Številka 30. TRST, v sredo 30. januvarja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan "»B ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične st^ilkc se prodajajo po 3 nvč. (6 »totink) ▼ mnotrib tobakaronh v Trutu in okolici, Ljubljani, borici, Kranju, Peru. Sežani, N>brežini. Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. •ENE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 *totlnk ; *i"oMnrtn ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p* 5« '»t o t Za oglase v tekstu lista do b vrst 5 K. vsaka na-daljna \rnta K 2. Mali oglasi po 3 stot. besed«, n^imanj pa >o 40 stot. — Oglase spreje na Inseratui oddelek uprave SMinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti'*. Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč Narofinina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece H K —. < a naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poši'jajo na ure Iništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 1 *tu UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galaltl 18. (Narodni dom Izdajatelj in odgovorni nreduik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij list* , Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trato, ulica Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hrantlaični račun St. Ml-»;:>2. - TELEFON itav. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK" BRZOJAVNE VESTI. Gospodska zbornica. DUNAJ 24. Ma dnevnem redu današnje seje je bila predloga o kongrui. Od različnih ■trani se je zahtevalo, na] se spravi na dnevni red več stvari, ki jih je v zadnjem času sklenila poslanska zbornica ; med drugimi je predlagal predsednik državnega sodišča Unger, naj se nujnim potom stavi na dnevni red današnje seje gospodske zbornice zakon j^lede odgovornosti avtomobilistov, ki ga je v soboto vsprejela poslanska zbornica. Grof Ozermin je govoril proti nujnosti, češ, da je treba zakon dobro proučiti. Bivši železniški minister Wittek ie bil za nujnost. Rekel je, da je že enketa zakon dobro proučila. Tudi pravosodni minister dr. Klein je zagovarjal nujnost. Na splošno presenečenje je pa zbornica nujnost odklonila, vsled česar ne pride '.akon o odgovornosti avtomobilistov v razpravo v tem zakonodajnem zasedanju. Zbornica je nato razpravljala o predlogi ^leae kongrue. Kardinal Gruscha je predlogo teplo zagovarjal. Knezonadškof Bauer je bra-ail episkopat pred napadi, češ, da nima za kler srca, pokazal je na mnoge vloge škofov v stvari kongrue. Naučni minister dr. Marchet je izjavil, la se vlada ne protivi predlogu posl. Periča ^lede dalmatinske redovne duhovščine. Vlada smatra to predlogo o kongrui kakor priznanje za požrtvovalnost s katero opravlja v dušnem ^astirstvu duhovščina svojo težavno službo, in s tega stališča pozdravlja tudi vlada ta zakon. Predloga je bila nato vsprejeta v vseh čitanjih v obliki poslanske zbornice. Zbornica je potem vsprejela zakon o izvrševanju sodstva pri de-/.elnih nadsodiščih in najvišem sodišču ter je vsprejela zakon brez debate v drugem in tretjem čitanju. Na to je vsprejela zakon glede izvedbe generalnih aktov v Algecirasu, predlogo glede razširjenja luke v Trstu in še nekoliko drugih zakonskih predlog. S tem je biJ dnevni red izcrpljen. Predsednik knez Windischgratz se je na to v zaključnem govoru zahvalil zbornici za izkazano zaupanje, zahvalil se je tudi obema podpredsednikoma, vladi, komisijam, poročevalcem ter je konečno omenil volilno reformo. S trikratnim „Živio"-klicein cesarju, je predsedsednik zaključil 3voj govor. Grof Schonborn se je predsedniku /^hvalil za njegovo požrtvovalnost in nepristransko vodstvo razprav, nakar je predsednik zaključil sejo. Župan dr. Lneger. DUNAJ 29. Župan dr. Lueger je obolel za lahko mrzlico. Danes so zdravniki konsta-tovali znatno zboljšanje, vendar zahtevajo, da ostane bolnik nekoliko dni v postelji. Potrjen zakon o volilni reformi. DUNAJ 29. Kakor je c. kr. „koresp. biro" zvedel, objavi jutrajšnja „Wiener Zei-tung" potrjen zakon o volilni reformi in patent, s katerim se razpusti državna zbornica. Hrvatski sabor. ZAGREB 29. Včerajšnja obstrukcijska seja je trajala do 3. ure zjutraj. Današnja seja je bila otvorjena ob 12. uri opoludne; prekinjena je bila ob 5. uri popoludne in se nadaljuje ob S. uri zvečer. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 29. Zbornica jc najprej razpravljala postavko skupnih izdatkov, ki je -voječasno ostala nerešena. Posl. Brizony (neodvisna stranka) je izjavil, da bo glasoval za postavko, vendar mora v imenu svoje stranke oficijelno izjaviti nastopno : Neodvisna stranka se trdno drži svojega programa, in izvedbi istega se nikdar ne odreče. (Pohvala). Izlasti kar se tiče skupnih izdatkov, je neodvisna stranka vedno zastopala stališče, da sta lelegaciji in skupna ministerstva v nasprotstvu z neodvisnostjo Ogrske in da jih je treba zato odstraniti. (Pohvala.) Neodvisna stranka je ustavna stranka in hoče torej svoj program izvesti le po ustavni poti z zakonitimi sredstvi. (Živahna pohvala.) Posl. Hofman (neodvisna stranka) je govoril o bosanski politiki ter dejal, da sta zasedeni pokrajini pod avstrijskim in intransigentnim hrvatskim uplivom, kar ovira razvoj madžarskega imperijalizma, tovornik je izjavil, naj bi se upravo Bosne -popolnilo. Ministerski predsednik dr. \Vekerle je idvrnil, da ne zasledujeti Ogrska in Avstrija v Bosni egoističnih namenov, ter je izjavil, da je pač možno, da ni uprava Bosne in Hercegovine povsem v redu. Res je pa, je rekel ministerski predsednik, da razvijamo r.amkaj pravo civilizatorično delovanje (živahna pohvala) in da tamkaj v interesu civilizacije mnogo žrtvujemo. Ministerski predsednik se obširno bavil z reformami v Bosni ter rekel, da bo Ogrska le za ono železniško zvezo, ki bo odgovarjala naravnemu prometu in ki nas zbliža s temi pokrajinami. (Živahna pohvala). Postavka je bila na to vsprejeta. Sledila je potem razprava o finančnemu zakonu. Poročevalec Hoitsy je zakon priporočal. Posl Polit (Srb) je pokazal na abnormalni politični položaj vsled afer pravosodnega ministra. Vsled krize, ki se je iz tega razvila, je obstoj koalicije v nevarnosti. Govoril je potem o narodnostnem vprašanju. Govorila sta še posl Merey (neodvisna stranka) in posl. Vlad (Romun), ki je govoril o aferi ministra Polonyi-ja. nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. — Afera Folony. BUDIMPEŠTA 29. Danes je prišla k trgovinskem ministru Košutu deputacija poslancev, ki zastopa skupino 70 poslancev neodvisne stranke. Deputacija je izjavila, da ni povoda za demisijo Polonyi-ja, potem ko je cesar rešitev afere Polonyi-jeve izročil mini-sterstvu in parlamentu, in ker ne bo v zbornici vsprejeta nezaupnica. Polonyi vložil tožbo. BUDIMPEŠTA 29. Pravosodni minister Polonyi je danes vložil pri kompetentnem sodišču tožbo proti Zoltanu Lengyelu. Ista se v šestih točkah glasi na obrekovanje in kršenje pisemske tajnosti, storjenih s tem, da je protipravno objavil pisma Polonvi-ja na baronico Schonberger. Plaz se je udri. INOMOST 29. Pri Obertiliahu se je vdrl velik plavž, ki je polomil mnogo mladega drevja, odnesel eno kočo ter napravil znatno škodo. Pričelo ]e zopet močno snežiti. V Bri-ksensko dolino prihajajo dunajski vlaki vsled visokega snega z dveurno zamudo. Novi nemiki državni zbor. BEROLIN 29. Govori se, da bo novi državni zbor sklican dne 14. februvarija. Orožna nesreča v Redenu. BEROLIN 29. Iz Redena poročajo : Tukaj vlada radi grozne katastrofe v premogovniku velika razburjenost. Povsod so gruče ljudi, ki se pogovarjajo o nesreči. Večerni vlaki so pripeljali semkaj več tisoč oseb. Mesto nesreče obkrožuje velikanska množica ljudi. Ko se je včeraj zjutraj pripetila prva eksplozija, se ni bil spustil v jamo še noben uradnik. V jami je bilo tedaj 437 rudarjev, en del se je zamogel rešiti v bližini rova. Sožalje Fallieresa. PARIZ 29. Predsednik Fallieres je brzojavnim potom izrazil cesarju Viljemu sožalje radi katastrofe v Redenu. črnogorska skupščina. CETINJE 29. Poslanci so dospeli semkaj. Ko se skupščina sestane, se bo najprej bavila z odstopom kabineta. CETINJE 29. Večina skupščine si prizadeva ohraniti mini6terstvo Radulović. V tem oziru se vrše pogajanja. Maroko. LONDON 29. „Daily Tclegraph" poroča iz Tangerja, da se je vse pleme Ben Mandsur podvrglo šerifskim četam. Raisuli je zbežal k plemenu Beniaros, ki prebivajo v gorah. TANGER 29. Šejk Zelul je prosil za pomiloščenje. Raisuli je zbežal proti jugu. Shod franooskih škofov. PARIZ 29. Škofje so imeli včeraj popoludne pod predsedstvom kardinala Richarda shod, na katerem so konečno vsprejeli izjavo, sklenjeno na zadnjem škofijskem shodu in odobreno od papeža. Glasom te od „Fi-gara" objavljene izjave, hoče episkopat ohraniti v moči vse prejšnje proteste, a ob enem organizirati bogočastje in sicer baje potom pogodbe, ki se jo ima glede brezplačne uporabe bogočastnih zgradb skleniti med župnikom in županom oziroma prefektom. Nesreča v premogovnika. LIEVIN 29. V premogovniku so delavci pričeli zopet delati, izvzemši v premogovniku, kjer je bila eksplozija. Tamkaj dela le 60 delavcev. SAARBRUECKEN 29. — Ravnateljstvo rudnika poroča, da so danes zjutraj zopet pričeli z rešilnimi deli v redenskih jamah. Vseh mrtvih je najbrž 148, bržkone jih bo pa še več. Argentinski proračun. BUENOS AVRES 29. Zbornica je odobrila proračun. Dohodki so proračunjeni na 213,128.488 pezov, dohodki pa na 210,200.716 pezov. — Rusija. Štrajk. BAKU 29. Štrajk, ki je izbruhnil v tovarnah za nafte, se razširja; doslej štrajka v štirih tovarnah 7000 delavcev. 0 naših sodnih razmerah. Med raznimi posebnostmi tržaškega mesta, ki mu niso na Čast, imamo neki c. kr. zavod, ki se svojo skoro 100-letno uredbo gotovo ne dela časti onim faktorjem, katerin dolžnost bi bila, da gn radi splošne koristi in potrebnosti modernizirajo v duhu zakonov iu naredb, uvedenih že v vseh deželah naše države. Neverjetno je, in kdor ne pozna zemljiškoknjižnega urada tržaškega, ne bo niti verjel, da notranja uredba rečenega urada sega v leto 1822 in da je še danes ista, kakor je bila takrat! Na izvrševanju vpisov se sicer uporabljajo v kolikor možno sedaj veljavni zem-Ijeknjižni zakon in druge odredbe, ali vendar se s tem do danes ni moglo odpraviti vseh neštevilnih težkoč, da si je že 35 let, oilkar obstoji omenjeni zakon. Težkoča, ki provzroča neizmerno izgu o časa in negotovost v pregledovanju zemljiške knjige, obstoji v starih vpisih in v zemlje-knjižnih mapah. Naša zemljiška knjiga ne pozna zemljeknjižuih teles in tudi delitev parcel se ne vrši po obstoječem zakonu. V eni in isti vlogi je vknjiženih včasih po več lastnikov na posamične razdeljene dele ene in iste parcele, ki so bile v mnogih slučajih zaporedoma lastnina do 50 in več oseb. V glavni mapi te razdelitve niso razvidne, ker mapa predočuje zemljeknjižno stanje, kakoršno je bilo leta 1822, to je o napravi iste. Razdelitev pa sploh ni možno vnaš; ti v glavno mapo, ker številka razdeljene parcele ostaja vedno nespremenjena. Načrti, ki so podlaga razdelitvam, označajo nove dele v barvah in v obsegu, ki se pri nas naznačuje še vedno v kvadratnih sežnjih. Ako se hoče torej dognati, katere dele parcele posedujejo posamični lastniki, treba je pred vsem poiskati prvotne že izbrisane vpise, ki govorijo o razdelitvi, ker v poznejših vpisih niso deli označeni, ampak se nahaja le splošno sklicevanje na dele prejšnjih lastnikov. Ko se je po ure travajočem trudu to posrečilo, dobivamo še le ključ do mape, na pod lagi katere je bila izvršena delitev. Najti mapo pa tudi ni jednostavna stvar, včasih celo ne-možna, ker mape — ni! Da je po takem stanju lastninskega lista tudi bremenski list jako zamotan, je ob sebi umevno. Da najdejo potrebne jim podatke, morajo stranke in njih zastopniki izgubljati neštevilo časa in požreti nič manje prahu, predno prihajajo na čisto. Kako lahko se pripeti, da kaka služnost, kaka tirjatev uhaja neopažena, kar utegne provzročiti nepreračun-ljive posledice. Ves ta napor mora po stranki napraviti seveda tudi uradnik: primerjanje predlogov za vknjižbo, za delitev, naprave zemljeknjižnih posnetkov itd. Odvetniki in notarji, posebno pa slovenski odvetniki, katerim poverjajo stranke urejevanje stanja zemljiške knjige, le redko odgovarjajoče faktič-nemu posestnemu stanju, skušajo vsakega dne težkoče, ki so spojene s takim opravilom. Kaj da rečemo o uradnikih ? Treba jim v resnici izreči vsako priznanje, da sploh morejo o takih nemožnih razmerah brez neljubih incidentov opravljati svoje težko in odgovornosti polno delo. Najlepše pa je, da više sodne oblastnije nočejo vpoštevati tega zem-ljeknjižnega stanja in stavljaj o na tamkaj zaposleno osobje zahteve, ki so naravnost neizvedljive. Zahteva se namreč v najnovejšem času, da vsaki uradnik mora opraviti toliko število vpisov na leto, ne glede na kakovost istih! A če se revežu ob vsem naporu ne posreča, da bi ugodil tej zahtevi, tedaj gorje njemu, ker njegov ugled kakor dobrega uradnika je — fuč ! In ker ministerstvo misli, da država plačuje preveč osebja, stremi za tem, da bi se osebje zmanjšalo. In kdo trpi pri vsem tem ? Stranka! Stranka mora plačevati svoje davke, pristojbine, plačevati vpisnine, koleke itd., ne da bi jej bilo zagotovljeno, da bo dobivala za to vsaj ono, kar jej gre po zakonu in po pravici. Država ne pozna izreka: do ut des! Plačaj — pa ti vzamem tudi to, kar si dosedaj imel, to je njeno geslo! da jih prenaša. Do sedaj je na tem uradu opravljal ta posel vedno sluga; od sedaj naprej bodo — po milosti gospoda voditelj .i omenjene sodnije — stranke in odvetniki substituirali slugo ! ! Ko sem se minolo soboto, dovršivši svoj posel, hotel odstraniti, pozval me je eden od uradnikov, naj postavim knjige nazaj na dotične police. Če bi se bil hotel odzvati temu pozivu, bil bi se moral parkrat povspeti na lestvico, ker je knjigam bilo mesto na neki visoki polici. Priznavam: postal sem ob tej misli rudeč in bilo me je sram pred navzočimi uradniki: sram za sebe in sram za tržaške pravnike — ne izključivši gospoda avktorja te brilijantne ideje. Če se tudi za sedaj ne oziramo na brez-primerno kršenje dostojnosti in ugleda odvetniškega stanu in na omalovaženje strank s strani sodnije, ki je obseza ta najnovejša odredba, se to postopanje tudi s stališča zakona nikakor ne da opravičiti. Ali ne zna gospod voditelj okrajne sodnije, da je zemljiška knjiga javna knjiga?! Ce bo vsled njegove odredbe le onim možno posluževati se zemljiške knjige, ki se razumijo v istej, postane splošna publiciteta iste skoraj le publiciteta onih privilegiranih, ki se izjemoma morejo znajti v tem labirintu nerednosti in nesmiselnosti, ki je — naša zemljiška knjiga. Tega pa noče zakon : državljani imajo zakonito zajamčeno jim pravico do pregleda zemljiških knjig ob asistenci katerega zemljeknjižnega uradnika, ki mu je dolžnost, da pokazuje strankam vloge in jim jih tolmači, tako, da bo vsakdo lahko vedel, kaj je tam zapisano. Ce merodajni faktorji ne bi vedeli tega, navajamo jim radi orijentacije § 31 izvršilnih predpisov k zem-ljeknjižnemu zakonu. Zemljiška knjiga je institucija za splošno rabo, a ne tajni arhiv okrajne sodnije. Torej ne samo, da ni upanja, da se popravi zemljiška knjiga : tudi javnost iste je na potu neki gospodi! Če jim stranke niso po volji, zakaj ne zabranijo istim sploh pristop na sodnijo ? Neverjetno je, do kakih absurdnih zaključkov dovaja naše uradnike neumestna ekonomija in strast, da bi se izkazali pred višjimi. Nadejamo se, da ta odredba ne ostane v veljavnosti, ker se ne bodo ne stranke, ne odvetniki pokorili ukazu, ki bi utegnil tako težko oškodovati javne interese. Če pa ostane, tedaj smo prepričani, da ni daleč čas, ko bodo izvestni uradniki hoteli nalagati strankam izvrševanje vseh drugih opravil na sod-niji: od presojevanja zadev do — pometanja sodnih prostorov ! Ali res pojema moč narodne ideje? * * * Da bi se vse te nepristojnosti odstranile, izdalo je vodstvo civilne okrajne sodnije ukaz. ki jej brez dvoma prinese kak izraz zadovoljstva višjih.ablastnij in javno priznanj e. Kajti sam Herostrat ne bi si bi! zamogel izmisliti lepše odredbe. Ker je baje število uradnikov, zaposlenih na naši vzorni zemljišnici, preveliko, zahteva se v najnovejšem času pri zemljiški knjigi za okolico od strank, dasi morajo same iskati in jemati knjige in jih z o p e t s t a v 1 j a t i n a s v o j e mestoll To delo je združeno s precejšnjim fizičnim naporom, ker so knjige takih dimenzij in take teže, da bi trebalo težaka po poklicu, Že nekaj časa sem se iz našega slovenskega vrvenja ven tu pa tam pojavljajo glasovi, ki zvene kakor pritrditev gornjemu vprašanju. Od izvestnih strani se je začel širiti v slovensko javnost nauk, da moč narodne ideje pojema, da se je preživela in da se mora umakniti novim modernim idejam. Propaga-torji rečenega nauka označajo nacijonalizem kakor nekaj modernega in zato narodne boje kakor nekaj anakronističnega, kakor nekaj, kar ne spada več v sedanje dobe. Ta nauk bi postal zelo nevaren, ako bi dobil splošnega odziva v našem narodu. Bil bi začetek koncu za njega bodočnost. Čudno, da se ti propagatorji ne zavedajo, v kaki kontradiciji se nahajajo sami s seboj ! Z jedne strani trdijo, da le njihove ideje morejo rešiti bodočnost naroda, na drugi strani pa širijo nauk, ki mora imeti za naroda bodočnost efekt, kakor da si svetiljki odtegnil olje. Ugasniti mora ! Vprašamo: se-li more kak narod — osobito tak mal narod, kakoršen je naš slovenski — brez ognja narodne ideje, brez vspodbuje ki prihaja iz te ideje, brez etične sile, ki jo daja ta ideja, narodno ohraniti, ako ima okolo in okolo sebe druge močneje narode, ki jim je vse delovanje in snovanje, vse politične borbe prežete od nacionalističnega duha — od narodne ofenzivnosti in agresivnosti ? ! Se-li more šibek človek brez vsakega orožja ohraniti proti orjaku, oboroženemu od zob do pete ?! Zdravi človeški razum nam pravi, da se ne more ! Brez ognja narodne ideje bi se tudi naš mali narod absolutno ne mogel ohraniti v sosedstvu narodov : agresivni nacijonalizem sosedov bi ga zmlel v kratkem času in propagatorji nauka, da se je narodni boj preživel, bi kmalu videli, da je tista narodova bodočnost, za katero so hoteli delati — že izgubljena. Zgodilo bi se jim kakor nespametnežu, kije sam žgal vejo, na kateri so hoteli sedeti! Tudi gospod dr. Rybar je na zadnjem občnem zboru političnega društva „Edinost" porabil priliko, da je opozarjal na nevarnost ft ran li »EDINOSTc štv. 30. V Trstu, dne oO. jauuvarija 1907 in tudi — neresničnost rečenega nauka. Po vda r j al je, da on:, ki trdi. da seje narodna ideja preživela, ne vidi, kaj so okolo njega godi, ker ravno danes se narodna ideja pov-sodi drugod vedno bolj povdarja. Kazal je na Madjare. kako vso svoio politiko in tudi vso državno upravo stavljajo v službo narodne ideje. Naglašal je. kako Nemci in Angleži — ki eni in drugi tvorijo mogočen narod. ki se mu ni bati za obstanek — puv-sodi povdarjajo narodni princip in oslanjajo tudi svojo svetovno politiko, narodnega boja modo narodne jednak o-To je neoporečna resnica, stokrat grenka 6osebno za nas Slovence, ker nam ta boj absolvira toliko dragocenih moči, ki "bi jih toli nujno potrebovali na plodonosnem polju kulturelnc-ga in gospodarskega snovanja. Ali resnica je: vendar. Na ta potrebni nastop se je oglasil i marsikateri zasmehovalec in posebno glasen j je bil — to se umeje — tudi naš stari pri- j jatelj „Slovenec". Napisal je daljši članek, j v katerem se je rogal dr.ti Rvbaru. rogal tržaškim Slovencem in njihovi trikolorni politiki. na ta princip Le p o t o m r e m o priti p r a v n o s t i. Grenka je sicer Z Balkana. Dogodki na Bolgarskem. Iz Sofije javljajo, da je bila pri knezu Ferdinandu deputacija tamošnjega mestnega zastopstva. Knez Ferdinand je rekel deputaciji, da ljudska prosveta v Bolgarski ni na dobrem potu. za to da jo je treba navesti na drugo stezo. Knez je pripomnil, da dobro ve, da ga ne sovraži bolgarski narod, marveč samo nekateri nezadovoljneži. V nedeljo so bili po nekaterih mestih Bolgarije shodi socijalistov in opozicijonelnih strank. Govorniki so na oster način obsojali vladno politiko. Prišlo je tudi do velikih pretepov. Srbski dijaki so izrazili bolgarskim dijakom svoje simpatije, isto tako tudi srbski vseučiliščni profesorji svojim sofijskim kolegom. Dogodki na Ruskem. Ruske čete se umaknejo iz Mandžurije. Car Nikolaj je brzojavno sporočil kitajskemu cesarju, da se ruske čete umaknejo iz Mandžurije pred določenim rokom. Car je več redne plače, nego navadni delavci. Ali teh „srečnih*' je le malo in se jih ne more jemati kakor pravilo. Toliko resnici na ljubo, ker bi gornja trditev mogla škoditi delavcem. Dalj 3 nam iz teh delavskih krogov takole pojasnujejo svoj položaj: Vsakdo mora priznati, da ob sedanji nenavadni draginji vseh življenskih potreb absolutno niti samcu ni možno izhajati s 60—100 K mesečnega dohodka; koliko manje njim, ki imajo družine ! Že gornji številki pričata torej, kako opravičene so zahteve skladiščnih delavcev. Povdarjamo, da so vsi železničarji na južnem kolodvoru (brez vsake izjeme), torej uradniki, poduradniki in delavci, toliko v kurilnici kolikor na vzdrževanju železnice (bahne-rhaltung), in obratu v skupni spomenici predložili svoje zahteve in sklenili medsebojno podpirati se. In ker so obče simpatije ne le vsega delavstva, ampak tudi vse javnosti na strani železničarjev, se lahko reče, da ima tu južna železnica opravka s splošnim gibanjem, katero bo morala spoštovati, kega napredka! Zaključil je vzklikom: ,.Liu-O železniškem shodu, ki se je vršil bite „Kolo" in — naprej !u — Zborovalci poročilo lem letu. Predsednik se je globoko čutjeniiu in ganljivimi besedami spominjal v ininolem letu umršega požrtvovalnega in nepozabnega pevovodje g. A. Gerbeca. Pevci so poslušali ta del govora stoje in vidnim ganotjem ter so — na poziv predsednika — zaklicali trikraten „slava" spominu pokojnikovemu. — Predsednikov govor je bil vsprejet s živahnimi „živilia-klici in ploskanjem. Na to je prečital tajnik g. Z. M a s l e svoje jako obsežno in zanimivo poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo društveno življenje v minolem letu ne le živahno, ampak da se je dosegel tudi nepričakovano velik napredek društva v moralnem oziru, posebno če se pomisli, da se je ustanovil v društvu številen tamburaški odsek, ki je zahteval v svojem začetku mnogo skrbi, truda, časa in gmotnih sredstev. Omejiti se je moralo zato število izletov na deželo. Pozival je novi odbor, da z vso vnemo in silo nadaljuje deli. Novo društveno leto naj pomenja za „Kolo" — veliko leto — leto vsestranskega in veli- to si dogodki hoteli takoj reagirati, ker smo izrazil željo, naj bi se tudi nadalje utrjevalo medsebojno prijateljstvo in naj bi se ščitili ruski interesi v Mandžuriji. Kitajski cesar se je brzojavno zahvalil ter obljubil, da se bo varovalo načelne ruske interese v Mandžuriji. Mi nismo mislili, da že pride čas in prilika, ko dado in dejstva odgovora zasmehovalcem. In prišii so n-s in kmalu taki dogodki, ki govore v lapidarne m stilu o veliki etični sili narodne ideje. Za naše vstrajanje v nepremični zvestobi do narodne ideje govore — državno-z b o r s k e volitve v N e m č i j i. Rezultat teh volitev pomenja veliko zmago nacijonalno ideje. Le tej ideji je pripisati zmago vlade in koaliranih strank nad socijalno demokracijo. Spomnimo se le na vzroke, ki so dovoli do razpuščenja nemškega državnega zbora in do razpisa novih \olitev. Plačevanje davkov je menda najnepopularneja stvar na vsem svetu in v vseli narodih ! Boj proti davkom je najgladkeja pot do popularnosti. Socijalna demokracija je šla torej v boj pod najpopu-lnrnej j parolo : proti bremenom v militaristične svrLe. dočim so imele nasprotne jej stranke zapisano nu zastavi : obramba ugleda naroda. A da so te poslednje vendar izbojevale sijajen vspeh pomenja. da seje narodna i d ej a pokazala m o č n e j o! Zelo karakteristični so tudi prizori, ki so se vršili v Berolinu po volitvah. Berolinske ii lice so tako rekoč napojene od socijalne ideje. In po teh ulicah je vrvela neštevilna n:nožica prepevaje in vsklikaje in proslavljaje veliki vspeh. A kar je naj značilneje, je to, da socijalna demokracija ni malo ni motila teh narodnih manifestacij. Prihajamo do druzega veleznačilnega momenta. Boj vlade in koaliranih strank je Ml v prvi vrsti naperjen proti katoliškemu centrumu. Ali ta stranka — za socijalisti najbolje organizirana in disciplinirana — je \zlio vsem sovražnim in mogočnim naporom \iade in koaliranih strank ohranila svoje pozicije. Pač pa so jej odvzeli par mandatov Poljaki! Da umemo prav ceniti to dejstvo, treba vedeti, da so Poljaki centrumu n a j s o r o d n e j a stranka. Lo-čuje jih od centruma jedino le narodno vprašanje. Zmaga poljske narodne ideje ker proti Poljakom so so vsprejeli ploskanjem. Sledilo je poročilo Turka. Računi so bili v posnemamo, Drobne politične vesti. Cesar ne p o j d e v Prago. Dunajska rMontags-Revueu poroča, da cesar sploh ne poj de v Prago, in to z ozirom na njegovo visoko starost. Poročevalec o volilni reformi odlikovan, Z Dunaja javljajo, da bo poročevalec o volilni reformi v državni zbornici, dr. L o c k e r. odlikovan s komturnim križem Fran Josipovega reda. Civilna lista v S r b i j i. Iz Belega-grada poročajo, da predloži ministerski predsednik Pašić skupščini zakonski načrt, da se zviša civilna Usta za 120 do 300.000 frankov. Iz te svote bi se dalo apanažo prestolonasledniku. Opozicija gotovo nastopi proti tej predlogi. ]e tem znameniteja, bili v boju — vsi. Državnozborske volitve v Nemčiji so prinesle sijajen dokaz o veliki nezmanjšani j» r i v 1 a č n i sili narodne ideje! Se eno pi "o Kiorcmo navesti za svojo ■sodbo o etični moči narodne ideje. In to je zares klasična priča. To je veliki misijonar socij " Bebel sam! V nekem po- govoru z dopisnikom lista j-Zcit* je Bebel odkrito priznal, da vspeh volitev pomenja poraz za socijalno demokracijo. On seveda veruje v/lic temu v mogočno bodočnost svoje -tvari. Kar se pa tiče vzrokov temu porazu socijalne demokracije, je rekel Bebel, d a glavnega vzroka je iskati v n a-rodnem vprašanju, ki je v z d r a-milo indiferentne in razvnelo strasti. Ko tako govori Bebel o moči narodnega vprašanja, ne treba nam izgubljati nobene besede več proti zasmehovalcem narodne ideje med Slovenci. Odstop Polonyi~ja. Polonyi-dosmrten podpredsednik stranke neodvisnosti. Ogrska stranka neodvisnosti, katere podpredsednik je dosedanji pravosodni minister Polomi, ga hoče ob njegovem odstopu počastiti s tem, da ga izvoli dosmrtnim podpredsednikom. Vzlic temu je Polonvi političen mrtvec in je z njegovo politično karijero pri koncu. Polonyi-jev naslednik. Kakor javljajo iz Budimpešte, bo Po-lonvi-jev naslednik najbrž njegov dosedanji državni tajnik Oiinther ali pa urednik lista Mag) ar Orszag" Ludovik Hollo. Govori se tudi o drugih kandidaturah. Glasom nekih _ vesti, je imela vsa kampanja proti Polonyi-ju; niče nas prosijo, da popravimo namen zrušiti vso koalicijo. Bilje že pri- dopisu včerajšnjega lista češ, da delavecže „ veum. Zanimiv inserat. V 17. štev. na Dunaju izhajajočega lista Gerichtshalle" objavlja nemški odvetnik dr. Feldbacher v Mariboru inserat, s katerim išče odvetniškega koncipijenta. Od kompetenta zahteva, da je Nemec, kristijan in da je. ako le možno vešč slovenskemu jeziku („\vomoglich der sioveniscfeen Sprache mšichtig".) Ali ste čuli? Nem«ko-naci]onalni odvetnik priznava tukaj javno, da je znanje slo venščine neobhodno potrebno v Mariboru celo v nemških odvetniških pisarnah ! Skoraj dan na dan morajo slovenski listi in poslanci — na Štajerskem dokazovati vladi, kako krivično je nastavljanje slovenščine ne zmožnih uradnikov v slovenskem Šrajerju, in skoraj dan na dan greši vlada proti klicu po jezikovno vsposobljenih uradnikih. In to le iz ozirov na Nemce ki uverjaio vlado v parlamentu in v svojih glasilih, da ni treba slovenskega uradovanja, da pravzaprav na Štajerskem Slovencev niti ni, ampak da so to le „AVindische", ki govorijo neko pokvarjeno nemščino. Ce bi to bilo res, ali bi mariborski nemški odvetnik potreboval slovenščine zmožnega koneipijenta ? ! Ta inserat dokazuje bolj nego sto časnikarskih člankov nedvomno opravičenost naših zahtev, kajii ono dragoceno priznanje ni izlsiil ne čut pravičnosti, temveč potreba, poslovni intere3. Nemški fa natizem je sicer lepa reč, no od njega tudi najhujši nemško nacijonalni odvetnik ne more živeti. Za življenje je ob današnjem kapitalističnem družabnem redu potreben denar in tega prinašajo v mariborske odvetniške pisarne edino le Slovenci. In zato bo pravi nemški odvetnik sicer z največo „ogorčenostjoa protestoval proti slovenskim sodnim razpravam, v svoji pisarni pa bo v lepi slovenščini vlekel slovenskim kmetom slovenski denar iz žepa. Kaj pa poreče naša vlada k tej nemški doslednosti? Kako čuvstvo jo obhaja, ko čita ! ta inserat in če ga primerja z uradnimi i oglasi, v katerih se na pr. glede izvestnih ! službenih mest na deželnem in na višem so-j dišču v Pragi celo izrečno naglaša, da je ; znanje češčine nepotrebno ? Ali ne čuti veli-i kili krivic, ki jih dela našemu narodu, ko pc» ! šilja na Štajersko in na slovensko Koroško | uradnike, ki se še bahajo s svojim neznanjem slovenščine ? Morda sedaj vendar sprevidi, da je poznavanja slovenščine prvi pogoj za vsakega uradnika, ki hoče v ^slovenskih krajih službovati. Ako se pa morda boji Nemcev, naj jim pokaže gori navedeni inserat ! ! G. namestnik princ Hohenlohe je sinoči v službenih stvareh podal Dunaj. Iz krogov skladiščaijev južne želez napovedbo v tu v Trstu minolo nedeljo smo prejeli še en daljši dopis iz katerega posnemamo nastopno v spopolnilo včerajšnjega poročila : Bilo je črez 500 poslušalcev, seveda skoraj sami železničarji. Bilo je uradnikov in'njih navadnih delavcev, kondukterjev in skladiščni-! kov. Vsi so prišli solidarno na shod, da izrečejo svoj javen protest proti brutalnemu judov-■ skemu kapitalizmu. Prišli so vsi, da si podajo roke, da pojdejo združeni v boj, ki jih čaka. Shod je otvori! sodr. Kopač. Predsednikom je bil izvoljen asistent Županič. kteri je dal najprvo besedo sodr. Kopaču. Ta je omenil v daljšem slovenskem govoru vse one gorostasne krivice ki se godijo železničarjem. Za vse te krivice, pa ne moremo prijeti nikogar, kajti vsi ti višji so le reprezentanti gospodarja. Gospodar je pa kapitalizem. In proti kapitalizmu gre ves naš boj. V tem boju pa nam železničarjem stojijo na strani vsi delavski sloji, s naj solidarno delujemo. Zatem je govoril nemško g. Etbin Kristan. Govornik je v krepkih barvah narisal splošno položaj inteligentnega in drugega proletarjata. j darjajoč, da Na delu smo vsi, vsi smo delavci, vsi zatiranci kapitalizma. Le skupna moč nas privede do zmage. Nato je sodr. Pallini v ital. jeziku izrazil j t najgorkejše simpatije vsega delavstva, onega delavstva, ki je bilo že v boju, ki je' že mo- ZIvabneJe «elo v čilo s svojo gorko krvjo tržaške ceste. Sodrug obcnem *boru P* Jernej*čič je povedal v imenu javnih skladišč, : _ 1 _ j na da vsi delavci javnih skladišč ostanejo na strani železničarjev kadar bo treba. V istem smislu so govorili še sodr. Kostja v imenu mornarjev, sodr. Colja v imenu transportnih delavcev in sodr. Previet v imenu organizacije kemičnih delavcev. Na to je govoril zastopnik centralne organizacije sodr. Duschek. Reasu-miral je govore predgovornikov in dodal par krepkih jedrnatih opazk. Po tem govoru je vprašal predsednik Županič ako želi besede ? Ker se ni nikdo oglasil, je prevzel besedo sam. Govoril je v imenu uradnikov, da se bodo bojevali skupno z delavci proti kapitalizmu. Omenil je, da na predloženi memorandum ni prišel še odgovor. Ako ne pride do 1. febr.. kakor je bilo določeno, potem naj si oni višji gospodje pripišejo sami sebi daljnosežne konsekvence. Zahvalil je vse zbo- s „Živili"-klici in blagajnika gosp. A. najlepšem redu. I/, da je imelo društvo v minolem prometa 7586*04 kron (brez tamb. odseka). — Poročilo je bilo odobreno. Prešlo se je na volitev novega odbora. Izvoljeni so bili soglasno : predsednikom Makso Cotič, podpredsednikom Josip Rože, tajnikom: Zvonimir Masle, blagajnikom : Anton Turk, arhivarjem: .Josip Kolb, odborniki : Vekoslav Volčič. Zdravko Goriup, Mirko Strušjevič, Ivan S terjane«, Josip Lekan; namestniki : Avgust Lozej, Fran Požar, Ferdo Pavlič nadzornikom pevskih vaj. Pregledovale računov : Fran Kravos, Anton Vatovec in jDragomir Malič. Po volitvi so se izražale razne že\je in katerimi ■ nasveti, nakar je predsednik z izbranimi besedami izrekel priznanje in najiskrenejo zahvalo pravkar došlemu društvenemu dvakratnemu kapelniku g. H. O. Vogriču pov-stavimo v leto 1907 najlepše nade, ker imamo takega veščaka in nadarjeno ; moč na čelu naših pevcev. Ta nagovor so | vsprejeli zborovalci z dolgotrajnim ploskanjem, i Na to je predsednik zaključil zborovanje iskrenim pozivom na še večjo vstrajnost in prospeh „Kola". — Po so se podali zborovalci sumnega društva" tamburaški odsek ve- otvoritev dvorane „kon-v Rojan, kjer je sodelova; „Kolaa. TRŽAŠKA MAX.il. ERONISA. Za 3 kg kave. V skladišču C južne železnice je bil včeraj aretovan 20-letui voz-j nik Fran L, stanujoči v ulici delle Sette j Fontane. Aretovan je bil pa zato, ker so gu še kdo zasačilij ko je prerezal vrečo ter vzel iz iste za 3 kg kave. Na policiji je bil vzet na za-! pisnik in potem izpuščen. Vkradel mu je kolo. Sodar Ernest ilieoič, stanujoči v ulici del Coroneo št. 3, j-: prijavil včeraj r.a policiji, da mu je v za-! gati sv. Tekle neki Karol B., ki stanuje v ' ulici Giulia ukradel kolo, vredno 60 K. Zasačen tat. V ulici Flavio Gioia (ki rovalce za obilno udeležbo in veliko zanimanje, je mej kolodvorom južne železnice in skladi -Na to je zaključil shod v slovenskem in nemškem jeziku. — Shod je trajal 2 uri. uradniki c. čuje združili Pomožni nic. Kakor se nisti c. kr. drž. železnic društvo. »Zveza pomožnih drž. železnic"* s sedežem se na pravljen proglas da se združijo na vse nagodbene stranke, j lezničar dobiva od 150—170 K v eno skupino proti stranki ne- ine odgovarja resnici, odvisnosti. Voditelj nove stranke bi imel postati grof Ivan Zichj, bivši predsednik ljudske stranke, ali pa grof Albin Csakv, bivši predsednik magnatske zbornice. mesečno. T o ker delavci služijo mesečno od 60—100 K, kajti even-tuvelnega zasluka izven vrednih ur ni smeti prištevati k rednemu dohodku. Res je tudi, da imajo takozvani partiefiihreri nekaj kronic k. drž. so se vsi in so osnovali uradnikov c. kr. v Beljaku. Do danes že se je oglasilo in pristopilo 350 udov. Načelnikom filijalke v Trstu je bil enoglasno izvoljen Slovenec g. HochmUlIer. Nam mora biti le v zadoščenje ; da je tolik zbor uradnikov v kritičnem času našincu izkazal tako zaupanje. Za veliki narodni ples dne 3. fe-bruarija. Odbor nam javlja : Pos?bno zani- ščem Sylos) so policijski agentje včeraj v i jutro zasačili 20-letnega voznika Romeja P., želez- ki stanuje na Greti, ravno ko je bil odprl dijur- nek zaboj, v katerem je bila barvana steklena posoda, ter vzel iz istega 3 rudeče kozarčke. Na policiji je bil vzet na zapisnik in potem izpuščen. Tatovi v smodnišnici. Tvrdka Annin-gher & C.o, ki ima prodajalno orožja v ulit i sv. Nikolaja, je dala prijaviti na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Kicci, da so neznani tatovi v noči od 27. na 28. t. m. vlomili v nje smodnišnico v Rocolu in tanj ukradli 27 in pol kg smodnika, v vrednosti 110 kron. Poleg tega so na vratih samih napravili za 30 kron škode. Sicer je pa tvrdka mivost vzbudi to leto tekmovanje z narodnim • zavarovana proti tatvini z ulomom. kolekom. Odbor je v ta namen nabavil 10 krasnih darov, ki jih dobe one gospodične, ki bodo izpečale največ kolekov. Darovi bodo svoječasno razstavljeni. Rezultat tekmovanja se razglasi ob zvoku trobent z odra, kjer se krasoticam razdele častne nagrade. Nevračljive poštne pošiljatve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam priporočenih in navadnih ne-vročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu decembru 1906. v oddelku za nevroč-ljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so njih odpoŠiljatelji neznani. Pevsko društvo „Kolo" je imelo svoj redni občni zbor dne 20. t. m. ob 2. uri po-poludne. Navzoči so bili pevci, pevke in tamburaši polnoštevilno in nekateri podporni členi. Predsednik gosp. Makso Cotič je otvoril zborovanje s pozdravnim nagovorom, v katerem je izrazil zahvalo za tako obilno udeležbo, kar da že samo znači dokaz dobre sestavi in dobrega duha, ki veje v društvu. Pa tudi vse življenje in delovanje društva v minolem letu kaže, da društvo vedno bolj resno umeva svojo nalogo, da je vredao obstanka in da je res vreden člen naše narodne organizacije v Trstu. Nato je izrekel zahvalo na naslov vseh „Kolaševu in „Kolašic" za dosego tako lepih ciljev in napredek v mino- Nadebuden(: mladenič. Gospa Pija Greenham, ki stanuje pri družini Jurizza r hiši št. 3 na trgu pred bolnišnico, je prijavila predvčerajšnjim popoludne na policiji, da ji je bil malo prej s toaletne mizice v njeni spalnici ukraden zlat prstan z briljanti, r reden (>00 kron. Preiskava, ki jo je policija takoj uvedla je pa dokazala, da ni nihče drugi mogel ukrasti prstana, kakor edino le 16 in pci letni sinovec gospe Jurizza Evgen B. Njega je bila namreč gospa Greenham poslala pr» krono iz novčarke, ki jo je imela na toaletni mizici. Ko je pa gospa Greenham šla 'malo pozneje sama v svojo spalnico, je zapa-, žila, da ni več prstana na toaletni mizici, kjer ga je bila pustila. Ko so „nadebudnega" Evgena preiskali. ! so našli pri njem 240 kron denarja, uro i/, medenine, srbrno verižico in zastavni listek, | na katerega je bil dečko zastavil ukradeni ; prstan za 280 kron. Dečko je seveda priznal ; tatvino in povedal, da je od denarja, ki ga I je dobil v zastavljalnici na prstan, zapravil 14 kron, z ostalim denarjem, kar ga je manjkalo, je vkupil razne predmete : za uro in verižico je bil dal 14 kron. O tej priliki je pa prišlo na dan, du je on ukral tudi gospodični Judtmann, ki sta- V Trstu, dne 30. ianuvarija iy07 »EDINOST« štev. 30 Str^M iir nuje istotam, zlat prstan, vreden 20 kron. Seveda so djali r nadebudne ga" mladeniča pod ključ. Pod nesrečno zvezdo rojen je 44 čev-tjar Peter Kremenj. Revež je že od rojstva grbast. Pred nekoliko meseci smo imeli tudi priliko pisati o njem. Ne spominjamo se v kateri ulici je tedaj neka ženska izvršila samomor s tem. da je skočila s IV. nadstropja neke hiše na ulico. A ravno isti hip je šel tam mimo Peter Kremenj : ženska, padajoča s IV. nadstropja je zadela v njegovo .... v njegov hrbet. Malo da mu ni priletela na glavo. Predsinočnjim je bil nesrečni Kremenj nekoliko vinjen. Šel je bil v neko kavarno v tiiici della Barricra vecchia in tam je pri raalo zadremal. Da bi tega ne bil storil nikdar : mej njegovim dremanjem je prišel »eznun uzmovič in mu vzel iz žepa 56 kron Vmtrja, uro iz kovine in srebrno verižico,, kar je oboje vredno 14 kron. ,.C. kr. policijski oficijal". Predvčerajšnjim sta izvoščeka Aleksandra Defar. ki .tanuje v ulici deli* Acquedotto št. 62, na trgu sv. Ivana najela dva gospoda. Eden teh dveh je bil neki Majer, ki ima tovarno pil v fiocolu, a drugi je bil neki Feliks Ivancich. fkazala sta izvoščeku. naj ju pelje na prej So krčme „Al Velocipede", ki je v ulici Do-jienico Rossetti. Ko so došli pred krčmo, je izstopil iz kočije Ivancich. Iztopivši iz kočije, sla. Rajala in veselila se je brhka mladina ; j Aveto, Enza-Isola s skupnim proizvajanjem _i_j„i -— i—* ----- - —m- ~ -*-1- — 109.000 konjskih sil. Iz tega malega je razvidno, kako se je v Zgornji Italiji razširilo izrabjanje vodne sile. Pa ne samo za industrijo, ampak tudi za prevažanje (promet) se misli izkoristiti vodne sile. Tako namerujejo zgornje-italijansko železniško mrežo — in sicer v prvi vrsti gorske železnice v okolici Genove (linija Giovi-Tunnel) in Turina z izrastki v Milan, polagoma spremeniti v električne obrate, seveda vedno ob uporabljanju vodnih sil. Velik promet. Frank Sakser Co. v New-Yorku in Cle- vladal je t-icer krut mraz, v srcih in rčeh pa je sijala pomlad. In prav je tako. Drsališče je bilo čarobno razsvetljeno. Koncertovala je društvena godba. Starka zgorela. V ponedeljek zvečer je v Raki na Dolenjskem nastal požar v hiši posestnice Neže T o m a ž i n. Čeravno so sosedi prihiteli na pomoč, vendar ni bilo mogoče Jgnja udušiti. Hiša z vso opravo vred je popolnoma pogorela. Pri požaru je ponesrečila tudi 77 let stara posestnica, katere niso mogli rešiti iz njene sobe. Našlo se je drugi dan le nekaj ogorelih kostij. Z gorenjske železnice. Vsled otvoritve *ehmd£ Je 11mel lam 0 2 dunajsko c. nove alpske železnice se je csobni promet na ^ Postno fhra™ln,f° °ad trfaJst bilijonov progi Jesenice-Trbiž znatno skrčil. Ravnatelj- P«®eta. Te številke pač jasno govore, stvo državnih železnic v Trstu je zaradi tega >llk? denarja pride slenerno leto iz Zdruze- _ __ ** . . i nih flf/otr no VI av ori c* 1» a ukrenilo, da se s 1. februvarjem na omenjeni progi vlaka št. 1718 in 1719 v zimski dobi nih držav na Slovensko. Angležka trgovina. Kolosalni razvoj opustita in da za sedaj vozita le od Ljub- angležke vnanje trgovine si je možno pred-liane do Jesenic. Poleti pa se omenjena vlaka staviti samo s številkami, ki kažejo, kolik ! i r- ua, pristopil k izvoščeku in ga prosil, naj . , . T-. »u povsodi 20 kron, a v jamstvo L je dal >a™>_ da se zunaj Ljubljane posamacna baje zopet aktivirata. Vrhniška Čitalnica priredi dne 3. fe bruvarja v društveni dvorani plesno veselico, j Zastopane bodo narodne noše in razni kostumi. Začetek ob osmih zvečer. Slovensko planinsko društvo je razposlalo vabila za planinski ples, ki se priredi Podpisana izraža svojo iskreno hvalež-dne 2. februvarja. Kdor po neljubi pomoti ne nos* odličnemu in veleučenemu porodnemu dobi vabila, naj blagovoli to javiti odboru. I zdravniku gospodu dr. Evgenu Delles. ki da se mu vabiio dopošlje. Sicer pa opozar- Je z neobičajno sposobnostjo in zmožnostjo j Ljubljane posamična vabila , minolo nedeljo znal rešiti gotove smrti toliko PRORAČUN] O s O - CHfca. O .v. - O „i.. O tu: 3(dor želi dobro kapljico: napredek je dosegla trgovina Angležke v Dalje na 4. strani. vxxvvvvxxvnvxwxvwvxxvxvx^w i iiamiziio Vino Iz najboljih daluia- " tiuskih kleti; vino Zahvala. 3Tojo vmtnico. na kateri je bilo pod imenom ..Felice Ivancich" (<=icer pa bogve, če je to )ravo njegovo ime) napisano svinčnikom r. ii'nciale di Poli/.ia" (c. kr. policijski oficijal). ZTOŠček Defar je rad dal zahtevanih 20 kron, oni — gospod je šel na to v krčmo, dočim - dal Maver peljati do svoje tovarne v Rocoiu. Včeraj jo pa izvosčt k Defar zaman iskal policiji oricijala Ivancicha. ker ni na poli-'jji sploh nobenega oficiiala tega imena. Spoznal je, da je bil oslepaijen, in ker je že bil ;ia policiji, je tam prijavil dogodek. Slepar Na zahtevo voznika Frana -izjak, ki stanuje v Skednju št. 2."». je bil r 1 včerajšnjim opoludne aretovan :.'1-Ietni poselni trgovski agent Josip V. Ta ,.tr-Svv&ki agent14 je namreč dne 6. t. m. v "'jinju ponujal na prodaj obleke, ki jih pa imel pri sebi : a vsak. ki je hotel dobiti kke, mu je moral dati vsaj 5 kron na •nC-un. In dobil je še precej najivnežev, ki so . a dali zahtevanih ."> kron, a mej temi je bil ua vidim, da so se razmere res na vseh poljih .'; -■ t rile--Dokler nisva bila poročena, je ruka Ančke tako nežna da je bilo prav pn-ko me je pogladila ž njo po licu; sed.ij pa. -'•■ me le dotakne, pa sem do krvi opraskan. Zame java začetnice. S k je on. a z g je ona: » n 28 „ » „ 20 „ » 22 „ VELIKAN 3KA ZALOGA maj, nogovic, volnenih rut, flanelnlh šalov, volnenih in svilenih prevez. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Saucich Nas edulkJ Luigi Ricci-j» Trst - ulica Maicanton št. ! O - Trst ^inbiriilui vagoni na vse važne postaje srednje Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vspre-'jema vsakovrstne transporte od vjake strani in na vsako stran. Ulaga blago, uplačuje cariuo in daja posojila na blaio. Robert Metzger & C°. mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Zastopnik : Fi-eher Ar Reelisteiner nasl Zastopstva Benetke, Milan, BuPto Arsizio, Verona, Como, Chiasao ----Turin. Luino. Mannheim. —---- PARIZ velika nagr ada in zlata medalja.---- Posrečilo se nam je sestaviti spopolnjen in patentiran brzi stroj za nogovice THE VICTORIA s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonosno domačo cbrt s proizvajanjem nogovic 111 sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. Uporabo stroja „THE VICTORIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj in poštnine prosto. — 7he Oictoria Stocking^Coom & Co. TRST, Corso Št 17- f — Iščejo se resni zastopniki. — Corso t Odpošilja centrala: Utriiižkatarji so se je/no umaknili, ker je na „ , ^ ''blišču slovenščina stopila na prvo mesto, nim številom naprav za izvajanje sil, a po-pa pravi German seveda ne more pre-isebno na industii]i bogati Milan obdaja venec A ne pogrešamo jih ! Še le sedaj se ' tacih naprav, kakor n. pr. : Vizzola, Tir-bigo, ^'-t-no svoje med svojimi. V ponedeljek zve- ; Vigevano in Trezzo r skupnim proizvajanjem se je na drsališču priredila kostumna ve- 60.000 konjskih sil. Tudi v Liguriji je pro-ki je bila zelo mnogobrojno obiskana1 jektirano baje znatno število naprav za izvabi* se je ▼ vsakem obziru prav dobro obne- i janje sil, kakor n. pr.: Bormida, Arba, Gianoni Gioiranni SOrtf Izključno zastopstvo z zalogo na debelo in drobno svetiljk Oraetzin - Iiicht D. R. P. 126*135 (Mannesman) Beložama Inč, takozvani električni plin, 100 sv«6 svetlobe, prihrani se 40°/0 na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja rarežie, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. — Zaloga popirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamnoseke. Stran IV ►EDINOST* št. 30 V Trstu dne 30. januvarja 1%. HOTEL BALKAM 70 sob, elektr. razsvetljava, lift kopel ji Cene zmerne. počka| & 3(ogl HOTES j BALKA 1 lanskem letu. Glasom uradnih podatkov je vrednost vse vnanje trgovine Angležke s tu-ijmi državami leta 1906 znašala 1060 milijo-■ov funtov šterlingov to je 26.934 milijonov kron. Nasproti letu 1905 se je vrednost povečala za 100 mil. funtov šterl. Deficit norimberške razstave. Lanska kavarska jubilejna deželna razstava v No-rimberku je imela 4,075.000 mark dohodkov. 5,066.000 mark pa stroškov. Deticita je bilo torej 994.000 mark, ki ga pokrijejo iz garancijskega fonda. Razne vesti. Dobrodelnost v Londonu Devetdeset bogatih ljudi, ki so lani v Londonu umrli, je skupno zapustilo v dobrodelne svrhe 140 mil. kron. Solatvo na Špan»kem. S tem vprašanjem se bavi sngležki list ter pravi, da oe vrši poučevanje na Španskem od 6. do g. ure zjutraj. Ostali del dneva je za poučevanje prevroč. Pouk sestoji v glavnem v čitanju in učenju na pamet. Letna plača nadučitelja znaSa 850 do 950 frankov, plača elementarnega učitelja 560 frankov na leto. Čeprav je na Španskem življenje ceno, je vendar ta plača povsem beraftka, ako se pomisli, da dobiva en matador na leto 135 000 frankov, a en torero 250.000 frankov in tudi pol milijona frankov. Vzrok temu je. ker sc na Španskem misli, da ni nauk potreben in da ne nuja praktične koristi. Zato je pa tudi na Španskem še vedno 68 odstotkov analfabetov. Skrivnostno umorstvo Lastnik glasovite tvrdke v Londonu Wiliam Whiteley je delal v svoji pisarni, ko je vstopil neki 30-letni tujec. Iz sosedne sobe so slišali komptoaristi, da se je šef nekaj s tujcem prepiral: „Pojte ven — je rekel šef — sicer pokličem policijo". — „Torej mi nočete pomagati ?" — „Ne", je odvrnil Whiteley. V tem hipu je počil strel, ki j® takoj ubil Whi-teleya. Toda tujec je še enkrat ustrelil na Whiteleya, obrnil potem revolver proti sebi ter se nevarno ranil. Ko se je ranjenec zavedel, je rekel: „Umoril sem svojega očeta". — Medtem sta oba sina "\Yhiteleya konstato-vala, da tega človeka nista še nikdar videla. Sodi se, da je \Vhiteley pal kakor žrtev osvete brata ali moža kake uslužbenke v komptoaru Whiteleyevem. Statistika zakonov v Nemčiji. — Leta 1904 je bilo v Nemčiji sklenjenih 477.322 zakonov, v 434.530 slučajih sta bila ženin in nevesta enakega veroizpovedanja. Od teh zakonov jih je bilo 283.939 čisto luteranskih, 145.696 čisto katoliških, 4001 čisto židovskih. Drugi zakoni so bili mešani. Visoka starost. V vasi TJotovlje, okraj Fača v Bosni živi mohamedanska žena Raba roj. Fortič, ki je baje stara 115 let. Ona pripoveduje, da je bila poročena 48 let, da je že 51 let vdova in da se je poročila s 16 leti. Starka ima še dobre zobe, prav dobre oči, opravlja vsa domača dela, zamore nesti se posodo z 20 litri vode in ne hodi sključeno. Vojvoda-morilec. V Rimu je bil aretovan vojvoda Carcace radi umorstva na 17-letni šansonetki Luli Bichon. Vojvoda se je spoznal z deklico v Neapolju ter se v njo zaljubil. Ko je deklica imela postati mati, jo je vojvoda odvedel v Neapelj, kjer je porodila. Na to je pa deklico zastrupil, da bi tako onemogočil vsako postopanje deklice proti sebi. Policija je pa o tem zvedela ter vojvoda aretovala. Zapeljivec je sin milijonarja. Umorstvo deklice in aretovanje vojvode je provzročilo v Neapelju velikansko senzacijo. Volk raztrgal učenca ? Belovarska „Nezavisnost" poroča : Neko dete se je vra? čalo iz šole v Rovišču domov, zakasnilo se je nekoliko ter potoma naletelo na volka. Volk je otroka deloma raztrgal, deloma požrl. Katoliško vseučilišče v Solno-gradu. V nedeljo se je v Solnogradu vršil letošnji glavni shod „Katoliškega vseučilišč-nega društva". Predsedoval je solograški nad-ško kardinal Katschthaler. Premoženje društva znaša 2,650.000 kron, v minolem letu je bilo 300.000 kron dohodkov. Tele z dvema (glavama- V Prelogah pri Šoštanju je skotila krava posestnika Ser-donarja tele z dvema glavama. Tele je bilo mrtvo ; imelo je tudi dve srci, Pasji davek nameravajo uvesti na Štajerskem. Od vsakega psa po deželi bi bilo treba plačevati na leto 1 krono davka. Največo električno centralo v Evropi ima sedaj Dalmacija na Manojlovcu pri Kninu, ki so jo postavili z glavnico 8 milijonov kron. Skupno proizvaja centrala sile za 24.000 konjskih moči. Izrabljajo pa vodo štirih slapov. Skesana revolucijonarka. „Dailv Ttlegraph" poroča iz Petrograda. da je 26. t. m. prišla k generalu Sandeckemu mlada gospodična, ki se je zelo nerodno vedla in bila v veliki zadregi. Naposled se je na prigovarjanje generalovo, naj mu pove, kaj hoče, zrjokala ter mu odkrila, da ima od revoluci-jonarnega odbora naročeno generala umoriti. V Zagrebu je bilo v minolem letu 22 Up|*. (1759: Ženskih. n, _na teden ali na me- Zrušila se steklena streha. V Bu- PlaCllO HB ODTOKe »ec -Pr.dajamo: dimnešti se je v nedeljo zrušila streha tamo- Piiket zrcala, držala za zavese, dežnike, oblefcp, blago S mednarodnega 'orfeja. Sreča je, da ni za ženske, trli* od. je itd. OUca Madonmna Stev bilo nikogar v prostorih. Ako bi se bilo to I- nad. Lev. Bicchi. DUO UlKUgai » p i---- . — - , t dogodilo uro pozneje, zgodila bi se> bila ve- g ^ SeilOŽeČah Se OrOda. lika nesreča ker ie imela biti predstava. au w , r , - lika nesreča, ser j« v Zraven opadao vrtovi pred in za gradom ; obrabe... Občina spremenila ime Hrvatska hr]b nadr gradom, ter 4 orale velik travnik, ležeč vlada ie dovolila občini Sušica v modruško- vod< ravno ob nlavni cesti; petem velikanski hlev z reški županiji, okraj Vrbovsko da je apre- ™h£»""" i'" menila ime v „Sušica na mostu . e ---- se dajo v najfm. Velika izbira knsu- ______ mov za pust. Paži, albanski ko«tumi, ciganke, pierota in don ino iz *tlasa. Ulica S. Caterina ! št 1, II. nad-t., nad kavarno Metropol-1. 99 Maske Listnica uredništva. K s a v e r I. Opozarjamo Vas, da ano __ nimnih dopisov ne vsprejemamo. To je pove- j r|ržavni uradnik dano že v „glavi" lista. Sicer pa smo se - j UrZdVHI Ulctuni* ker je stvar kočljive in formirali na zanesljivem mestu . 1 ace naroonosu, v n « uu —v —---- - " em zistemiziranju 1 premoženjem Le resne ponud e, ako mogoče b sliko, dotičnega mesta. Gre le za kratko provizorij, ki se vrne pod rMAJ" na , Edinost". Tajnost zajan,- v Tratu, samec v naj-_ _ lepSi dobi, z letno plačo nad 2600 kron in poganskimi dohodki, se "eli se ker je stvar kočljive in osebne naravi — ID- I daniti v sVrfao ženitve z" izobraženo gospico Slovan in smo do- | gke narodnostii v s ar 8ti 18-26 let in nekolik< Kar se tiče aspiranta, na katerega menda Vi mislite, smo obveščeni, da dotičnik pozna slovenski jezik in da je tudi že služboval v čisto slovenskih krajih, kjer je uradoval v pravilni slovenščini. Z našega stališča ne moremo več zahtevati. MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 atot. besedo; l»iL.s'.uotihkune besede se računajo enkrat več. NajmanjSa pristojbina 40 Btotink. ----- PiaČa se takoj. = cena Guerino Marcon ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zairgo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. !UU III 11111 j Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M. ud. ZERQUENI I ulica Lnigi da Pa.estrina 2 (ogel nI. Co oncc yiko hočete kupiti dobro in cen® otrobi, ovsa, moke to * obče Žit S ? obiščite sklad išr» v TRSTU, ulica Vittorio Alfieri št 10 Mor izvftn Tr»1i pitmeno niračl kak ,,®AL1 OGLAS" •iljt denar v naprej, ker drugače ne bo njegev oglas objavljen če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifi je natisnjena na M« „■ALIH OGLASOV" In vsakdo •r.ko preračuni, koliko mu je pečati s tem, da preitaja bMede Oglas* treba nasloviti na „mSERATKI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom plaem bo dajal „I«8EBAT1II ODDELEK" informsoljo edino Is, č« bo pismu priložena zaimka za odgovor I C !C Vsako zobobol, vsako neprijetno napo ust odstranjuje hitro i i trajno balzamično-eterična voda za usta, čisteča istočasno zobe, osvežujoča zobno meso, učvrščujoča in zabranjujoča votlost rob. 1 atekleničica 40 nvć., a pošto 20 nč. omot. Dobiva se samo v lekarni PBAZMABER (,Ai d u e mori') TRST, Municipalna palača. Telefon štev. 72.--------- najboljših cepljenih h r u 5 e k, jabolk in črešenj odda po nizki ceni takoj ,,Vinarsko sadjarsk» društvo" v Rihenberku (postaja državne železnice)._ Več tisoč DMAflltfft'alnino (botegin) sadja in zelenjave rruilajalllilsa je na prodaj. Ulica Acque-dotto fit. 89. Pojasnila se daje v istem pn-st^ru (li6 rinLlo mlada samo za dva otroka se sprejme UcKId takoj. Rojan 15 [Kampanja Pertot] 115 Pohištvo svetlo ali temno, ee prodaja; po __________polne sobe in pc.Ba mezrn komad. Izhera stolić. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Farneto 12 fnasproti Okr. boln blap-1 A. G u 111 c h. Velika tvrdKa zunaj Trsta, išče g« s^o-lično, ali mlado udovo, brez otrok, ve55o slovenskega in hrvatskega jezika ,a dopisovanje, s poznanjem nemškega jezika. Pre -nost imajo ot e, katere so češkega jezika. — Pismene ponudbe pod Velika tvrdka — Pragn na „Inseratni oddelek Kdinosti"._175< Male in velike parcele „""^t b hišami ob cesti v bližini mesta so na prod«j po ugodnih cenah. Naslov pove , ,Inseratni oddelek Edinosti 14 Tapecirarska delavnica iUberto Sencich Zrst, via ciziano Vecdlio §t. 4 v sprejema vsako tapecirarsko delo in tudi popravljanja. CENE NIZKE. FRANCESC0 S. DONATI elektrotehnik TR8T, ulica deli' Acquedotto St. 25 Afltomo?ua elektrotebnična delainlca s pridelano mehanično delalnico Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, zvoncev, telefonov, strelovodov, kakor tudi mebanlćna dela, VI bo v zve« z elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih motorjev ln preoanove svetiljk kakortnoga si bodi sistema. Cene Jak« zmerne in izvršitev popolna. v bogati izberi, neprekosljiae g ede solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri — — — "(naslednit G. Dalla Torre Giačomo JMacerata ulica M Acpiotto 3 ulica Chiozsa 7, ulica del Tcrc I. C«ne, ki so splošno priznane za ugodne. "^C- pohištvo in tapetarije OLASOVIItJI -^"^„niiumi ! NNosri Zastopnik glasovite tovarne Bosendorfer LU16I TRST — Trg San Giaoomo Stov. 2 (Corso) — TRST VESRA je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Pobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Steklenica 3a— K v odlikovani lekarni PRENDINI Pošiljatve po poitsem povzetju. Trst — An stro - Američana — New-Yori === Anonimno parobrodno društvo. ====== I Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med v novo- 2 najmodemejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč za prevažanje izseljencev. V Trstu dobivajo potniki pred odhodom purnikov hrano in stanovanj o zgrajenem hotelu: „PENSION-AUSTRO-A^rERICANA Zrn TBttTA odhajajo paniki vsakih 8 asi. — Sni ote^aatai novi parnik h Giulia mmm odpotuje v NEW-YORK dne 6. februvarja 1 907. — — Cene jako nizke. natančneja navodila treba se je obrniti na opravo 5mstva: Irst, nI* Jfolin piccolo 2 Carlo Detla Uella v Trstu, via S. Sebastiano 1, II. na«; PISARNA za posredovanje nepremičnin, posojil. ——=: zakupnin, zacaen ---- sploh trgovskih poslov. m trgovskih Uradne ure od 10. do 1. pop. in od 4. do jk TVRDKA €milio Segre je otvorila novo zalogo koroškega lesa v ulici Antonio Caccia št. i 7 (ex Androna del Moro) KOSXUHEIfČNF. CENE. Hočete se prepričati? obiščite velika skladišča JVJarije vdove Salari Ponto detla Fat>ra 2 j ul. Posto Nuo - * (vogal Torrente). j|, ^Alla Cittd di Lod<:: Velik izbor (zgotovljenih oblek za mofk?, d-kostumi za otroke Površniki, močne jope. ko/.. • raznih paletotov. <3bleke za d>»m in delo. Dt-!av-. obleke. Tirolski loden. Nepreniočljivi pla5či (prL-č anjrieSki). Specijaliteta: blago tu- in inozeti ^ ovarn. Izgotovljajo ae obleke po meri po najn modi. točno,