bila zelo viharna seja te organizacije. Razvila se je živahna debata o izključitvi Ljube Jovanoviča. Mestna organizacija je z veliko veČino izrazila popolno zaupanje šefu stranke g. Nikoli Pašiću Organizaciia neomajno zaupa svojemu voditelju. Tudi klub radikalne akademske omladine je odločno nastopil proti g. Ljubi Jovanoviču ter izrazil zaupnico g. PasiĆH.
Sokol I. proslavi 1 maj
s telovadnim nastopom mladine v soboto ob 6. uri zvečer na Taboru. — Mladina do 14. leta vstopnine prosta — za druge 5 Din. ;-:
Ljuba Jovancvic protestira
— Eeograd. 30. aprila. Iz stranke izključeni g. Ljuba Jovanovič predloži pismeni protest radikalnemu poslan* skemu klubu radi nepravilnega posto# panja in nepristojnosti širšega glavne* ga odbora glede sklepa o njega izklju* čitvi. G. Jovanović se ne smatra za iz* ključenega iz stranke, marveč je uver» jen, da je še dalje pravoveljavni član radikalnega poslaniškega kluba in da ne izvaja nikakih nadaljnih konse# kvenc iz sklepa širšega glavnega odbo* ra. — Listi priobčujejo informacije iz krogov Ljube Jovanoviča, po katerih g. Ljuba Jovanović toliko časa ne pri* de v klub. dokler ta definitivno ne reši njegovega protesta. Jovanovičevi pri* staši nameravajo že na prvi klubovi seji 4. maja sprožiti njegovo vpraša« nje. G. Jovanović je te dni v stalnih stikih z dr. Ninčićem in Božo Maksi* mo vicem.
Francosko-ameriški sporazum o dolgovih
— London, 30. aprila. Reuter javlja rz VVashingtona: Ameriško - francoska pogajanja slede ureditve prvotno 4377 milijonov znasajočega francoskega dolga Ameriki so privedla do sporazuma.
Pogajanja vodeči senator in član trgovska zbornice Srnnts je po predsednika Coo. ffdsejn pooblaščen vsebino sporazuma objaviti.
Celokupni dolg t obrestmi vred znaša sedaj 6674 BnUjonov hi se bo amortiziral v «2 letih.
V prvih dveh letih se obveznic Francija plačevati A/neriki letni obrok po 30 milijonov, v naslednjih treh letih obrok po 32 in pol milijona dolarjev. Obroki se nato primerno zvišujejo in dosežejo zadnja leta 125 milijonov dolarjev. Na podlagi sporazuma ni za prvih pet let določenih nikakih obresti« za naslednjih 10 let 1 odstotek, za nadaljnfh 10 let 2 odst, za nadaljnih 8 let 2 in pol odst, za nadaftmh 7 let 3 odst in za končnih 22 let 3 in pol odst. V imenu Francije je pogodbo podpisal poslanik Be-renger.
POSLANK BALUGDŽIĆ V RIMU
— Daomrad, 30. aprila. Iz Rima javljajo: Včeraj le semkaj prispel novo Imenovan! poslanik kraljevine SHS g. 2hroIin Batog-džfč Danes sprejme g. Balugdžiča ministrski predsednik in prihodnji teden fe določena svečana nastopna avdjenca pri !ta-tganskem kra&>
REVOLUCIJONARNA PROPAGANDA V ANGLEŠKI VOJSKI
— London, 30. aprila. »Daily Mailc ja\-Tja, da obstoja zelo razpredena in dobm organizirana revolucijonarna propaganda v ansIeSki armadi, tako med voj.04—160.04, Pariz 185*—187, Newyork 56-508—56.898, London 275.956 — 277.156, Trst 22735—228^5, Berlin 13.52—1336, Dunaj 800.625—804.625.
Efaktt 7odsL invest. posojilo 1931 77 in pol — 7«, 2 in pol odst. drž. rente za ratnu štetu 318 — 31 s. Ljubljanska kreditna 175, Hrv. eskomptna banka 104—106, Kreditna banka Zagreb 108—110. Hipotekama banka 60—61, Jugobanka 97 In pol — 98J0, PraStediona 867 m pol — 720, Slavenska banka 50, Trboveljska 355—360, Vevče 100.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.11. Pariz 17.0*, London 25.17, Newyork 507.365, Milan 20.795, Praga 15325, Dunaj 73.05.
— Trst: Beograd 43.83—43^7, Pariz 81—81.75. London 121.05—121.25, Corfti 480-481.50. Dunaj 350—3521
Politični hi nepolitični potoki
Beograd. 29. aprila.
rTaj porečete, ko prečrtate sledeče
pismo?
cPrizreo, 27. Doznali smo, da je naš
delegat K. Ristič glasoval proti predlogu g. Pašića. Podvizamo se obvestiti glavni odbor, da tako glasovanje nasprotuje želji radikalov iz celega okraja in izročenemu polnomocju za neomajno zaupanje g. Pašiču. Radi tega prosimo, na; se glas našega delegata smatra, da ie bil dan za g. Pašića, ker mu ie bilo polnomočje izročeno samo v to svrho.» — Predsednik in tajiik sreskegi radikalnega odbora z lastnoročnimi podpisi.
Edini delegat, ki glasuje za Ljubo fJovanoviča, it postavljen na laž in des-auriran pted cele javnostjo!
Najnovejši račun brez krčmarja dela g. Stepan Radić, ki se je te dni spomnil Svetozarja Pribičeviča in se z novinarji tako-le razgovarial o njem:
«Gospod predsednfk, vi torej mislite, da ima g. Pribičevic bodočnost?*
«Na vsak način, tako je,» odvrne Stepan Radić.
«Gospod predsednik, v zadnjem času mnogo koketirajte z g. Pribičevi-ćem...»
«Na vsak način, na vsak način! In Se kako koketiram!*
«Pa saj sta si stara prijatelja!* vzklikne dr. Niko Nikić,
Še ena iz razgovorov z g. Radićem.
Ko je prišel predvčerajšnjim v parlament, so ga novinarji vprašali, kako dolgo ostane v Beogradu.
«Pa. tako dva do tri dana.* •Hočete li ići t. Uzunovlću.* «To još neznam sigurno. Ali misfim,
da ću ići.*
•Kako stoji situacija?*
•Vrlo dobro, Proleće se razvija, kao što se i situacija razvija. Sve se razvija.*
•Hočete li n vladu, g. predsednice?* «E, to je tajna.*
atnem pods&vezu. Na konferenci, ki se je vršila radi krizo v ljubljanskem ptivačkem podsavezu, je došlo do sporazuma. Dosedanji odbor od* stopi dve mesti delegatom SK Ilirije, s ka* terimi se izpopolni na prvi seji.
— Teniški turnir Praga : Beograd. Danes in jutri se vrši v prestolici medmestni tenrSrj rontir Praga : Beograd. PYaško mošrvo obstoja iz znanih teniških igračev Sojke in Macenauerta. Za Beograd b do igral Ig-g. Nedič, Balaš. Kaciančič, Popovič ki Seiekstinski.
— Tekmovanja za plavalno prvenst\*o, V smislu razpisa Jugoslavenskega plivaške« ga saveza se vrše letošnja tekmovanja z* plavalno prvenstvo države dne 7. in 8. avgusta t. J v Dubrovniku. — Razpis obseg* standartni program zs junior je, senijorje, junijorke in senijorke. Tekmovanja se bo* do vršila po tehničnem pravilniku JPS. Pn* jave sprejema savezni L tajnik g. Mirko Si* movč v Zagrebu do 15. julija t. 1. Prijave po tem roku ae ne bodo vpoštevale. ker bo saves natisnil program vseh udeležencev. Vložki za poedino disciplino so 5, za mo* štva 10 Din.
— Dunajski Amaterji, ki nastopijo jutri in v nedeljo proti SK Iliriji v Ljubljani, bodo po vsej priliki gostovali prihodnjo so» boto in nedeljo, t. j. 8. in 9. maja proti Hašku v Zagrebu.
— Hazenska medmestna tekma Zagreb — Ljubljena je določena za dan 6. junija ▼ Zagrebu.
— Pomlajeno Haskc-vo moštvo. Proti Wackru, ki igra jutri in v nedeljo proti Hašku v Zagrebu, postavi Haškov trener Koželuh popolnoma pomlajena moštva, kec je Hašk izgubil v zadnjem mesecu skoro polovico igračev prvega moštva. ■■■■■■■■■■■■■■■■BBHBBaBEBnB
Vsled občnega zbora zveze poštnih organizacij
tombola preložena na nedeljo
9. maja t I.
Zato segajte pridno po srečkah, dokler je še čas, da jih ne bo zmanjkalo. — Prodajajo jih vsi pismonoše in trafike Din 2.—. — Odbor.
Tržne cene v Ljubljani
Kg govejega mesa 15—19. jezika M— 19. vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter 18—19, ledic 18—19, možganov IS—19, loja 7.50— 12 teletina 17—20, jeter 25—30, pljuč 20, svinjina 20—25. pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25—25.75, glava 7.50—10, parklev 5—7.50, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 22, slanine mešane 21, slanine na debelo 21, masti 25, šunke 35, prekajnega mesa 29032, prekajenih parkljev 10^—12, prekajene glave 12.50, jezika 35, kg koštruna 14—15. kozlička 20. konjsko meso 6—8, kg krakovskih klobas 40, debrecinskih 40. hrenov 35, safalad 35, posebnih 35. tlačenk 30, svežih kranjskih 30—40, po! prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 67. prekajene slanine 2S—30.
Piščanec 12.50, kokoš 30—40, petelin 30—40. nepitana gos 75.
Kg karpa 30, ščuke 30. klina 13.50—15, mrene 17.50—20, pečenke 8—12.50, komad rakov 3.50—4.
Liter mleka 2.50—3, kg surovega masla 40, ča?nega masla 60, masla 50, bohinjskega sira 36, sirčka 10, eno jajce 1, liter starega vina 18—20, novega vina 14—16, 1 čaša piva 3.25, 1 vrček prva 4.50—4.75, 1 steklemca piva 5.25—5.75, kg belega kruha 6, črnega 5, rženega 5, ks jabolk 5—12, ena oranža 1.50—2 limona —.50—.75, kg fig 15. dateljnov 34. orehov 12, luščenlh orehov 30—32, suhih češoell IO—12. subih hruške 10. kg kave 40—76, pražene 52—100, kristalnega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi 20, kg riža 9— 12, liter namiznega olja 19, jedilnega 17, vinskega kisa 5.50, navadnega kisa 2.50, kg soli 4.50, celega popra 52, mletega popra 54. paprike ITT. vrste 20, sladke paprike po kakovosti 56, 1 liter petroleja 7, testenine 9^—12. pralnega luga 3.75, čaja 75— 100.
Kg moke št. 0 je 5.50, Št 1 j 5.25. št 3 ie 4.50. št 4 Je 4.25. št. 6 je 3, kg kaše 6—7. Ješprenia 6—8, ješprenička 10—13, otrobov 2.50, koruzne rroke 3.50—4 koruznega rdroba 4—5, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 1—9, druge vrste S, ržene moke 5, q pšenice 355—360 rži 250—2. ječmena 230—260, ovsa 220—240. prosa 275— 300, nove sušene koruze 185—200, ajde 280—300, fižola, rfbničana 350, prepeličarja 350, graha 400—500, leče 600.
100 kg premoga 44. kubični meter trdih drv 160 mehkih drv 75, q sladkega sena 75—80, pol sladkega sena 60, kislega sena 50, slame 50.
Kg glavnate solate 12—14. aiserice tržaške 15—16, berivke 15, radiča 12—13, zgodnjega zella tržaškega 11, kislega zelja 2.50—3, karfijol 10, špargljev 20—25, kg špinače 7—8, graha v stročju 9—10, kg čebule 3—4- česna 15, krompirja 1.50, krompirja novega 9—10, kisle repe 2—2.50, korenja 101.50, peteršilia 12, zelenjave za juho 12, šopek mesečne redkvice 1.—.
žBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Petek, 30. aprila 1926; katolu čani: Katarina, Samorad; pravoslavni: 17. aprila, Veliki petek; muslimani: 17. sevala 1344; Žid je: 16. ijarja 56S6.
Jutri: Sobota, 1. maja; katoličani: Fi* lip, Jakcb, Žiga: pravoslavni: IS. aprila: Jovan; muslimani: 18. sevala 1344; židje; 17. ijarja 5686.
Pojutrišnjem: Nedelja, 2. maja 1926; katoličani: Anastazij. Živana; pravoslavni: 19. aprila, Velika noč; muslimani: 19. ševa« la 1344: židje: 18. ijarja 56b6.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče: drama in opera zaprta.
Kino Matica: «Pokojni Matija Pascal*; Ljubljenčki dx*cr: «Dama s kamelijamii>; Kino Ideali «Horido».
JUTRIŠNJE PRIREDITVE.
Gltdališčc: drama «Borba»} opera za. prta.
Kino Matica: «Pot v zakoniki raj»; Ljubljanski dvor: «D:ma s kameli j ami»; Kino Ideal: «Vlomilec«.
ŠPORTNE PRIREDITVE Amateur SI" Dunaj : SK /firi/a, igrišče SK Ilirije ob 17., Hermes : Primorje, igri* Sce Primorja ob 17.50.
NEDELJSKE PRIREDITVE. Gled3lišče: drama «Vozcl»; opera za»
prta.
Kino Matica: «Pot v zakonski raj»; Ljubljanski dvori «Dama s kamelijami»; Kino Ideal: m\'lomilec*.
ŠPORTNE PRIREDITVE.
Ameitm SV Dunaj : SK Ilirija, igrišče Ilirije ob 16.30; Primorje : Hermes, igrišče Ilirije ob 10. dopo., Svoboda : Slavija. igri* šče Primorja ob 10. dopo., Hermes res. s Primorje rez., igrišče Primorja ob 14. DEŽURNE LEKARNE.
Petek: Trnkoczv, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta.
Sobota in nedelja: Bohinc, Rimska cev sta, Levstek, Resi jeva cesta.
Sclnce zaide danes ob 19.3, vzide v so* boto oh 431 in zaide ob 19.4. V nedeljo vzide ob 4.49 in z^idc ob 19.6.
Mesec vzide danes ob 21.48 in zaide v soboto ob 6.34. V soboto vzide ob 22.54 in zaide v nedeljo ob 7.15. V nedeljo vzide ob 23.56 in zaide v ponedeljek ob 8.4.
ssmo pri
P & lež a Mublj. Kreditne banke
Bruno in pezdir
V eni zadnjih številk beogradske ^Politike* se zgraža dopisnik nad mre* varjenjem našega jezika po kinemaio* grafih. Kot primer navaja med drugim izraz nagovoriti, ki da je nemčizen (ansprechen), besedo špelunku, ki da je spakedranka itd.
V isti številki ccpolitike» pa smo kar na «brzu ruku» nabrali šopek ta* kih-le dehtečih Jezikovnih cvetk: Iber* cigeri, placagenti za grad Beograd, što-fovi zn muška odela i ženske mantlo= ve. magacini sa podrumom, artikli i restovi. placevi na prodaju, ženski in moški gumimanilovi, razne mašine, prvoklasne cigli, veš i kragnovi, šina, pantalon u širafte i iberciga. žakean* cuga, gumimantila. tepiha i ciglana, krogna, hozentregera, klubgamitura i. f. d., i. t. d.
Da, da: še vedno velia ona sveto* pisemska o brunu v lastnem in pezdir* ju v iuiem očesu ...
Dan^s se zadnji dan ptedvaja najkras i ejši film piirode, v katerem filmu nudi največ ulitka velikanski lov, ki je prirejen v treh letnih časih.
H O R I D O
e iilm. o katerem so se do sedaj vsi — posebao pa love; — izrazili, da toliko krasote v filmu Še niso videli.
Ne zamudite, da se ne bo d2te kesali!
Predstave ob 3, pol 5w, 6., pol 8. it 9.
Kino , IDEAL"
Jack London:
98
Roman treh src
— Senorita Leoncie! — je z a klical naglo in prestregel udarec. — Moja ima velik tajnost.
Torres je bil še vedno pripravljen, da ga
ugari
— Tvoja boce. da sc poroči z lepo senorita Leoncie druga mož?
Torres je povesil roko, v kateri je držal bič.
— Govori! — je zakričal osorno. — Kakšno tajnost imaš?
Kitajec je ponovil svoje vprašanje.
— Recimo, da nočem.
— Tedaj lahko tvoja prepreči druga moža, —
če tvoja kupi tajnost.
— Kakšna pa je ta tvoja tajnost? Sem z njo!
— Najprej, — je zmajal Yi Poon z glavo, — bo tvoja plačala šesto zlat dolar. Tedaj moja pove
tajnost.
— Plačam ti — je izjavil Torres, dasi je že vnaprej vedel, da Kitajec ne dobi niti ficka. — Poveš mi. kakšne skrivnosti imas\ in če ne bo lai, dobiš zahtevano vsoto. Le poglej!
Potegnil je iz žepa nabito polno denarnico m jo pomolil Kitajcu pod nos. Kitajec je vzdibnil in odvedel Torresa na obalo, kjer je čakala starka. Nerad ie izdal skrivnost, ker je moral tvojo robo
kreditirati, kar pa ni bilo v njegovi navadi.
— Ta stari ženščina, — je razlagal Torresa, — ne laže. On je bolan. On kmalu umre. On se boji. Duhovnik v Coionu pravi: povej skrivnost, ali pa tvoja umre in pride v pekel On ne more lagati.
— Nu, če res ne zna lagati, kaj mi pa pove?
— Ali mi bo tvoja plačala?
— Kar brez skrbi bodi, šesto zlatih dolarjev ti
ne uide.
— Ta stari ženska je rodil v Cadizu, v stara dežela. On je bil sluga številka ena, pestunja številka ena. Udinjal se je Angležem. Angleži so hodili v Cadiz. On je služil dolgo, dolgo. On je odpotoval na Angleško. Poten Španski kri, vroči kri — on je zblaznel. Angleži so imeli majhen, majčken deklica. Ona je ukradel majhen deklica ki pobegnil v Panamo. Ta majhen deklica je vzel senor Solano za svoj hčer. Se nor Solano ima mnogo sinov in noben hčer. Senor Solano je napravil majhen deklica za svoj hčer, in la ženski ni povedal, kako je deklici ime. Njena papa m mama je zelo blagorodni, zelo borati Ves Anglija pozna papa m mama deklice. Papa ki mama deklice ime »Morgan«. Tvoja pozna ime »Morgan«? V Colon so prihajali ljudje Iz San Antooia. Pripovedovali so, da se hoče hči senora Solano poročiti z Jankijem. Janki se piše Morgan. Janki se ne more poročiti s eeoerita Leoncio. Janki brat
senorita sestra.
— Kaj praviš! — je vzkliknil Torres ves srečen.
— Tvoja zdaj plača meni šeststo zlatih dolar, — je dejal Yi Poon.
— Tepec neumni! — je odgovoril Torres ironično. — Morda se kdaj naučiš, kako je treba prodajati tajnosti Zdaj se ti pa pozna, da Še nisi izurjen. Tajnosti niso lesene coklje. Povedati tajnost pomeni pihniti v zrak. Zdaj je tu, zdaj zopet je ni Tajnost je duh. Kdo jo je kdaj videl? Če-gava je? Lesene coklje lahko zahtevaš nazaj, nikoli pa ne moreš zahtevati tajnosti, ki si jo zbleknil.
— Tvoja pravi duh, moja pravi duh, — je odgovoril Yi Poon mirno. — In duh je odšel. Duh ni Moja ni povedal noben tajnost Tvoja spal in videl sanje. Kadar tvoja pove ljudem, poreko — kdo ti je povedal? Tvoja odgovori: Yi Poon. Toda Yi Poon poreče: ne. in ljudje poreko: duh. In se bodo smejali
Yi Poon le vedel, da Torres dobro razume, kaj pomenijo te besede m kako prebrisan je Kitajec. Zato Je mirno umolknil
— Moja pravi vetrič, tvoja pravi vetrič, — se je oglasil čez nekaj časa. — Tvoja govori resnico: vetrič pa je duh. Kadar moja proda tajnost, moja ne proda — ga vetra. Moja prodaja lesene coklje. Moja prodaja dokaze. Tvoja lahko raztrga oantr — mrvi papir, dober papir, državni peptr.
Tvoja ne more raztrgati drugi dokaze. Moja nima samo papir. Moja ima živ človek. Tvoja mi plača šeststo zlatih dolar za živ človek. Če ne — se bodo ljudje smejali in govorili: duh. Senor veruje v duh!
— Pa naj bo! — se je udal Torres premetenemu Kitajcu. — Pokaži mi svoje dokaze, ki jih ni mogoče raztrgati.
— Naj mi tvoja plača šeststo zlatih dolar!
— Potem, ko mi predložiš dokaze.
— Tvoja dobi dokaze potem. Najprej iiofbfl tvoja v mojo roko šeststo zlatih dolar. Tvoja obljubila. Obljuba — vetrič, duh. Moja noče dena. — duh. Moia hoče denar — denar.
In Torres je moral kapitulirati Plačal je Kitajcu vnaprej tajnost, s katero je bil po ogledu dokumentov, starih pisem in raznih drugih malenkosti popolnoma zadovoljen. Dopovedal je Yi Po-onu, da je zadovoljen s kupčijo, obenem mu je pa dal še sto zlatih dolarjev za neko drugo važno usluga
Ta čas sta se Henry in Francis v kopalni* med spalnicama brila in prepevala:
Dedov naših domovina, milo morje, rodni kraj. K zmagi pot si nam edina — tujcem peklo, nam si raji
2IC
Koliko ffliUoimriM je o LluMjani ?
Bogastvo in siromaštvo t Ljubljani, — ZanimiTOSti iz naie gospodarske zgodovine, — Davčna preobremenjenost. — Kronski in dinarski milijonarji. — Koliko je vredna vsa Ljubljana. —
Gospodarskemu zgodovinarju se bo posrečilo dokazat!, da je Ljubljana relativno Še najbolj cvetela v dobi pred
otvoritvijo Južne železnice. Zlasti v prvi polovici 19. stoletja je tvorija Ljubljana pravo trgovsko središče in posredo-vališče velikega stila. Še za današnje Čase mogočne stavbe, ki so se dvigale na Dunajski in Tržaški cesti, pričajo o velikem prometu, ki se je nekoč razvijal iz Trsta proti severnim pokrajinam skozi Ljubljano kot prvo veliko postajno etapo. Blago so večinoma vozili do Vrhnike, od tam pa no Ljubljanici do Ljubljane; od tod nato zopet na vozovih proti severu.
Uvoz trsnega sladkorja je dal tiste Čase našemu mestu sladkorno rafinerijo, ki je vztrajala še dolgo po zgraditvi Južne železnice, dokler je ni ubila konkurenca češkega pesnega sladkorja. Tudi tekstilna tovarna, ki se je nahajala na prostora sedanjega Ljubljanskega dvora in stanovanjskih hiš Jadranske banke na koncu Miklošičeve ceste. Je vzrastla v tistih časih in enako propadla vsled konkurence češke tekstilne industrije. Imeli smo tudi tovarno vžigalic, ki je ravno tako propadla. Pod enakim pritiskom češke industrije je umrla steklena industrija na Kočevskem. Mdini pozitivni razvoi kaže železna industrija, ki se je jela razvijati T ustanovitvijo Kranjske industrijs&e družbe na Jesenicah g. 187,3.
Ker se razvija velika trgovina samo tam. kjer so podani pogoji za obsežno T>osrediiištvo. je prirodno, da je cvetoči položaj ljubljanskega mesta začel propadat!, čim je Ljubljana izgubila svoj posredniški značaj, kar se je zgo-dilo L 1848. odnosno 1. 1853. ko je proga Južne železnice spoiila Trst direktno z Dunajem in drugim zaledjem. Otvoritev Južne železnice je povzročila pravo gospodarsko revolucijo v vseh naših krajih, posebno pa v Ljubljani. Njene posledice sta občutili tako trgovina kakor ravnokar poganjajoča industrija. Trgovina ie opešala, industrija propadla, to tem boi j. ker je avstrijska železniškotariina politika pospeševala le razvoj Trsta in Dunaja.
Ljubljana je tako postala v gospodarskem oziru povsem malomeščanska in provincijalna. Malo olajšavo sta prinesli gorenjska in dolenjska železnica, ki pa nista značili za mesto revolucionarnega dogodka, ker ie Ljubljana že itak pred otvoritvijo teh prosr zalagala obe strani v poslovnem in gospodarskem oziru.
Povsem nova doba pa je pričela po prevratu, ko je postala Ljubljana na-anab zapadno izhodišče jngosioveaske države. Zlasti povojne r? z mere so mnozo pripomogle do teza. da ie Ljubljana vsaj za par let znžareW kot veliko trgovsko mesto z aavtdcsao zavidno prihodnostjo. Državna meja je bila zaprta proti M^Jžarski. proti Bolgarski, proti Rumuniji; edina vrata v veliki svet so peljala skozi Uubliano. Tako je prišlo, da je Liubiiana postala tista leta centrala za promet z inozemstvom ki da je koncentrirala posredniško trgovino za znatne dele n^še države. Zdek» se je. da postane inductr isko in trgovsko središče. Kar nikle so iz tal banke, tovarne, trgovine, zlasti pa posredniški obrati. L. 19.??. smo imeli samo v transportnih ifl špedicitsklh obratih nič manj kot 3300 nameščencev. L. 19?2. je bil otvor jen prvi ljubljanski ve-lesejem, ki je razgrnil sliko o mogočni stavbi slovenskega trgovstva in industrije. Toda ta stavba ni bila solidna, šla je preko moči in preko dejanskih razmer. Poznejši razvoj prometa in poslov v naši državi je ustvaril vre polno drugih centrov, ki so bili za dotične kraje mnogo prirodnejši od Ljubljane. Nastopila je reakcija, ki se uveljavlja Še danes. Posiovni delokrog Ljubliane se je skrčil na skoro predvojni obsed. L. 1925. je špediterstvo zaposljevalo samo še 700 uslužbencev.
Neugodno so vplivali tudi drugi faktorji, zlasti nasprotovanje slovenski industriji, češ da je preveč eksponirana. Vel ko oviro razvoja pomeni romani-kanje tramvajskih ali drugih primernih zvez s predmestji in okolico, razmah
J. Suchy:
Neprilike in zadrege
Nadebudni Ljubljančan, ki ie rad dvoril damam, je z vrtnarjem, ki je imel kopo otrok, sklenil pogodbo da mu bo ća'al staro obleko, vrtnar pa mu bo poslal zato semintja šopek cvetlic.
Nekega dne mu je vrtnar poslal lepe vrtnice. Ker je ravno za dotični ve^er bil povabljen v hišo starejše, a še vedno lepe in koketne dame, je poslal šopek dami. recimo — v izpoibudo za dober sprejem.
Toda, kako je ostrmel, ko ga je vstopivšega ne baš milostno sprejel gospodar hiše in dotične dame.
»Vi pošiljate moji soprogi šopke?« ga je gravitetično vprašal.
»No da.« je priznal mladenič, »to sem že večkrat storil.«
»Prav. prav. ne bi imel nič proti temu, ali vi pošiljate s šopki vred tudi pisemca!«
»Jaz — pisemca?« je užaljeno vzkliknil.
Tedaj pa {c pristopila dama ter mu je pokazala listek, na katerem je bilo
pisano:
»Ne pozabite na stare čevlje, ki ste mi jih zadnjič obljubili«
obrti in deloma tudi industrije pa le trpel na pomanjkanju električnega toka.
Kakšne so današnje premoženjske razmere v Ljubljani? Nemogoče je na to zanimivo, a kočljivo vprašanje odgovoriti točno. Ako govoriš s slabše situ: ranhrri ljudmi, boš slišal n ogromnih bogastvih, ki so nakupičena pri «gomji p!asti» ljubljanskega prebivalstva: ako se obrneš do teh. ti bodo zatrjevali, da je vse skupaj beračija. V primeri s pravim bogastvom in velekapitalom drugod, bo tudi precej res. In konkurzi zadnjih mesecev nam pričajo, da res ni vse zlato, kar se svetL Seveda pa je res, da imamo vendar tudi precei Uudu 100.000 » 125.000 » 150.000 » 175.000 » 200.000 » 225.000 » 250.000 preko 250.000 » L. 1925 je bilo torej v Ljubljani 117 oseb. ki so priznale ali pa jih ie davkarija ocenila, da imajo nad 100.000 Din čistih dohodkov na leto, torej okrog 10.000 D>n na mesec Samo 23 ljudi pa je bilo, ki so po letni napovedi ali pa vsaj po ntneniu davčne oblasti imeli na leto preko 250.000 Din ali preko enega milijona kron čistih letnih dohodkov, riržčas bo število teh milijonarjev v resnici malo večje, vendar pa ni verjetno, da bi jih naše drakonske davčne oblasti dosti prezrle. Iz statistike, ki nam je na razpolago, žal ni razvidno, kolik je naivišii obdavčeni dohodek. Baje imamo v Ljubljani tri ljudi, ki imaio nad 1 milijon dmarjev in enega, ki ima celo 2 milijona dinarjev Čistih dohodkov na leto. Kdo so ti srečniki, je seveda tajnost davkariie.
Ako računamo na vsakega osebno-doh o dnin skesa davkoplačevalca 5 rodbinskih članov oz. od njega živečih oseb. dobimo žalostno sliko, da živita skoro dve tretjini Ljubljančanov v tako obupnih razmerah, da jim davkarija pri vsej svoji rigoroznosti in brezsrč-nosti ni mogla naložiti dohodninskega davka, čeprav zadostuje za odmero že letni dohodek 5000 Din aii 400 Din me-sečrro! Siromaštvo Ljubljančanov je torej neprimerno večje kakor bogastvo.
Zanimiva ie primerjava Ljubljane z ostalo Slovenijo. V vsej Sloveniji je bil odmerjen davek na letne dohodke preko 250.000 Din le 65 osebam, tako da odpade od teh kronskih milijonarjev na samo Ljubljano nad ena tretjina. Skupno je lani v Sloveniji plačalo 33.000 oseb 55 milijonov Din dohodnine, v sami Ljubljani pa 3S00 oseb skorrt 14 milijonov. Ljubljana ima malo več kakor eno dvajsetino prebivalstva vse Slovenije, pač pa odpade na nio nad eno desetino osebnodohodninskih obdavčen-cev in cela četrtma plačane osebne do-
hodnine v Sloveniji. Na vsakega Ljubljančana odpade torej povprečno štirikrat toliko osebnodohodninskega davka kakor povprečno na vsakega Slovenca.
H gori naznačeni kalkulaciji obratnega kapitala ljubljanskih osebnodohodninskih davkoplačevalcev cenzitov treba še prišteti ogromna premoženja naših bančnih zavodov, industrijalskih podjetij, ki lezje na ljubljanskem teritoriju, nadalje vrednost javnih instalacij, ki se v celokupnosti skoro ne dajo preceniti. Dohodke teh podjetij lalik* ce-
nimo približno na dvojni znesek zasebnih dohodkov, tako da dobimo 200 milijonov, čemur bi odgovarjala vrednost naprav in naloženega kapitala od 1500— 2000 milijonov Din.
In koliko je vredna vsa Ljubljana? Ako prištejemo k obratnemu in investiranemu kapitalu ,dveh milijard^ še enak znesek za privatne hiše, premičnine, nezazidane parcele ter za nobdav-čeni obratni kapital malega človeka, pridemo do lepe vsote 4 milijard Din. Kdor ne verjame, pa naj računa sam in nain sporoči, če ugotovi kaj točnejšega.
Prosveta
Repertoar ljubljanske drame ; v maju
Uprava Narodnega gledališča objavlja: Uprava se je odzvala prošnji delavskih strokovnih organizacij ter bo uprizorila prvega maia socialno dramo znamenitega angleškega dramatika Johna Gals-worthyja »Borba«. Ta drama je bila pred leti z velikim uspehom uprizorjena.
Bralne skušnje za Shakespeare jev o tragedijo »Macbeth« so končale že pred dvema tednoma ter so bile prošli ponedeljek završene aranžirane skušnje na odru. Rezilo vodi g. prof. Sest. Detajlne skušnje se bodo nadaljevale šele, ko bo izvršen tekočI repertoar, ki je pravkar v delu. To je poleg »Borbe« predvsem drama »Jakob Ruda«, namenjena za proslavo Cankarjevega petdesetega rojstnega dne (10. maja 1936) In kom. Ladja Tenicftv VHdrac avtor te komedije spada med najbolj nadarjene novejše francoske dramatike. Njegov prvi nastop je francoska kritika enodnšno pozdravila. Režijo »Jakob Rude« vodi g. Skrbinšek, »Ladje Tenacity« pa g- Pugelj. Skušnje — bralne in aranžirane — so se že vršile, a so se morale umakniti skušnjam za »Idiota« in »Borbo«. »Jakob Ruda« in »Ladja Tenacitv« sc študirata vzporedno in istočasno, t. j., noben dan, zaposlen v enem komadu, ni zaposlen tudi v drugem. Le ta fretoda drami omogoča, da s svojim res maloštevilnim ansamblom lahko vestno tn temeljito pripravi dvajset novih stvari v sezoni.
Ako bo čas dopuščal, se bo v tej sezoni študirala tudi še komedija Julesa Romaina »Dr. Knock« ali »Trhimf medicine*.
Gledališki pregled
V Londona je te dni umrl v starosti 65 let Sir Bancroft, znani angleški igralec in gledališki ravnatelj viktorijanske dobe.
V Newyorku igrajo Buchnerjevo »Smrt Dan ton a« z Beregijem, Schilđkr autom in dr. v večjih vlogah. — V newyor-Škem Astor-palastu je i.Te!a odličen uspeh jugoslovenska plesalka Vera Miičinovice-va. Sama Ana Paolova ji je ?z navdušenja posodila kostume za nastop.
V Parizu ie društvo amaterjev delavcev in nameščencev »Phalange arristique« Igrala za R. Rollandov jubilej njegovo igro »Lilnli« s presenetljivim uspehom.
A. Tolstoj je napfsal dramo »Keren-ski«. ki jo bodo fgrafi jeseni v Moskvi.
Letošnie slavnostne igre solnograške, ki bodo traiale od 7. do 29. avgusta, imajo na repertoarju: v slavnostnem gledališču Goethejev »Faust«, na trgu pred domom »Jedermanne«. v mestnem gledališču Gol-dcniiev »Sluga dveh gospodov«; od oper bodo peli Mozartovega »Don Juana«, Straussovo sAriadne na Naksosn«, »Netopirja« in »La serva padrona«.
Dunajske zanimivosti so: Maurice Bari ngova komedija »Otrok njene matere« (Akad.-Theater) fn Goethejev »Faust« v Volksrheatru. kjer igra Mefista prvič A. Moissi. — Burgrheater ima zopet afero in seveda zopet z Židom, ko še Rolandina zadeva ni pozabljena. Ravnatelj Hertericli je namreč odsiovfl režiserja in igralca Ophfil-sa iz zgolj umetniških razlogov. Odslovlje-ci, ki je še prav malo časa pri tem odličnem zavodu in ki se ni posebno nikjer izkaza!, ie zagnal po časopisju krik, češ da je od-slovljen samo radi tega, ker le — žid. Ravnatelj Herterich pa je pooblasti! svojega zastopnika, da je izjavil, da nima ravnatelj nič proti judom, saj da so vendar člani Burgrhekra Else VVbrrlgemuth, režiser Brahm in (neizogibna) Ida Roland tudi judje, pač pa je Ophuls odpuščen iz zgolj umetniških obzirov in da on ne bo več z nJim javno razpravljal.
Da so v ljubljanski operi in drami parketni sedeži jako tesni, to je menda znana stvar.
Te dni je sedel v operi gospod, ki je radi svoje dolžine (190 cm) moral noge stegniti pod sedež pred seboj. To je imelo z,a uusieoico. da je ves prvi aKt na svojih nogah čuti! nožice svoje dra-žestne prednice.
Spočetka mu je bila stvar še po godu, sčasoma ra se mu je vendar zahotelo spremembe. Skloni! se je k dami ter jo opozril, da svoje nožice naslanja na njegove noge.
»To so noge?« je vzkliknila lepotica.
»Gotovo,« je odgovoril dolgin.
»Potem pa prosim oproščenja.« je odvrnila dama. »Mislila sem. da imam noge na klopici. Vaše noge so namreč tako dolge in velike, da je taka zamenjava res opravičljiva.«
»To je prav lahko mogoče,« je suhoparno odgovoril gospod. »Toda blagovolite premisliti, da so moje noge pod vašimi bile skoraj pokopane!«
Pri drugem dejanju dame ni bilo več na spregled.
Po dolgem deževju je zopet zasijalo gorko aprilsko solnce. Prva lepa ne-
delja. Ni čuda, če so bila polna pota in steze.
Tudi gospod Završnik je sklenil, da povede svojce pod Rožnik Le ta predlog je sila ugajal brhki Završnikovi ženici in nič manj nadebudnemu sinčku.
Kakor je to že običajno, je gospa rabila dobro poldrugo uro za svojo in sin-čkovo toaleto. Pa se ie izplačalo. Zakaj bila je očarljiva v tisti svoji praznični toaleti in nien Franceljček bo gotovo vzbujal zavist vseh njenih prijateljic.
Ko ju ie zagledal gospod Završnik. se je njegovo lice namrdnilo. Rekel je ženi: »Veš. moja ljuba, tako pa ne gre. Ti oblačiš otroka kakor opico. Z vama ne grem nikamor!«
Ona se je seveda jezila in ker jo je na tem polju le predobro poznal, se je radi ljubega miru udal. Ozrl pa se je še enkrat po otroku ter ponovil: »Reci. kar hočeš; Franceljček je podoben maskirani opici!«
Na stopnicah so se Završnkovi srečali z gospejmo prijateljico, ki je bila ravno namenjena k njima na pose te. Pa
je obstala m se zadivila sinčka:
»Veš, draga, nisem mislila, da imata takega angelčka. Absolutna podoba očeta!«
V Beogradu igrajo med drugim »Pegico« in »Osmo ženo*.
V Zagrebu bodo imeli v kratkem pre-miero L. Safranekovega baleta »Fignrine«. — Saljaplnov impresario je izjavil, da bo slavni pevec pel v Zagrebu samo v slučaju, če bo prodar.m vstopnic za 300.000 Din, drugače pa da gre v Sofijo. — 7. |n 8. maja gostuje v Zagrebu »CeSka filharmonija« pod taktirko V. Talicha. — 5. maia pa bodo izvajali v Nar. kazalištu Verdijev »Re-Ciiicm«. Dirigiral ga bo Bara novic, glavne partije pa bodo peli Zikova, Posp?§il. Šimenc In Križaj. Br.
Žarnice
106-T
- vsakovrstna n ajcanaja
J. Goreč,
salata Kreditne banka.
Petsto rednih abonentskih koncertov
ie do danes izvajala Češka iflharruonija, ki praznuje v jeseni 23Ietnico svojega tako plodonosnega kulturnega dela. Njen repertoar obsega ne le brez izicnie vso češko instrumentalno glasbo, temveč tudi vso moderno In starejšo rusko, poljsko, angleško, francosko, italijansko, skandinavsko glasbo. V njenem arhivu je nad 1800 orkestralnih partitur z materijalom vred.
Razstava indijskega slikarstva v Zagreba. V Oficirskem domu v Zagrebu je bfla otvorjena razstava reprodukcij In slik predstavnikov indijskega slikarstva. Najnovejša doba indijskega slikarstva pričenja z delovanjem angleškega direktorja umetniške šole v Kaikuti, H. B. Haveleia. ki je opozoril indrjske slikarje, naj se odvračajo od evropskih manir in približajo zopet staroindijskim slikarskim vzorom. Med njegovimi učenci so se nahajali bratje Ta-gore in Manda'al Bose, ki je pozneje zasedel stolico za umetnost na kalkutskj univerzi. Z njim ie postala kalkntska univerza središče novih slikarskih inspiracij, kjer se je zbirala celokupna indijska mladina.
ŠELENBUR-GOVA UL, 7/11 KRASNE SLIKE ZMERNE CENE
Razstava francoske sraflke 17. in 18. stoletja, ki jo otvori Narodna galerija jutri, v soboto, ob 20.30 v Jakopičevem paviljonu, obsega zbrko okoM 140 listov. Zastopani so mojstri: AIix, Audoirin, Audran Be-nolt in Jean, Balechou, Basan, Baudet, Be-euvarlet, Boissieu, Bonnet, Callot, Cararo-na, Cars, Clavareau, Cochin, Debucoirrt, De Lorraine, De Marteau, Dequevauvi!Iers, Drevet Claude, Pien-e in Plerre Imbert, Dcchange« Dnclos. Duilos Claude :n Simon, Dupuis, Edelinck, Flcuet, Gaillard, Gratelonp, Guttenberg. Guvct, Harm, Hal-bou, Helmann, Huret. Ingout, Larmessin, Lasne, Le Bas, Le Grand, Lempereur, Le Pautre, Lepicie, Surugue. Levachez, Li-stard, Luclen, Malbest, Martini itd. Vso slavno dobo francoskega galantnega, slikarstva in njene osebe pokaže kolekcija grafike, ki je žela v Zagreba obče zanimanje m občudovanje. Razstava bo v Ljubljani le kratek čas otvorjena.
— Smrt uglednega ruskega učenjaka.
V 2enevi je 19. t. m. umrl ugleden ruski učenjak, narodni gospodar in statističar svetovnega slovesa prof. Aleksander AIek_ sandrovič Caprov. Pokojnik je bil sin profesorja moskovske univerze, narodnega gospodarja m s:atist!čarja Aleksandra Iva-noviča Cuprova. Cuprov je končal svoje Studie na moskovski univerzi ter je bil v nozermstvu v Strassburzu promoviran leta 1901 za doktorja. Leta 1902. se je habiliti-ral kot docent na petrogradski politehniki, kjer je predaval o statistiki. Od leta 1909. do 1917. je bil redni profesor na peirograd-ski politehniki ter se zlasti poglobil v matematično statistične probleme. Leta 1917. je zapustil Rusijo. Nekaj časa je živel v St jckiiclrau in nato v Dresdenu. Heidelber-ška univerza mu je ponujata mesto, toda je odklon:?. Leta 1924. je bil imenovan za rednega člana londonskega statist i-čnega društva. V začetku 1925. se je Cuprov preselil v Prago, nato v jeseni v Rim, kjer je sodeloval pri mednarodnem statističnem zavodu. V Rimu je rbclel na težki bo'ezni ter je iskal leka v 2enevL
Klasifikacija članov Narodnega diva-dla. V Narodnem divadlu v Pragi so klasificirali umetniški ansambl v pet razredov. Predlog za klasifikacijo je bil sledeči: V prvem razredu so Vydra, Huebnerjeva, Do-stalova, Sedlacka, Dosta!. — V drugem Devl, Karen, Khoat, Vojta. Novak, Dostal, Rvdlova. V tretjfonn 2elensky, Novy, Roland, Rub*, Turna, Baldova, Ostrčilova.-Kratinova. V četrtem Kolar, Holekova, Engelbertova. V petem Tržebovskv. Gledali 8ki Ust »Ceškoslovensko dfvadlo« zelo ostro nastopa proti klasifikaciji, čos da ie krivična in da se umetniške ambicije sploh ne dajo razporediti
MoJa*
p«r» moj« obleke« samo s
milom „Gazelo**.
P ogleju mi, kako j« areta lm bleleeoe balo moja krilce, aasam tega pa pri pranju partte na to, da ne prasret«
Blatnik, KI mm neUiaJe* v njen* moja mamica ra Je mamrec ie aaalal
MILO CAZELA
Pri nas in drugod
Posebnih filmskih senzacij ta tedeat Ljubljani ni prinesel. Najbolj zanimiv, če* tudi bržčas ne najbolj privlačen je bil vs» kakor film »Pokojni Matija Pascal*, ki ga Ji predvajala Matica. Je prav dobro posTečer poskus vernega posnetka literarnega roma* na brez običajnih filmskih primesi in ko* rektur in se v tem blagodejno razlikuje od običajnega vsakodnevnega romana. Da na» ša sirsa publika zanj še ni imela pravega umevanja, ae ni čuditi, gotovo pa so ga a veseljem pozdravili vsi, ki si žele tudi v kinu čim več umetnost L Skoda je a amo. da film, proizvod francoske industrije, ni tudi režijsko in zlasti ne tehniško na višku, ta» ko da gledanje utrrnja.
Drugi Matični film je bil cPreskrbite mi ženo», prav zabavna komedijo z, Bueter Kea tonom, tem izbornim ameriškim komi* kom Publika se je lahko do srca nasmejala.
Dvor je prinesel kratko repri»o Pata in Patachona, lepo pustolovsko dramo «Zadnjc štiri sekundo in naposled Para« raountovo «Damo s kameli j ami». Sloviti Dum asov roman je bil že parkrat filman, haje pa je ta zadnji posnetek najboljši.
Ideal je imel v začetku tedna «Hčerko grcha», kjer je vlekel bržčas ie sam naslov, nato pa krasni kulturni, odroma lovski film «Horido»t ki ga je posnela Ufa. V okvirju malo preveč nemožno-romantične drame nudi film neb roj divnih, alik iz življenja divjačine v Srednji Evropi in v zve* ri ž'njimi tudi zanimive naravne in lovsko prizore. Film zasluži rso pozornost narav«* ljubeče publike.
V Marrboru so predvajali fiima »Prte* okol! sveta« ter »Plesalec moje žene« r. Mario Cordo in Mihaelom Varconvle«.
Tudi v Zagrebu zadnji teden niso da* jali posebnih učinkovitosti. V pretežni večini so igrali ameriške fHme, predvajani pa je bflo tudi nekaj nemških komadov Med drugim so igrali filme: >Življenje ja goljufija c s Corinno GTiffith, »Žena eločln* ca«, amerrSki firni z Bebo Daniels, daljo fiim »Frizfljska kri«, Ludanijo Albertlnliev firm »Kralj Pariza«, ki so ga nam že isto-tako predvajali v Ljubljani, povsem nov pa ie film »Doktor Satan« z glasovitim tn največjim ameriškim karakternim Igralcem Lon Chanevem v glavni vlogi.
V Beogradu so predvajali celo serijo ameriških filmov, med temi: »Morsfci vampir« z Rudolfom Valentinom, »Ljubav na tržišču* z Gtorio Swanson, »Prevarana že* na«, francoski film »Preveč poljubov« in drugi.
V Sarajevu so igrali pretekli teden već ameriških filmov, med drugimi »Žene, ki iih ni razumeti«, »Mali lord« z Marv Pfck-ferdovo, »Deklica s protekcijo« z Ossi Oswaldo in druge. V sploSnem se Sarajevo bolj navdušuje za nemške filme.
Na Dunaju so dajali zopet serijo najnovejših filmov, predvajala so pa, kakor običajno, 5e nebroj starih m manj vrednih. Se vedno predvajajo Fairbanksov film »Trije mušketirji«, dalje film »Elinor«, M ga je Izdelala Metro-Goldwyn, »Amsterdamski krošniar«, novi pa so filmi »Tako je življenje« z Mary Brian, »Plesalka Ma-gar« z glasovito in novo odkrito ameriSko filmsko zvezdo Bettv Blvthe v glavni vlogi. Najbolj pa baje vleče Metro Goldwyn film »Revija lepih žena«.
Poziv prijateljem mofts. dr. Antona Medveda
Več kot eno leto je preteklo, odkar nas je zapustil ljubitelj našega naroda, naš prijatelj in vzgojitelj: prof. dr. Anton Med" ved. — Vsak, ki je poznal pokojnikovo bla* go srce in darežljivo roko, bo rad verjel, da mu iz skromne zapuščine ni bilo mogoče postaviti nagrobnega spomenika, kakršne« ga zasluži. Zato pa je častna dolžnost vseh, ki smo in ki ste poznali dr. Medvedova osebo in njegovo vsestransko, nesebično delo, da svojemu učitelju in vzgojitelju, prijatelju in odličnemu kulturnemu delavcu postavimo dostojen spomenik, ki naj bo živa priča naše in narodove hvaležnosti do nepozabnega zaslužnika. Podpisani odbor se obrača na vse prijatelje dr. Antona Med-veda s prošnjo, da prispevajo za njegov nagrobni spomenik. PrUpevki ae naj poiu Ifajo po razposlanih položnicah alt pa na* ravnost na naslov: kanonik Franc Moravče, Maribor. — Odbor: Dr. Vekoslav Kuko* vec, minister v p.; dr. Josip Lesko var, 2u« pan ""testa Maribor; Franc Moravec, kano* nik; dr. Josip Tominšck, ravnatelj državna gimnazije; Janez K. Vreze, profesor; Ak>j« zij Rezmao, profesor.
Dnevne vesti.
V Lmbtiani. aru 30 aprila /926
— Naročnikom, čitateljem in prija* tel jem pravoslavne vere prav srečen Vskrsf
— Iz državne sanžfje. V višjo skupino
so pomaknjeni veterinarji Pran Vebie pr: velikem županu maršoorske oblasti. Pran Baš pri okrajnem glavarstvu Maribor-levi breg, Peter Rihtarič pri okrajnem glavarstvu v Šmarju. FTanjo Lobnik pri okrajnem glavarstvu v Gornji Radgoni, Leopold Vari v Krškem, Anton Sok v Delaj Lendavi, Rafael fpavec pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu s sedežem na Vrhniki, Filip Pahor v Kranju. Franjo Prime v L "trate u. Maks Sribar v Sevnici, dr. Franjo Jerina v Lahkem Franjo Samec v Marfboru-Ievi breg, Pavel Kolenc v Dravogradu, Filip Kulterer v Braslovčah in Josip Samec v Murski Soboti; vpokojen je veterinar pri okrajnem glavarstvu v Kamniku Josip Sad-irikar.
— Razpisana mesta v sodni službi. V
območju višjega deželiega sodišča v Ljubljani so razpisajia štiri mesta pisarniških Uradnikov. Prošnje do 15. maja t. L na
predsedništvo viš. dež. sodišča v Ljubljani Razpisano je tudi mesto ietniškega zdrav. nSca z letno nagrado 12.000 Din pri dež. sodišču v Ljubljani. Tudi pri okrožnem sodi-Sču v Celju je razpisano mesto jetoiškega zdravnika z letno nagrado 7460 Din.
— Iz zdravniške službe. V splošni državni bomlcj je imenovan za zdravnika-vo-lonterja dr. Fran Klar, za sekundarno zdravnico ravnotam je imenovana dr. Ljubica A d a m o v i c.
— Nalezljive bolezni v Sloveniji. V okrožju ljubljanske oblasti je bilo po urednih statističnih podatkih v času od 15. do JI. aprila :. 1. 22 slučajev škr'atinke. od teh ozdravljiv* 7. Dusljivi kašelj še vedno razsaja v crnome'j «kern okraju, kjer je bilo 66* slučajev. V LJubljani Je bilo 5 slučajev dušljivega kašlja. Ošpice se zelo pojavljajo v bre? šktm okraju, kjer je b lo 25 shiiajev. Celokupno je bilo v ljr4>!'?nski oblasti 43 slučajev ošpic. Dav4ca poienioje. V mariborski oblasti je bilo 14. aprila 1926. 47 slučajev škrlatinke, od teh v Slrvenj-gradcu oz. njega okrožju 17 sluč je v. Ošpic Je bilo 194 slučajev, največ v ptujskem okraju 111.
— Prodaja češkHi sreča prepovedma. Zadnje čase so začeli prodajat po naši državi 2% češkosl : vrške gradbene srečke. Ker naše finančno ministrstvo ni dovolilo prodaie eh srečk, se javnost opozarja, da je prodaja najstrožje prepovedana in di bodo vsi tisti, ki pošiljajo den:.r \z -
ie na rLČua teli srečk, kaznovani po določbah deviznega prav inika. Denarna globa gre do 300.000 Din.
— Spreiem novih gojene-v v vorno akademijo. Uprava vojne akademje razpisuje natečaj za sprejem novih gojencev v vorno akademijo. Sprejetih bo 100 novih gojencev pod enak m: pogoji, kakor prejšnja leta.
— Državni nameščenci bi avtonomne uVAlade. Fnančna delegacija cbiavl' : V naši javnosii se je v zadnjem času, s porivom na neki odiok m nisrrstva pravde. Izražalo mnenje, da so držrrvni njm^ščenei oproščeni vseh avton-mirih doklad. Napram temu opozarja fmar.na de esracija, da čl. 127., 2. odst., novega uradniškega zakona res odreja, da so državni nameščenci oproščeni «vseh državnih n samoupravnih do-klad (prireza)*. Kak t pa je razvidno iz konteksta, zlasti pj* \z I. odst. te?a člena, se tiče ta določba samo služenih prejemkov, nikakor pa ne drugih davčnih virov. Dočim b bilo torej nedepusin-, da bi se naložile d ki fJe k neposrednemu davku od plač (penzij), ki ea pačujejo držnvni uslužbenci v smslu čl. 127., 1. odst. 1. c. morajo : itžbenci. ako imajo zemljiška, hiše eic. doklade k zemljarini, h:š-nemu d^vku etc. brez dvrđna ravno tako plačati Kakor vsak drugi. Tega tudi ne izključuje detični odi k ministrstva pravde, marveč samo izraža gotovo utemeljeno mišljenje, da se službeni prejemki tudi s samo-stolnimi komunalnimi davščinami ne smejo obremeniti. Nekatere občne v drugih upravnih območjih so b le namreč skušale izijrra-rl čl. 127 I. c. na ta način, da so mesro dn-kled v tehničnem pomenu sklenile take davščine, in edino to je Ivoteio ministrstvo pravde preprečili. V ostalem pa odlok še sam v marsičem potrebuje pojasnia, ker se pe ozira d"volj na naše upravne razmere.
Delesat; dr. Šavnik s. r.
— Absolvent; jundične fakultete, ki hočejo položiti državnoslovrti izpit do konca Tekočega semestra, morajo svoje prošnje vložiti pri podpisanem podpredsedniku (Ljubljana, B!ei\veisova cesta 10, I. nadstropje št. 33) najkasneje do 15. maja t. 1.
— 2eivZtBški vpoksjenci- Društvo železniških, vp^'tencev prsi svoje člane, da vsak po svojih močeh poravna ć irir. . A one vpokojence, ki še danes cd strani gledajo borbo, ka.ero vodi društva skupno m društvi Subotlca, Sarajevo in Zagreb, vabi, da se pridružijo. Zavedajte se, da s« borimo za naše stare pri lu";ene pravice ter za ured-'tev pokojnin. — Odbor. 477'n
— Rogaška Slatina je naše naib li renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja. žolčn'h kamri-v. src i. ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno n;zke cene. Zahtevajte prospekte! 89/T
— Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval založnik Ciril Metodovih vžigalic, tvrdka Iv. Pcrdan nasl. v Ljubljani, ttt Din, katere je prejel od Kolinske tovarne kot odškodnino. Iskrena hvata! 473'n
_ Pokrajinski odbor Jugoslovenske
Matice p?-ziva vse konkurente, k so se odzvali razpisanerrra natečaju za skice, da 5-te dvignejo v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ul. 7AI, odnosno da javijo svoje nas'ove, da se jim skice vrnejo. Izid tekmovanja se jim javi ustmeno oziroma pismeoo.
— Zlatnike v miki »Gazela, so našle: g Neža Podreberšek, LJubljana, Trnov sit* oristan 3, Marija Orešofc, Spod. Slika,
Stanka Furlan, Črnomelj, kuharica pri ge. dr. Marti Novak, Mozirje. Jp/eta Uhernik, Rokovnik, Milka Plantarič, Trebnje, Roza Kokol. Krčevina 45 pri Ptuju, RozaJiJa Koren, Žužemberk, Marija Sandor, Nova cerkev pri Celju, Marija Toršič. Sp. Dole št. 6 pri Krškem, Ivana Baš, Maribor, Erjavčeva ul. 10. Slava Tomaškovič, Jalkovac pri Varaždin u.
— ZlatnTte so našle v Zlartorcg-terpen-tinovem milu: Matilda Zupan, Dvorska V2S, Ana Merlin, Maribor. Tržaška cesta 3«, Terezija Ambrož. Mar!bor-Pobrežje, Drcvo-red:ia ulica 10, Alojz!ja Zavernik, Sv. Lenart, Amalija Hostnik, Loke št. 55. gdv. Anči Bemikova, Višnjagora. Mici Zoran, služkinja v Mokronogu.
— Pri pren'ajenu k lip*, živčnih boleči* na h. trganju po ud h. nadnU pljučni n bo-bole/nih storimo prav. ako s pol kozarcem prirodne grenčice «Franz-Josei» skrbimo za vsakdanje izprazni enje črevesa. Po mnenjih vseučiliških kiiirik se odlikuje v da *FTanz-Josef» z zanesljivo učinkovitos jc cb prijetni porabi. Dobiva se po lekarnah in droge rijah. 35 T
Občudujemo jo vtled njene lepe opreme.
Poželimo jo vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsted njenega poetične pa imena
našo «>UR1M» čokolado. 100 T
F
1
v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka
A. Kune, - LJubljana
L
Ustanov. 1 1879
81
\i I iiffilSono
— lj Pomanjkljiiva cestna razsvetljava.
Poroča se nam: Zadnji čas je plinova razsvetljava cb desnem hodniku Resljeve ceste — od mostu do žeL skladišč — vseskozi parnanjkljiva. Plinove svetilke ob desni strani se do križišča Slomškove ulice sploh ne prižigalo več, na koncu ceste (pri nekdanji mitnici) se je pa nad vse potrebna plinova svetilka enostavno kar odstranila! In ravno tu, kjer bi bila dvojna razsvetljava potrebna! Mestna uprava na; poskrbi za remeduro!
—lj Iz gledališke pisarne nam naknadno sporočalo: Zaradi bolezni g. Danila se v nedelio dne 2. maja v drami ne bo uprizorila komedija »Pegica moiega srca«, kakor je bilo prvotno obavljeno, temveč Petrovičeva Segava !?udska veseloigra »Vozel« z Juvanovo, Vido. Rogozom in Le-variem v g:lavnm vlogah. VIcto staresa Mitra Perica bo izral g. Lipah. Začetek ob osmih zvečer, cene znižane. — Učinkovita Galsworthvjeva drama »Borba« se uprizori I. ma;a ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču. Predstava bo izven abon-mana. »Borba« se za abonmane sploh ne bo igrala, na kar gledališko občinstvo posebej opozarjamo.
—1; Promenadnl koncert rruzike Dravske div. oblasti v nedeljo 2. maja ob 11. v Zvezdi. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Če-rin. Spored: 1. Novak: »Pod praporom«, marš. 2. Pokorni: »Iz Beograda in okolice«, srbske pesmi.. 3. Zaje: »Večer na Savi«. 4. Gleisner: Fantazija iz R-ich. VVagnerjevih oper. 5. Jaki: »V kresni noči«, intermezzo. 6. Hengdorfer: »Rio negro«, shimmv. 7. Ce-rin: »Delaj dekle pušeljc«. slov marš.
—!j Gremij trgovcev in tržni red: Preje' i smo: Dopis gremija trgovcev na predsednika gerentskega sveta dr. Puca slede izboljšanja razmer na živilskem trgu temelji na napačnih informacijah. Sedanje vod-siv) tržnega nadzorstva s remi od početka sem za tem. da se trg ne uredi samo po zunanjem licu, temveč tudi po notranjem ustroju. Sedanj: gerentski svet je preuredil ves Vodnikov trg ter je nadaljna regulacija še v teku. Na novo je dovolil postaviti le 4 stojnice (3 mesarjem in 1 vrtnarju). Odstranilo se ie sedem stojnic, premestile pa* 4. Iz tega je razvidno, da ni govora o naraščanju barak na trgu. Na živilskem trgu se že desetletja in tudi celo stoletje prodaja razen živil še drugo blago, zlesti se je to vrš lo med vojno. Tega pa ni mogoče predrugačiti čez noč. Dovoljenja za prodajo so se izdala Ie cn:m prodajalcem, ki že mmgo let prodajajo razno bl3go z ustnim privoljenjem bivših županov in nad-zornfkov. nova pa so se podelila le pr"dajalcem živil. Iz soc"jalnih ezirov se pa starih ne preganja, ker bi sicer po večini padli v breme mestni cbMni. Vsem pa, ki so pro-dcjali predmete brez tozadevnega obrtnega dovoljenja, se je prodaja prepovdala, dasi so nekater prodajali že desetletja. Redukcija prodajalcev drugega blaga, razun živilskega, se vrši vztrajno in dosledno. Kar se tiče zavijanja kupljenega blaga v časopisni pop'tr, je mestno tržno nadzorstvo izdalo strog ukaz, da se moraj-o zavijati vse jesrvine v čist bel papir, glede higijenskih
razmer pa se vrši stroga kontrola tudi po mestnem fizikatu, Uveljavljenje novega tržnega reda spada v delokrog bodočega občinskega sveta. Vsi poznavalci ljubljanskega trga pa so se doslej pohvalno izrazili o novem sedanjem ustroju, ki pač v vseli ozirih ' prednači drugim trgom. Mestno tržno nadzorstvo pa bo skušalo i v bodoče sistematično in dosledno, a socijalno obzirno delati na to. da bo trg odgovarjal vsem najmodernejšim zahtevam. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubi;ani.
—lj Odpiranje in zaokanje trgovin. Gremij trgovcev v Ljubljani Javija z ozi-rom na to, da mora nacelstvo nekatera določila glede odpiranja in zapiranja trgovi* še izpopolniti, da tozadevni sklep občnega zbora s 1. majem ne s:opi še v veljavo in se bo njegova veljavnost pravočasno raz-giasUa. — Nacelstvo.
—li Ce*kos4ovensk- obec. V robotu 1. kvetna večer pfednašt ve Zvezde" p. J. Kreidl «Nar^dni bar*ka čsl. a Jeji ukoly. Po pfednašce členska schuze, sučastn?te se všichni! 478/n
—Ij Narodno železnicarsko glasbeno društvo Sloga proslavi soboto 1. majnik — praznik dela. pridnosti in vztrajnosti z budnico po mestu ob 4. uri ter s promenad n i m koncertom v »Zvezdi« ob 18. uri pod vodstvom dirigenta g. Bučarja s sledečim sporedom: 1. Otvoritvena koračnica. 2. Suppe: Uvertura iz opere »Lepa Galate;a«. 3. Waldteufel: Les pati-neurs . valček. 4. Strauss: Potpuri iz operete »Netopir«. 5. Dvorak: Slovanski ples. 6. Schubert: Pesem ob morju- 7. Zaključna koračnica.
—lj Nacelstvo Strokovnega ki podpornega društva trgovskih in podjetniških uslužbencev naznania vsem članom in prijateljem društva, da se daruje dne 9. maja sv. maša na Rožniku ob 9. ter priporoča obilno udeležbo. Odbor. 476-n
— Otroške obleke«. Krisioflč . Bučar.
—lj Gradbeni odbor Rožaodolskega doma v Rožni dolini priredi v nedeljo dne 2. maja na Strelišču pod Rožnikom na vrtu družabni večer s plesom. Godba Sokola I. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček namen?en za zgradbo Rožnodolskega doma. se priporoča mnogobrojni obisfc. 506
—lj Kolizejsk] oder priredi v nedeljo v salonu pri »Levu«. Gosposvetska cesta, komedijo »Babilon«. Po predstavi ples in prosta zabava. 475-n
—lj Tečaj za krojače, šivilje In nešlvi-lje se prične 3. ma'a. Kroma šola Stari trg 19. Revnejšim tečaj ceneje. 463-n
—lj Občni zbor Udruženja ju gosi o venskih narodnih železničarjev se vrši v nedeljo dne 2. mala 1926 ob 8. v veliki dvorani Mestnega dc.na v Liubljani. Vsi člani Udruženja se vabijo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
—lj Čajanke pri c velikem županu do nadaljnega odpadejo.
—I j Dolžnost vsesa zavednega delavstva je. da se udeleži danes v »Unionu« delavske akademije v korist trboveljskim reiucirancem. Nadejati se je tudi cd ostalega ljubljanskega občinstva, da poseti to humano prireditev. Predprodaja vstopnic v Matični kn.igami.
—!j Rad'o-krab v Ljubljani fma dne 3. ma'a t. 1. ob 8. zvečer pri Mraku na Rimski cesti svoj redni občni zbor z običajnim redom. 479-n
—lj Za Jugoslovensko Matico ie daroval g. svetnik Josip Rustia znesek 100 dinarjev mesto cvetja na grob pokojnega mu prijatelja g. dr. DorčiČa. Hvala!
— Krasna izb"ra najnovejših bluz. Krištof ič-Bučar. Ljubljana. Stari trg. 81-T
Zaeetksm maja se vrši novi teča za krojno ris^n e n nnkrojevan e damskih oblek. Rosa M • si v o si, oblast, konc. uči i če,
L.vr ■ 3na, M "*ur trg 4 1445
Ocspodie« pogori
IS d
Radi opustitve klobukov in s'ammkov prodajam iste 25% cenejše.
modna trgovina —
LIUB 'ANA. Sari tr« 1«
Da najboljši je to znaj, Colombo Ccylon čaj!
Iz Celja
Mestno gledališče.
V torek, dne 4 maja gostujejo člani ljubljanske drame. Uprizori se Pfrandellova tragedija v treh dejanjih »Henrik IV.«
—c Dijaška akademija. V soboto 1. mala zvečer se vrši v mestnem gledališču dijaška akademija z zanimivim in pestrim sporedom. Občinstvo se prosi, da poseti prireditev v obilnem številu ter da pride k isti točno, da ne bodo motene programske točke.
—c Majski večer »Orkme« se vrši v soboto, dne 1. maja v veliki dvorani Narodnega doma. Ker je čisti dobiček namenjen reduoirartim delavcem pri VVestenu v Celju in rudarjem v Trbovljah, se pričakuje obilne udeležbe.
—c S kopanjem v Savinji so pričeli že nekateri vročekrvneži. Kopljejo se največ čred obojna železniškima mestoma.
iiajpopolneji STOEVER ši- , boljši rodbini. — Fonud« valili stroji s pogrezlttvim. be pod (Sostanovalec transporte!jem (grabeljc); z 1322» na upravo «Slov. enostavnim premikom Je pri- Naroda*, pravljen trn stopanje, vezenje ali šivanje
UHLMMGA
UUMJMM
Šelenburgova ul. 6. L
Slike
Iz domače policijs&e in sodne
Naknadno obsojen na smrt. — Samomor ISletnega dijaka radi 200 Din. — Pretresljiva nesreča na železniški progi. — Samo-morni poskus slovenskega orožnika v Beograda. — Velik vlom
v Zagrebe.
Pred sodiščem v Sabcu v Srbiji je bil pred meseci obsojen brvši poštni uradnik Dragan N e d i č ki je v Boga-tiču trmoril svciega tovariša Nikoliča in oropaj poštno bIaga;no, na 20 let te:7ke ječe. Sodišče je sicer kvalificiralo zločin za premišljeni umor. upoštevalo pa je kot olaišilno okolnost pooolno Ned:-čevo priznanje ter njegovo prejšnje vzorno vederne.
Ker \e državni pravdnik \'\oz\ ničnostno pritožbo, se je vršila vzklicna razprava pred beogradskim kasac:fskim sodiščem, ki je prvo sodbo res razveljavilo in vrnilo soise sod:šeu v Šabcu. Nedič ter dva nie^ova sokrivca so se mora1! te dni gftova zagovarjati pred sod:ščem. Sodišee je po kratkotrajir obravnavi Ned^ča obsodilo na smrt, oba Ktaova sokrivca pa sta bila ooro-ščena. ker se ie dokazala nu:na nedolžnost. Nedič je sodbo sprejel popolnoma hladnokrvno.
V Beogradu se je v stanovanju svojih roditeljev zastrupil 15 lemi jrimnaz'-jec Borislav Petrovič. Dejanje je izvršil iz strahu pred kaznijo, ker je zapravil 200 Din. cotovine svojih roditeljev. Dečka so našli nezavestnega in so g;a prepeljali v bolnico. Njegovo stanie je kritično.
Pred novosadskim sodiščem se je vršila razprava proti nekemu gosti'ni-Čarju ki je vrgel svojega gosta s tako silo iz gostilne, da se je ta pri padcu ubil. Gostilničar se je pri razoravi zagovarjal, da ie e^t izzival ljudi v gostimi ter opsoval megovo mater in očeta Sodišče ie Gavriloviča obsodilo na 6.000 Din globe vdovi ubitega pa mora plačati 20.000 Din odškodnine.
Na železniški postaji v Veliki Plani se je te dni zgodila pretresljiva nesreča. 2ena nekega železničarja se je s svojim šteTiletnim sinčkom Aleksandrom snrehaia^a ob o-og: Deček se je igral z žogo. ki mu ie padla na progo. Otrok je tekel za žogo Nesreča je hotela, da je istočasno privozil brzovlak iz Niša. Prestrašena mati, videč nevarnost ki preti ničnemu otroku, je bliskoma pla-
nila na progo, pograbila svoje dete in je naglo odTinila s proge. Rešila je dete. vendar ie to plačala s svojim življenjem. Stroj ie Iličevo zaTrabil in jo vlekel več sto metrov s seboj. Našli so io popolnoma razmesarjeno na progi
*
Na Kak megdanu v Beogradu je hotel izvršiti v sredo zjutraj samomot orožniški redov Ivan Urbak. doma iz Slovenije. Nameril je nase samokres in sprožil. Krogla pa i.^ zgrešila svoj cilj. Cim je od:eknil strel, je prihitel na lice mesta službujoč- orožnik Jevrem Ilič. Med obema orožnikoma je nastala obupna borba za samokres katerega si je Urbak n -no > nn^tavU na pr?a. a mu ga je Tiie hotel izviti iz rok. S pomočjo nrnhHeHh pa^antov je Ilič Urbaka razorožil in ga od vedel na stražnico. Pri zas!isevaniu je izdavil, da je hotel izvršiti samomor, ker ni dtifetl dopusta, dasi je že opetovano prosil zanj.
*
V neci od 2S. na 29. t. m. je bil izvršen v Zagrebu drzen vlom. eden največjih tekom zadnjih let v Zagrebu. Vlomilci, ki so vdrli v prostore zagrebškega >-kraira diamantov* na Ilici Štev. 9. so neženirano odnesli dragocenosti v vrednosti 600 do 700.000 Din.
Vlomilci so prišli v trgovino ki >e znana pod imenom »Bijou de Pariš*, skozi dimnik. V trgovini so delali naimam" pet do šest ur ter pobrali vse. kar se jim je zdelo vrednega: zlate moške in damske Ure. verižice, ogrlice, prstane, bnljante. manšetne gumbe itd. Po-lakorrmili so se celo double zaloge, misleči, da je zlato. Potem, ko so izpraznili vse predale, so se lotili dveh velikih blagajn, katere pa iim ni uspelo navrtati. Odnesli so poleg dragocenosti tudi nekaj gotovine in nato pobegnili. Po preje je še eden izmed njih pustil svojo i vizitko«---- Med vlomilci namreč obstoji vraža, da jih v tem slučaju policija ne bo mogla izslediti.
Policija je baje zločincem že na sledu.
Gospodarstvo
Razveseljiv pejav
Končno so se tudi naša ministrstva zga* nila in spoznala, da je uspeh narodnega go= spodarstva nemogoč brez statističnih podat* kov o njegovem stanju. Kot enega prvih re* zultatov tega spoznanja smo dobili dve knji* gi, ki ju je založilo ministrstvo za šume in rudnike. Prva se imenuje »Prilog proučava* nju izvoza i uvoza šumskili produkata u kra* Ijevini SHS za g. 1919—1924 25», druga pa rSume u kraljevini SHS». Obe knjigi je pri* redil inspektor ministrstva za šume in rud* nike, hon. profesor beogradske univerze ing. Milan Marinovie. Druga knjiga obsega poleg statističnih podatkov 4 kartograme in 22 zc» lo lepih slik. Knjigi sta pisani v srbohrva* sčini in francoščini tako, da se bo lahko tudi inozemstvo seznanilo z gozdnim bogastvom naše države.
Prva knjiga obsega v I. delu štiri po* glav j a, in sicer: 1. Proizvodi šumarstva v nisi zunanji trgovini: 2. Udeležba tujih držav v izvozu in uvozu lesnih izdelkov: 3. Struks tura izvoza in uvoza lesnih izdelkov (drva, gradbeni les, oglje, lesni izdelki v ožjem po« menu besede, železniški pragi, produkti suhe destilacije, ekstrakti za strojenje in ostali izdelki šumarstva) in 4. Faktorji, ki so vpli« vali na izvoz in uvoz lesnih izdelkov (po* vojna konjunktura v lesni trgovini, valutna politika, prometna politika, trgovinska polu tika in produkcijski činitelji). II. del govori o izvozu, odnosno uvozu lesnih izdelkov iz poedinih držav. Druga knjiga obsega sedem poglavij, in sicer: 1. Organizacija šumarske statistike v kraljevini SHS: 2. površina in razdehtev gozdov: 3. razdelitev gozdov po vrsti drevja; 4. razdelitev gozdov po vrsti lastništva; 5. letni prirastek in izkoriščanje; 6. Pogozdovanje in 7. lesna industrija in zu* nanja trgovina. Statistika je sestavljena na podlagi uradnih podatkov, tako da je več ali manj točna.
Govoriti o tem delu ministrstva za šu* me in rudnike, odnosno njegovega inšpek* tor j a v podrobnostih ne moremo, ker bi za* htevalo to daljšo razpravo. Eno pa je gotovo, da mora naša javnost, osobito gospo* darski krogi obe knjigi pozdraviti, ker pomenita razveseljiv napredek v gospodar* skem življenju. Želeti bi bilo le, da ne osta* ne samo pri teh knjigah in da se zganejo tudi druga ministrstva.
—g Saš izvoz v marcu je znašal 686 mi* lijonov 93.206 Din (lani v marcu 817,744.741 dinarjev), v tonah pa 409347. Največ smo izvozili jajc, in sicer 5182 ton v vrednosti 98,100.000 Din. Sledi po vrednosti koruza,
VI HECCTE VAS DfNAP
SKOZOKtIO'
izdeluje najhitreje foto*
Eraf — Hugon Hibšer, j ubijan«- Valvmzorjev 1 tre. 7Ur
če kupite nogavice brez žig« .ključ", ker eden par nogavic i žigom in znamko (rdečo, modro, zeleno aH zlato)
„ključ"
traja tako dolgo kakor štirjd pari dragih. Kupite eden parj wmri/»^*a «el
les, surovi baker, goveja živna, žito. mest in mesni izdelki, živi konji in prašiči, ce* ment itd. V prvem četrtletju lanskega leta jc znašal naš izvoz 1,016.969 ton v vrednosti 159,816.626 zlatih dinarjev, letošnjega leta pa 1,115.041 ton v vrednosti 161,503.304 zla* tih Din. Kakor vidimo, je naš izvoz v prveui četrtletju letošnjega leta po količini večji, po vrednosti pa manjši.
—g Nov denarni zavod. Na Cetinju je bil ustanovljen nov denarni zavod. «Cinov* nička štedionica« z osnovno glavnico 500.000 dinarjev. K temu zavodu pridejo vsa aktiva in pasiva dosedanje «Narodne štedionice na Cetinju«. ustanovljene 1. 1906.
—g Znižanje uvezne carine na modro galico, žveplo in nairium nitrat. Ministrski svet jc na eni zadnjih sej sklenil, da se zni* ža uvozna carina na očiščeno žveplo in žvep* leni cvet od 1.50 na 0.75 zlatih dinarjev pri 100 kg; na natrium nitrat naraven in umetnf od 10 na 5 zlatih Din, pri modri galici od 12 na 6 zlatih dinarjev.
—g Konkurzi. Razglašen je konkurz nad imovino Franceta S. Hrovata, trgovca na Glincah pri Ljubljani. Prijavni rok 5. junija 1926. na deželno sodišče v Ljubljani. Raz* glasen je tudi konkurz nad imovino Minko Iior v a to ve, mod'stke v Ljubljani. Pri* ,'avni rok 7. junij 1°26. Okrožno sodišče v Celju razglaša konkurz nad imovino K e* m i č n c tovarne, d. d. v Šoštanju. Pri* javni rok do 15. junija 1926. pri omenjenem ! odišču. Dalje je proglašen konkurz nad imovino Janko C i z e j a, trgovca v Maren* bergu na Štajerskem. Prijjlasitveni rok 2. ju* r.ija 1926. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
na boljša naravna gorka voda. Izvrstna proti zaprtju telesa, navalu krvi, pokvarjeni prebavi, zastali krvi v trebuSuih organih itd.
2u-T
—g Dobave. Direkcija državnih želez* nic v Ljubljani sprejema do 3. maja t. L ponudbe za dobavo 350 kom. vijačnih za* penjač; do 5. maja t, 1. za dobavo 10.000 kg protiandscementa; do 7. maja t. 1. za do* bavo 1000 ovojev strešne lepenke in 500 kg žičnikov za strešno lepenko. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode* lenju te direkcije. — Vršile se bodo na* slednje ofertalne licitacije: Dne 12. maja t. 1. pri komandi 16. artiljerijskega polka v Ljubljani glede dobave živil (svinjska mast, olje, fižol, makaroni, pšeničen in koruzen zdrob, ješprenček, sladkor, cikorija itd.). — Dne 17. maja t. 1. pri Glavnem sanitet* skem slagalištu v Zemunu glede dobave 10.000 metrov "platna (mrežastega blaga zo* per komarje). — Dne 21. maja t. 1. pri d*N rekciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton plinskega koksa. — Dne 25. maja t. 1. pri direkciji pošte in telegra* fa v Ljubljani glede dobave 100 nahrbtni* kov za prenašanje pošte in izdelavo 100 pisemskih dostavnih torb, za katere da di* rekcija potrebno novo okovje sama na raz* polago. — Natančnejši podatki so v pisat« ni Zbornice za treovino. obrt in industrijo v Ljubljani.
28
Meda *
Klobuki letošnje poletne temne
I
Kaicor v* vprašanjih kratkega krila, kratkih las. oraktičneca perila in še nekaterih drugih, se ie ženski svet tudi v vprašanju poletnih klobukov uspešno uprl kapricam modrih diktatorjev. 2e par let prevladujejo preproste male oblike skorai brez vsakega garniranja. Razni modni saloni so bodisi na lastno inicijativo, bodisi na željo tovaren klobukov ia slamnikov v zidnih letih že ponovno poskušali ovreči to modo. a Sp jim ni posrečikv Prevladali so vedno ljubki mali klobučki, ki bodo, kakor vse kaže. tudi letos dominirali. Razlike med opoldanskim, popoldanskim in celo večernim klobukom ni skoraj mkake. Tudi blago je več ali mani nrrrforrrrno: slama, trak ali taft. Obdržala se bo vsekakor tudi letos, čeprav morda samo preko poletja, visoka oblika, ki pa ni tako strogo predpisana, da bi si dama ne mogla izbrati tudi drugačne, ako li visoka ne stoji dobro.
Danes prinašamo nekaj modelov, ki so vsi prav preprosti, ki na po svoji formi vendar le omosročaio dobrodemo spremembo v sedanji uniformiranosti. Prav pripravni so za to raznovrstni ba-reti. ki učinkujejo zelo mhdoMno rn se lahko nosijo ob vseh prilikah. Iz filca
narejeni odgovarjajo športnim, pctnhn ki dopoldanskim suknenim oblekam, iz
svile pa so izvrsten model za popoldne m zvečer.
Prvi levi modd na naši sliki kaže visok slamnik, zlasti prikladen za promenado- Slama *e kolikor mogoče indiferentne barve, klobuk pa dobi svoj efekt no pisanem širokem trak«, ki ie ovit okrog glave in tvori zadaj trdo pentljo.
Spodaj na levi je baret. ki bo najlepše harmoniral z žemperso obleko. Rob je iz usnja ali slame, pa tudi iz rilca, ostali klobuk iz duvetma. K svilenim in večernim oblekam ie baret iz tafta ah broširane svile, rob iz svetle barve.
Na desni spodaj je model, ki spominja po obbki na čelado. Klobuk ie namenjen pred vsem za večerno promenado in narejen iz svilenega ripsa. Glava je pri tem modelu višja kakor pri drugih, zavihani rob V iz svilenih port-
Oba zgornja klobuka sta si po obliki podobna, ker spominjata oba na turban- Prvi klobuk to iz slame, garniran s svilo; drugi baš obratno iz svile in garniran s slamo.
Vzorčaste rokavice
so napovedana novost poletne ^. Gre za vezenino na zgornjem delu rokavic. Skla* dati se naravno mora z barvo obleke, m to je dandanes tem lažje, ker *si rokavice itak moraš kupiti v trgovini in torej potrebuješ Tudi primerno obleko.
opazovanja
Kostum ima štiri dele: krilo, žem* per. brezrokavno jopico in kep.
Za elegantnejše svrhe je plašč iz tafta velik in nevaren konkurent vihra* j oče^ j kepa.
Spodnja krila bodo po dolgem času zopet prišla do veljave; kajti moda na* rekuje krilo in bluzo ločeno. In s tem bo dospel tudi pas v normalno višino, kar se mu dolgo ni posrečilo.
Vse, kar je igračkastega in otročje* ga, miče današnjo disciplinirano, pre* meteno modno damo. Tako so jako prt* ljubljene obleke z apliciranim i okraski najprimitivnejših otroških igračk n. pr. čene mucke in miške na belem žemper* ju in rjavkasti medvedki in zajčki kje drugje.
Dvojčkaste obleke so nekaj novega. Lahko je kvaliteta ali pa barva blaga dvojna pri eni toaleti. Take kom bina*
ci je bi bile: roža in pastelno^modra, ro*
za in zelena, sfva in fres, bela in črna.
Kvaliteta modernih klobučkov: de* belopredenasti panama, klobučevina tanka kot najfinejši žamet, japonski piko in florinasslama, trakovi iz kačje in martmčkove kože.
Nekaj posebno novega so klobučki in kape iz živopisanih lesenih jagod. Ker je vzglavje luknjičavo, je tak ki o* buče k ne le prijetno, ampak tudi higi= jenično pokrivalo za poletje.
Moškim kravatam v različnih rdeč* kastih nijansah je že odklenkalo. Danes so vse modro, živom odro pisane. PuIIover je moderen le z ovalnim in ne več s špicastim izrezkom.
Vsa internacijonalna modna pozori* sca narekujejo priljubljeno sivo barvo za moško obleko.
Ročna torbica z vezenino
je za potenje prikladna zato, ker predstavlja zares lepo m učinkov«o ročno delo, ki se da naglo i zgotovi ri. Naravno, da mora taka ročna torbica biti harmonuioče prilagođena obleki in sicer na ta način, da se osnovni materijal docela sklada z materijalom modela, a vezenina torbice z vezenino na obleki. Moderne ročne torbice obdržijo še nadalje trebnsasto obliko.
Podpirajte Društvo jlepfli!
LIPIK
Pomladanska sezona otvorena. — Nenadkriljivi uspehi zdravljenja. — Moderne uredbe svetovnega
............ kopališča. — Zelo nzke cene. — nfNiputaJ peazfcm
vkjoč vti dobro oskrbo a la earte, uporabo kamenih stanovanja v zdravilišcnem hotelu, postrežbo, razsvetljavo m idr a v Učno takso za čas do glavne sezone •§ • 79 wim mm a>aaha mmm alM* Vsa teeaejie
kopeli stane
mformadje daje najkulantneje
183 a
Uboge Parižanke
Nekemu francoskemu novinarju je razlagala lepa Parižanka način svojega
življenja.
«£e bi k vedeli* — je dejala — «ka* ko aem ves dan zaposlena 1 To je na* ravnost neznosno. Vstartem ob s. in se oblečem. da naroČim služinčadi, kaj naj dela. Potem se zopet slečem, ker pride maserka. Nato se oblečem in grem na fcprehod. Ko se vrnem, se zopet sle* Cena, ker je čas za telovadbo. Oblečem se h kosilu, nakar se zopet slečem, ker je treba malo zadremati. Pa se zopet oblečem in grem v mesto po opravkih. Ob 5. pridem domov in so zopet sle* čem. In zopet se oblečem, da grem k znancem. Zvečer pred večerjo se "grem kopat. Tu se je treba zopet sleci in ob-
leči. Točno ob osmih zvečer se vrnem, ker je mož nervozen, če ni pravočasno večerje. Po večerji se slečem in oble* čem, ker je treba iti v gledališče ali na kako drago večerno prireditev. Tu bi prav za prav ne smela trditi, da se obs tečem. Ob 1. ponoči se slečem in grem spat — to je moja edina obleka, ki po* kriva vse telo. Pa se se najdejo ljudje, ki trdijo, da ženske nič ne delamo. Ali si morete misliti, koliko energije je tre* ba za te operacije. In ne samo to. Na zadnji maškaradi sem se morala trikrat preobleči.*
«Ali imate deco?» jo je vprašal no* vinar.
«Da! Dvoje! Vidim ju bolj redko.* ♦Kdaj ste pa imeli čas. da ste rodili? <*G, čas za to se pa že najde. .Vzela sem si dva dni dopusta.*
To in ono
Senzacijonalni uspeh Hlade pisateljice
V Londonu so naduseno sprejeti prvo zhnrko novel ki jih ie izdala 20-letna pisateljica Svfcka Tompeon. Samo v Ameriki so prodali v dveh mesecih 35.000 izvodov te zbirke. Poleg tega so predložili pisateljici za frbnski posnetek njenega dela 300.000 dolarjev, za prevod v španščino pa 20.000 dolarjev. Cela naklada te bila razprodana v perm dneh.
S tem rekordom ie prekosila Tomp-sonova tudi najpopularnejšega angleškega romanopisca VVellsa. ki s svojim novim romanom med čitatelji ni dosegel takega uspeha, Svlvia Tompson je štucPrafa na oxfordski univerzi, zdaj je pa Studite popustila, ker se hoče posvetiti literaturi. Slike mlade pteatefll-ce. ki jo ie obdarovala narava z izredno lepoto so prinesli vsi angleški hsti. Srečna pisateljica dobiva dan za dnem nebroj žemtrjenrh ponudb m ljubavnih pisem, ki jih pa hvaležno odklanja, ker je že dve leti zaročena z nekim kolegom z univerze.
Wflsonovi 14 točk v novi izdaji
Neka Američanka je vložila tožbo za ločitev zakona, ker z možem ni bila zadovoljna. To ni nič posebnega, zlasti v Ameriki. Toda v našem slučaju je bila ločitev vendar le zanimiva. Predno sta šla mož in žena vsaksebi, je hotela žena nuditi možu zadnjo priliko, da popravi svoje grehe napram nji. Potom odvetnika mu je postala nekak »memorandum« ki le obsegal 14 točk, prav kakor slovita VVilsonova nota. Memorandum vsebuje pogoje za eventuelno pobotanje.
»Evo vam zadnje možnosti, da se pobotava« —- piše žena možu. »Prvi pogoj je. da prepustite vodstvo in upravo gospodinjstva izključno meni. Vaše etelo je izven doma. Drugi so točne informacije o vaših financah ni pravica do vpogleda v vaše račune. Tretji in najvažnejši pogoj je ta. da ste vsak teden eno noč prosti, pa tudi jaz razpolagam z eno nočjb na teden po svoji voipi. Četrti pogoj: Nikoli več ne smete omeniti svojega življenja pred poroko, pa tudi moje mladosti se ne smete dotikati Tudi o zabavi z drugimi ženskami po kavarnah iin nočnih lokalih mi ne smete več govoriti«... V tem duhu je sestavljen iimim andmn do konca. Ameriški listi žal ne poročajo, kakšen uspeh k dosegel.
Mrčes in ljudje
V literaturi imamo že več razpravo tem, kako se bo človeštvo koncem koncev nehalo boriti med seboj, da začne borbo proti bilijardam žuželk, kobilic, komarjev, gosenic in drugega mrčesa, ki se pojavlja pod, na in nad zemljo. Izšle so tudi knjige, ki govore o tem, kako naj se človek bori proti mrčesu. Človek pošilja že zdaj mrčes v borbo proti mrčesu. Ko so začeli Angleži na Havajskih otokih obdelovati zemljo, se je pojavil naenkrat sovražnik poljedelstva, ki ga ni nihče pričakoval. Pojavile so se namreč v ogromnih množinah tako zvane japonske gosenice, ki jih poprej nihče ni poznal. Bila je nevarnost, da uničijo delo mnogih let Toda ljudje se niso ustrašili. Iz Avstralije so prenesli posebne vrste mahe. največje sovražnice japonskih sosenic Vnel se je boj na življenje in smrt Muhe so se rapidno množile, njihov razmah je šel na račun smrti japonskih gosenic m ni daleč čas, ko na Havajskih otokih o teh gosenicah ne bo več duha ne sluha.
Življenje gre v večnemu kroga svojo pot Človek se niti ne zaveda, da bi ga morda ne bilo na svetu, da bi njegovega naroda spio ne bilo aH pa da bi igral neprimerno važnejšo vlogo, če bi ne bilo izvestnega metuljčka, mušice, komarja ali gosenice. Če bi ne bilo komarjev, bi bili Francozi danes gospodarji Panamskega kanala. Kako drugačno poirrJČno m gospodarsko obliko bi imela zemeljska obla. Francozi so opustili delo v Panamskem zalivu zato, ker niso vedeli, kako naj se bore proti komarjem, ki so spravili v bolnice ali celo pod zemljo na tisoče delavcev. Američanom je pa pomagal slučaj. Vedeli so namreč, da polaga komar svoja jajčeca na stebla nod vodo in da je treba samo nohti jezera in močvirja ob gotovem času z oljem, pa so uničene cele generacije komarjev.
Aleksander Veliki le podlegel piku komarja ali nekega dragega mrčesa. Bilo mu je komai 30 let ko ra le agra-
v zgodovini Grkov, Perzov, hidijskih narodov, pa tudi Tatarov in Slovanov bi lahko nastale, če bi živel Aleksander Veliki še 30 let. Tako je pa obrnila mušica zgodovino v popolnoma drugačno smer. Hannibal bi bil gotovo razbil rimske legije, če bi njegovih vojakov ne tresla mrzlica in Če bi ne bila podlegla tej bolezni dva njegova najboljša generala. Rim bi bU padel, če bi ne bile začele nrušice in komarji uspešne borbe proti Hannibalovim legijam v močvirjih severne Italije. Tevtonske tolpe so rušile in uničevale vse, kar jim je prišlo pod roke, dokler niso naletele na komarje, ki so demoralizirali in uničili večino njihovih bojevnikov. Slavna armada Friedricha Barbarosse ie poginila 1. 1167 na enak način. Malarija je položila v grob tisoče vitezov in junakov. Atene so bile hvaležne strupenim mu-šicam za pomoč vedno, kadar je sovražnik oblegal mesto. Mrčes se pa ni omejil samo na sovražnike. V mirnem času je razsajal med Grki tako, da so ljudje umirali v masah.
Nooa moda?
V času. ko s tonkih strani grme na današnjo žensko modo. da premalo zakriva, ko zlasti zahtevajo podaljšanje krila, so iz Londona vrgli v svet novo bombo. AH se bo razpočila bomo šele videli. Mogoče in celo verjetno je, da ostane samo pri poskusu.
Na nedavni te k strini niz stavi sb velike londonske modne firme oblekic svoje mankenke v obleke, katerih krila so segla komaj do kolen. Nogavice so bile pod koleni zavihane po vzorcu moških športnih nogavic, tako da so bila kolena gola. Baje je ta ideja vzbudila mnogo odobravanja zlasti pri moškem svetu, čudno ni. saj so aranžerji lahko izbrali dekleta z brezhibno oblikovanimi nogami. Kako bi učinkovala taka moda, ako bi bila splošno uvedena, pa je sevedn drugo vprašanje. Zato ie malo verjetno da bi se to zgodilo. Pač pa napovedujejo, da bodo ženske letos še boli od prejšnjih let hodile brez nogavic, dasi ne. iz modnih, ampak iz jpraflctičnih, higijenskih razlogov.
Krava s protezo
Mogoče je dogodek, ki ga v nastop -nem podajamo, debela raca, ki so jo angleški listi servirali svojim bralcem, ni pa izključeno, da je resničen, zakaj o čudežih moderne kirurgije poročajo listi dan za dnem nove senzacije.
Angleški listi poročajo torej o si* jajno uspeli operaciji, ki jo je izvršil neki Škotski živinozdravnik na kravi, ki si ji zlomila nogo. V nekem malem škotskem selu živi reven posestnik, čigar celo premoženje obstoji iz ene krave in enega konja. Nesreča je hote* ta, da si je na paši krava pri nesrečnem padcu zlomila nogo in kazalo je žival ubiti Seljak, ki je bil ves obupan, se je obrnil do žfvinozdravnika dr. Jame* sa Galowaya, ki je izvedel neverjetno operacijo. Amputiral je zlomljeno no* go in jo nadomestil z leseno tako spret* no, da se lahko krava nežinirano giblje ttko kakor popreje v največje zado* voljstvo njenega lastnika. Dr. Galoway je škotskemu živinozdravniškemu Udru* žen ju o uspeli operaciji, ki je vzbudila orcno pozornost, podal obširno poro« čilo, izpolnjeno s fotofraBčnbni po*
Bata in čevljarski vajenci
Kakor vsa velika industrijska pod je tja. tako si preskrbuje tudi znana tvrdka Bata naraščaj na podlagi modeme psihotehnike, čije namen ie postaviti vsakega delavca ali uslužbenca na tisto mesto, za katero je najbolj spOu soben. 2e lani v aprilu je ustanovil pri svojih tvornicali r>S!hotehj*čni laboratorij ki itna riamen proučiti in preizkusiti vse telesne in duševne zmožnosti vajencev ter jim dati njihovim sposobno strm odgovarjajoče deio. Koncem lanskega leta je sprejel Bata nad 20f. novih vajencev, za katere je ustanovil internat in nosobno strokovno šoto. Letos namerava sprejeti iz cele Češkoslovaške 600 vajencev. Da si zasigura najboliše moči, razpošilja po meščanskih šolah informativne pok. ki jih či-tajo učitelji v 3. in 4. razredu.
V teh polah obvešča Bata dijake, da sprejema mladeniče od 14. do 16. leta. ki imajo veselje za tovarniško izdelavo obutve. Spreleti bodo pa psiho-tehaircni oreiz k usrali, po zdravniškem ogledfii in dvomesečni praksi v tovarni. Po končanih formalnostih pridejo v strokovno šolo. ki traja 3 leta. Vsak učenec Se mora Že od začetka sam vzdrževat t Od doma mu ne smejo pO-šiliati denarja. Za defo v tovarni, kjer pomagajo po pouku v šoli. dobe vajenci toliko, da lahko stanu primerno žive. Spočetka denarja sloh ne dobe na roko. Njihovi prispevki gredo v skupno blagajno, ki izdaja vajencem mesto denarja posebna potrdila, s katerimi si lahko kupijo naipoJrrebnejše stvari v trgov mah, ki spadaj k tovarnam. Prihranki se obrestujeoo z 10 odstotki letno. Vajenci stanujejo v internatu. Razdeljeni so iia skupine po ° ali 10 s tako zvanim kapitanom na čelu. Žive strogo skavtsko življenje. Delo in šolski poirk je razdeljen tako, da sa izrabi vsaka minuta.
V Brnu se je priglasilo za psthoteh-nicni izpit 80 vajencev. Izpit so polagali 19. aprila. Od teli 80 izbere laboratorij 35 najboljših in ugotovi, kakšne so njilK>ve rodbinske razmere. Izbrani vajenci pridejo nekaj časa še v Batovo prodajalno v Brnu. od tod pa y tovarne. Na ta načm si izbere Bata 600 novih vajencev, za katere lahko podjetje že zdaj jamči, da bodo dosegli v svojem poklteu lepe uspehe.
Ženski Landru
Francija je imela zopet svojo senzacijo. V malem francoskem mestecu Nimes se je vršil senzaerjonalen proces proti bivši usmiljenki Antoinetti Sci-erri. ki ie bila obdolžeoa 12 zavratnih umorov. Obdolženka je bila obsojena na smrt pod giljotino, torej bo v slučaju, da ne bo pamiloščena storHa isto-tako neslaven konec, kakor ga je storil morilec žensk orosi uli Landmi.
Slučaj Antojnette Scienri je zanimiv tak:> s kriminalnega, kafleor s psihološkega stališča, zakaj do danes je ostala zagonetka kaj je bolničarko nagnalo k moritvj nedolžnih ljudi. Antoinetta Scierri, bivša bolničarka je rodom Italijanka in se je leta 1924 preselila v Francijo ter nastanila v mestecu Saint Gilles. Njeno predživijenje iti bilo znano zdi Se pa. da je imela na vesti prav gotovo več težkih pregreh, če oe umorov. V omnjeneni mestecu je Scierri -jeva živela z nekim Rosignaom, kateremu se je izdajala za izučeno usmd-ljenko. hvaleč se da ie tekom svetovne vojne sama vodila cel vojaški lazaret. Dasi Itaiijanka s svojo zunanjostjo ni bila baš prikupljiva, ii je uspelo doseči mesto usmiljenke.
Nekega dne je zbolela soseda Sci-errijeve, neka stara dama, po imenu Marie Oudan. Starki je stregla Italijanka, kajti bolezen je bila lažje narave* Stara dama je nenadoma umrla, v svoji oporoki pa je zapustila svoie malo premoženje gospe Scierri za njeno »požrtvovalno« oskrbo. Nihče ni sumil, da stara dama ni umrla naravne smrti. Slučaj je nanesel. da sta nekaj dni kasneje po smrti O udove zbolela v kraju ugledna trgovca, brata Lachapelle. Zopet je negovala ter oskrbovala oba pacijenta Italijanka. 8 dni kasneje sta bolnika lunrla Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopila vsled zastruplje-nia, v splošnem pa se je smatralo, da sta se brata zastrupila pri t^ivaniu mesa.
Sadistična zastntpljevalka pa še nI imela dovolj žrtev. Ko je bila nekaj mesecev kasneje kot bolničarka pozvana k vdovi Martin, je tudi mlada vdova že čez nekaj dni umrla vsled zastrupi jen j a. Zavraiaia morilka se fe iznebila tudi svojega prUežnika Rostg-nola. Krepki in zastavni mož je nenadoma umrl. ne da bi se vedelo za vzrok negove smrti. Značilno je. da Italijanke nihče m osnimi zavratnega dejanja, kar je razlagati v tem. da se je naivno pr^-*">1sTvo Scierrijeve. katero je smatralo za čarovnico, silno balo. Toda vsaka stvar ima svoj konec. Tudi za v ratno morilko je doletela roka pravice, čim sta v mestu zopet umrli dve žrtvi, katerima je stregla ScJerri-jeva, je postala stvar prozorna. Povodom mrliškega ogleda umrle starke« je zdravnik dr. Ctausel prepovedal njen pokop ter odredil, da se truplo prepelje v Nvmes ter Izvede obdukcija. Ugotovita se je. da ie bila starka zastira jena. Drugi dan so morilko aretirali. ^__a
-Sedaj Po večniesečnern preiskoval« nem zaporu je prišla pred poroto. Id je dokazala njeno krivdo m Jo kakor $c otuenjeno, na aujfiC
0963
Stran 6.
•SLOVENSKI NAROD, bW 1. maj* 1920.
Siev. 98.
^■airaone Palma-kaučukaste pete in podplati so napravljeni Is najboljše surovine, varujejo Vase obuvalo, so trikrat traj-wt'*i kakor usnje in Vam omogočajo elastično hojo. Ni razkošje, ampak neobhodna po.reha vsakega človeka.
Fran Korošec,
LJUBLJANA - aavsaiati
tik Poljanske ceste it 6
sprejema in popravlja solidno, ceno vsakovrstne ure s enoletno garancijo ter izdeluje vse specijalne dele
za ure 90-t
Prostovoljna javna dražba
»eaiavva, »taalnjaka •■rtv« vralla m— ». Majal ob davotJh aUlfllMOEl, Cest« na fai
nekaj slik m
aa taiaratao.
1316
Na,cene,se in največje skladišče dvokoies, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo. errairr--nje in pon kian e dvokoies, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd - Prodaja na obroke. — Ceniki franko. p. b. l., tovarna dvokoies in otroških voz. t ko v, Ljubljana, ska cesta 4
»TAl A
Ne zamudita!
Prostovoljne lavne dražbe
v četrtek 6. in petek 7. majo, vsakokrat ob devetih dopoldne
Cesta v mestni leg sVt. 15 - (Popovičevo
posestvo)
Na prodaj bodo kcn i (2 tcž'^ 1 lahe-v), konjske opreme, razn vozovi, kočije, kcsilni st.oj. več oken, viat m neonskih stopn c. prazni sodi, ra:r.o pohistvr, rjisa'ne mize, kopirna pre*a, p;e. roge,
z c - la. svetile, cb e ke, čeviji itd Interesentje si lahka stvari oglcdcjo od pon dcljka do srede vsak
dan od acsr+e e~e 1 34
Pomladne novosti
nogavica v raznih ba Vi žepna robe?., čipk«, §■©-
kavica, naramn c-, palice, -;;zr 1 m Ja. §un t* it po-tf»cb z j £i*il;e« krojače in čevljarja lei
na h btnike.
NAJOIŽJE CERE. HAJRIZJE CERE.
JoSSP PETELINC
LJU3LJAKA M (ob vodi) blizu Preternotc§a spomenika.
Najstarejša slovenska pleska: s ^a in ličarska delavnica
IVM Bricelj, Ljubljana
Se priporoča. — Izvršitev točna, zmerne. 78-t
Ustanovi jeao 1. 1839. 102/T
Teod. Kom, UtririjtM
--- * Mm trn
izdelovanje posod iz pločevine za firncž, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) 'C3.t za konserve.
J. Stlcpalla
-Slsak—
72 -t
aoiaovajOa
tinici
J
Cm
Ot ■
200-500
sveč moči.
Neznatna poraba petroleja
Sveil kakor elektrika'
»a 1 a a*
rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic Sol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. nAlOA" je prikladna za najmanjše m največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična 1 i rosa
SVJtRC i drog "
ZA6RE3. PrsTiasiicm ulica 1
— Iščemo zaupne zastopnike —
— Zahtevajte tako? prospekte! —
2 * « * s' p
m aH i: c — t: -1=3 x> os -2
aa '*= ra P
_ •# +S *& J= «f
•S • .S*2"§ s
mmm H* O .S —
• o o "
© -~ = »o
i^CkS (3 s -o **» m
^ - C N p c
iZ O 'mm o
25 C
- - „«cn O -T o O
ee co -C O
kj r o CX -
■ o — k- 6 'iT c
O.T3 r^3 o
:
a
8 8
1 » I I I I I I I I I I » M I I I r, f' ii I 'J Ml 1 L ii 11 !l !! ? I li j i !! !H 1 1 1
Donosno zastopstvo za SHS
cvent. posebej ia S!aro Srb:jo, S'oveni o, Hrvaško. Bosno-Hercegovino. Dalmacijo 8E ODDA in sicer za specialna mazila za vsako panogo industrije. Blago je po svoji kakovosti brez konkurence. Firme s.rojnih inže-njerjev, firme iz stroke maziinih olj, ki majo zveze z državnimi krogi, pomorskim plovstvom, industrijskimi in avtopodjtt]it razpolagajo s kap talom in prodajno organizacijo, naj svoie ponudbe v nemškem, angleškem aH francoskem jeziku z navedbo referenc pod š tro »KonktirrenzkH* pošl ejo na Annonzennureau JUUVS TBHBBf Bođaieat IV., Sarkttaaplats S._1320
tfEBSBSEB BSB5 EB EB33ESB33BEB S I..11?
a - A
I
I
8
O O S-5 O 0.=
— *- KJ
■~ § ex o* «
« co 5 o.
a2 W C « N
is • S si
j*. L <« c
1 f= a S > S
°- es S
2=5 o 2 c c*^ ca —
I — s 5 — «0
*_2fa
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani prodaj« m-t
:: premog ::
is slovanskih pramogasnikov
vseh kakovooti, v celih vagonih po originalnih cenah pre-mofovnikov za domaČo upi rabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koko
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeSkoskovaiki in angleški koks za livarne in domačo uporabo,
kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov:
07 Ljubljani, aMklaeleavi
15 I
o
I
-55 &• g .«= d "s? S
S -* CS
S S' ^ c o g —
f * 11 g
Eralaft Isan MaftUa
LJssMiaaa, AiaSaUaka oal. Sto« I* ae pfiporcča za poletno sezono — Angleško blago.
Sepo le.eče, 210 jobov, okraj Graaačac (Bosnoj a 4 h •> m skladiščeni, hlevom, sov m ,Fat* motornim plugom, mal m od som in opeka mi co, poceni na oso ali več družin naprodaj. Ponudbe m informacije na Jos. Zilzer, Vinkovci
eararc e dan podjetjn, kjer dobim službo prodajalke POnadbe ood .Garo-djo 15 000/1 M* na upravo .Stov. Naroda*. 1308
OTVORITEV Maruintrs2 I. MAJA
(Seunis)
Najnovejši damski klobuki I
Srezkonkurenbie cene I
Brezkonkurenčne cene I
8
Moli oglast, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5m—.
Mali oglasi
Ženttve. dopisovanje ter ogtasi strogo trgovskega značaja, vsa* k a beseda Din j-—.
Saj manjši znesek Din l(r—.
Službe
Šofer,
dober vozač in izurjen mehanik — se išče. — Tonudbe pod «Ika/1351» na upravo «Sloven»kega Naroda«.
mlajša moč, močan in zdrav, vešč tudi sioven* škrga in nemškega jezi« ka v govoru in pisavi — išče službo. Nastopi la« hko talroj. — Ponudbe pod «TakojŠnji nastop 1303» na upravo «Slov. Naroda*.
prvovrstna moč, z daljšo prakso, izurjen v manu« fakturni stroki — išče službo pri večji tvrdki v mestu. Mesečna plača Din 3000.—. — Pismene ponudbe pod «Prvors*na močjl341» na upravo «S1 Naroda*.
i/vežbane damskega pe* rila, za večje podjetje — pc sprejmejo takoj. — Naslov pove uprava «S1 Naroda*. 98/T
Mesto vzgojiteljice
išče mlada gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika. — Do* pisi pod «Inteiigcntna 1321* na upravo *Slov. Naroda*.
Postranski mesečni zaslužek 2000!
Iščejo se zastopniki za Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo za jako koristen
predmet. Pripravno za vsakogar. Potreben ka« pital 50 Din. — Cenje* nc ponudbe je poslati na naslov: «Vefran*.
Moravče, Slovenija. 1312
Strojepiska
zmožna tudi slovenske stenografije, vešča slo« venskega, srbohrvatske« ga in nemškega jezika, išče službo; gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo *Slov. Naroda* pod «Spočetka tudi za malo plačo/1302* na upr. «Slov. Naroda*.
Lokali
Gostilno
na prometnem kraju v
mestu ali na deželi — iščem v najem. — Po« nudbe pod »Gostilna 1305» na upravo «Slov. Naroda*.
Trgovski lokal
s skladiščem in stanova« njem se išče v najem, event. se kupi trgovina z vsem inventarjem. — Dopisi na upravo «SIov. Naroda* pod »Promet 1344».
Prodam
Po nizki ceni
prodam elegantno je* dilnico iz hrastovega lesa, črno politirano, no* vo, naifinejše izdelano. — Ig Repše, Ljubljana, Poljanska cesta. 1352
Kredenca
velika, dobro ohranjena, za delikatesno trgovino, pripravna tudi za slašči* čamo ali slično obrt — se takoj ceno proda. — Ponudbe pod »Kredenca 1338» na upravo «Slov. Naroda*.
Kuhinjska oprava
dobro ohranjena ter dve! moški obleki za srednjo postavo ugodno napro*| da i. Dopisi pod »Opra* va/1323» na upravo «SL Naroda*.
Stanovanja
Meblovana soba
z električno razsvetljavo v sredini mesta — se odda takoj boljšemu gospodu. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 1339
Na stanovanje
in hrano se sprejme go* spod ali gospodična. — Ponudbe pod «Maj/1306* na upravo »Slovenskega Naroda*.
Dopisovanj
Mlad gospod
s stalno službo želi zna« nja s samostojno gospo« dično ali mlado vdovo brez otrok. Na premo« žen je se ne gleda. — Le resne ponudbe s polnim naslovom na upravo »SI. Naroda* pod »Maj/1343*.
Nepremičnine
Posestvo
lepo ležeče, 210 johov. okr. GradaČac (Bosna) s štirimi hišami, skladi« ščem, hlevom, novim »Fiat* motornim plu* gom, malim mlinom in opekarnico, poceni na eno ali več družen na* prodaj. — Ponudbe in Informacije na: Jos Zil= zer, Vinkovci. 1300
30.000 Din posojila išče obrtnik za dobo šestih mesecev pro* ti sigurnosti in dobrim obrestim. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Sigurnost/1342». Za v Prago priporoča podpiiaua tvrdka vse telovadne oblačilne potrebščine za člane, članice, nara« ščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. — Za« htevajte cenike! — Brata Capuder, Ljubljana, \Vol fova ulica l/II. 99/T
30.000 Din brezobrestnega posojila na prvo mesto dam za stanovanje 1—2 sob s kuhinjo in pritiklinamL — Ponudbe pod »Takoj, šnje posojilo/1324» na upravo »Slov. Naroda*.
Trompete 965 o> vse alahlnitru* ^oA Basale, telov. ro-fjl gove hitro in pre-§3Rl cizno popravlja tvrdka ™j\ Alfonz Breznik, LJUB LIAN A, Mat ta 1 m^Um^m* tr . 3 (poleg tnagUtr.) Stari inštrumenti se vza« mejo v zamena ali pa ku« pijo.
Razno
Za birmo are, zlatnino in srebrnrao — priporoča Ivan P a k i ž, Ljubljana, Stari trg 20.
«Ilirija », Kralja Petra trg 8, tele« fon 220. — Premog, drve, koks, cement. 53/T
p*5mt*
itlkot«
oravaratvo. - ~
SITAR * SVETE K j
LJUBLJANA *>■ i " »tra
Posojilo
30*000 Din
brezobrestnega posojila na prvo mesta dam za stanovanje 1—2 sob s kuhinjo in pritiklinami. — Ponudbe pod «Takoj» šnje posojilo/1324» na upravo »Slov. Naroda*.
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežja štev. S
Suha in zdrava bukova drva dobavlja po aoto sniSani canf
D. Ć EDIN
VolfovilH. Telefon H
1 09
^ Ljubljana
Klavirje
«at
^P^P? harmon je na
"XV » obroke in po-sodo svetovno naiboljSe: Steinway, Holzel, Bdsendcrfer, Forster, Stingi original etc dobite le v veliki 2alogi in izberi strokovnjaka in bivšega učitelja Glasbene Matiee
Alfanz BREZNI K,
LiaM|aaa, Mestni trg 3
(poleg magistrata) ---t
Krojač Ivan Msjdičf
LJUBLJANA, Gledali« ška ulica 7 — se pripo* roča za poletno sezono. Angleško blago! 1157
? aji j-?n?c«?ii »ir^r?M rj
L0K0N0BIL
aa eroćn para
R. W0LF, Magdeburg-Buckau
120, 199, 170 P. a.
aa, si, aa r.s.
ssora R. W0LF ■asaii«
■Jiaacn 4 »ir
a «a s o. s.
r.s.
Vilim Steiner star., Zagreb
NatRisa oL 2.
ISnOfma^i trg 4.
Preselitev I Preselitev S
„0LEUM"
Industrijska trgov, dražba
L]nbl!ana9 se je preselila v nove razširjene pisarniške prostore
na Gospos vetsko c. 8
Telefon inter. 910. i^4s
aaaaiaaaaaaaaBaaaaBaaaaaaaaaaaaa.»:Jw:^
Varčnlta z danarjam
posebno pri nakupu blaga aa moške In žen-alia ablaka, pri raslitata *4Idb h ln celirj h, plavlat in hlačevlnU
to daMto po Uradno nliU ceni I
Oglejte si blago in cene pri "VI
Ivan Kos
Stik*, Celovška cesta štev. 63.
, Podružnica: Goronjsko Srednja vas Stev 2.
Podružnica:
Sv. Petra cesta 23.
i«i*a>«Mfctw«
M
96
94
Stev. 98.
Originalne potrebftčin
•SLOVENSKI NAROD* dne 1. maja 1926.
za Opalognaph« ppeservat taFixat ?n. ^^j*©«**«*. oni
Stran 7.
nrc m rrxai m aruge norreoeclne. Oriffaalne ■___■
barve in matrica za Gcatetner CvkteSl. aVliOa,
LJUBLJANA
Sclcnborgova 6
Radi OPUStitVe ČevIjeV nekaterih
svetovDo
prodaja
TUDI STARA MATI
si ogleduje zlato milo, katerega priznano nedosegljivo kakovost in štedljivost pri v porabi se splošno hvali. To je pristno
Zlatorog teplioovo
ki napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrha tega vsebuje pa vsak fttaoti komad
pristni zlatnik po 10 frankov.
■afsal Bal I aflF O
iste m Ant. Knsper,
od t maia Mio po lastni ceni.
I
, ^————■——————
NAJCENEJŠI VIR za naknp moškh, fantovskih in otroških oblek, površnikov, dežnih plaščev in drugih oblačil S *e in ostane edinole mmr detajlna trgovina konfekcijske tovarne ~wm je in ostane edinole *
^hant^ metno vezenje
jH la_____
Gritzner, Adler
za rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši švicarski pMM stroji Sofcte*.
VeOctna garancij«. Nitniije cen« Todi a« obrok«.
Josip Peteline.
Lfllblfaaa. bHr-j Prešernovega ^rtomen^ ob vnd;.
jjlluu ii Miiaaa ■■■■■■ M ,,,,, M r
«*_ - . - ttno bele »nje, eaeiH ran j e*
MATEK « MI KES, Ljubljana,
-— DAuaATinovA ta _
28-t
(ATIHOVA 13
v sled strokovnega znanja najtinejša izvršitev in brezkonkurenčno cene. NajcenejSi m čisti predtisk ženskih ročnih del v narodnih in _modemih vzorcih ter lastnih orijnnalJh.
SAMATORIUM Dr. Szegd
---Mami A (ItaBa)--—
— ▼laajttie sambe kspallete.
Dietno liječenje ne rane načine: za očvfSčivanje, debljanje t jačanje. — Sve moderne fizikalne sprave za Hjecenje. — Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 93.7
91 t
Naznanilo otvoritve brivnice!
S^nemu r n. obč -st.u n.itntnan, da z darašnjtm dnem severlea Čisto na novo preurejeno brivnice na Starem traja s>t« SO (ore* Bolta vzar), ter se eaj topleje priporočam.
Kakor tu a' cenjen m damam za smžen^e Tas (bubikoDf)
Nadalje se priooročam tudi za obsk, moje tudi na novo preurejene brivnice — podružnice v Rožni dolini c U./3. Z odi enim spoštovanjem
IVAN MOŽISA, brivski mojater
Podnižnicai Rožni do! na c?«ta V 3 .3"* Stari trs it. 23, Llublan?
Z ■ n ■ ■ t , , , ■ a.
Izvanredna novosti
Patentna preproga - postelja
ki ae potrebuje modroca in jo more vsak človek nositi na rokah. Potrebna Je t vsaki hiši, hotela, kopaltSčn, in ladji ter stane samo Oin Z SO-— Po poŠti s povzetjem.
151»
asve Osokole aH otroški športni voziček.
Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdka deset novih dvokoies ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pneumatiko ali otroiki športni voziček. Zahtevajte cenik. Prodaja na obroke. Največje skladišče dvokoies, otroških vozičkov in paeumatike. .TRIBUNA* F. B. L. tovarna dvokoies, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovska 4.
FRAN KRAIGHER,
krejeikl mc step in izdelovalec preoblečenih gumbee v Ljubljani
vljudno naznanja cenjenim od;emaIcera, da je dne 27. aprila t. K preselil svojo delavnico
iz Gosposke ulice štev. 5
v lastno hišo, Cankarjevo nabrežje 7
(na desnem bregu L ubijam« med franč. in čevljar, mostom)
Priporoča se za vsa v kro aško 13 3 — stroko spadajoča dela. — Sprejema tudi popravila in preobraćanje oblek
Tražimo tesare
koji bi u akordu preuzeli izradbu oko 3000 m* krova. Ponude slati na: TlMnJiM i Bichler, KARLOVAC.
Nadalje imam veliko zalogo perja: za zgia-vnike ta blazine, kg Din 60--, pol belo kf Din 100--
Josip Brozović
kemična Cisti Inica perja
assrsjšS',
Boškovićeva ulica 18.
?■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ u ■ w ■ ■ ■ ■ w ■ 1 ■ ■ ■ ■ w ■ 1 » ■ ■ 1 ■ ■ ■ ■ r VODNE TURBINE
najnovejše konstrukcije avtomatične
i*egulatorje, zatvornioe
izdeluje in dobavlja 14 t
MS. F. SCHMEITER, Škof j« Lok«
Prvsvrstac rtfiranca. ZaMavajta pomdba? Koskarsncas caaa. i H I I B I I I I U I I ti I I I H I I 11 I I B I 1111 I B I 11 I M I IIP
Natrag u staro dobra vreme!
Svaki more opet, da spava na jastucima od
FINOG PERJA
ako se obrati na najveću eksportnu firmu Jugoslavije:
BRAćš HOLLAHDER, SUBOTICA 1.
aiiieftfafe ptrle t specijalne pahuljice a (organe.
Najaovejia iznajdba!
OIOIOIOIOIOIO
Brez kvarjenja blaga____
eneietije in vsakovrstno bat vanje eblek.
ANTON BOC m
LjsMjasa, Šeteabargeva aHca f L aadstr. Giioce-Vie
MODNE KAMGARNE
jta| v vei,ki izberi po ugodni ceni
v občno znani nad 50 let obstoječi manufaktsrni trgovini
R. MIKUIK SJ™!£
Naznanilo.
Svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu vljudno sporočam, da sem z današnjim dnevom vsled bolezni opustil svojo pekarno na Dunajski cesti Stev 5 ter isto oddal g. Ivanu Piskar.
Za izkazano mi zaupanje se cenjem odjemalcem tem potom zahvaljujem ter najtopleje priporočam svojega naslednika.
Z odličnim spoštovanjem Anton Presknr.
LJUBLJANA
(Zunanjim naročnikom se pošilja tudi po pošti.)
Glasom gornjega naznanila sem z današnjim dnevom col peksras g. Antona Presknr ter prosim cenj. občinstvo, da tudi meni izkazuje isto zaupanje, katero je dosedaj mojemu predniku izkazovalo.
Potrudil se bodem, da slav. občinstvo s prvovrstnim pecivom postrežem, ter se priporočam
z oefličnim spoštovanjem hran Pioktar.
1337
BAD-NAUHEIM
Hesensko državno kopališča ^'^^4^^
111 es-teffj, revnatizmaa, prešteta, boleznih hršrtenleneg*. » 1 « »eleamlh, — Izbrane zabave, — Sport vseh vrst — Vsi novodobni
zdravih* pripomočki. - Lepo. prijetno okrevališče. - Izborna preskrba po zmernih cenah.
Stran 8.
tSCOVENSKI NAROD* dne h maja 1926.
Ste?. 08
otvori tovarna čevljev
prodajalno moških, damskih in otroških čevljev
sernova
Prodaja po tvorniških cenah.
-
Podružnice v Jugoslaviji:
Sarajevo Vel. Bečkerel Sombor Zemun