Za poduk in kratek cas. Nekaj o letu. ,.Letom se naglo umikajo leta". Minolo je staro leto 1890 in porodilo se je novo, kakor atoji v koledarji, navadno leto. Gotovo bi torej čitatelja zanimalo izvedeti, kaj je navadno leto in na kaj se opira naš koledar. Prav za prav nareja naša zemlja sama leto. Po poti, v katero jo je postavila vsegamogočna roka stvarnikova, auče se vedno jednako krog solnca. S pretečenim letom smo dovršili pot ali bolje, dir okoli njega, zakaj z neznansko hitrostjo, namre6 28 km. v sekundi dirja naaa zemlja skoz neskončni prostor, in le temu se imamo zahvaliti, da v tem besnem diru ne poginemo, ker nas zemlja zelo na-ae vleče. Leto je torej dokončano, če je zemlja avoj pot krog solnca dovršila in zopet prišla na svojo 'prejšnje mesto. To potovanje traja okoli 365 dni in ta čaa ae imenuje ,,navadno" leto. V 365 dneh pa še ni ves pot dokončan, ampak treba je še 6 ur. Teh 6 ur se nabere v 4 navadnih. letih za eden dan, ki se mora tudi vračuniti, da je leto popolno. Vsako četrto leto ima torej 366 dni in ae imenuje prestopno leto. Ta 366. dan ae vtakne v meaec februvarij, ki ima torej namesto prejšnjih 28 dni, zdaj jih 29. To številjenje je uvedel že pred Kr. r. Julij Cezar, ,,največji Rimljan", in se imenuje po njem julijanski ali stari koledar. Natanenejši zvezdoslovni računi pa so pozneje pokazali, da se julijanski koledar zmiraj bolj in bolj oddaljuje od pravega reda, ki ga pot zemlje krog aolnca določuje. Papež Gregor XIII. je torej 1. 1582. koledar popravil. Zvezdoslovci (možje, ki se z računanjem zvezdnib potoy pečajoj in aicer Lili, Sirletti in Clavius so natanko izračunili, koliko časa potrebuje zemlja, da pride okrog aolnca; in aicer zneae ta čas, 6e se začetek apomladi (20. ali 21. marcij) vzame za mejo jedne zemljine poti krog solnca, natanko 365 dni 5 ur 48 minot in 46 aekund. Dotlej so torej v prestopnih letih ztniraj 21 minot in 14 sekund preveč šteli, in to je zneslo 1. 1582. že 10 dni. Da bi se torej ta razloček popravil, določilo je papeževo pismo iraenovano po začetuih beaedah: ,,Inter gravissimas" od dne 24. februvarija, da se naj po 4. oktobru na mestu 5. koj 15. piše in da naj bodo le stoletnice 1600, 2000, 2400 itd. preatopna, druge pa 1700, 1800, 1900 itd. navadna leta. Ta gregorijanski koledar se je po katoliakih deželah takoj razširil, a v proteatantovskih je dobil popolno veljavo še le nekako sredi prejšnjega stoletja. Grška cerkva (Srbi, Bolgari, Rusi itd.) pa še imajo zdaj stari koledar in med njihovim in našim štetjem je zdaj razloček 12 dni. Če imajo oni 1. januvar, štejemo mi že 13. Ce hoeemo zdaj leto v mesece razdeliti, treba nam je tudi lune ali meseca, ki okoli zemlje teka, omeniti. V reani pa je ta prav malo ali nič v zvezi z našim letnim štetjem. Zdi ae, da so zaradi tega nekatera imena v solnčno leto hoteli uvesti, da bi nekoliko priznali njegove zasluge za zemljo, ki jo zveato straži. To mesečno leto je gledč na dolgost akorej jednako našemu mesecu, 30 dnem (natanko 29 dni, 12 ur, 44 min.) in zategadelj so dobili meseci ime od meaečnega leta. A meseci ae popolnoma drugače izpremiDJajo, kakor pa luna. Tudi ne pridejo krajci na jednake dneve po preteku jednega leta. Le po tako zvanem solnenem krogu t. j. čaau 19 let, kojemeaec 235krat svojo pot pretekel, se to zgodi. Da je pa vseh dni 365, razdelilo se je leto v 7 meaecev po 31 dni, 4 mesece po 30 dni in 1 mesec po 28, oziroma 29 dni. (Konec prih.) Smešnica 4. ,,Gospod", vpraša čevljar Marko g. odvetnika, ,,gospod doktor, svžta Vas prosim, če smem!" ,,No", vpraša ga odvetnik. ,,no, kaj pa bo, oče, tacega?" ,,Veste", nadaIjuje čevljar, rveste, moj aosed me je tovnej imel za oala in če ga torej jaz tožim za to, kateri naju mora pri sodniji dopričati resnico, on ali jaz?" nVi", seže mu doktor v besedo, ,,le Vi atorite to!"